ŠOLSKA PRAKSA Seminarska naloga kot medpred- metna povezava strokovnega pred- meta z jezikom Nives Kragelj Benedetič, učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov, Gimnazija in zdravstvena šola Nova Gorica Članek opisuje primer dobre prakse medpredmetnega sodelovanja dveh predmetov: slovenščine in strokovnega predmeta zdravstvena nega otroka in mladostnika na srednji zdravstveni šoli Nova Gorica. Sodoben način poučevanja namreč teži tudi k izkustvenemu učenju, pri katerem informacije dijaki pridobivajo predvsem sami. Jih oblikujejo in pred- stavijo. Priprava, pisanje in predstavitev seminarske naloge je prav to, spretnost pri iskanju primerne literature skupaj s poznavanjem že usvojene učne snovi. Ob koncu sledi še go- vorni nastop, kjer dijak predstavi bistvo celotnega besedila. Pri povezavi sta sodelovala dva razreda istega letnika. Če ne veste, kam ste namenjeni, se ne čudite, če standardov znanja. Končni cilj medpredmetne pridete nekam čisto drugam. povezave je kvalitetno izdelana seminarska nalo- J.W. Seifert ga, ki jo praktično uporabijo pri opisovanju zdra- vstvene nege otroka in mladostnika pri različnih bolezenskih stanjih. Za vmesni cilj je pomembno, Sodoben način poučevanja zahteva vedno več da dijak izbrano tematiko tudi razume. povezovanja znotraj predmetnih vsebin in med samimi predmeti. Tak način kurikularnih pove- Izvedba zav imenujemo integrativni kurikul, ki praviloma Izvedba medpredmetnega sodelovanja je pote- ni določen vnaprej, ampak se v procesu načrto- kalo po naslednjih korakih: vanja novega šolskega leta spreminja. Povezane so predvsem posamezne vsebine predmetov. Tak 1. Spoznavanje pravil izdelave seminarske naloge. način poučevanja doda pouku dodatno vrednost, Končni izdelek mora namreč vsebovati vsebino, če je le možen kreativni dialog med učitelji. Na- razdeljeno na poglavja, ter ustrezna kazala in vire čin pridobljenega znanja, kjer so dijaki aktivni in literature. pridobivajo znanja vzporedno na večjih področjih, lahko imenujemo tudi vseživljenjsko znanje. 2. Izbor naslova seminarske naloge, ki je temeljil na posameznikovem zanimanju. Načrtovanje nalog Pomembno je že vnaprej načrtovati dejavnosti 3. Študij literature. Podana je bila strokovna litera- dijakov, da bodo aktivni pri pouku in izven njega. tura, iz katere je črpalo znanje večina dijakov. De- Medpredmetno povezovanje ni kratkotrajni pro- loma so literaturo iskali sami, glede na specifično ces, ampak zahteva vztrajnost. Pri načrtovanju tematiko. moramo dijakovo delo organizirati tako, da ima postavljene jasne vmesne in končni cilj, saj se le 4. Obdelava podatkov, ki so jih dijaki zapisali v tako izognemo neuspehu. Stopenj ne moremo obliki seminarske naloge. preskakovati, ampak sledimo točno določenemu, že vnaprej načrtovanem procesu. Cilji morajo biti 5. Govorni nastop. dosegljivi, smisel kurikularne povezave pa je tudi v tem, da ob upoštevanju dijakovega predznanja Pravila seminarske naloge so točno določena. le-ta prinese trajnostno znanje, lahko celo prenos Navodila za izdelavo izdelka so dijaki pri predme- znanja v prakso. tih dobili ločeno, pa vendar so bila pripravljena v skladu z obema. V uvodu so pri pouku slovenske- Pogoji za medpredmetno povezovanje so torej v ga jezika poslušali podrobna navodila za izdelavo našem primeru jasno zastavljeni cilji, poznavanje seminarske naloge, ki je samostojno delo, kjer ne predznanja dijakov, poznavanje učnih načrtov in preučujemo le teme, temveč skušamo pridobiti 38 Didakta nova znanja, ki jih lahko prenesemo tudi v klinič- Vsak izmed dijakov je izbral naslov, bolezen v ob- no okolje. Pri tem mora biti razvidno predvsem dobju otroštva in mladostništva, ki jo je preučil in samostojno delo dijaka, ne samo prepis literature. iz nje izpeljal zdravstveno nego, ki je bila eno iz- Seminarska naloga mora obsegati: med vodil povezave. Znanje o zdravstveni negi so vključili v seminarsko nalogo. Izbrano temo so v 1. kazalo, nalogi predstavili teoretično in o njej pisali objek- 2. glavno besedilo z uvodom, ki opisuje bolezen, tivno. 