teloOlH.	ff	f*!#!	B	A	gBHB	Uvvot'*	140.
^^TRuUVjIvI Lij I ssss
90 din, za leta 45 din,
čičeva ul. 27. Tel, 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo.-
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovinof industrijo# obrt in denarništvo niciT Ljubljani1St. 1L953"
Izhaja	uuouana,	ponedeljek	9.	de€embra_**40______________________r50
Še o dirigiranju gospodarstva
Že naše zbornice so v svoji spomenici odločno poudarile, da gospodarski krogi nikakor ne nasprotujejo temu, če poseže država v sedanjih izrednih časih z bolj močno roko v gospodarsko življenje. Pač pa poudarjajo gospodarski krogi neprestano, da se mora poseganje države v gospodarsko življenje izvršiti na tak način, da bo to gospodarskemu življenju v korist, ne pa v škodo. V korist bo vedno, če bo zaradi tega poseganja narasla proizvodnja ali če se bo zboljšal proces razdeljevanja blaga, v škodo pa bo, če bo podjetnost zaradi državnega poseganja padla ali se poslabšal proces razdeljevanja blaga.
Ce še s tega stališča presojamo naše dirigirano gospodarstvo, potem najbrže z rezultati presoje ne bomo posebno zadovoljni. Proizvodnja je sicer v nekaterih panogah zaradi višjih cen narasla, v mnogih pa je tudi zastala, posebno obsežno v onih, ki so navezane na uvoz surovin. Nikakor ni mogoče reči, da ne bi mogel biti uvoz surovin večji, ker si je zasebna iniciativa kljub vsem težavam znala najti pota, da bi dobila te surovine. Žal pa je bila dostikrat pri tem ovirana, in kar je posebno usodno, zlasti takrat, ko je bila še zadnja možnost, da se te surovine dobe.
Na drugi strani pa se je tudi zamudilo polno prilik, da se naša proizvodnja poveča. Tako n. pr. bi mogli z večjo uporabo umetnih gnojil silno dvigniti donosnost naše zemlje. Izven vsakega dvoma je, da bodo prihodnje leto agrarni proizvodi še vedno zelo iskani in da bo njih cena dobra. Ali res ni mogoče doseči, da bi kmetovalci del svojega letošnjega izkupička naložili tudi v umetna gnojila?
Namen dirigiranega gospodarstva je tudi v tem, da se okrepi gospodarska neodvisnost dežele. To pa je Zopet dosegljivo le s sodelovanjem zasebne iniciative, katere sodelovanje pa se dejansko odklanja kljub vsem lepim besedam o potrebi sodelovanja.
Še manj zadovoljive rezultate pa je dalo pri nas dirigirano gospodarstvo glede procesa razdeljevanja in nabave blaga. Kakor se je postopalo in kakor se še postopa, se dobri rezultati sploh niso mogli doseči. Vse določbe, ki so se izdale v zvezi z izvozom in uvozom blaga, delajo vtis, kakor da se hoče legalna trgovina sploh izločiti iz zunanje trgovine. Uvajajo se monopoli, ki sploh niso potrebni in kjer je zasebna trgovina v popolno zadovoljstvo izvrševala svoje naloge, ge usodnejše je, da se ti monopoli podeljujejo ustanovam, ki so sploh brez vsakih praktičnih izkušenj glede izvozne ali uvozne trgovine. In takšne ustanove, komaj ustanovljene, ki niso še prebrodile niti svojih lastnih začetniških težav, naj kar vodijo težavno in tvegano zunanjo trgovino.
Še slabši je položaj na domačem notranjem trgu. Odkar so se začele težave zaTadi zunanjih političnih dogodkov, je legalna trgovina ti-| sta, proti kateri so z vso doslednostjo naperjeni vsi predpisi in določbe. Sedaj se je položaj naše domače in nacionalne trgovine še bistveno poslabšal, ker ne more niti dobiti blaga. Na silo se favorizirajo zadruge, tudi majhne zadruge, ki nikdar niso znale dose-
či nobenega poslovnega uspeha, na škodo legalne trgovine, ki razpolaga z izkušenim razdelitvenim aparatom in ki ima tudi vso potrebno dobro voljo, da pri razdeljevanju blaga sodeluje. Pa vse kaže, da se navzlic temu hoče trgovino izločiti iz razdeljevalnega procesa, ker se ji vedno bolj zožuje delokrog in krči njen obseg. Kako pa se hoče
V nedeljskih slovenskih listih je bilo objavljeno naslednje:
»Ministrstvo za trgovino in industrijo je doznalo, da prodajajo veletrgovci olje, ki ga dobavijo tovarne za svoje veletrgovine, v veliki meri v svojih detajlnih trgovinah neposredno potrošnikom, in sicer često v količinah, ki presegajo njihov običajni odjem oz. potrebo, kakor tudi potrošnikom, ki niso njihovi stalni odjemalci. Na navedeni način veletrgovci zmanjšujejo količine olja svojim odje-malcem-maloprodajalcem ter često celo izključujejo neko število ma-loprodajalcev od dobav olja, da bi na ta način zagotovili sebi čim večji dobiček. Tak način postopanja veletrgovcev v današnjih prilikah je vse obsodbe vreden, ker se tako preprečuje redna in pravilna razdelitev jedilnega olja.
K gorenjemu opozorilu pripominja »Prevod«, da bo vodil strogo kontrolo nad prodajo olja in ne bo dovoljeno veletrgovcem prodati v njihovih maloprodajalnah večjih količin olja, kakor pa v lanskem letu. Maloprodajalci naj pa sporoče vsak utemeljen primer kratenja dobave olja »Prevodu«, ki bo uredil vse potrebno, da bo dobava pravilno izvedena.«
*
Pripomba Prevoda zahteva na vsak način novo pripombo. Je sicer prav lepo, če Prevod obljublja, da bo vodil strogo kontrolo nad prodajo olja in da ne bo dopustil, da bi bili maloprodajalci oškodovani. Skrb Prevoda za ma-loprodajalce nas v resnici iskreno veseli in upamo, da se bo v enaki meri pokazala tudi pri prodaji moke ter vseh drugih živil in da pritožb, kakršne so danes na dnevnem redu, v bodoče ne bo več.
Zaradi objektivnosti pa moramo dostaviti Prevodovi pripombi le še nekaj besed. Razdelitev blaga je mogoča do pičice pravilno le, če je prvič zadosti blaga na razpolago in če je tudi že v naprej do podrobnosti določeno, koliko ima vsak potrošnik pravice do tega blaga. Ne prvi in ne drugi pogoj pa pri nas nista dana. Grosisti v Sloveniji ne dobivajo onih količin, ki bi bile potrebne, da krijejo vse zahteve svojih potrošnikov. Ker teh količin ni, zato tudi ne morejo vsem ustreči.
Ne dobe pa zadostnih količin ne samo iz razloga, ker bi blaga primanjkovalo, temveč ker se že od vsega početka pri dodeljevanju blaga na debelo postopa nepravilno. Tako se nam poroča, da se nekaterim zadrugam naravnost vsiljujejo mnogo večje količine blaga, kakor pa so jih one zahtevale. Seveda je potem blaga za druge zmanjkalo.
Kontrola Prevoda bo zato zelo polovičarska, če ne bo veljala tudi prvotni razdelitvi blaga in če se
brez trgovine doseči dobro funkcioniranje razdeljevanja blaga je prav tako nerešljivo vprašanje, kakor je kvadratura kroga.
Dirigirano gospodarstvo more biti uspešno le, če se posluži najprej vseh obstoječih vrednot in če nove ustvarja le takrat, kadar obstoječih ni. Samo slabe posledice pa mora imeti dirigirano gospodar-
ne bo raztezala tudi na kontrolo dobav zadrugam.
Pripominjamo, da ne gre le za prodajo olja, temveč tudi drugih predmetov, zlasti moke. Že na seji ožjega odbora Zveze trgovskih združenj se je konstatiralo, da dobiva Slovenija mnogo premalo moke. Posebno na slabem je glede moke Ljubljana, dočim so prejele nekatere zadruge na deželi, kjer pomanjkanje živil nikdar ne more biti tako ostro ko v Ljubljani, relativno mnogo večje količine. Prav zelo hvaležni bi bili Prevodu, če bi to zadevo pojasnil. Najbolje bi tej prošnji ustregel, če bi kar objavil, na katere naslove in v kakšnih količinah se je v Slovenijo došla moka in tudi drugo blago razdelilo.
Naše mnenje je namreč, da je danes še vedno javna kontrola najboljša kontrola. Zato bi tudi bilo želeti, da bi bila ta koutrola mogoča tudi za zavode s privilegiranim položajem, in za te še prav posebno. Zakaj? Na to vprašanje ni treba odgovarjati.
Mnenja pa smo tudi, da je bila stilizacija Prevodove pripombe silno nesrečna. Danes ima oblast tako veliko sredstev na razpolago, da ji ni treba prav nič groziti* temveč da more takoj vsakega trgovca, ki ne postopa pravilno, poklicati na odgovornost. 2e celo pa so neumestne grožnje z visokega. Prav tako tudi ne moremo odo-
Direktor Direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič je dal zagrebškim novinarjem naslednjo izjavo:
Zunanja trgovina se danes razvija v znamenju splošnih razmer, v katerih dominira ideja oskrbe držav. Kakor se mora gledati glede izvoza v druge države na to, da se s prevelikim izvozom ne škoduje lastni oskrbi, tako se mora paziti, da se uvažajo predvsem samo predmeti, ki so neobhodno potrebni, da je oskrba države s potrebnim blagom čim boljša. Možnosti v tem oziru pa so danes majhne in razmere postajajo vedno slabše.
