List 38. m ~m i LX. i in po izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vm. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". V Ljubljani 19, septembra 1902. < JL ^^ k.-* . w i ijkv •. ft. ^tv ^^^^^ ^ t f lJL. >. > j . * . . , , * t A f - * fll r' r ..ff./ •» f M - - > l . goče veliko sodnih mest mej Slovence same trde Nemce, katerih osebe so mu porok, da bodo zvesti pospeševatelji njegovih idej. slovenskega Štajerja je Gleispach slovenske Waser redivivus. kar jih je kdaj ni noheden v gospodovalo nam Slovencem, .spornimi, kakor^svcjeöa^ni predsednik graškega viš nem jega sodišča vitez Waser. Ne_rečemo ških uradnikov, ki so r^vno vencem kakor on. Auersperg, Widmann, Possaner, Vesteneck, Heinricher in drugi so tudi Slovence sovražili iz vsega srca in nam škodovali, kjer in kakor so mogli, a nobeden ni bil v stanu prizadeti nam toliko pozitivne škode, kakor Waser Ko bi se hotel apisati vse krivice, ki jih je Waser storil sloven- skemu narodu, bi se moralo spisati debelo knjigo. Se(^£Uiji_viši£So^^ gKof^lmspach je časa se je delal nepristran- A^biSei^ev^čenec. Nekaj * skega v narodnem oziru in to mu je pomagalo, da je postal v Badenijevem kabinetu justični minister. Kot tak je izdal sloveče češke jezikovne naredbe, ki so provzročile nemško obstrukcijo. Ko je grof Gleispach moral demisijonirati, se je vrnil na prejšnje svoje mesto v Gradec kot višje-sodni predsednik. Pri Nemcih je bil tedaj tako sovražen, da se v Gradcu ni upal na cesto sedaj! Kolika prememba! Sedaj je višjesodni m predsednik grof Gleisoach ljubljenec najhujših nem-?ških nacijonalcev in v visokih čislih pri tistih, ki bi ga bili pred štirimi leti najraje ubili. sodne uradnike že skoro popolnoma iztrebil. Štajerski Slovenec ne sme ostati na Štajerskem. Kar po vrsti jih potiska grof Gleispach na Kranjsko, na njih mesta pa spravlja Nemce. In ker so zelo redki tisti Nemci, ki morejo izkazati vsaj nekoliko znanja slovenskega jezika, napravil je grof Gleispach zanje posebne te- čaje, v katerih se v nekaj tednih „ nauče a a slovenskega jezika. Za to „učenje* dobivajo še posebne nagrade v obliki višjih adjutov. Razume se po sebi, da je to brez vsake praktične vrednosti, ker absolventje teh tečajev se ničesar ne nauče in lomijo tako grozno slovenščino, da jih nihče ne razume. Pa tudi kar očitno preteriranje slovenskih urad- nikov je na dnevnem redu. Minolo nedeljo se je to posebno jasno pokazalo. Ta dan je dunajski uradni list prinesel troje imenovanj. Za državnega pravdnika namestnike so bili imenovani okrajni sodnik v Kranjski in sodni ristav v Ptuju Rudolf Tschecb, oba za Ljubljano, za Maribor pa sodni adjunkt dr. Ferdinand Duchatsch. Dr. Rogina je štajerski Slovenec, ki so ga potisnili na Kranjsko, Tschech in Duchatsch pa štajerska Vsenemca, a dasi sta oba precej dolgo slaba uradnika, sta vender preskočila vrsto starejših slovenskih adjunktov in celo sta r T I izpodrinila dva slovenska tekmeca, ki sta v vsakem oziru dosti bolj sposobna, kakor ona dva. Tu imamo klasičen slučaj, kako se nemško upanje najekstremnejših nemških elementov, najstrast- Vsenemcev v polni meri zaslužil, kajti krenil In grof Gleispach si je to ljubezen in to za- uradništvo protežira in kako se na mestih mej Slovenci preterirajo in zatirajo slovenski uradniki. Tako ne sme več dalje iti. Treba bo proti temu popolnoma na pota, po katerih je hodil njegov počenjanju grofa Gleispacha nastopiti z vso eneržijo dnik, zloglasni Waser. Gleispachovo delovanje meri na in vso brezobzirnostjo. Ze^v^_minoLem_ _zaseda,nju po-to, da iztisne slanske zbornice je d&_Ploi_s_kispkunj^ Slovence iz pravosodja in da spravi na kolikor mo- delovanje grofa Gleispacha, a pomagalo ni nič. Sedaj Stran 372, Letnik LX bode treba napeti druge strune. Parola bodi: grof pomenljive Nabergojeve misli v škodo vse okolice, ki Gleispach mora proč, mora v pokoj! trpi sedaj pod pritiskom gospoduj očih laških „kmetov v