Št. Ilj v Slov. goticah. Kdor dela za blagor drugih, je vreden spoštovanja. Kdor pa celo četrtstoletja dela zvesto za vero, narod in domovino, gotovo zasluži hvaležno molitev vernega naroda in domovinsko pohvalo. Šentiljčani tam ob meji so to dvojno na izra.zit način skazali dne 1. maja svojemu priljubljenemu dušnemu pastirju g. duh. svetniku Ev. Vračku ob priliki proslave njegove 251etnic<_ župnikovanja med njimi. Že na predvečer je bila naša starodavna trdnjava praznieno oblečena in so zvonovi,to,piči in slavoloki mimovozeoim železniškim popotnikom naznanjalf začetek izredne slovesnosti ter domačine kln cali k prelepi večernici pred župniščem, kjer so godba in petje ter navdušeni pozdravi iz-: ražali njihovo veselje, hvaležnost in vdanosti V torek dne 1. maja pa je po celi obsežni župniji delo počivalo ter je ljudstvo v veselem razpoloženju prihajalo od vseh strani kakoi* na velik praznik in je drugače prostorna cer- fcev postala veliko premala za vse. Pred župai"5em so svojemu ljubitelju g. župniku prele]5o zapeli »slavčki« naše osnovne šole in do solz sta nas ganila srčkana pozdrava dveb učenk, ki sta hvalila njegovo očetovsko skrb in od nebeškega Mladinoljub?, navdihnjeno Ijubezen do »vrtniearjev« in do Solske mladiiie. V izbranih besedah so se poklonile Marijine družbenke svojemu požrtvovalnemu duh. voditelju, kakor že ob 10- in ob 201etnici, tako še posebej sedaj ob začetku srebrnega jubileja svojega obstoja. Kladivarsko odločnost za svoje versko prepričanje in junaško stanovitnost v dobrem pa je pred odhodom v cerkev mladeniško navdušeno povdarjal in obljubljal zastopnik tukajšnjega fantovskega odseka KA. \V nabito polni cerkvi nas je mons. Vreže, profesor iz Maribora, v krasnem nagovoru pohvalil za tako lepo izraženo hvaležnost do svojega dušnega pastirja, nam razložil zgodovinski pomen te proslave za narod in cerkev ter nam z različnimi podatki razkazoval yelicj.no 251etnega neumornega jubilantovega 'delovanja za dušni blagor Šentiljčanov, katere je z drugimi prebivaloi Slovenskih goric služabnik božji A. M. Slomšek za lavantinsko skofijo pridobil in jim oporoko zapustil: »Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sini matere Slave! Naj vam bo drago materino bla.go: sv. yera in pa beseda materina!« Ob lepo izvežbanem petju domačega zbora in ob navzočnosti g. stolnega prošta dr. M. Vraberja, ki je prinesel iskrene pozdrave našega na birmo,vanju se mudeeega prevzviJenega g. ^kofa Ivana Jožefa, in drugih duhovnih sobratov je g. svetnik opravil zahvalno daritev za sebe in za svoje župljane, v župnišču pa so mu v prelepih razgovorih izražali svojo hvaležnost in presrčne častitke z vročo željo, naj ga Ijubi Bog ohrani še prav mnogo let čilega in ju:iaško neustrašenega. Prelepo .as-titko je poslal tudi naš g. general Maister, ki je bila z zanosom prečitana! Vsem častitkam se pridružuje tudi »Slovensk: gospodar«, kateri ima celo kop.co zvestih naročnikov v našem obmejnem Št. Ilju. Sv. Maijeta ob Pesnici. V pondeljek dne 30. aprila je mrtvaški zvon z našega cerkvenega stolpa zazvonil tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša preblaga sosedinja gospa Antonija Špricaj, nadučiteljeva vdova in po- sestnica v Vosku. Čez 50 let je vzorno gospod-uila na svojem posastvu, bila marljiva in dslavna kot mravlja i to še "vsa leta v svoji visoki starosti. Čez 50 let je bila vir neštetih dobrot in uljudnosti, ki jih je rada delila vsem znanim in neananim, ki so se zatekli pod njeno streho. Dokler je bila zdrava, ga nt bilo dneva, da bi redno