Glavne težkoče so pred meseci bile devizne narave, danes pa so te težkoče znatno povečane zaradi blokade in protiblokade.
More se reči, da danes mednar rodne trgovine v Evropi ni več in ni danes več cilj trgovine doseči čim večji dobiček. Sedaj je mnogo bolj važno pravilno oskrbovanje dežele in zato je povsod zunanja trgovina pod večjo ali manjšo kontrolo države. Nevtralne države se danes ne morejo skoraj neomejeno obogatiti kakor v svetovni voj-
stvo, ki se ne zna poslužiti obstoječih vrednot, ki ne zna najti sodelavcev in te celo odklanja, na njih mesto pa postavlja one, ki so brez strokovne usposobljenosti in brez praktične izkušnje. Ni dirigiranje gospodarstva le v tem, da se dirigira, temveč smisel in pomen dobi šele takrat, kadar se prav dirigira.
bravati duha, ki je v uvodoma citirani notici. Če je kateri veletrgovec kriv, naj se pokliče na odgovornost, zakaj pa metati slabo luč na vse hkrati, tudi na tiste, ki so brez vsake krivde. Naj se že enkrat neha vsako pavšalno sumničenje, ker pomeni to dostikrat le hujskanje. Posebno v današnjih časih pa nam ni potrebno hujskanje niti v najmilejši obliki.
Če prihajajo pritožbe, da razdeljevanje blaga ni brez napak, potem je treba objektivno pregledati ves proces razdeljevanja blaga in brez ozira na levo in desno, brez ozira na privilegirance in nepri-vilegirance ugotoviti, kje je krivda. In če se ta krivda ugotovi, potem treba tudi poskrbeti, da se odpravi.
Ni pa se nazadnje niti čuditi, če se proces razdeljevanja blaga pri nas ne vrši najbolje, ker se je priznala trgovini, ki edina razpolaga z vsem potrebnim aparatom in tudi s potrebnimi skušnjami, pri razdeljevanju blaga tako neznatna in postranska vloga, da bi bilo čudno, če bi se blago razdeljevalo bolje. Pregovor pravi, da je samospoznanje polovica uspeha in zato želimo, da bi tisti, ki imajo pri oskrbi prebivalstva vso besedo, dosegli čim prej vsaj to prvo polovico uspeha in spoznali to, kar bi morali spoznati. Potem jim bo zagotovljen tudi drugi del uspeha, drugače pa nel
ni. More se reči, da velja sedaj za nevtralne države namesto načela mednarodne trgovine načelo medsebojne pomoči. Zato se ni čuditi, da dobiva zamenjava blaga vedno bolj značaj blagovnih kompenzacij, Glavno je danes blago, ne pa zlato in devize.
Pri agrarnih proizvodih se mora čim prej doseči red v cenah in neka stabilnost. Cene agrarnih proizvodov se morajo spraviti v sklad s cenami osnovnih industrijskih proizvodov, ki jih troši največji del ljudi. To je potrebno že zato, ker1 preveliko zvišanje naših cen otežkočuje naš izvoz. Upa, da se bo zaenkrat posrečilo določiti cene za izvozno blago na višini, ki ustreza domačim cenam.
Značilno je, da kljub zvišanju cen agrarnih proizvodov na notranjem trgu cene znatno kolebajo. Cene svinjam so nekolik® popustile in sedaj se skušajo cene svinjam stabilizirati na podlagi nove cene za koruzo. Zato bi se moglo začeti z izvozom svinj in koruze v Italijo in Nemčijo v smislu sklenjenih dogovorov.
Namera je z načrtnim vezanjem
cen koruze, svinj ih masti pove-
"  *; 1 '   "
čati proizvodnjo. Da se prepreči kolebanje cen, se skuša razširiti izvoz tudi na kraje, ki dosedaj pri izvozu niso sodelovali, tako n. pr. se je sedaj dogovoril z Nemčijo izvoz buš. Ovce so se najprej izvažale iz Južne Srbije, nato so se začele izvažati tudi iz Srema, Slavonije in Vojvodine in sedaj so na vrsti tudi ovce iz Like, Zagorja in Bosne.
Sedaj je nastala sezona za izvoz puranov. Kljub vsemu prizadevanju se še ni mogel doseči sporazum glede cen, ker nam nudi tujina prenizke cene. Upamo pa, da se bo mogla doseči cena, ki jo zahtevajo kmetje, namreč 12 din za kilogram.
Pri uvozu
so naj večje težkoče glede uvoza surovin. Bombaž iz Turčije že prihaja v državo in ravnokar je odpotovala naša delegacija v Moskvo, da se dogovori glede nabave sovjetskega bombaža. V kratkem se začno tudi pogajanja e Italijo glede nakupa novih količin bombažnega prediva v smislu dogovorjenih kontingentov. Z Nemčijo je bil sklenjen sporazum o dobavi sta-nične volne. Upamo nadalje, da bo mogoče premagati vse težave in da nam bo mogel naš parnik pripeljati iz Amerike surovin v vrednosti 100 milijonov din.
Vse kaže, da se naši ljudje še vedno ne zavedajo v zadostni meri, da živimo v vojnih razmerah In da vlada povsod okoli nas vojni pritisk. Ce se primerjajo težave, ki jih morajo prenašati druge države, da si zagotove vsaj najbolj potrebno blago, potem bi pač lahko pričakovali od naših ljudi več potrpljenja, več požrtvovalnosti in več smisla za celoto.
Vojna je strahotna zadeva in njene posledice zadenejo vse narode. Težkoče, ki jih povzroča vojna, se ne morejo reševati z letaki in babjim klepetanjem.
Uvedene bodo krušne karte
Predsednik HSS dr. Maček je na velikem zborovanju Gospodarske Sloge v Zagrebu imel velik govor, v katerem je dejal,, da sta trgovinski minister dr. Andres, nato pa tudi ban dr. Šubašič podpisala uredbo, po kateri mlini no bodo več smeli mleti moke št. 0, temveč se bo morala iz vse pšenice namleti enotna moka. Samo ne- . kaj mlinov bo smelo pod posebnim državnim nadzorstvom še nadalje mleti moko št. 0. Od januarja dalje se bo morala krušna moka mešati iz pšenične in koruzne moke. Pšenični moki se bo dodalo 30% koruzne. Kljub tem ukrepom pa si bomo le težko zagotovili kruh do prihodnje žetve. Ni zato izključeno, da se bo smel ob ponedeljkih In torkih prodajati samo koruzni kruh.
Moka se dosedaj ni dobro razdeljevala, je dejal nadalje dr. Maček. Sedaj da se bodo vse napake popravile. V mestih se bodo morale uvesti krušne karte. Vsak bo moral na pošteno besedo izjaviti, če ima zalogo moke ali žita. Dokler svoje zaloge ne bo porabil, ne bo mogel uporabljati krušnih kart. Ce bi se pa ugotovilo, da je prikril svoje zaloge, bo zelo strogo kaznovan.
Delajte za napredek trgovskih organhacijJ
Pripomba k pripombi
Skrb za pravilno prodalo olia
Zunanja	trgov
tralnih
Izjava dr. Bičanita
Zvišanje prodajne cene petroleja
Prodajna cena petroleja za razsvetljavo je od 1. decembra na slednja:
1. cena za potrošnike 9 din za 1;
2. cena za prodajalce na drobno 10 din za 1 kg;
3. cena za prodajalce na debelo: a) če kupijo petrolej v vagonu-ci sterni — v polnem tovoru — 9*45 din za 1 kg, Iranko železniška postaja kupca; b) če kupijo petrolej v sodih in konvah, najmanj 1500 kilogramov ali 100 konev po 14 5 kilograma petroleja 9'75 din za 1 kilogram, franko kupčevo skladi šče v sreskem kraju;
4. za konve, v katerih je petrolej, se pobira po 15 din za 1 konev.
Naši trgi v novembru
Poročilo Liublianske borze
Devizni trg
Skupni devizni promet v novembru je dosegel že višino iz normalnih let (1927., oz. 1928.), ker izkazuje din 75,680.504*81. Vse od leta 1931. pa do danes še ni bil dosežen tako velik mesečni devizni promet na ljubljanski borzi. Seveda pa gre ta izredni porast predvsem na račun velikih zaključkov v čekovnih markah po privatnem kliringu na bazi starega tečaja din 14*80, ker vsak naš uvoznik raje pohiti z vplačilom
din za denar oziroma v povpraševanju, brez blaga. Delnice Trboveljske premogokopne družbe so koncem oktobra in v začetku novembra notirale 340 din v povpraševanju ter 350 din v ponudbi, obdržale ta tečaj vse do srede minulega meseca, nato pa imele stalno čvrstejšo tendenco. Svoj najnižji
- .	.	-	„ ,	konev	RM na	^a	tako	izkoristi
5. Monopolna taksa na P('tro J ug0(jne pogoje jugoslovansko-nem-
se zvišuje in se pobira od 1. de- 1	,^	&	•>	^	------
cembra dalje:
1. od uvoznikov in rafinerij, ki so zavezani prodajati petrolej v vsej državi po enaki ceni, 400 din na 100 kg petroleja;
2. od uvoznikov in rafinerij, ki niso zavezani prodajati petrolej v vsej državi po določeni cen, 575 din na 100 kg petroleja.