3. jedro z zdravstveno nego otroka pri bolezen- skem stanju, Dobili so tudi dodatna navodila z vključeno pri- 4. zaključek, ter poročeno literaturo. Poudarek je bil tudi na kritič- 5. kazalo literature. ni presoji izbire literature. Vsi viri, posebej inter- netni, niso primerni za vključevanje v seminarske Pri pouku zdravstvena nega otroka in mladostni- naloge. ka pri različnih bolezenskih stanjih smo najprej obravnavali učne vsebine s pomočjo razlage. Vsak Učne načrte smo pred začetkom šolskega leta sklop smo obširneje pregledali, dijaki pa so se sa- prilagodili časovnemu poteku izdelave naloge. mostojno poglobili v podrobnosti. Tako smo točno določili termine za oddajo dispo- zicije ali načrta naloge, rok za oddajo seminarske Ena ključnih informacij, ki so jih dijaki ob navo- naloge in ustne predstavitve. Za izdelavo so imeli dilih dobili, je bila tudi način ocenjevanja izdelka. dober mesec dni, saj so poleg rednega šolskega Ob oddanem izdelku je namreč pomembna tudi dela prebrali literaturo in jo ustrezno predelali. predstavitev le-tega. Ure predstavitve so bile strnjene. Dijak je imel na 39 Didakta ŠOLSKA PRAKSA - poznavanje, kjer so dijaki naštevali znake, opi- sovali definicije iz literature, - razumevanje, kjer so dijaki povzemali napisa- no, razlagali in utemeljevali učiteljicam in ra- zredu, večkrat navajali svoje primere, - uporaba znanja v konkretnih situacijah na kli- ničnih vajah, - sinteza, pri kateri so dele osvojenega znanja povezovali v celoten proces zdravstvene nege. Zaključek Končna ocena je bila določena številčno, za kva- litetno povratno informacijo pa smo uporabljali kriterije, ki so bili podani opisno. Pomembno je, da seminarska naloga sledi naslovu, dijak po- zna strokovne pojme, ki jih navaja, jih povezuje v celoto, natančno preuči zdravstveno nego in jo primerno predstavi. Nastop mora biti povezan, smiseln, znati pa mora odgovoriti na morebi- tna podvprašanja slušateljev. Pri ocenjevanju ne voljo pet minut, da razredu in učiteljicam razu- smemo zanemariti dejstva, da so bili vmesni po- mljivo predstavi predelano snov. Tako se je v času pravki upoštevani. predstavitev vloga učitelj – učenec zamenjala. Ne smemo prezreti dejstva, da lahko ustni nastop pri Evalvacija, ki smo jo ob koncu izpeljali pri dijakih, nekaterih učencih izzove tremo, zato smo skušali je bila presenetljivo dobra. Seminarske naloge so urediti čimbolj sproščeno okolje, kriteriji pa so bili bile izvedene strokovno, natančno, predstavitve že vnaprej opredeljeni. Le-te smo v razredu dolo- razumljive. Izdelke lahko dijaki ob koncu šolanja čili skupaj. Dijaki so k nalogi pristopili kritično in tako ponovno uporabijo pri pripravah na zaključ- podajali svoja mnenja vse do izoblikovanega do- ni izpit. kumenta. Preverjanje izdelka je bilo enkratno. In sicer v določenem časovnem roku oddan načrt izdel- ka. Oddali so preko elektronske pošte, v krajšem Viri in literatura časovnem roku so prejeli besedilo s popravki in Cencič M. (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljublja- usmeritvami na strokovnem področju. na: Zavod RS za šolstvo. Ocenjevanje pridobljenega znanja je bilo izvede- Medpredmetne in kurikularne povezave (2010). Priročnik za uči- telje, 1 izd. Ljubljana: zavod RS za šolstvo. no pri obeh predmetih. Doseženo znanje, opisa- Osvald, M. (2012): Opis naprave in postopka. V: Slovenščina v šoli no s pomočjo Bloomove taksonomske lestvice, je 3–4, str. 116–120. Žakelj A. in Borstner M. (2012): Razvijanje in vrednotenje znanja. bilo vrednoteno po naslednjih kriterijih: Ljubljana: zavod Republike Slovenije za šolstvo. 40 Didakta