96
Politične  stvari.
Bismarko-malikovanje med avstrijskimi
Nemci.
Vsaj je znano, da velikoneinški Schonerer skoraj nobene prilike ni zgrešil, ko je imel v „komersu* vse-učiliščnikov zbrane krog sebe mlade, vročokrvae nemške dijake, da bi ne bil nazdravljal velikemu nemškemu kancelarju, dostikrat naznanjal je take uapitnice tudi brzojavno knezu Bismarku.
Tako malikovanje kneza Bismarka nahajamo tu in tam v govorih levičarjev državnega zbora, v nemškem delu Češke, na Štajarskem in Koroškem.
Za unanjo znamenje tega malikovanja zbrali so si malikovalci kancelarjevi plavico, cvetico, katera se najbolj pogosto nahaja med ržjo. Take cvetice delile so se pri shodih somišljencev in celo nježnemu spolu so se podajale plavice, ki so potem na prsih nosile v javnosti, prav tako, kakor so svoj čas nosili in še nosijo marjetice laški irredentovci.
Ne pride nam na misel tajiti zaslug, katere ima Bismark za ustanovitev nemškega cesarstva. Ako pa ne spustimo iz svojega spomina leta 18(36., a^o se spominjamo velikonemškega vojnega klica „Deutsch bis zur Adria!" (Nemška do morja Jadranskega), če dalje ne preziramo nenasitljivosti Nemške, in pa silovitosti značaja kancelarjevega, ki si ven in ven prizadeva, kot prvi korak k ožji zvezi z Avstrijo doseči zvezo
gospodarsko, in ker še te ni mogel doseči, skuša po enf strani z visoko carino, po drugi strani pa z juga gor1 od Trsta si z najaedolžuejšim obrazom pripravljati pot, iu ob poti postaje za svoje ljudi za svojo trgovino in za svoje izdelke. Ako si vsemu temu nasproti ogleda mo malikovanje Bismarka v državi avstrijski, tedaj se prav živo spominjamo, kako se je pred letom 1859., oziroma leta 1866. maliltovalo Cavurja in Macin i j a v onih laških deželah, katere so do onih let bile pri naši državi. Tudi takrat je ona znamenja videl in prav sodil ves drug svet, samo oni krogi ne, katerim bi to morala biti prva dolžnost.
Tudi sedaj se ponavljajo enake prikazni, zlasti v onih krogih, v katerih se shaja in se ima izobraževati cvet nemške mladine, na vseučiliščih. Spominjamo se tuKaj marsikatere dogodbe na Dunaji, v Pragi, v Gradcu, živo se spominjamo, kako so se pri takih prilikah vedli nekateri nemški profesorji, enako se spominjamo shoda nemšRih učiteljev vlani v Tropavi iu vrh tega še silovitega prizadevanja nepolitičnega društva „Deutscher Schulverem* . po vseh slovanskih deželah naše državne polovice. Ce pogledamo vse te prikazni, zbrane v eno sliko in si v zvezi s to sliko ogledamo Bismarko-malikovanja, potem še ie moremo političen pomen tega malikovanja prav ceniti.
Kranjska dežela je sedaj še precej prosta ostala te kuge, vsaj javnost ui zvedela o nji druzega, kakor o nekih plavicah, s katerimi so se enkrat našemile neke ljubljanske frajlice, katerim bi se bila presta v roki veliko boljši prilegala.
Zanimivo je to malikovanje posebno sedaj, ko dne 1. aprila Bismark spolni svoje 70. leto. Ni se čuditi, da se v nemškem cesarstvu njegovi pristaši zbirajo in pripravljajo slaviti ga pri njegovi sedemdesetletnici; zanimivo pa je, da sj ceio tam vsa katoliška stranka v državnem zboru najmočneje zastopana stranka pod vodstvom Windhorsta nikakor nevdeleži onega malikovanja, ravno tako se pri tem vprašanji vede sploh velika večina vsega državnega zbora, in vsi oni nemški državljani,  ki stoje za to večino državnega zbora.
Pri nas pa, v oni avstrijski državi, katero je leta 1866. popolnem odrinil iu ob veljavo spravil v deželah prejšnje nemške zveze, ki nam je v zvezi z Viktor Emanuelom vzel še tudi beneško kraljestvo, pri nas pa, kjer imamo še v živem spominu dneve bitke pri Kraljevem Gradcu, pri nas bodo „tako rekoč" Avstrijci na Dunaji, v Gradcu in celo v bližnjem nam Celovcu slavili 701etnico ravno onega Bismarka.
Prav zanimivo in podučljivo je, kar o tej zadevi piše v Berolinu izhajoč list „Germaniau, glasilo katoliških nemških državljanov. Ta (list piše: „Tudi Avstrijska pripravlja se za vdeležbo dne 1. aprila. Vsaj se ima vendar zahvaliti knezu Bismarku od leta 1866. sem ne le za spoznanje same sebe, za grofa Beusta, za naskok na konkordat, za zakonsko postavo , za razsvitljavo, ampak tudi za mnogo druzega sadu z Kraljevega Gradca, Skalica in Sadove itd. Prav zanimivo je, da je ravno zelena Štajarska prva dostojno izrazila svoje avstrijsko navdušenje za Bismarka, da bo mogla 1. dan aprila primerno praznovati. V rajskem mestu Gradcu poprijel se je dne 20. februarija odbor nemškega društva „Deutscher Vereinu nabiranja „Oto-novih mark" pojedinih ali dvojnatih, da bi, kakor se je dr. Starkel izrazil, „ne morebiti nameravali politično izjavo, temveč da izrazijo narodno navdušenje (Avstrijske po letu   1866.)   za  največjega  nemškega  državnika
sedanjosti"-------Velik mož,-piše  „Germanija"   dalje,
gotovo ne more več zahtevati, kakor da mu celo najna-
97
Tavnejši nasprotniki in pa oni, katerim je dajal udarce najtežje vrste, brez strahu čestitajo in darila poklanjajo. Nemško društvo v Celovcu hoče za 1. dan aprila *celo sklicati shod društva, da bo v slavnostnem govoru slavil „Bismarkove zasluge za nemško ljudstvo". Veseli se Nemško-Avstrijska! Tvoja čast je rešena v očeh „nemškega društva", tako sklepa „Germania". — Mi pa sklepamo z nado, da bo naša vlada, ki pozorno opazuje omenjene prikazui, še o pravem času, dokler ne bo prepozno, s krepko roko segla po „irredenti" bodi-si nemški ali laški, in ji odkazala oni prostor , katerega zaukazuje dolžnost, skrbeti za vzdržavanje naše domovine in pa — kazenski zakonik.