Kako so obremenjeni z davščinami razni industrijski izdelki
ške nedavne pogodbe; kajti po prvem oktobru sklenjene kupčije bodo obračunavane že na bazi novega tečaja din 17*82 za eno RM. Zanimivo je pri tem omeniti, da je bil že v oktobru rekordni promet z nemškimi čekovnimi markami še celo presežen v novembru za približno 1*3 milijona din ter je znašal okoli 60*6 milij. din! Razen v tej devizi je bil tokrat tudi povečan promet s švicarskimi franki za približno 2*4 milij. din na 9*4 milij. din v primeri s prometom devize Curih, ki je v oktobru pre-
tečaj so dosegle delnice TPD dne 14. XI. 1940., in sicer 335 din za denar, a 345 din za blago, svoj najvišji tečaj pa koncem novembra, t. j. 300 din v povpraševanju ter 370 din v ponudbi. Dne 2. decembra t. 1. je bil perfektuiran tudi zaključek v tem efektu na bazi 360 din.
Blagovni
žitni trg
. uevize V/urm, ki je v vkigui u pic-V knjigi »Industrija Jugoslavi- segei 7 milijonov dinarjev. Še več-je od L 1918. do 1938.«, ki v krat-1	p^j.^ zaključkov pokazuje de-
kem izide v založbi >Balkanske jjew York, ker so bili perfek-stampe«, se med obilnim drugim I tu;ran; v oktobru 1940. do višine materialom o naši industriji na-
vajajo tudi podatki o davčni obremenitvi posameznih industrijskih izdelkov. Naslednja tabela kaže davčno obremenitev 18 industrijskih izdelkov:
2-2 3 > 878*3 61*8
	Si tž? «	4) •to ‘S c« £ c c S •o ® a> > »-
	1|2	
		o o.
sladkor	291*7	586*6
kvas	32*6	29*2
jedilno olje	149*0	32*3
čokolada	50*7	8*7
bonboni	40*8	49
riž, oluščen	79*8	13*6
ocetna kislina	32*6	29*2
pivo	115*6	88*3
alkohol	86*5	207*6
bencin, mešanica 60*5		66*6
petrolej	24*1	39*1
milo	95*8	23*9
soda	32*9	10*9
papir	254*2	28*2
obutev	230*4	41*4
cement	160*9	112*1
električna energija		303*8
za razsvetljavo 1215*1		
za pogon	1104*7	88*4
v vsem	4058*4	1715*3
1*2 milij. din, v novembru t. 1. pa že do višine 5*7 milij. din. Poleg tega so bili tudi malenkostni zaključki v devizi Solun in Praga.
Devizni promet v novembru je bil za 7*4 milij. din večji nego v oktobru letos, a celo za 34*2 milij. *, > 3 | din večji kot v oktobru 1939. ter j za 37*8 večji kakor v oktobru 1988. V primeri iz novembrom 1939. pa znaša porast deviznih zaključkov „ nad 30 milij. din, še znatno več, 181*411. j. za približno 40 milij. din večji
59*4
45*7
93*5
61*8
204*1
294*1
127*1
63*2
119*8
43*8
282*4
271*8
273*0
I je bil devizni promet v letošnjem I novembru napram novembru leta
11938
Celotni devizni promet v enaj-I stih mesecih 1940. je znašal na naši borzi 528*8 milij. din ter je potemtakem že celo presegel totalni I promet v letu 1939. za nad 12*3 milij. din. V primeri s prometom (brez decembra!) v letu 1939. pa znaša porast celih 65 milij. din, a 1518*9 nasproti prometu v enajstih mese-1193*1 cih 1938. pa nad 187*4 milij. din,
Kot posredni davki so vštetTtro- j	*el° raKVeSeljiV
Sarine in luksuzni davek. Teh 18 I
industrijskih izdelkov pomeni pri-	Efektni	trg
bližno eno petino vse domače in- j tendenca za državne vrednost-dustrijske proizvodnje, s posrednimi davščinami pa so obremenjeni z 42’270/# svoje vrednosti Med temi predmeti so tudi naj važnejši predmeti za življenje in v teh davščinah je tudi eden bistvenih razlogov, da se je življenje ta ko zelo podražilo. Posebno visoko pa je obremenjen sladkor. Tu je trošarina skoraj dvakrat tako velika kakor pa je vreden predmet sam. S tem je pač zadosti jasno povedano, da bi se morala ta trošarina znižati.
Tendenca za žito in mlevske izdelke je bila ves čas nespremenjeno trdna, promet pa nezadovoljiv. Zaključena je bila prekmurska koruza v storžih na bazi 125 din, sredi novembra po 130 din, dalje umetno sušena sremska koruza po tečaju 265 din in 270 din; prodano je bilo prekmursko proso po 355 din v začetku novembra, prav tako je bila zaključena tudi prekmurska ajda v začetku m. m. na bazi 330 din, sredi novembra po 340 din, koncem novembra pa po 350 din in 355 din. Zdrava (a največ 14°/o vlage), garantirano za mletev sposobna prekmurska koruza je bila proti koncu novembra prodana že na bazi 276 din.
Na ljubljanski.borzi je notirala koncem novembra stara koruza, par. Indjija, 335—345 din, nova umetno sušena za promptno dobavo pa 265—270 din, dalje baška rž 335—340 din franko nakladalna postaja; baški, sremski in slavonski oves im bazi 320—325 din, novo proso 330—335 din, gorenjska ajda pa 335—340 din. Nespremenjeno je beležila moka, t. j. >0« baza (pšenična, baška in banatska) 840 din franko skladišče v Ljubljani, enotna krušna moka 455 din, otrobi (enotni) pa 220 din (brez vreč).
Od začetka decembra t. 1. dalje
ne beleži koruza zaradi oblastne ga maksimiranja cen v smislu zad nje ministrske ngredbe.
Smrekovi kolči so bili kupljeni po 15 din iza kos-, bukova goriva drva pa po 120 din za 1 prm, a hrastova drva za tanin od 10 cm navzgor po 14 din za 100 kg.
V novembru je narastla cena za
.	 j-------------—	y	-	|	vrhovni poveljnik italijanskih obo-
smrekove-jelove hlode približno roženih sil na Egejskem otočju ge-10 din pri kbm, isto toliko pri bu-1 neral Cesare de Vecchi. Za njego-kovih hlodih, a pri hrastovih za približno 15 din; za prav toliko se je podražil mecesen ter hrastovi frizi
borzi hrastovi iilodi
okreipil, ker se more opreti ne le na vojsko, temveč tudi na desno krilo legionarjev. Zanj pa so se izjavili tudi bivši frontni vojaki.
Na vprašanje, kako Nemčija gleda na romunsko-madžarski spor, ki je postal v zadnjem času zopet zelo viden v protestu madžarskega min. predsednika Telektja proti govoru gen. Antonesca v Albi Juliji, so odgovorili v Berlinu, da presojajo ta spor zelo mirno in da ga smatrajo že kot vsakdanji pojav. Ker je Nemčija v prijateljskih od-nošajih z Romunijo in z Madžarsko, bo Nemčija vsekakor delala na to, da se ta spor ugladi.
Britanski poslanik v Rudapcšti je po nalogu svoje vlade protestiral pri madžarski vladi, ker je ta ukinila poljsko poslaništvo v Bu-dapešti. Britanska vlada vidi v tem neprijateljski akt.
Maršal Badoglio je podal ostavko nk položaj šefa italijanskega generalnega štaba. Za šefa gen. štaba je imenovan armijski general Ugo Cavallero, ki je danes star 60 let.
Razrešen je bil svojih dolžnosti
vega naslednika je bil imenovan general Bastico.
Ameriški listi pišejo, da pomeni odstop maršala Badoglia ter imenovanje generala Cavallera za šefa
,.otiralo na liublianski Igen- štaba, da bo sedaj Italija Danes notirajo na ljubljanski sprejela ^ Večkrat ponudeno nem-
>rzi hrastovi hlodi v 1/11 kako-1 šk:0 pomoč. Badoglio je to pomoč
vosti v premeru od 30 cm dalje odklanjal in zato ni imel njegov
onn \m	btoHi 7o fur- sestanek z gen. Keitelom v Inns-
260-410 din, bukovi hlodi za iur bmcku uspeha Gen CavaUero pa
čisti, v nremeru od 40 cm l.j,.*... —
nir, čisti, v premeru navzgor 290—340 din, a bukovi hlodi I. in II. kakovosti v premeru od 30 cm dalje 210—260 din, inonte hlodi smreka-jel-ka I/II pa 250—310 din za 1 kub. meter franko slovenska nakladalna postaja. Hrastovi frizi I. kakovosti v širini 5-7 cm notirajo 910—1000 din, v
je odločen pristaš čim ožjega sodelovanja Italije z Nemčijo in bo sedaj to misel do konca izvedel. Iz Rima tudi že poročajo o bližnjem sestanku Cavallera z gen. Keitelom.