zjutraj ne šla svoje ljube in njej svete poti k vsakdanji službi božji v domačo župno cerkev, vzgajala in navajala paje k taki poti in sploh k krščanskemu življenju vse svoje družinske člane. Bila pa je tudi narodno zavedna in odkrita Slovenka že davno pred vojno, po vojni pa z dušo in telom vneta Jugoslovanka. Izredna je bila tudi njena naobrazba, saj je vsak oddih uporabila za čitanje knjig, časopisov itd. V sredo dne 2. maja, dopoldne ob 10. uri, smo jo spremili. k večnemu počitku. Spaminjati se je hočemo v molitvi in prositi Večnega za njen veeni niir in pokoj! Sv. Lenart v Slov. goricah. Ururl je vrli naš mož Matija Šuman. Predpreteklo soboto snio ga .pokopali. Velika množica trškega in tudi kmečkega ljudstva ga je spremljala na zadnji poti. V slovo mu je govoril ob grobu domači g. župnik. Šuman je bil v celem lenarčkem okraju in menda v vseh Slovenskih goricah najbolj znana oseba, ugleden in delaven mož, ki je z lani pri Sv. Juriju umriim Roškarjem bil velezaslužen naš maž, narcdnjak, cerkveni mož, neustrašen boritelj, stara, pri stno sl.venska, katoliška, vrla korenina, poštenjak in neutrudljiv delavec za korisf našega .judstva v vseh društvih, odborh in panogah javnega življenja: cerkveni ključar nod 30 let, skrben in vrli župan dolgo let, sodni cenilec in član okrajnega zastopa dolga Iftts. Tako zaslužnega moža za ceste ;n mo-.tive ga ni bilo, kakor poleg Roškarja ^Matija Suma:i. Bil je sevecia tudi v krajnih in okrajnih ša.skih odborih leta in Jeta. Pripomniti pa .'e seveda treba, da je vse te na.tete odbore pomagal rajni Šuman pribo.iti'iz nemškutnrskili v slovenske roke. Zlasti tudi je treba še omeniti njegovo delo na zadružnem polju. Bilo je pri ustanovitvi naše narodno-katollške posojilnice in je v njej deloval prav skrbno in vestno skozi vseh 47 le-t. Več let je bil obenem tudi v okrajni hranilnici. Koliko je rajni Matija v vseh teh odborih storil dobrega z nasvetom in dejansko za blagor našega na-: roda! Bil je namreč rajni Šuman odločen in neustrašen in se v boju za pravioe ni ustra-: šil n.b©nega nasprotnika, tudi gosposke suknje ne. Zlasti v boju za cerkev in vero vnst zagovornik, kot narodnjak slovenski pa na^ ravnost občudovanja vreden junak. Vsakemu je povedal brezoJbzirno, kar mu je šlo. Gotovo dokazuje ime »mali papež« dovolj, kako zelo nevaren je bil raznim nasprotnikom, da so mu nadeli tak priimek. Neutrudljivo je delal kot podnačelnik še do zadnjega tedna v naši! posojilnici star čez 73 let. Iz drugih odboro*? so ga ~"e" .<¦$&<Ł&&' "^¦•^"fta Jzrinili* Šuman je bil na zunaj na prvi pogled bolj neuljudna in raskava skorja, a srca je fcil g. Matija blagega in zlatega. Opešal je slednjič tudi on, ki nam je težke dneve danaSnje krize lajšal in slajšal s svojo nepremagljivo še-: gavostjo in šaljivo.tjo. Rad je poveial kate-: ro iz prejšnjih časov svojega bogatega de'.c:va* i.ja in jo zabelil z lastno mu kritiko. Spo.Jiin je imel izboren, bistrega duha, kmcčki talent. Poznal je vsakega po značaju ih razmerah in ga orisal večkrat prav hudomi!?nc-šsgavo s par besedami ali s pregovot-om in zadel resnico. Tudi tebe je vse poznalo, blagi Matija, kdo ni poznal »gospoda Šumana« aii kar po domače »starega Šumana«?! Vse ga ;ie poznalo in spoštovalo, tudl nasprotniki. Slava takemu možu! Mladina, uči se od lukih vzornih mož, maiijivega, odločnega, značajnega moža nesebične neutrudljivosti za blagor obči, cerkve in domovine. Tebi pa nepozabni spomin, preljubi Matija šuman, vedna hvaležnost za zgled in delo Tvo.icl Sladko spavaj v zemlji slovenski do srečnega sv;d3nja! Zbogom! Slava Ti! Negova. V torek dne 24. aprila je zaprl svoje trudne oči najstarejši faran negovske župnije, blagi starček Jakob Sattler, p. d. šafaričov, biv.