gosposki suknji. Ivan Nabergoj. Koliko dobrih nasvetov in načrtov je ostavil Nabergoj kot predsednik političnega društva „Edino9ta sredo dne 10. t. m. je umrl na Prošeku za in drugod, o tem bode še govorila zgodovina tržaških služni prvoboritelj Slovencev v Trstu, Ivan Nabergoj. Slovencev obsežne knjige. Pokojnik se je porodil na Prošeku dne 28. maja 1835 in je doživel 67. leto svoje starosti. Zaradi tega je začel vzbujati v svojih ožjih ro- Ko je 1897. irredenta s svojo zlobo osleparila okoličane za Nabergojev mandat, bilo je čedalje manj slišati o njegovem delovanju, dasi je še nadalje tiho narodno mislio. Tudi neka jakih zavest o nevarnosti, ki se je pričela sklapljati nadaljeval svojo sveto nad njihovimi glavami, bodril je, navduševal ljudstvo nesoglasja v odboru političnega društva samem so narodni zvestobi in k probuji ljudstva za slovenski mu nekako zagrenila veselje tako, da je naposled, napredek. Reči se mora, da je uprav to Nabergojevo prisiljen po mučni bolezni, popolnoma obmolknil. spoznanje o politični nevarnosti otvorilo našo poli- »JL. ~ - — J , . - [L f m ' ~~~ * ™ f " T " » . —1 . \ r/V M J'1* ■ »"f. I ,' " tično borbo ob Adriji in da si je baš zaradi tega na- In danes ga ni več med nami! Danes teden popoludne sprovedli so tržaški Slo kopal neugasno sovraštvo irredente, kateri ;je vender-le ta velikan duha prekrižal toliko njenih zlobnih načrtov. Kolike so zasluge Nabergojeve za probujo narodne zavesti mej tržaškimi Slovenci, to se pač ne da opisati, a najbolji dokaz o njegovi ljubezni za narod in njegovo delovanje, za blagor istega, je pač neomejeno zaupanje, katero so mu naklonili njegovi tem, da so ga izvolili že leta 1865. v s ožji rojaki tržaški mestni zastop, a 1. 1873. v državni zbor. Kot mestni svetovalec tržaških Slovencev venci k večnemu počitku očeta^ditelja Iv. Nabergoja. Pogreb je bil primeren veljavi takega moža, udeležili so se ga Slovani iz vseh krajev, a ostali, ki se pogreba niso mogli udeležiti, žalovali so in jokali z onimi, kateri so bili toli srečni, da so se mogli danes teden podati na Prosek. Pogreba so se udeležile deputacije vsih narodnih društev, med temi tudi s krasnimi venci, s trakovi v narodnih barvah. Tudi odličnjakov je bilo pričujočih lepo število, neustrašeno zastopal pravice med drugimi tudi več poslancev. celih 25 let, a kot državni po Tržaška vlada in deželna vlada so se udeležili slanec celih 20 let. To je doba, s kakoršno se more ponašati malo kateri ljudski zastopnik. Ivan Nabergoj je zrl na to dobo svojega delo- pogreba v številu. Na pokopališču sta govorila predsednik politič- nega društva „Edinost" poslanec Mandič ter vanja lahko s ponosom, kajti v vsem ni bilo ni jed- državni poslanec dr. Ferjančič. nega madeža narodne netaktnosti. Za njegovo obče koristno delo pa, katero ni ostalo skrito niti v naj odločilnejih krogih, ga je obdaroval cesar z vitežkim križcem Fran Josipovega reda. Politični pregled. Notranji položaj. Nagodbeni dogovori mej dunajsko A vite^ Nabergoj ni deloval le v javnih zastopih, io mej budimpeštansko vlado se bržkone doženeio tekom pri- marveč tudi zasebno, kjerkoU se je bila nudila pri lika. Kje je bil shod tržaških Slovencev, na katerem bi hodnjega tedna Kadar bo to končano, nastane za vlado de veliko težja naloga, pripraviti in ugladiti pot parlamentarni se ne bila prikazala njegova častita oseba, kjer bi rešitvi tega perečega vprašanja Glavna ovira rešitvi nagodbe- ne bil spregovoril on jedrnate, mnogo tehtajoče besede? rad stopal na visoki oder, marveč nega vprašanja so Mladočehi, vladi ne dovolijo nagodbe. ni Nabergoj rn ^ -m M - ^^ • vstopil se je rodom za narod. pred oder. ter od tam z na- Poleg političnih bile so na srcu tudi gospodarske dokler jim ne ustreŽ« v jezikovnem ozira. Tej zahtevi pa zopet nasprotujejo Nemci Poleg Čehov bodo nagodbi nasprotovale še nekatere druge stranke. Upanja je torej izredno malo, da bi se res izvedlo