Šef italijanskega mornariškega štaba admiral Cavagnari je odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan admiral Arturo Riccardi, za podnačelnika štaba pa je imeno-
širini od 8 do 12 cm pa 1110 do van admiral Campioni.
191 n din Neobroblieni Dlohi v I. Novi italijanskega gen. štaba 1210 dn .	p	,	.	Cavallero je izdal dnevno povelje,
in II. kvaliteti za izdelavo polu-I ^ katerem naglasa, da bo storil štva beležijo danes: 740—850 din vse ^ doseže zmaga, brestovi, 700—800 din lipovi, 7*20 Grške čete so zavzele pristanišče
qoo din	iaw*rif>vi	a 700—870	Porto Edda (Santi Quaranta). Ita-
do 820 din	javorjevi,	a 7	lijani so na	umiku mesto zažgali.
din jesenovi plolu. Deske-ploni italijansko 184. vojno poročilo
mecesnovi I/III notirajo od 11601 pravi, da so	italijanske čete odbile
do 1350 din	v dolžini	4 m, ter ši-1 napade na	levo krilo 9. armade.
ne papirje je bila skoro nespremenjeno stalna, prometa ni bilo. Tendenca za privatne papirje je bila trdna oziroma čvrsta.
Državni efekti so notirali dne 4. nov.
1940.
99 101 99 92
100 58 75 95
Inv. posojilo 8°/o Blair. pos. 7°/o Blair. pos. Seligman. pos. Agr. obv. (1921) Begluške obv. Stabilizac. pos.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. decembra objavlja: Naredbo o podaljšavi prehodnih določb k naredbi o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov — Pravilnik o ustroju železniške straže — Nove cene soli — Zvišane prodajne cene petroleja — Maksimiranje cen stari gumijevi obutvi in odpadkom od gumija, izvzemši avtomobilske zunanje in notranje gume — Popravek v uradnem priolbčilu centrale za kurivo — Odredbo glede zvišanja števila vajencev v strokah strojnih ključavničarjev, kleparjev, livar jev, pasarjev in kovinostružcev zlatarjev, graverjev, mehanikov optikov ter urarjev — Popravek v banovi odredbi o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce Objavo o spremembi meje župnij Vransko in Sv. Jurij ob Taboru.
100
95
102
60
77
97
2. dec. 1940. 99 -	
100	102
94	95
100*5	—
57	58
—	77
95	96
70	71
443*5	444
Lesni trg
Tendenca za mehki les je bila nespremenjeno stalna, za trdi pa deloma trdna oziroma za frize i hrastove) in mecesnove deske celo čvrsta. Promet je bil razmeroma slab; še največji zaključek je bil v smrekovih i deskali po tečaju
750 din, manj pq 700 din, 675 din, najmanj pa na bazi 650 din. Deske smreka-jelka sov bile prodane na bazi 680 in 720 din, jelovi morali po tečaju 760, 790 ter 810 din, trami jelovi in smrpkovi na bazi 300 din, 320 in 330 din. Bukovi frizi so bili prodani po 800 din, hrastovi boulsi po 1500 din, hrastove pariške deske v komisionskih dimenzijah po 1450 in 1500 din,
roki od 16 cm navzgor. Brzojavni drogovi stanejo danes od 225 do 265 din za kub. meter, oglje, bu kovo, vilano pa 86—96 din za 100 kilogramov franko vagon sloven ska nakladalna postaja.
Situacija na našem lesnem trži šču je ostala v splošnem nespre menjena, cene pa so nekoliko po-rastle. Izgledi niso jasni z ozirom na predvideno kontroliranje našega izvoza, ki se pa prične bržkone šele s 1. januarjem 1940. Domači konsum je bil znatno večji kot sicer v prejšnjih letih v tem času, to pa velja zlasti glede stavbnega gradiva oziroma gradbenega lesa merkantilnih dimenzij in običajnih kvalitet, ki jih potrebuje precej posebno vojaška uprava za nujne gradnje v večjem obsegu. Izvoz je srednje živahen, predvsem v Italijo in Nemčijo. Zaloge so zelo skromne v pogledu res suhega blaga (smreka-jelka), produkcija pa je še precej zadovoljiva in naši lesni obrati so bili polno zaposle-
menzijan po i«w«	------— — i——«-
smrekovi trami pa »o bili zaklju- ni, kar velja prav posebno se za čeni tudi po 400, 410 ter 420 din.1 izdelovanje tesanega blaga.
Obv. dalmatinskega agrarja	69 71*5
Vojna škoda	443 445
Delnice Narodne banke so bele žile najvišje dne 22. nov. 1940. na bazi din 6.800 v povpraševanju in din 7.000 v ponudbi, najnižje pa 4. in 5. XI. 1940. na bazi 6200 din za denar in 6500 din za blago. Nasprotno pa so delnice Kranjske industrijske družbe notirale dosledno nespremenjeno na bazi 136
barva, plesira in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
Vojno stanje in nabave iz
vojskujočih se držav
Iz razso-dbe državnega sveta št. 21.466 z dne 1. XI. 1940.:
»Neka tvrdka, ki je v pogodbeni zavezi do države, da v dogovorjenem roku dobavi avtomobilske dele določene tvrdke, je zaprosila za podaljšanje dogovorjenega roka, ker predstavlja vojno stanje države, iz katere Ibi morali uvoziti dotični deli, v is maior v smislu čl. 99a zakona o drž. računovodstvu in zato ni upravičenosti za kazen iz tega predpisa. Upravna oblast je podaljšala tvrdki rok, toda z uporabo kazenskih sankcij iz tega predpisa. Tvrdka je zaradi tega vložila na državni svet tožbo, ki pa je bila zavrnjena z razsodbo, da je bila že v trenutku sklenitve dogovora dotična država v vojnem stanju in da zato v smislu čl. 99.a zakona o drž. računovostvu za to okoliščino ni govora o »vis maior«, ki bi v smislu cit. člena izključevala kazen po tem predpisu.
Politične vesti
Glavni namen potovanja grofa Csakyja v Beograd je po poročilu tržaškega »Piccola« sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Madžarsko.
Madžarski listi komentirajo bližnji obisk zun. ministra grofa Csa-kyja v Beogradu v tem smislu, oa bo madžarsko-jugoslovansko sodelovanje, dopolnjeno prijateljstvom, najbolj jamstvo, da se ohrani v vsej južno vzhodni Evropi mir.
Bolgarski listi sozaceli v zad-n lem času poudarjati miroljubnost Bolgarske do Turčije. Tako poudarja list »Mir«, da bolgarske želje niso šle nikdar čez turške meje in zato moreta živeti obe državi v večnem miru.
V. Papen je baje predlagal turški vladi, da bi posredovala med Grčijo in Italijo, da bi se sklenil mir. Velesili osi bi pristali na mir če bi se Grčija odpovedala angleškemu jamstvu. Turška vlada pa je posredovanje odklonila.
Položaj gen. Antonesca v Romu niji se je v zadnjem času močno
Poročilo govori nato o izvidniskih ter letalskih akcijah. Sovražna letala, ki so prišla nad Valono, SO bila hudo -napadena. Dve letaU sta
bili sestreljeni, verjetno pa še dve nadaljnji.
Grško poročilo z dne 8. decembra popoldne poroča o vkorakanju grških čet v Argirokastro. Kasnejše poročilo pa javlja zasedbo mesta Delvina Poročilo pravi nadalje, da so se razvili na severu hudi boji, ker hočejo Italijani na vsak način ustaviti grško prodiranje proti Elbusuu u London 30 ur ni doživel nobenega zračnega napada. Znova pa je bil bombardiran Bristol. Angleški letalci so napadli več industrijskih objektov pri Dusseldorfu ter pristaniška mesta.
Reorganizacija francoske vlade se pričakuje ter bi v vlado vstopil tudi Flandin, ki je že prišel v Vi-chy. Prevzel bi notranje ministrstvo.
Iz Berlina uradno demantirajo
vest, da bodo Francozi iz Alzacije ravno tako izseljeni, kakor so bili Francozi iz Lorene.
Španski zun. minister Suner je sprejel nemškega in italijanskega veleposlanika.
Minister Atlee je izjavil na seji spodnje zbornice, da ne bo Vel. Britanija za vojni material odstopila niti pedi svoje zemlje.
Ameriški admiral Stirmg je iz-javil, da bi morale Združene države Sev. Amerike zasesti francoski otok Martinik. S tem bi se plačal francoski vojni dolg Am^nd. Na. drugi strani pa pomeni otok Martinik stalno nevarnost.za_ Ameriko, dokler 1e v rokah Francije.
Znani avtomobilski tvomičar Henry Ford je izjavil, da je osebno pripravljen dati Vel. Britaniji kredit, če bi ga angleška vlada zaprosila za kredit. Izjava Forda, ki ; e bil znan izolacionist, je izzvala v ameriški javnosti senzacijo.
Tass poroča, da je zastopnik japonskega zun. ministra sprejel sovjetskega veleposlanika Smetan j ina ter mu izjavil, da čl. 3. pakta med japonsko in nankiško vlado, ki govori o borbi proti komunizmu, nikakor ni naperjen proti Sovjetski Rusiji, temveč velja ta dogovor le za notranje razmere obeh držav. Japonska je odločena, da zboljša svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Smetanjln je nato odgovoril da njegova vlada sprejema to izjavo, da pa mora izjaviti, da ostanejo odnošaji Sovjetske Rusije do Kitajske nespremenjeni (kar pomeni, da bodo sovjeti še nadalje podpirali Cangkajška).