ši kmet v Ivanjcih. V treh mesecib bi izpolnil 87. leU svoje starosti. Kako je bil spoštovan in pi-iljubljen ,je pokazal v petek njegov pogreb, katerega se je udeležilo 'cVjub nujnemu delu na polju obilno spremstvo. Po- !\o._vi je v letu 1872 prevzel po svojem oeetu lepo posestvo ter si izbral za družico pridno jn verno hčerko Korošeeve hiše v Dragotin- cih, sestričino dr. Koroščevega očeta; ž njo je živel čez 50 let v lepi slogi in zadovoljstvu. Blagi pokojnik je bil mož molitve in dela, v biši je še danes prelepi običaj, da se vsak -ve- č.r moli sv. rožni venec. Še sedaj v pozni sta- rasti ga ni zadržalo nobeno slabo vreme in grda cesta, da se ne bi udeležil v nedeljo, in mnogokrat pa tudi v delavnik, službe božje v eno uro oddaljeni farni cerkvi. Svetovna voj- na mu je vzela sin; edinca, kateremu je isto l.to nameraval pre_ati domaMjo. Ta zguba jc zadela njegovo blago ženo tako hudo, da je začela hirati ter šla za Ijubljenim sinom. fctiri leta za njo je podlegla srčni hibi hčerka Franica, po materni smrti gospodinja in nje- gcvu, glavna opoiu pri gospodarstvu. Vse te udarce usode je sprejemal vdan v voljo bož- jo ter iskal tolažbe v molitvi in delu. Bil je zgleden katoliški mož in vnet narodnjak, ka- teri se ni ustrašil borbe za svoje versko in narodno prepričanje v takratni Uračkijan-ko- Štaj.rčijanski dobi. V njegovo hišo so zaha- jali samo versko narojni listi. Naroenik »Slo- venskega gospodarja« in ud DružLe sv. Mo- horja je bil menda čez 50 let. Sedaj je šel po plačilo k svojemu Stvarniku, ka* reinu je vse svoje življenje vdano in zvesto služil. Njegov zgled naj nam bo v spodbudo in v posne- manje! Razbor pri Slovenjgradcu. Spomladi vse se veseli, vsaka travica zeleni. Tudi tu pod visoko goro sv. Urške je spomlad pri.la, in sicer še dvojna. Po prihodu novega g. župnega upravitelja sose začele šmarnične in razne pevske cerkvene slovesnosti. Tudi cerkveno petje se lepo razvija, odkar se je kupil za poučevanje tega nov harmonij. Za odhod g. župnika je cerkveni pevski zbor zapel lepo poslovilno pesem, lepo sprejemno pesem pa ob prihodu novega g. upravitelja. Škoda je pa dveh požrtvovalnih pevcev, ki morata zapustiti cerkveno petje, pogrešali vaju bomo. Š!a sta v vojaško službo. Bog njima daj tudi v tujini mnogo pevskega veselja. V nedeljo dne 29. aprila mo čul, v cerkvi celo moški pevski zbor. Lepo je to! Fantje, kar tako naprej po fantovsko, vztrajajte ter se še večkrat tako lepo oglasite! — Spomladi se vse oživi, učitelja v Razborju pa še ni. Naj merodajna mesta kaj ukrenejo. *_.__ b_^j; h&<s& smsss s_ gg___ m$m W: _______ aSSSS 9_ _____ _________• Cvetkovci. Dne 8. aprila se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Kolesarskega odseka v Cvetkovcih, katerega se je udeležilo do 40 članov in 15 članic. Izvol.il se je sledeči odb_r: predsednik Janžekovič Arton, poveljnik Ozmec Franc, poveljnikov n; ^estnik Klinc Josip, blagajnik Večerjevič Franc in tajnik Rakuša Anton. Dne °9. aprila smo na ':li prvi izlet: Velika Nedelja — Sv. Lenart — Osluševci — Cvetkovci, ki je zelo lepo uspel. V načrtu imamo več izletov, kakor tudi eno dirko. Pozdravljeni vsi kolesai.i! Sv. Jurij ob Ščavnici. Zvon Marije Bistrieke nas zapet vabi in kliče: Pridite in se izročito naši ljubi Materi Bistrički, ki Vam more in hoče pomagati. Romarska procesija gre dne 15. maja ob-12. uri