Knjiga Slovenska V XIX. veku. Franec Serafin Metelko (1789 — 1860) je po slovstvenera dejanji in nehanji opisan v Jezičniku IX—XI 1. 1871—3 str. 1—145 po znanienitih besedah Slomšekovih: ,,Tibemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravne j»olja rosi, je delal Metelko do svoje sive starosti kakti naš drugi Dobrovski. Bil je Metelko ves Slovenec, in pa Dolenec. Bodi mu slava!" (Drobtinc. 1862.) Janez Pavel Ješenak (Jeschenagg) r. v Slovenjem Gradcu 25. jun. 1755, latinske in modroslovne šole obiskoval v Neoiškem Gradcu, bogoslovne v Ljubljani, mašnik 1. 1782, kaplan v Gornjem Gradu, na Vranskem, župnik v Ulimju, začasno dekan v Kozjem, korar v Novomestu na Kranjskem, 1. 1803 stolni proSt in škofovski namestnik v Š. Andražu, kjer je u. 19. sept. 1827. Deloval je veliko za narodno oiuiko, in posebno o tem, da Lavantinska škofija dobi več domače duhovščine. V ta namen si je dokaj prizadel, da so v Celju napravile se latinske šole, kterim je naposled volil tudi vse svoje knjige. Iskreno ga je opisal Slomšek v Drobt. 1848 str. 92 — 102 (Gl. Macun Slov. Štaj. str. 66), kjer pravi: „Vučili so otroke keršanskiga nauka, ino so v pomoč podučenja a) mali Katehizein poslovenili, ki ga še zdaj po domačih šolah imamo. Vadili ao bogaboječe farinane b) svetih cerkvenih pesm. Ena tih se še zdaj per povzdigovanji v naših cerkvah poje: Zdaj bomo videli Boga resničniga itd. — Pa ne le za dušno hrano so skerbeli svojim otrokam dober oče, tudi za časno srečo so jim dajali dobre svete. Imeli so malo kmetijo, . . omislili so si dobre nemške bukve, prenaredili in poslovenili so jih svojim farmanam za potrebo: c) Bukve za Pomoč, inu PridKmetam potrebne, ukupzložene za Slovence od Joanneza Paula Jeschenagg perviga Fajmeštra preden cesarske kraleve Fare Ullimie, inu vuda ces. kra. Tovaršje deželskiga Emetuvanja u Graci. Pervi deil od oskerblenja tih Njiv. V Celli per Jožephu od Bacho, c. k. Krasie Stiskaucu. 1821. 8. X. str. 149. — Zapopadik od I. dejla: Uvod. Od zemle, merglna ali laporja, gnoja, oranja, prahe, ogonov ali osredkov, semenskiga zerna, sejtve inu žita, snetja ali snetlivca v žiti, brane. — nŠkoda, de niso dalne bukve od oskerblenja travnikov, od živinske reje ino od gospodaistva na svetlo prišle! Velike opravila, starost ino pa smert so jiin dobro delo vbranile (Drobt. 1848 str. 96)". — Pričujoče bukve poklanja nUkupz]ožnig" ces. visokosti . . Joannezu . . višivajvodarju oesterreihske dežele . . začetniku, inu predstojniku c. k. Tovaršje dež. Kmetuvanja u Štajerskim Vajvodarstvu .' . »Nemc ima zadosti bukov, z' katerih se zna per svojmu Kmetuvanju podučiti: Kakor pnk Netnc obilnost, ima Slovenc pomankanje. Lete bukve so tedaj ena pervina za Slovence . . . Jest ne rečem, inu deleč je misel od mene, de bi lete bukve v vukih tega kmetuvanja, inu polskiga dela, kakor tudi v jeziki, inu besedi kaj popolnoma bile. Popolnamast v eni, kakor v drugi reči čaka na prihodnost, ino zato zanesem se na spregled tih modrih. Letu je saj moju veselje, de lete bukve v slovenskim jeziki, kateri še enu skerbnu, inu modru pilo potrebuje, inu v katerim je taku tešku zavol pomankanje besede svojo misel, taku, koker je, izreči, te perve so v ti