Novi predsednik Mehike Cama-cho bo obnovil diplomatske stike z Vel Britanijo, ki so bili pretrgani 1. 1938.
Denarstvo
Največja nemška banka v Jugoslaviji
V Beogradu je bila izredna skupščina delničarjev Občne jugoslovanske bančne družbe. Na skupščini je bilo soglasno sklenjeno, da se delniška glavnica banke zviša od 60 na 100 milijonov din. Nato so bili izvoljeni v novi upravni odbor med drugim: Franz Neu-hausen, nemški gen. konzul kot predsednik, dr. Johan, direktor Credit-anstalt-Bankvereina na Dunaju kot podpredsednik, Hermann Abs, direktor Deutsche Bank v Berlinu, Nikola Berkovič, predsednik Zemaljske banke v Sarajevu, dr. Fritscher, direktor Credit-anstalt-Bankvereina, dr. Emil Miil-ler, direktor Basler Handelsbanke, dr. Pilder, direktor Dresdner Banke, dr. Schmidt, direktor Gbringo-vih zavodov, Jacobus SOngen, svetnik nemške Državne banke, Dragan Tomljenovič direktor Juganila v Beogradu, in Tanasije Zdravko-vič, trgovec v Bepgradu.
Banko bo vodil še nadalje dr. Georg Saalon.
Z zvišanjem delniške glavnice postaja Opšte jugoslovensko bankarsko društvo največji zasebni denarni zavod v Jugoslaviji, ki pa je čisto pod vplivom Nemcev ter je največja nemška banka na Balkanu.
Skok tečajev na beograjski borzi
Kakor pišejo beograjski gospodarski listi, sta na beograjski borzi posebno ugodno vplivala dva dogodka: pomembni govor kneza-namestnika Pavla ter madžarsko iskanje jugoslovanskega prijateljstva. Borza je videla v tem dokaz, da je najmanj za sedanjo zimo vojna na Balkanu izključena. Tečaji so se zato dvignili in naš vodilni papir, kar je vojna škoda, od 444 na 448.
Tudi celotni promet se je zvišal in sicer za več ko 4 milijone na 47'2 milijona, od česar je odpadlo na devizni promet 43'7 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih se je zvišal od 2'4 na 3'5 milij. din. Pripomniti je treba, da se občuti na efektnem trgu pomanjkanje blaga.
Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk:
29. XI.	6. XII.
2'5#/o vojna škoda	444'—	448 —
7°/o investicijsko	99'50	99'50
4°/o agrarne	58'—	58'—
6% begluške	77'—	77'50
6#/o dalmatinske	70'—	71'50
6°/o gozdne 7% Blair 8°/o Blair 7% Seligman
69'75	71'-
95'25	96	—
101'— 102'— 101'— 102'—
7°/o stabilizacijsko 96'—	96'—
Na deviznem trgu je najpomembnejši dogodek stabilizacija angleškega funta na višini 217'50. Dolar je še nadalje po 5500, šv. fr.
po 1276 in švedska krona po 1311T9.
Nemške klirinške marke so se
večinoma še kupovale po starem tečaju (za 1,638.000 RM), po novem pa znatno manj (za 207.033 RM). Grški boni so bili še nadalje po 42 din. Zelo pa jih je primanjkovalo.
Vlada je odločila, da se v Splitu ustanovi podružnica Poštne hranilnice. Pri tej priliki znova opozarjamo na potrebo ustanovitve podružnice Poštne hranilnice v Mariboru.
Hranilnica banovine Hrvatske
ustanovi v Osijeku svojo podružnico. Predlog, da bi se nova podružnica fuzionirala z Mestno hranilnico v Osijeku, je bil od mestne uprave odklonjen.
Cene surovim
Maksimiranie. ki ne bo zadovoliilo
Urad za kontrolo cen je določil naslednje maksimalne cene surovi koži domačega izvora:
1. za goveje kože vseh tež 23 din za 1 kg, za telečjo kožo z glavo in nogami 26 din za 1 kg, za telečjo kožo brez glave in kratkimi nogami 31 din za 1 kg, za kožo juncev z glavo in nogami 23 din za 1 kg, brez glave in s kratkimi nogami 26 din za 1 kg, za konjsko kožo 18 din za 1 kg, če je krajša od 220 cm od 200 do 210 cm za 10% ceneje, od 180 do 199 cm za 20% ceneje, od 150 do 179 cm za 30% ceneje, koža žrebet pa za 40% ceneje. Suha goveja koža 60 din za 1 kg, suha telečja koža 70 din za 1 kg, razpeta goveja koža, suha, 82'50 din za 1 kg.
2. Cene, navedene v točki 1., veljajo za parireto franko vagon Beograd, za dravsko banovino pa za pariteto franko vagon Ljubljana.
3. Pri prevzemanju kože brez soli se mora odšteti kalo pri govejih kožah za poletne mesece 15%, za zimske 12%, pri telečjih kožah pa za letne mesece do 10%, za zimske do 7%.
4. Tako ugotovljeni osnovni ceni, ki velja za trgovce s surovo kožo in za predelovalce, lahko trgovci dodajo na račun svojega bruto-zaslužka 10% pri goveji, telečji in junčji koži, 2—10% pa pri konjski koži.
5. Banske uprave bodo določile po navodilih urada za kontrolo cen cene kože po čl. 2. uredbe, pri čemer bodo vzele za osnovo po
tem sklepu določene cene surove kože.
Ta sklep stopi v veljavo, ko ga razglase »Službene novine«.
Ta določitev maksimiranih cen industrijskih krogov pač ne more zadovoljiti. Še 4. decembra je usnjarski odsek Zveze industrijcev v Ljubljani razpravljal o maksimiranju cen za surove kože na podlagi 23 din za 1 kg nakupne teže. Usnjarski odsek je znova opozoril resorne ministre ter Urad za kontrolo cen, da ta cena ni sprejemljiva ter v svojem opozorilu svoje stališče tudi tehtno utemeljil.
Opozoril je, da je sedanja tržna cena za surove kože 30—32 din in da je torej cena 23 din nerealna.
Izkušnja \uči nadalje, Ha ima maksimiranje cene kot izoliran ukrep neizogibno za posledico, da blago zgine s trga ter najde odjemalce po nelegalnih kanalih. Prodaja, ki dela na ta način, navija cene in zato se na t^ način ne doseže znižanje cen, temveč baš nasprotno njih zvišanje.
Usnjarska industrija, ki želi sodelovati z oblastmi, predlaga zato naslednje:
Da se doseže stabilizacija cen surovih kož, usnja in obutve, je poleg maksimiranja cen na realni osnovi, t. j. več ali manj v skladu s tržno ceno, potrebno še dvoje:
1. Monopol za nakup surovih kož naj se poveri centralni ustanovi usnjarske industrije, kakor je to že predlagano ministrstvu za trgovino in industrijo.
2. Vsak, ki bi prodajal surove kože drugim oz. po višji nego maksimalni ceni, naj se strogo kaznuje. Monopolska nabavna centrala bo skrbela za to, da se prijavijo oblastem vsi primeri nelegalnih prodaj, za katere bo zaznala. Ako bodo sodne in policijske oblasti hitro in učinkovito poslovale, se bo stabilizacija cen brezpogojno dosegla.
Zvezi industrijcev je čast tem svojim predlogom dodati opozori-
tev, da je javni interes v tem, da se cena kož zniža. Smatramo pa, da skoki v gospodarskih stvareh niso priporočljivi, temveč da je treba najprej stvarno izvesti maksimiranje cen na sedanjem visokem nivoju cen, da se prepreči nadaljnje skakanje cen, s čimer bi bil dosežen prvi cilj. Drugi cilj, znižanje cen, se bo dosegel s postopnim in stalnim zniževanjem maksimalnih cen. Ko bodo lastniki surovih kož videli tak razvoj cen, ki ga je treba izvajati z železno doslednostjo, ne bo nihče zadrževal blaga, ker bi imel namesto zaslužka gotovo izgubo.
Ko dostavljamo te predloge pristojni oblasti, nam je čast opozoriti, da je povzročilo dosedanje odlašanje ureditve tega vprašanja našemu gospodarstvu in zlasti potrošnikom velikansko škodo. Zato prosimo, da se naši predlogi to pot uvažujejo in čimprej oživotvorijo.«
Kakor kaže razglas o novih maksimalnih cenah za kože, pa se ti dobro utemeljeni predlogi industrije z usnjem niso upoštevali. Pripominjamo samo še to, da industrija z usnjem nikakor nima interesa, da bi bile cene za surove kože visoke, ker pač nobena industrija noče dragih surovin, ki jih potrebuje. Tem bolj govori zato za objektivno stališče industrije, če se je izjavila za tržne cene, ker so te realne in če je odklonila nižje, za to pa nerealne cene.