opoldne ob podružnice sv. Duha na Stari gori, vrne se pa dne 19. maja ob petih popoldne. Procesija se vrši po starem običajnem redu. Želeti je, da se te slavnostne romarske procesije udeleži veliko število romarjev, zlasti se naj odzovejo oni, ki imajo veselje do petja, ker na HrvaSkem petje Slovencev zelo ugaja, Pridružite se nam tudi romarji iz sosednih župnij, posebno iz tistih, ki nimate upeljane procesija. Velika Nedelja. V teku minulega tedna moremo pri nas ugotoviti marsikatere novosti. Dne 1. maja je- odšel od nas organist g. Albin Skok. Nastopil je svoje novo službeno mesto v Prelogu v Medjunurju. Vodil je petje' v _erkv. in izven nj. v splošno zadovoljstvo všeh fara-i i:ov. Želimo m1.:, da uspeva v svojeni a.Ri tu-^ di rned brati Hrvati. — V petek so odhajali naši mladi fantje k vojakom. Pri tej priliki jim moramo prinzati njihovo resnost ob vstopu v vojaško službo. Vsi so se poslovili od nas trezni, pač tako, kakor se dobrim in poštenm fantom spodobi. Fantje, tako je prav! Vrnite se pa po odsluženi dobi taki, kakoršne vas je odpravila naša slovenska mati! — Na tukajšnjem pokopališču se vršijo zadnje čas_..grd« tatvine. Gotovim ljudem so na poti na grobih' vsajene cvetlice. Sleherne izruvajo iri" si jili presade drugam. Poleg tega pa izginjajo tudi razne vaze, v katerih so prinešene cvetlice. Opazili smo, da so bile cvetlice vržene po tleh* in vaz ni bilo nikjer. Kdor to dela, naj taka nečastna dejanja opusti, sicer pa bomo odslej pazili. — Cestar, ki upravlja na banovinski cesti pri Veliki Nedelji, se pritožuje, da so neznani zlikovci obrezali in poškodovali \eliko mladih, popolnoma na novo ob cesti \sajenih drevesc. Nekatera debla so tako poškodovana, da se bodo posušila. Zlikovcem so n.a sledu, a takrat gorje jim! Ljutomer. Na Krapju pri Ljutomeru je V noči od srede na četrtek prejSnjega tedna nastal ogenj. Začelo je goreti pri Karbovih, nakar se je užgal še sosedov škedenj posestnika Matjaža Babiča. Oba skednja sta zgorela do tal. Posestniku Janku Karbi je zgorelo tudi mnogo orodja. Gasilci, ki so prišli od vseli strani, so požar omejili, da se niso vnele že stanovanjske hiše in hlevi. Gotovo je zažgala: hudobna roka. Za požigalcem ni sledu. Sitež pri Narapljah. Žalostno so zapeli dnei aprila naši bolfanški zvonovi ter naznanilj, da je nas za vedno zapustil naš skrbni oče, dobcr sosed in zva'.i naročnik »Slovenskoga gospodarja« Jakob Bedenik, star komaj 54 let. To leto mi. ,je prineslo samo trpljenje m neizpro.no bolezen. Pa ni obupal. Žena, hferka in sinovi 30 <<-i la.i.^li. zadnje dni življe-i nja s tolažilnimi be- dami in so iskali za o.eta pomoči, a zaman. r,'a žena je zamah'iila s svojo koščeno roko <r. z ostro koso prerezala nit življenja. Sv. nr.ša zadušnica se je brala dne 27. aprila v podružnici sv. Bolfanka. ; ako ; bil rajni r''-jub'.jen, je pokazal pr>: greb. Marsikatero oko e j^ zasolzilo ^ikoj- aega priporačamo y molitev. Svetila mu veŁna luč! Preostalim naše sožalje! Rajbenburg. V ponosno Radejevo domačijo fta Stari Zidani.i na Dovškem, kjer je domo- valo veselje in pesem, se je vselila grenka ža- losi in trpka bolest, Ponos" in nada Radejevih, miladi Franci, je padel v cvetu svojih komaj izpolnjenJh 17 let, kakor pade pomladanski cvet pod smrtonosno koso. Padel je kot žrtev bepojmljive nesreče, smrtno zadet od kamna, ki mu je zdrobil prsi in sence ter je izdibnil brez zavesti in bolečin v naročju svoje sestri- ce Tonč.ke, ki je bila edina priča štrašnega dogodka. Nesreča se je dogodila v Radejevem vinogradu na Kamnu. Franci je