reči, katere led, če ne prelomjo, saj nalomjo. Slovenci, enu dobru, inu zvestu ludstvu, ineni niso neznani" . . . Iz predgovora bodi na pr.: „ . . . Ali ste vi le ena celo majhina pešica ludi, de se na vas nima gledati". Pol Štajerske, inu Koroške, inu cela Krajnska dežela je vas polna. Vas je taužent, inu taužent, ja več kakor en milion! tak' tedaj eno imenitno kardelo! Bukve, katire so vam dosihoial v roke dane, so bukve svete vere, keršanskiga vuka, inu pobožnosti ali andohti; takih bukuv pak, iz katirih bi se znali kmetijo vučiti, ali katire bi vam per vaših vsakdanib potrebah na pomoč bile, vi niraate. Pričioče so te bukve. Iz tih se znate vučiti po postavah nature kmetvati, traunike oskerbeti, živino ter zdravo, kakor bolano dobro rediti, inu prav hišovati. Prejtnite tedaj Slovenci! te bukve iz rok eniga Slovenca, katir drugiga dobička za svoje delo, inu ukupzlagaflje tih bukuv ne želi, kakor vašo voljo po tih vam danih postavah kmetvati, iou hišvati" . . Posamezne postave pričenja s kakim rekom v pesniški obliki p.: nZemljo delaj, je Bog djal, — Žegnat' hočeru, kar boš s'jal. — Skerbno delaj, ter ga moli, — De ti pošle deža doli. — — Skerbi za obilni, inu niastni gnoj; — Boš ti, 'nu tvoji gleštal v trebuhi loj. — — Orač! po- treben, in' častitliv je tvoj stan, — Kir perdelaš kruha nam, in' seb' za vsak dan.  Kakoršino zerno bodeš sijal, — Takošino bodeš v kašto djal. — — Plug, brana 'nu motika, — Kmet! to se za te šika, — Vse drugo le pusti na stran'. — Ce le boš na svoje delo gledal, — Ne lakoun' po norski časti špegal, — Kmet! ti bodeš od vsih štiman. — ,,Vaše dela, lubi kineti, če so lih blatne, inu včasi smerdlive, so saj pred Bogaai, inu vshn pametnim ludim svete, poštene, inu potrebne (str. 148)." Iflilial Barla, Koviigo - Orske Fare Duhovni Pafzter, je spisal 1. 1821 knjigo, ktera je prišla na svetlo 1. 1823 v 8. str. X. 503 v Soproni z naslovora: Krszcsanszke Nove Peszmene Knige Szpravlene Evangyelicsanszkim Gmainam — v ondašnji vže znani pisavi. V predgovoru pravi na pr. (v Gajici): nVerni Krščenik! V- eti Knigaj se ti Krščanske nove Pesmi davajo v - roke. Spravlene so v- čistom Tvojem Slovenskom jeziki; čiste so i na krščanstvo gledoč, takaj razumne i pobožne. 10* Naideš v-eti na vsake Svetke, na vsako priliko, vu kakšojšte stavi si, i vu vsakoj diiševnoj potrebčini, pripravno Boga zvišavanje, diiševni trošt, i srdca Tvojega pobogšavanje. V- tom prvom Graduvali se je dosta zmenkanja nahajalo, i ništere nespodobne reči; niti ta Slovenščina je nej bila prava, nego vu vnogom tali na tiihi jezik z? ornjeua: štero vsaki lehko na pamet vjeme. Kakoli je pa pravo v-oni prvi pesmaj, to vse se i v-eti, v-lepši red postavleno, nahaja itd." — Držanje ti knig: Pesmeno zdiihavanje. Pri začetki Bože Sliižbe. Med Božov Sliižbov. I. Tal. Pesmi na te prednjejšo Svetke. Koledne (Božične), Vuzenske, Risalske (Binkoštne). II. Od vere navuka. Od Boga, i Bože Spodobnosti. Dela Boža. III. Pravo Krščanstvo. Dužnosti proti Bogi, samom sebi, našemi bližnjemi. IV. Hvalodavanje i prošnje vu vsake fšle Stavi i spodobi. Stave ti ltidi. Žitka pripetje. Občinsko Bože dobročinenje. Vu občinski nevolaj. V. Na goviišno vremen slišajoče Pesmi. Nadavek. Pri