vse to, kar Želi Körberjeva vlada. V tem položaju prihaja vladi na pomoč „Pester LloycTw z jako radikalnim nasvetom Bržkone je ta nasvet inspiriral sam dr. Körber. zadeve tržaških Slovencev, ker dobro je znal, da bi „Pester LI ydM svetuje, naj se vlada izogne vsem težkotam s se tržaški Slovenci tedaj postavili i politično na tem, da razpusti poslansko zbornico in si potom novih volitev močno stališče, ako bi močno stali tudi gospodarski. Zaradi tega je sprožil on prvi važno misel, naj bi se okoličani že za časa polastili od države bogato sub vencijonirane kmetijske družbe. „Societa zagotovi večino za nagodbo. Ali si Körber z razpustom dr- žavnega zbora pomagal iz zagate? Mogoče je sicer res, da se v novem parlamentu zmanjšalo število MladoČebov in Vae-nemcev, ali namesto njih bi prišli v poslansko zbornico Češki Agraria Trie- socialisti in socijalni demokratje, ki bi bili nagodbi še manj stinatt ter izrinili iz odbora politikujoče Italijane ter tako postali sami gospodarji te , prevažne družbe. slediti velikemu sö bili kratkovidni Slovenci, ki naklonjeni, kakor so Mladočehi in Vsenemci. Nadalje pride v poštev Ča3 prihodnjih volitev. Pred koncem oktobra bi se državni zbor ne mogel razpustiti in bi se torej mogle vršiti nove J. r 7' Nabergojevemu, čegar politični načrti volitve šele drugo leto Kdo pa naj poskrbi proračun za 1903? Körber je sam izjavil, da se 14 ne posluži. osnovani v velikem slogu, niso znali uresničiti te razpustom bi torej vladi ne bilo prav nič pomagano J ' - ■ . . Jt v •'«»^►V-J ■ * «4* / \ Letnik LX. Stran 373. Državni zbor namerava vlada sklicati sredi ali pa šele ki obetajo obilega bogastva podjetnikom. poštev koncem oktobra. To se pojasnjuje s tem, da neče vlada, da bi se iz državnega zbora posegalo v dežeinozborske volitve, a brŠČas je to le pretveza, da se odloži oklicanje. dokler ni vlada na jasnem s Čehi. Dežeinozborske volitve na Štajerskem, Nižjeavstrij-skem in Moravskem so že razpisane in se bodo vršile meseca oktobra in novembra. Na štajerskem se nemški nacionalci sebno trudijo, da bi izpodrinili tudi na Spodnjem Štajerskem nemško bodo po- katoliško stranko, pa poskušali ugrabiti Slo- vencem kak mandat Na Moravskem bo boj tudi mej Čehi. ker Mladočehi ne pojdejo v*č skupno s klerikalci. Najhujši bo boj prihajajo v Bolgariji osobito sledeče mineralije: razne vrste kameno olje ali premog, potem baker, železo, marmor. Razun tega še sledi tudi zlato, srebro, svinec, mazan itd. Tudi kamena sol se nahaja. Največ soli pa le pridobivajo v solinah črnega morja pri Burgasu in Varni. Največ rudniškega bogastva se nahaja v ^Srednji Ondi je tudi zlato. V tem pogorju so že imeli gori « na Nižjeavstrijskem . h stranke združile proti plavže v pradavnih časih. Najvažnejši rudnik je so se skoro vse svobodomiselne bakrenik pri Burgasu. Baker se prikaže že na morski krščanskim socialistom in napno vse obali in se razteza 7 km v pogorja. Vnanji kapitalisti Tam je dosedaj imela v de- moči, da strmoglavijo to stranko, t * * r t želnem zboru večino. Hrvatska. — Zagrebški izgredi proti Srbom so pro-vzročili jako kritičen položaj na Hrvatskem. Zatrjuie se sicer, zlasti francoski in angležki židje si mnogo da je stališče, hrvatskega bana omajano, ali to še Di prav verjetno Banova pozicija pride v nevarnost Šele potem, če prizadevajo, da bi se teh zakladov polastili, a razmere v Bolgariji jih zadržujejo na tem. Za tem je najvažnejši rudokop v Perniku, 35 km od Sredca. Ondi je premog v velikih množinah. Pre- radi zagrebških izgredov nastanejo v Prav, da se to prepreči, je sedaj vlada zaukazala, da se ceni delavcev, po izgredih proviročena škoda in da se ta škoda poravna z dokladami na davke saboru komplikacije, mogovnik je državna bolgarska last in vzdržuje 1000 To je seveda v Zagrebu provzročilo silno nevoljo. Preiskava zaradi izgredov se še naialjuje in sicer je v preiskavi kakih 100 oseb Veliko senzacijo je pio-vzročilo