bil zaposlenz nekaterimi delavci pri popravljanju škarpe in bdstranjevanju skal iz kamnoloma nad vi- jiogradom. Kljub svarilu se je spravil sam nad mogočen kamen, ki se je prevalil na.nj in y trenutku strl mlado cvetočo življenje. Ne- Breča se je dogodila dne 1. maja. Strla je bla- ga srca Francijeve matere in očeta, njegovih sester in brata, užalostila vse so.odn.ike in neštevilne prijatelje Radejeve hiše. Vsi glo- ooko sočustvujemo s težko prizadeto rodbino, ki ji je Vsem.g-čni poslal tako bridko pre- izkušnjo. Pokojnega Francija smo pokopali pre-tekli četrtek dne 3. maja. Bil je to pogreb, kot ga rajhenbur.ka fara še ni videla. Poka- zal je, kako veliko spoštovanje dh. ljubezen goji cola sas&ska do Radejevih, kako so si v_i domačini iz bližnje in daljne okolice -vzeli k srcu tragičen dogodek, pokazal pa je obenem težko žalost, ki je navdala vse, ki smo pokoj- nega Francija poznali. Veliko je obetal, ne le Bvojim domačim, še vt__ nam "ostalim. S svo- jim vzgledom in delom je že sedaj v mladosti ila začetku svoje poti pokazal, da ima darove fn voljo za uštvarj^nje višjih dabrin. Že sedaj je bil duša katoliškega fai.toVskegi* jokreta v rajhenburški fari, uveljavljal se je povsod b svojo razumnostjo, mladeniškim zanosom, bil pa je tudi vsem vzgled pravega kršCan- Bkega fanta. Veliko izgubo smo utrpeli z nje- govo smrtjo, ki se ne bo poznala le na Rade- jevi domačiji, temveč bo pustila zevajoeo vr- zel tudi drugod. Vse to smo premišljevali, ko smo spremljali pokojnega Francija na zadnji poti od Stare Zidanice do farnega pokopalisča v Rajhenburgu. Solze so bile v vseh očeh ob pogledu na pretresljivo žalostno slovo od do- mače hiše, ko so po žalostinki, ki so jo zapeli pevci pod vodstvom akademika Milka Škober- n&ta, dvignili fantje krsto svojega druga in prijatelja ter je zavil sprevod med domačimi livadami in njivami po griču navzdol pr.ti cesti, da je Frand še poslednjšč jemal sloves od ljubljenih domačih poljan. Sprevod je vo- dil pokojnikov stric, župnik Franc Božiček iz Kamnice pri Mariboru, ob asistenci rajhen- burških kaplanov Jakoba Zidanšeka in Stan- ka Weingerla. Korakali so v sprevodu ga.ilci iz Rajhenburga in Senovega pK>d zastavo in _ godbo na čelu, ki je igraJa vso dolgo pot turobne žalostinke, korakali mladeniči pod Bvojo novo zastavo, pevci, ki so peli pretres- Ijivi psalm »Usmili se Gospod«, ugledni raj- tienburški farani, žene in dekleta, brezkončen je bil ta sprevod, ki so ga zopet ob cestah molče pozdravile stotine ljudi, vsi javni lo- kali pa so bili v znak sožalja zaprti. V baziliki Lurške Marije se je sprevod ustavil, domači Eupnik, duh. svetnik Franc Tratnik, je imel peto žalno sv. mašo, nato pa je spregovoril z lece poslovilne besede, pri katerih je bridio eaihtela cela cerkev. Nato je vodil g. župnik Bprevod na farno pokopališče, kjer so zopet ^eJi pevci, govorila pa sta za domače fante {>okojnikov tovariš Abram, za osrednje vodst- Vq KA na Mirko.Geratič iz Maribora. . Belo majsko cvetje je pokrilo svežo gomilo, ko smo sse razhajali žalostni pogrebci, noseč v srcih sspomin na dragega pokojnika in sočustvovanje s težko prizadeto Radejevo rodbino. Iz zagrebške torbe. Kaj pa Slovenci delamo, tto bi vas zanimalo. Vsak svoje, to se razume. Čevlje, mize, srajce, kuhamo graški gospodi n ji strežemo, točimo grenkega in sladkega n kislega, mleko in kavo, komandiramo in ubogamo, kdo bi vse naštel. V nedeljo pa se zberemo v cerk--", ne vsi, pač pa precej, tudi v skupnost! Pa nam je sveti Rok poatal tako premajhen, da smo se začeli seliti k