začetki bože sliižbe. V-Koledni Svetki. Nebeski Oča! Hvala Tebi za to Dobroto, kaj se je narodio Sin Tvoj Jezus, Te Kristus, Ki nam je svetlost, pot, Ino zveličanje. — Na viizenske (velikonočne) svetke. Oh zmožnost Boža! Jezus je od smrti Dnes gori stano odičeni; Hvalmo tak Jezusa; On je smrt obladao, Natn žitka svetlost dao. — Na Risalske svetke. Istinski je Bog; Jezus je Vučenikom Svetoga Diiha poslao, dao dnes; Hvalmo Boga, I prosrao Svetoga Diiha moč Na svetlost i svestvo. Janez Bedenčič r. v Šent-Vidu nad Ljubljano 21. dec. 1777, kaplan v Kranju, v Cirknici, župnik v Logatcu, pri sv. Petru v Ljubljani, dekan v Kamniku, u. 1. apr. 1843. — Anton Clementini, v Bohinju pri Stari Fužini r. 5. okt. 1744, pozneje fajmošter pri Devici Mariji v Polji, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, u. 19. okt 1826 — je spisal: Sveti Križovi pot, toje premišluvanje terplenja Jezusa Kristusa, iz Svetiga Pisma napravlenu (skuzi Antona Klementini). V Lublani per J. Retzerju 1808. 8. 95 (Šafafik 136). — Križov pot, ali premišlovanje Kristusoviga terplenja. V Ljublani 1818. 12. 33. nDieser Križov pot gchort unter die sprachlich genauen Biicher, da er von Prof. Metelko durchgelesen \vurde'' (Šaf. 136). — Prejšnji a) Sveti Križovi pot pa je v 4. natisku dal na svetlo Janez Bedenčič. V Lublani 1826. 8. 184. J. Sassenberg. — Iz njegovega predgovora bodi v izgled: -Nisiin lnislil, de med vaini kaj drugiga vem, kn Jezusa Kristusa, iuu tega križaniga, je rekel S. Pavl I. Kor. 2, 2. Aku bi ta, Velik vučenik inu Apostel danas k' nam prišal, bi nam ravno takii rekel, kakor je Korintarjam pisal, namreč, de za drugo vučenost noče med nami vediti, ku za vučenost od Jenusa Kristusa Križaniga; zakaj kakii se sme od vere poluiga vučenika bol po veri reči? Kaj bol zveličanskiga se more slišati? Kaj se more bol z pridam govoriti? Nič ni, kar bi v vernih sercih brumnost bol živii obudilu; nič kar bi dušne bolezni bol ozdravilu; nič, kar bi greh bol zaterlu; nič kar bi kristijanske čednosti bol redilu inu ustanovitilu, ku spomin Križaniga Jezusa itd." b) Thomaža Kempenzarja čvetire Bukve. Pot k nebesam, katiro je pokazal Jezus Kristus. Petiga Natisa. V Lublani . . A. H. Hohn. Natis. J. Sassenberg 1825. 8. XI. 315. nSkuzi Janeza Bedenčiča — Es ist diess eine neue Edition des Thomas a Kempis nach der alten, vor - Zalokarischeu Uebersetzung (Šaf. 138)." — Iz predgovora: ,,Thomaš Kempenzar Mašnik ino Korar je od Boga zadobil modrost Svetnikov, služil je Gospodu v ponižnosti, ino je niolil njegovu svetu Ime v duhu ino v resnici. Besede večniga živlenja je noč ino dan premišluval, bil je izgled Bogo dopadlive brurnnosti, odvernil je veliku grešnikov od hudobne poti, ino je še po smerti vučenik resnice božje v bukvicah, v katirih vuči pot k Nebesam, katiro je pokazal Jezus Kristus . . . Vsaka duša, katira tih bukvic navuke bere, v dobrimu sercu ohrani, ino premišluje, reče kar je Krajlica od Sabe od modrosti Krajla Salomona rekla: Resnica je, kar sim povedati slišala; vekši je modrost Kempenzarja kakor slovenje od njega". . . — V. Od branja sv. Pisma: rV bukvah svetiga pisma jiširao resnice, ino ne modre zgovornosti. Sveto pismo se more brati v