Nemški	list
vanskem baniništvu
»N. Wiener Tagblatk je objavil članek o jugoslovanskih bankah. V članku pravi v glavnem:
Leto 1941. bo za mnoge jugo-slov. denarne zavode usodne važnosti, ker to leto ugasne za 202 zavoda zaščita. Ker je bila nekaterim zavodom aaščita podaljšana, I>oteče za nekatere zavode zaščita šele kasneje. Od 1934. pa do danes se je odreklo zaščiti 33 zavodov, 49 pa jih likvidiralo. Po odpravi zaščite ostane blokiranih od prvotne vsote 2729 milij. din še
650 milij. din hranilnih vlog.
Velika težava za denarne zavode je v tem, ker kmetski dolžniki slabo plačujejo svoje dolgove. Denarni zavodi so zato prisiljeni, da prodajo svoja industrijska podjetja oz. svoje deleže pri njih.
Udeležba tujega kapitala pri jugoslovanskih bankah je bila zlasti zadnja leta zelo spremenljiva. Letos so bile udeležene v po dveh bankah: bivša Avstrija, Nemčija, Češko-Moravska, Madžarska, Švica, Belgija in Nizozemska, v po eni
Vsak napreden trgovec
prodala le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
pa Monako, Italijo in Anglija. V zadnjem času sta bile angleška in ena švicarska banka izplačani.
Izven dvoma je, da se zaupanje v banke vrača ter so zadnje tri mesece vloge narasle za 200 na 5.354 milijonov din. Zavodi, katerim letos poteče zaščita in ki niso mogli pokazati večje aktivnosti, bodo morali likvidirati, ker bodočnost pripada le velikim zavodom.
Za bližnjo bodočnost se napoveduje nov bančni zakon. Prihodnje leto se bo tudi šele pokazala reforma pri Narodni banki.
Tečaji vrednostnih papirjev niso mnogo popustili.
Zunanja trgovina
Pogajanja z Italijo zaradi dobave bombažnega prediva med našimi in italijanskimi industrialci se bodo na iniciativo Direkcije za zun. trgovino najbrže začela sredi tega meseca v Beogradu.
Belgija je ratificirala sporazum, ki je bil dosežen na zadnjem zasedanju nemško - jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora glede plačilnega prometa z Belgijo. Obnova trgovinske zamenjave z Belgijo je sedaj mogoča.
Železniške tarife na bolgarskih železnicah so bile zvišane za 10%.
Turški izvozniki so zopet dobili kredite za izvoz v Italijo.
Ravnatelj turškega urada za petrolej se je vrnil Iz Romunije ter izjavil, da bo Romunija Izvršila vse svoje obveznosti do Turčije ter ji dobavila dogovorjene količine petroleja.
Pomanjkanje železne rud« se občuti v Romuniji Lani je Romunija uvozila v prvih 8 mesecih 74.232 ton, letos pa le 46.338.
Madžarska namerava prihodnje leto napraviti v domačih tovarnah 2? l?k°m°tlv, 758 tovornih in 83 hladilnih vagonov.
Trgovinska zamenjava blaga mejl Nemčijo in Francijo se vrši na podlagi tečaja 20 fr. frankov za eno marko. Zaključki, ki so bili sklenjeni pred premirjem, pa na tečaju 16'27 franka za eno marko.
Kulturo hmelja nameravajo v Nemčiji omejiti, ker se je v zadnjih letih v Nemčiji preveč razširila. Od vse s hmeljem zasajene površine v Evropi odpade na Nemčijo 55%, dočim je pred leti odpadlo le 25%.
Cena sladkorju v Angliji je bila maksimirana v nadrobni trgovini na 3'5—4'5 penija za funt. Sladkor se je pocenil s tem za 1 peni (okoli 1 din) pri funtu.
Amerika na prehodu
Ch. in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
Kot guverner je Roosevelt »ku-moval najbolj inteligentnemu in konstruktivnemu programu za polnoč farmarju, kar jih je kdaj država poznala«. Delavstvu, »organiziranemu in neorganiziranemu«, se je izkazal zanesljivega prijatelja s pospeševanjem delavske zakonodaje. Kot guverner je tudi ojačil zakonodajo starostnega zavarovanja, odločno delal za zmanjšanje brezposelnosti in sklical izredno sejo zakonodajne oblasti radi pomoči obubožanim. Skrbel je za pravice konsumenta, zahteval od občekoristnih podjetij »dobro opravljanje službe za zmerno plačilo« in je skrbel, da so se izvrševali zakoni, »ki. resnično zaščitijo reveža ter malega človeka, bodisi farmarja, malega podjetnika ali malomeščana«.
Zdaj je bil Franklin D. Roosevelt pozvan na boj za predsedni-štvo. Kaj bo iznašel za pomoč Proti katastrofalnim pretresom? *Hoosevelt je za globoko segajoče
ukrepe, ki bodo preprečili ponovitev sedanjega gospodarskega poloma. Zahteva temeljito znižanje carinske tarife — kar bo omogočilo svobodno svetovno izmenjavo blaga; prav tako hoče obnoviti domači trg s tem, da zmanjša razliko med farmarjem in industrijskim delavcem; in s tem, da zagotovi delavcu stalnost zaslužka z zavarovanjem proti brezposelnosti, ker se čuti enako odgovornega vsem plastem, vsem razredom in vsakemu državljanu.« Ko so mu ponudili demokratsko kandidaturo, je »elektriziral konvent« s senzacionalnim poletom iz Albanya v Chicago, prelomil tradicije s tem, da je čast takoj na mestu sprejel in se posvetil novemu redu (»new dealu«) za ameriški narod.
*
Sliki predsedniškega kandidata Roosevelta so dodali demokrati skico podpredsedniškega kandidata Garnerja. Prikazovali so ga kot simbol ainerikanstva in poudarjali, da je v kongresu zagovarjal postopno obdačbo dohodka in dediščin radi znižanja bremen siro-
mašnim. Nadalje, da je kot vodja poslanske zbornice nastopil proti predsedniku Hooverju, % mnenjem, »da mali podjetniki in posamezniki zaslužijo prav toliko upoštevanja pri državnih posojilih, kakor banke, zavarovalnice in železnice.«
*
V govoru, s katerim je takoj sprejel kandidaturo, je Roosevelt povedal svoje mnenje o zgodovini zadnjih let. Povedal je, da so v času blagostanja cene zelo malo padle, čeprav so se bili proizvajalni stroški zelo znižali. Konsu-ment je bil pozabljen. Izredno majhen del dobičkov je šel za zvišanje mezd; delavec je bil pozabljen. Tudi za dividende se nikakor ni izplačeval primerni odstotek; delničar je bil pozabljen. Kam so šli ti veliki dobički? V nove in nepotrebne tovarne, ki še zdaj stojč prazne in brez dela. V odpovedne naložbe in na wallstreet-ski odpoklicni trg. »To so dejstva. Zakaj bi si jih zakrivali!« V času stiske so republikanci nudili pomoč ljudem ria vrhu piramide, po stari domnevi, da se bo pomoč
precejala do dna. V resnici pa »niso bili v vsej zgodovini interesi vsega naroda nikdar tako združeni v enem samem gospodarskem problemu ... Državništvo in dalekovidnost, prijatelji moji, zahtevata pomoč vsem istočasno.«
Kaj naj se torej sedaj stori? Država mora štediti. Prohibicijo je treba preklicati. Razčistiti se mora vprašanje vrednostnih papirjev, ki se ponujajo občinstvu; treba je skrbeti za zaposlitev, deloma z dobro organiziranimi javnimi deli. Glede kmetijstva je končni namen demokratske stranke prostovoljno zmanjšanje presežka. Toda potrebni so posebni ukrepi, da popravijo neposredno škodo. Končna odločitev o podrobnostih tega načrta se bo prepustila samim odgovornim skupinam farmarjev.
V zunanji trgovini je Roosevelt obsojal »žične ovire«, ki so jih razpostavili republikanci. Demokratska stranka je bila za znižanje tarife, čeprav je istočasno ponujala zadostno zaščito delavcem in kmetom.
Gospodarska programa republikanske in demokratske stranke sta se presenetljivo skladala. Oba sta bila v bistvu za obstoječo razdelitev bogastva in proti udeležbi države v gospodarstvu. Priznavala sta željo po dobičku kot glavno gibalo pri ustvarjanju dobrin. Oba sta pričakovala, da bo po delovanju svobodnega trga nastala »precej« pravična razdelitev dobrin. Oba programa sta zavrgla politično filozofijo očetov republike in postavila na njeno mesto »naravni« red gospodarstvenikov. James Madison, Thomas Jefferson in Daniel Webster so bili napovedali dobo, ko bodo množice brez vsake lastnine in bo modrost državnikov do skrajnosti preizkušena. Ako so sestavljalci programov sploh kdaj slišali o tem svarilu, so ga pustili v nemar. Njihovo pojmovanje ni računalo z nikakim razvojem ameriške zgodovine, z nobenim temeljnim pre-ustrojem gospodarstva. Zgodovina Amerike jim je bila zaključena. Politiki, ki naj bi računali z realnostjo, so jo popolnoma zanemarili.	(Dalje prih.)