sveti Mariji, kjer bomo odslej ameli ne samo jutranjo sv. mašo, ampak tudi ob petih popoldne večernice. Eicer je to važno samo za nas, pa naj vse eno zapišem tudi tistim, ki imajo kaj v »zagrebški torbi«, da opozorite svoje ljudi na to! Kar dopisnico v roke, pa pišite svojim v Zagreb, ki morda tega še tu niso zvedeli, in jim bo niorda več zaleglo, če piše ata ali mama ali kdo drugL od doma! Le pomagajte, da jih bomo vzdigftili in premaknili, zaknj nekateri so trdi kot oni Jelatič, ki že leta in leta stoji na svojem mestu sredi trga in se ne meni ne za golobe, ki ga »kinčajo«, niti za ljudi, ki ga hodijo gledat. — Pa še kaj drugega posla imamo. V nedeljo, poprejšnjo namreč, je imelo društvo slovenskih akademikov »Danica« svoje desetletnico. Prišel je iz Ljubljane prof. dr. Ehrlich, ki, je njim. in nam mai-sikaj lepega povedal in med drugim tudi to, da naj si naredimo svojo cerkev in svoj dom. Da, Bog ima denarja veliko, pa ga bomo že kako pripravi.i do tega, da ga bo dal za nas v prave roke. Lepo, kaj ne! Pa če bomo kaj začeli, bomo pa vedno nosili to zagrebško torbo an nabirali, če bo kdo hotel kaj vanjo vreči. Iz zagrebškc torbe. Rekli smo, da je že suša Jil r?s Je bila, pa je še, zakaj sedaj smo imel dežja komaj toliko, da je -il kapa pviteklo. Je pač vedno kdo, komur lepo vreme bolje služi. TaJsega vremena si je želel »Velesejem«, ki se pa kljub obilnem solncu ni mogel prav poživiti. Rekli so gledalci, da je premalo videti . . . Pa so iposkrbeli kmalu za to, da je bilo »več« videti llištu«! Saj vemo, da je Groga Mozolj modet aa bolj bo še lepa ta njegova modrost v sloven-i sski besedi na hrvaškem odru, zato vsi z zanimanjem pri.akujemo 14. maj, ko bomo imelli priliko videti in slišati zgodbo na.še pretefc llosti in lepe odlomke naše lepe narodne pes-* mi. Predstavo priredi Slomšekovo prosvetno društvo. — Pa še na binkoštno romanje na Trsat naj spomnim, zato ker bo šel romarski! vlak ravno skozi Zagreb. Okrog enih popol-: dne na binkoštno soboto pride v Zagreb in po-: pelje za 145 Din celo čez morje na otok Krk.1 Prijave sprejema slovenski duhovnik v Zagre-? bu, Kaptol 3. Pa le tiste, ki prinesejo nave-. _eno svoto denarja in o pravem času, do due' 14 .maja. En oddelek razstave tvori »modna razstava«. Pa ni vleklo! Zato so si domislili: razbrzdana mladež hodi v gledališče zato, da vidi na odru nekaj gole človeške kože, zato so pa tu napraviM ta poskus: kopalne obleke in druge, večinoma manj oikusne kroje pokazati na živib modelih, to je pa seve nekoliko potegnilo. g%; 'ž^_i-, iž? ^ _ ig^tfe Na velesejmu je tudi vinska razstaya. Tisti, ki se na dobro vinsko kapljico razumejo, pravijo, da je zrastel najboljši pridelek na slovenskih tleh, pa bo najbrž res to, da ga slovenski vinogradnik zna najbolje spraviti. — Majnik je in z njim šmarnice. Tudi Zagreb jih pozna. Po vseh cerkvah so zvečer dobro obiskane pridige. Tudi takih, "ki- so »bogaboječi«, je obilo videti v cerkvi. Nekateri so ta me.ec »pobožni« zato, ker menijo, da ima Marija pooblastilo, da jih bo pustila v nebo pri »malih \Tatih«. Mi Slovenci v Zagrebu imamo šmarnice samo ob nedeljah in ob praznikih ob petih popoldne pri Sv. Roku in ne gremo k Sv. Mariji, kot je bilo napovedano, ker so se pojavile neke ovire. Saj nam je Sv. Rok tako lep, Marijo imamo pa gori kar svojo, ki smo si jo morali sami kupiti, ker prejšnjo je njena darovalka odnesla tedaj, ko so dobili »Kranjci« cerkvico Sv. Roka. — »Rokovnjače« bomo videli. Pa to Til kar si bodi! Po slovensko ig x pravem _gle'dališču. V. j>raalem kaza-.