duhu, v katirimu je pisano. V bukvah imamo več naš prid, ko visoko govorjenje iskati. Tako radi berimo svete, ino majhine vučenosti bukve, kakor taiste, v katerih se visoka, ino globoka vučenost najde. Nepusti se skoz imenitnost taistiga, katiri je bukve pisal, pregovoriti, ne prašej, če je velike, ali majhine vučenosti bil, temoč ljubezen do čiste, ino gole resnice naj te k brani perganja. Na prašej, kdo je to rekel, temoč to, kar je govorjeno, si k sercu uzemi (str. 11)." Jakob Dolenc, r. 20. maja 1798 v Ljubljani, duhovni pomočnik v Šmartinu pri Kranju, v Kamniku, v Poljanah uad Loko, škofov kaplan, župnik na Bistrici v Bohinju, dekan v Stari Loki, u. 15. dec, 1846: Pridiga, ktero so milost. prečast. Firšt in Gosp. Gd. Anton Aloiz Ljublanski Škof imeli per S. Jakopu v Ljublani 30. mal. tr. 1826 per pervi procesji svetiga leta, iz nemšk. prestavljena (od G. Dolenca). J. Sassenberg 8. 28. — Zadna pridiga, s' ktero so mil. knez velki Škof Auguštin Gruber 4. pros. 1824 . . slovo jemali. V Ljubljani 1824. 8. 1. p. — Pastirski list v slovo: Auguštin po božji ino apost. Sedeža milosti Ljubljanski Škof itd. vsim vernim Ljublj. Škofije zdravje ter Škofji blagoslov ino žegen." 1824 — pa: Presvetiga Gospoda našiga Piusa VII. po božji previdnosti Papeža apostolsko pismo, z' ktirim je družba, imenovana karbonarska, preklicana. V Lubl. 1822. L. 2 p. Poslovenil prof. Fr. S. Metelko (Šafafik S. 125. 149). Friderik liaraga r. 29. jun. 1797 v Doberničah, vzrejen v Trebojem, učil se v Ljubljani, pravoslovja na Dunaju, podal se v bogoslovje, postal mašnik 1. 1823, kaplan v Šmartinu poleg Kranja, 1. 1828 v Metliki, šel 1. 1830 v Ameriko, misijonaril mej Indijani v raznih krajih (Cincinnati, L' Arbre croche, Velika Voda ili Šmarija, Lapointe, Lac superior, L' Anse itd., postane veliki namestnik škofije Detroaške, 1. 1853 škof v Šmariji (Saut-Sainte-Marie), se preseli v Market (Marquette), kjer — obolevši v cerkvenem zboru Baltimorskem — umrje 19. jan. 1868. — Na Slovensko je prišel iz Amerike prvikrat 1. 1837, in drugikrat 1. 1854. Življenje in delovanje njegovo je popisal dr. Leon Vončina v knjižici družbe sv. Mohora 1. 1869 z naslovom: nFriderik Baraga, pervi kranjski apostoljski misijonar in škof rned Indijani v Ameriki." Na njegovo prošnjo sem ondi jaz sostavil Baragovo slovstveno delovanje pod nadpisom: Baraga, svetla zvezda na slovstvenem nebu kranjsko - slovenskem in očip ve - indijanskem (8. str. 186—198). Le zarad vzajemne književne povestnice naj se ponovijo tukaj spiski njegovi, ki so: 1) Opominvanje eniga iluhovniga pastirja na svoje oučice v' sredi svetiga leta 1826. Zložu Fridrih Baraga, kaplan. s. 1. 8°. '/_ P- MZwei geistliche Lieder, in denen auf Richtigkeit der Sprache und des Metrums keine Rucksicbt genommen wurde (Šaf. 81)." To leto vže tudi spisana je prišla na svetlo: 2) Dušna Paša za kristjane, kteri žele v' duhu in resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, kaplan v Metliki. V Ljubljani natis. (2000 zv.) J. Sassenberg 1830. 8. 503. — II. nat. (3500 zv.) 1. 1831. — IV. 1845. str. 545. — VII. 1869. str. 479. — VIII. nat. 1872. — -Veliko dobrih in lepib raolitnih bukvic smo dobili Slovenci pozneje, vendar segajo posebno stareji radi še sedaj poDušni Paši, ktera jim zadostuje v vseh dušnih potrebah (str. 187)." 