Izključenje od drž. dobav
Iz razsodbe drž. sveta št. 22122 z dne 1. novembra 1940.:
V nekem primeru je upravna oblast izključila za 3 leta od vseh drž. dobav neko osebo, ker je bilo z razsodbo pristojnega sodišča ugotovljeno, da je dala ta oseba nekemu organu oblasti denar, da bi dobila določeno drž. nabavo (podkupovanje). Proti temu odloku se je dotična oseba pritožila na državni svet, ki pa je pritožbo zavrnil. Državni svet je namreč razsodil, da podkupovanje drž. uslužbencev zaradi dodelitve drž. nabave ali prodaje pomeni onemogočanje pravilne nabave oz. prodaje blaga in da se s tem delajo drž. oblastem neprijetnosti'in le* žave ter da je za takšno postopanje predvideno v čl. 99.a zakona o drž. računovodstvu izključenje od vseh drž. dobav in prodaj ter da je zato drž. oblast v tem konkretnem primeru pravilno uporabila navedeni zakonski predpis.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
Autopromctna družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: Prevažanje potnikov z osebnimi in tovornimi avtomobili itd. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini 131.875 din, ostalo pa so družbeniki kot bivši člani zadruge vnesli v svojih opravilnih deležih v družbo. Poslovodje: inž. Knez Tomo, industrialec, in Jurij Verovšek, veletrgovec, oba v Ljubljani. Prokurist: Verovšek Milan, uradnik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice.
Vpisale so se naslednje spremembe in dodatki:
Celjska posojilnica d. d., Celje. Izhriše se zaradi smrti član upravnega sveta dr. Gvidon Sernec, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega sveta Janko Sernec, predsednik okrožnega sodišča v p.
Mohorjeva tiskarna in knjigarna, družba z o. z., Celje, podružnica v Murski Soboti. Obratni predmet: Izdajanje, zalaganje in razpečavanje knjig, duševnih proizvodov, devocionalij, molitvenikov, pisarniških potrebščin itd. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: dr. Franc Kotnik, ravnatelj, Anton Cestnik, prof. v p,, oba v Celju, in Franc Finžgar, mestni župnik v p. v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji.
»Jugosvila«, tvornica svilene robe, družba z o. z., Maribor. Izbriše dosedanji poslovodja L8bl-Laric Vilko.
Paul Pirich, Ptuj. Prokura se je podelila Ervinu Pirichu, zasebnemu uradniku v Ptuju.
RHŠka tekst, industrija F. Vlacb, Ruše. Prokura se je podelila Otonu Štodulki.
Izbrisale so se naslednje ljubljanske firme:
Avtomat — tovarna avtomatov, zaradi končane likvidacije.
Brear & Co., družba z o. s., zaradi končane likvidacije.
Naloge obč. preskrbovalnih	u
Da bi se olajšala preskrba prebivalstva, je bila izdana uredba o ustanovitvi občinskih preskrbovalnih uradov. Da bi ti uradi mogli znatno pripomoči k pravilni aprovizaciji prebivalstva, je gotovo. Napačno pa bi bilo staviti v te urade pretiranih nad. Pretirano mnogo pa pričakuje od njih g. Nagode, ki v svojem od nas že omenjenem članku »Banovinski prehranjevalni zavod in občine« piše o nalogah obč. preskrbovalnih uradov naslednje:
V preskrbovalnih uradih naj bi bili poleg zastopnikov občin tudi zastopniki trgovstva, zadružništva in konsumentov. Občina pa naj bi s pomočjo teh uradov opravila namesto Prevoda naslednje delo:
1. napravila naj bi popis svojega prebivalstva;
2. ugotovila naj bi za vsakegh občana, koliko živil potrebuje;
3. ocenila naj bi pridelek vsakega občana;,
4. dala Prevodu živila, ki jih imajo občani preveč;
5. obveščala naj bi Prevod o vrstah in količinah občanom potrebnih živil;
6. med občane naj bi pravilno razdelila od Prevoda prejeta živila;
7. nadzirala naj bi zaloge pri trgovcih, zadrugah in v tovarnah ter o tem poročala Prevodu;
8. skrbela, da bi industrija izpolnjevala določbe uredbe o rezervni hrani;
9. informirala naj bi Prevod o stanju posevkov in
10. skrbela naj bi za prehrano ljudi, ki nimajo za vsakdanje življenje.
Nikakor ne rečemo, da ne bi bil to lep in obsežen program, ki ga naj bi izvajali obč. preskrbovalni uradi. Pač pa rečemo to, da je ta program tako obsežen, da bo ostal samo na papirju, ker naše 'občine kratko malo za takšne naloge niso usposobljene.
Poleg tega pa se tu nalagajo oreskrbovalnim uradom naloge, ki e jih sploh ne tičejo. Tako n. pr.
Letošnja žetev koruze
Letošnja žetey koruze je v Združenih državah Severne Amerike bila zelo slaba, v, Podonavju pa iz redno dobra. Združene države pa zaradi tega ne bodo prišle v nobeno zadrego, ker je število živine precej padlo, na drugi strani pa je bil donos vseh rastlin za krmo znatno narastek Spodnje številke kažejo uspeh letošnje žetve koruze v USA in podonavskih državah.
povprečje 1940	1939	1934-1938
v milijon, metrskih stotov USA	5975	665	3	532'7
Jugoslavija 50'0	40‘5	46’9
40'1	51*6	41‘5
28‘2	28‘3	23'1
?	8‘9	8‘1
7*3	Tl	56
Romunija
Madžarska
Bolgarska
Turčija
je stvar kmetijskih referentov, da poročajo o stan ju posevkov in brez dvoma morejo kmetijski referenti to delo mnogo bolje opraviti ko pa preskrbovalni uradi. Malo se sme tudi pričakovati od ocene pridelkov občanov po preskrbovalnih' uradih. Kakšna je v tem pogledu na deželi praksa, je le predobro znano. Redoma se bo višina pridelkov ocenjevala kolikor le mogoče nizko.
Preskrbovalnim uradom pa se nalagajo ne le nepotrebne naloge, temveč tudi takšne, ki presegajo njih pravice. Vendar niso preskrbovalni uradi nobena nadzorna oblast za industrijo, da bi njim pripadalo nadzorstvo, kako industrije izvajajo določbe o rezervni hrani za svoje delavstvo. Če bi to obveljalo, bi mogli doživeti nov beg industrij iz dežele. Tudi nadzorstvo uradov nad zalogami v trgovinah in zadrugah bi moglo privesti do mnogih nevšečnosti.
Prav za prav od vseh 10 naštetih nalog spada le ena res v delokrog občin oz. njih preskrbovalnih uradov. To je skrb za prehrano revnega prebivalstva. Ta naloga predvsem pripada občinam, ne pa da so le pomožni organ Prevoda. In če bi to nalogo zadovoljivo opravile, bi tudi res mogli biti z njimi zadovoljni. V ta namen pa je potrebno, da dobe preskrbovalni uradi oz. občine tudi potrebne kredite in da participirajo na dobičku, ki ga ima Prevod. Če hoče ta, da so obč. preskrbovalni uradi čisto vpreženi v njegovo službo, naj jih tudi finansira. Na vse zadnje tudi Prevod ne more imeti samo pravic, ne pa tudi dolžnosti.
Iz vsega navedenega programa preskrbovalnih uradov se jasno vidi, da je zamisel o teh uradih silno pomanjkljiva in zelo slabo preudarjena. Prav nič. pa pri tpm tudi niso upoštevane lokalne razmere. Zato pa tudi’nl pričakovati, da bi bilo delo teh uradov posebno uspešno. Stvar ni dobro zagrabljena in zato tudi ne more dati tega, kar se od nje pričakuje.
kartelni register javen in imajo vse osebe možnost, da v delovnih urah ministrskih pisarn ugotove, kateri karteli so predpisno registrirani, kateri so člani posameznih registriranih kartelov, ki so predmet ugovorov itd.
*
Kakor je razveseljiva ta izjava trg. ministrstva, bi vendar morda bilo dobro, če bi se izpopolnila na naslednji način.
Ministrstvo naj bi objavilo se-
znam vseh registriranih kartelov, hkrati pa navedlo cene predmetov, ki jih izdelujejo ali prodajajo, in sicer cene pred enim letom in danes. Hkrati naj bi bilo objavljeno tudi, za kakšno zvišanje so posamezni karteli zaprosili in kakšno zvišanje jim je bilo dovoljeno. Na ta način bi bile kartelne cene pod javno kontrolo, s tem pa bi bilo konec tudi vsem kritikam in govoricam, ker bi javnost vedela, pri čem da je.
Kako so	karte
žili svoie
Poiasnilo trgovinskega ministrstva
Ker so se v listih pojavili razni članki o delovanju kartelov in o cenah njihovih izdelkov, je izdalo trgovinsko ministrstvo naslednje pojasnilo:
Poleg tega, da registrirani karteli prijavljajo ministrstvu za trgovino vsako izpremembo v njihovih medsebojnih pogodbenih odnosih, pa predlože deset dni pred sejo, na katere dnevnem redu je vprašanje izpremembe cen, ministrstvu kalkulacije in izčrpno dokumentacijo razlogov, ki jih vodijo pri izpremembi cen. Ta material s kalkulacijami takoj prevzamejo strokovnjaki za dotično panogo in na podlagi njihovega mnenja izda ministrstvo potrebne ukrepe še prej, preden je sprejet sklep o cenah. Razen tega se mnenja ekspertov od časa do časa predlože skupaj z elaborati kartelov in referati ministrstva komiteju za revizijo kartelnih sporazumov, ki je bil ustanovljen pred letom dni. Ta odbor poda na temelju tega materiala morebitne naknadne predloge ministru za trgovino in industrijo o problemu cen vsakega posameznega kartela. Zaradi takšnega dela in sodelovanja ministrstva z odborom, je pri določenih kartelih preprečeno vsako zviševanje cen, pri tistih pa, ki so zvišali cene pa je to dovoljeno le v najpotrebnejši meri.