3) Od Počeševanja in posnemanja Matere božje. V Ljubljani, 1830. 8. VI. 418. Natis. J. Sassonbcrg, na prodaj Jan. Klemenz. — nEine Nachahmung der Imitatio des Thomas a Kempis (Šaf. 139)." — 0 besedi bodi v razgled iz predgovora: MNar veči čast in hvalo smo dolžni Bogu, ki nas je po svoji podobi stvaril, ki se je včlovečil. nas z' britkim terpljenjera in z grenko smertjo od večniga pogubljenja odrešil, in ki nas obdaruje z vsirai potrebnimi gnadami, de bi tukaj živeli po njegovi sveti volji, in tamkaj v nebesih se per njem večno veselili. Za Bogam pa zasluži našo nar veči čast in hvalo Marija, nebeška kraljica, ta prečudna, zmed vsih milij .iOv Adamovih hčer od vekomaj izvoljena, od svete Trojice visoko češena devica, ljubljena hči Očeta nebeškiga, deviška mati Sinu božjiga, neomadežana nevesta sv. Duha. — Vsi svetniki v nebesih, vsi kori angelov in arhangelov jo časte neprenehama; in nar viši Kerubi in Serafi nebeški si v čast štejejo, de so v številu njenih služabnikov. — Toraj so jo pa tudi vsi svetniki na zemlji od nekedaj tako visoko častili, posebno cerkovni učeniki, razsvetljeni perjatli božji. S. Bonaventura . . S. Ciril . . S. Hieronim piše ... — Castimo in Ijubimo jo tedaj tudi mi po svoji slabosti, kakor je dobrira otrokam njih ljuba mati častiti in ljubiti. Ona je prav naša mati. Jezus, kader je umiral na s. križi, je ni le s. Janezu, ampak nam vsim vernim kristjanani mater zročil. Skažimo ji pa čast in ljubezen posebno s' posnemanjein njenih svetih zgledov; to ji bo nar ljubši. Mislimo si v vsih okolišinah svojiga življenja: ,,Kako bi bila Marija v takih okolišinah storila?" in potlej si perzadenimo, vselej po njenih zgledih storiti. De bote pa v vsih okolišinah svojiga življenja ložej spoznali, ljubi moji! kako je Marija v enakih okolišinah storila: sim vam prestavil prav lepe in podučne bukve v kranjski jezik, ker je v našiin jeziku malo dobrih bukev od matere božje; desiravno bi se spodobilo, de bi jih veliko imeli, zakaj Marija je posebna patrona vsiga slovenskiga ljudstva. Berite te bukve počasu in s premislikam, sicer ne bote mogli vsiga umeti, kar je podučniga v njih; berite jih tudi s terdnim sklepam, vselej zvesto po zgledih matere božje živeti, kakor v teh bukvah zapisano najdete. Preden pa začnete brati, zdihnite vselej k Bogu, de s. Duh razsvetli vaš um, omeči vaše serce, in vterdi vašo voljo v dobrim. Prosite tudi Marijo, nar mogočniši pomočnico, de prosi za vas Boga, de bo to branje Bogu in njegovi presveti materi v čast, vašim dušam pa v večno zveličanje. Prosite pa tudi za-me Boga, de se ozre milostivo na-me, in me ohrani v svoji gnadi, nde ki drugim pridigijem, sam zaveržen ne bom." — Friderik Baraga. 4) Obiskovanje Jezusa Kristusa v' presvetim rešnjim telesu in pozdravljenje Marije prečiste device. V Ljublani natis. J. Blaznik 1832. 12. IX. 314. 5) Premišlj evanje štirih poslednjih rečf. V Ljubljani. Blaznik. 1837. 