Na ta način je bilo od celotnega števila več kot sto prijavljenih kartelov le dvajsetim dovoljeno
zvišanje cen do konca oktobra letos v primeri s cenami v avgustu 1939.: Pri oseh 24%, pri svilenih nogavicah št. 6 64%, pri železu 48%, pri žicah in žičnih žebljih 15 do 26%, za pletene žice 5 do 6%, pri hlačevini 26%, pyi pesku in mivki 15%, pri vati 30 do 40%, pri litem železu 22'54%, pri pečeh in štedilnikih 22'90 do 26 46%, pri tehtnicah 21%, pri kablih 27%, pri opekah v Sarajevu 25%, pri superfosfatu 4‘71 do 1376%, pri firnežu 53'30%, pri papirju 22T4 do 27'90% itd. Če se upošteva, da se je indeks cen na veliko v istem času dvignil za 545%, indeks cen rastlinskih proizvodov za 97‘60%, indeks cen živinskih proizvodov za 45‘40%, indeks cen industrijskih izdelkov pa za 42'9Q%, se vidi, da je bil dvig cen pri kartelih, pri katerih je sploh prišlo do zvišanja cen, relativno manjši od dvi ga cen na svobodnem tržišču.
Kar se pa tiče tajnih kartelov, ki niso registrirani, pa izdaja ministrstvo vse možne ukrepe, da bi te kartele odkrilo in da bi proti njim ukrenilo primerne zakonske ukrepe. Z uredbo o kartelih imajo prav tako vse oblasti in javne ustanove dolžnost prijaviti take kartele. Sodelovanje zasebnikov v tem pogledu, kakor tudi sodelovanje pri izvajanju kontrole nad pra vilno izvedbo odobrenih kartelnih cen, pa ministrstvo zelo rado jem lje na znanje. To sodelovanje se more toliko laže nuditi, ker je
Doma in pn svetu
Nj. Vel. kralj Peter je daroval-
na dan zedinjenja sokolskemu društvu v Karlovcu za njegov oder zaveso s kraljevskim grbom.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel na konferenci mestnih svetnikov v Beogradu govor, ki je našel velik odmev tudi v tujini. Med drugim je izvajal: Po zaslugi pametne politike, ki se ne izvaja šele od včeraj, je naš mednarodni položaj dober. Prestali smo že mnogo težav, ne sicer vseh, toda prepričani smo, da bomo, ravnajoč se po dosedanjih načelih prebrodili vse težave in da nam bodo v celoti prizanesene vse težave. Da smo mogli prebroditi vse težave, se moramo predvsem zahvaliti sporazumu, šele pozneje se bo mogel popolnoma premeriti pomen sporazuma, ko se je v času težavnih mednarodnih razmer uredil ves kompleks notranjih vprašanj. V vseh mednarodnih področjih se morejo sedaj nadaljevati razgovori in pogajanja. Sodelovali bomo tudi pri ustvarjanju novega sistema. Pri tem pa ne bosta prav nič ogroženi naša neodvisnost in naša svoboda. Nato je prešel min. predsednik Cvetkovič na pritožbe delavcev, ki se pritožujejo, da ne najdejo vedno onega razumevanja za svoje potrebe, kakor bi bilo želeti. Delegaciji delavstva je obljubil, da se bo zavzel za njih težnje, povedal pa jim je tudi odkrito, da v svojih željah ne smejo uganjati nobene demagogije. Predsednik vlade je naglasil potrebo, da se doseže harmonija in sodelovanje med kapitalom in delavstvom. Na konec svojega govora je govoril predsednik vlade še o komunalni politiki ter o potrepl, da pri delu za
napredek občin sodelujejo delodajalci in delojemalci. Njemu se je to v Nišu posrečilo in zato je dosegel Niš v zadnjih 10 letih tako velik napredek, kakor le redko katero mesto.
Nared bo o ustanovitvi letalske vojne akademije je objavil »Vojni list«. Naloga akademije bo, izšolati potrebno število oficirskega letalskega naraščaja ter tudi rezervnih letalskih oficirjev. Študij na akademiji bo trajal tri leta.
Zagrebška občina je sklenila, da najame zaradi aprovizacije prebivalstva posojilo v višini 33 mili-onov dinarjev, od katerih bo dala Mestna hranilnica 3 milijone, sindikat bank 21, Pokojninski zavod pa' 9 milijonov dinarjev.
Gradbeni minister si je ogledal beograjsko gledališče, ki se bo popolnoma prezidalo. Gledališka sezona se bo zato zaključila že v marcu, novo gledališče pa mora biti gotovo do septembra 1941.
Ministrstvo za gozdove je odkupilo od družbe »Bosna Bois«, ki je v likvidaciji, gozdno železnico Banja Luka^—Kotor—Varoš—Rudnik
Maslovare. Proga je dolga 56 km. Na progi sta obratovali dve lokomotivi in večje število tovornih vagonov. Za vse je dalo ministrstvo 9,790.000 din.
Poštno ministrstvo je sprejelo ponudbo tvrdke Siemens, da zgradi
Francoski veleposlanik v Wa-shingtonu Henry Haye je odstopil.
Francosko kmetijstvo se bo na novo organiziralo, in sicer na korporativni podlagi. Sedanje kmetijske strokovne organizacije se bodo spremenile v kmetijske sindikate. Na podobni podlagi se bodo organizirale tudi kmetijske zbornice.
Na Nizozemskem je od 19 zvečer do 4 zjutraj prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač.
Angleži poročajo, da je bilo v letalskih spopadih od vstopa Italije v vojno uničenih 328 ital. letal, pri napadih na ital. letališča pa še najmanj 120.
Vsa židovska podjetja in vse židovske trgovine na Slovaškem morajo do 1. januarja 1941. preiti v arijske roke.
Nemci na Madžarskem so bili od voditelja nemške manjšine pozvani, da svoja madžarizirana imena takoj spremene v nemška Imena.
Sinod romunske pravoslavne cerkve je zahteval, da se zapre krematorij v Bukarešti.
V Singapuru se na veliko izdelujejo za Anglijo vojne ih trgovske ladje.
Na Filipine so prišla nova ameriška letala.
Združene države Sev. Amerike
so silno povečale proizvodnjo vojnih in trgovskih ladij. V bodoče bo vsakih 12 dni gotova nova bojna ladja. Sedaj se delajo orjaški doki, ki bodo mogli sprejeti tudi super-drednote s po 60.000 tonami. Izdelava vseh vojnih ladij je silno pospešena.
Združene države so dovolile Argentini kredit 100 milijonov dolarjev. V opozicionalnih krogih se trdi, da je ta kredit izigravanje Johnsonovega zakona, ki prepoveduje posojila državam, ki niso plačale vojnih dolgov. V^s kredit Argentine da bo služil za angleške
nabave v Argentini.
Občni zbor Delavske zbornice
bo v nedeljo, dne 15. decembra ob 9. dop. v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so poročila ter sklepanje o računskem zaključku za 1. 1939. ter sklepanje o proračunu za 1. 1941.
Zagrebu novo radijsko postajo na 120 kilovatov v 14 mesecih za ceno 13 milijonov din. Podobno postajo bo zgradila tvrdka Siemens tudi v Beogradu.
Trgovci v Križevcu so sklenili, da ustanove lastno nabavi jalno zadrugo, da si bodo laže nabavljali blago. Nova zadruga bo začela poslovati že z novim letom.
Kmetijsko ministrstvo je sklenilo, da za prihodnjo kampanjo poveča odkupno ceno za siaoKornu repo od 32 na, 42 din za 100 kg. Sladkor je menda še vedno pre-poceni
Znova se poroča, da je postalo aktualno vprašanje položitve telefonskega kabla Beograd—Maribor. Bojimo se, da gre zopet le za aktu-alpp vest.
V Splitu je prenehal izhajati »Hrvataki glasnik«, ki je izhajal sedem let.
Romunski odpravnik poslov Tokiu je izročil japonski vladi noto o romunskem priznanju Man-džukUa. S tem je ta država priznana od 9 držav.
Varčevanje s kurivom in razsvetljavo na Madžarskem
Madžarska vlada je izdala vrsto ukrepov za varčevanje pri uporabi življenjskih potrebščin, zlasti pa kuriva. Uporaba kuriva se bo zmanjšala v prvi vrsti z zmanjšanjem razsvetljave za eno četrtino. Vsaka reklamna razsvetljava se v bodoče odpravi. Policijska ura je skrajšana ter je določena za Buda-pešto na 12 in pol, za provinco pa na 11 in pol. Varčevanje z živili se bo doseglo na ta način, da se omeji število jedil ne meni kartah. En dan v tednu se Jx> dobivalo v vseh gostinskih obratih samo enotno jedilo. Poleg tega se nalaga lastnikom gostinskih obratov, da morajo varčevati z m?stjo in kruhom.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvedli prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
IMaJatelJ »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »M erkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.