12. VI. 422. — _Šest let je že preteklo. piše Baraga v predgovoru. kar sim zapustil našo ljubo kranjsko deželo, kar sim nehal božjo besedo svojiin preljubim Krajncam oznanovati . . . Ali, desiravno sim tako daleč od vas odločen, preljubi moji Krajnci! več ko dva tavžent ur, je vender moje serce vedno pri vas.. . Ker ne morem več svetih resnic naše vere, ktere nam k zveličanju pomagajo, z besedo med vami oznanovati, sim vam spisal le-te bukve, polne zveličanskiga premišljevanja itd. . Prejraite le-te bukve, ktere sim vam v tako daljni deželi spisal, v znamnje moje velike ljubezni do vas in mojih serčnih želja vašiga zveličanja, moji preljubi, nikdar pozabljeni Krajncil" 6)ZlateJabelka. V Ljubljani. Blaznik 1844. 8. 286. — IV. nat. 1878. 7)NebeškeRože. V Ljubljani. Blaznik 1846. 12. 462. — Iz daljne Amerike je čez raorje pošiljal Baraga ljubeznjiva pisma svojitn sorodnikom, zanimljiva poročila v letnike družbe sv. Leopolda, Slovencem pa lepe sloveDske knjige. Kakor Valvasor nekdaj — je popisal Indijane, njihove šege in navade, v knjižici, ktera je 1. 1837 prišla na svetlo v jeziku francoskem v Parizu, v nemškem: -Geschichte, Charakter, Sitten und Gebrauche der nordaraerikanischen Indier", (Laibacb J. Blasnik. 8. 200) ter poslovenjena po J. Keku v Ljubljani z naslovom: Popis navad in zaderžanja Indijanov Polnočne Amerike. 8. 165. Prav mično popisuje Baraga ob kratkem Indijane, njih dušne in telesne lastnosti, obleko, stanovališča in živež, izdelke, lov gozdnih žival in rib, ženitve in izrejo otrok, vero, vojske in boje, gosposko in oblastnike, bolezni in zdravila, in slednjič šege, ki jih iraajo pri pogrebih. Doraa že se je Baraga naučil razun slovenskega, nemškega, latinskega in grškega, tudi francoskega in talijanskega jezika; poznej se je navadil še angleškega. Med Indijani se je koj poprijel učenja njihovih narečij. Da bi mogel sveto vero in po njej pravo omiko razširjati in utrjevati med njimi, vstanovil jim je — kakor Slovenom Ciril — pisavo ter jel zlagati podučne ia pobožne knjige v njihovem jeziku, kterih nektere so tiskane bile v Ljubljani pri Blazniku, nektere pa v Detroitu in Cincinnati (Vid. Fr. Baraga po družb. sv. Mohor. str. 194—196). Kakor sta Ciril in Metod 1. 868 knjige, kar sta jih spisala slovenski, skazala v Rioiu tedanjemu papežu Hadrijanu II.; tako je vladika Baraga 1. 1854 prvo slovnico in prvi slovar v Očipvejskem narečji poklonil v Rimu ranjkemu sv. Očetu Piju IX. — Iraenitna sta mej Iodijani posebno dva rodova: Otavejci in Očipvejci, kterih jezik ima le 17 glasov (brez 1, r, f, v, u), besede pa nektere silo dolge, kakor: nbigwakamigibidjiganikewiniwag1', po slovenski nknietje". — nKitchitwa Marie, gaganodamawichin, tchi wi macbkawendamiid Kije-Manito, kaginig tchi mino-ijiwebisiian t. j. Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami." — BLe eno je potrebno; iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice! črka mori, duh je, kteri oživlja itd." To slovilo sv. pisma je bilo Baragu vodilo v besedi, v pisanji, v vsem dejanji. Naj ga razkošni svet prezira, češ: BNaš je narod težkom mukom mnogi mučio aga: Nu najgore mučio ga — Strašnotn prčtnjom žarkog pakla Fedehrik Bar-aga (St. Vraz V. 1877)": istina je in ostane, da, ako bi ga tudi pozabil kdaj Indijan Očipvejec, nikdar zabil ne bode svojega pobožnega pisatelja Miroslava ali Friderika Baraga — verni Slovenec.