dejstvo, da je ban sekcijskega svetnika v naučnem oddelku Stanovijevića suspendiral od službe in plače in odredil proti njemu disciplinarno preiskavo, znao, a v obče se meni, da je tudi Stanojevie je Srb. Francija. Pravi to v vzrok temu ni zvezi z izgredi. Oombesovo ministrstvo se ima boriti z velikimi težavami. Združeni klerikalci in monarhisti se seveda bore proti njemu z vsemi mogočimi sredstvi Njim stoji na strani armaia in deloma tudi diplomacija Posebne težave dela vladi deficit, vsled katerega bo primorana, najeti posojilo 120 milijonov. Ni čuda, da se čuje, da bo moralo ministrstvo odstopiti, a tudi ce odstopi Combes, ne b* konec tej proti- Pri Slivnici je drugi premogovnik last neke belgijsko francoske družbe. Tretji premogovnik je v bližini Slivne, pri turški vasi Čam-Dere. I Največji premogovni zaklad pa je oni pri Trevni pred Kazanlikom, ki se razteza preko vsega balkanskega pogorja. Ker namerava bolgarska država graditi železnico od Tirnove do Trevnega, utegne postati ta premogovnik velikanske važnosti za oni del Balkana. Drenovem potoku v Trevniškem pogorju se nahaja tudi zlato, katero od časa do časa izperajo Macedonci. Ker pa je letos ondi dobra letina in ustajo so ljudje popustili zlato in se brigajo za žito in politiko. Zlato se nahaja tudi pri Gabrovi ob Janbri v klerikalni smeri francoske notranje politike, kajti večina % parlamentu zahteva tako politiko Posebno začudenje vzbujajo tudi govori dveh ministrov. Vojni minister general Andre in minister mornarice Pelletan sta nekako posebno začela roŽljati in jednako na več drugih krajih. namen zasledo- vanja rudnin se Je ustanovilo posebno rudniško društvo, v katerem je več odličnih Bolgarov kakor z orožjem ; zdaj grozita Nemčiji, zdaj Angleški in Italiji. Popov, Simeonov, Stokov, Zlahčev in drugi, kar znači, Morda hočeta s tem pridobiti simpatije nacionalcev in armade, da so Bolgari v tem pogledu že dokaj pred drugimi morja pa tiči za tem še kaj več. Slovani. Angleška grdo prevarila burski narod. Dewett Botha in Delarey so sklenili kapitulacijo, nadejaje se, da potem izposlujejo znatne koncesije od Angležev. Bile so jim tudi ob- ljublj Radi tega so se Dewett, Botha in Delarey poklon angleškemu kralju. A ko so stopili v zvezo s Chamberlainom, so videli, da so prevarani Chamberlain je odklonil vse burske zahteve in s tem se je pokazalo, prav da so Krüger in njegovi oprodi Leyds in Reitz imeli le prav, ko so tulaciji Burov in potovaßju burskih generalov protovali kapi v ndon Seveda je zdaj vse prepozno Buri danes tudi nimajo moči, da bi Busludžiji pri Kazanliku ima tvrdka Slavov velik kamenolom mramorja. Vlada gre podjetnikom na roko s tem, da jih oprošča davka za rudosledje, česar žal pogrešamo v Avstriji. Vse torej kaže, da so Bolgari prišli do spoznanja, da zamorejo povzdigniti svoje narodno gospodarstvo z zakladi, katere je položil Stvarnik v tako bogati meri v njih zemljo. Naj bi temu vzgledu sledili tudi mogli opet začeti vojno. drugi balkanski Slovani in ne puščali, da jim naj boljše v njih domovini ugrabi tujec. xbo-ir' >&< >d*>cfc< >£* >&<>A<>db< >dx ^oAodb* >Ai *fc< lAckk kfr' >dfc* >diOt*J Kolika pri konjih. Rudništvo Bolgarije. tej mladi balkanski državi se je pričelo živahno gibanje na rudniški panogi narodnega gospodarstva. Vse križem se ustanavljajo rudniška podjetja, trebuhu in v črevih. Kolika (grizenje) pride hitro, pa * Grizenje splošno ime za različne bolezni v Stran 374 tudi hitro . preide — časih pa že v nekaterih urah žival umori. Klanje napada vsa plemena naše domače živine; najrajši in največkrat pa vender konje. V naslednjem hočemo govoriti o koliki pri konjih. Kolika (grizenje) je najbolj razširjena notranja bolezen pri konjih Med sto notranjimi konjskimi boleznimi je gotovo štirideset kolik; od sto na koliki obolelih konj jih počez pogine 15 do 20. Koliko napravlja preobilna, napačna ali izprijena klaja. Posebno rada pride kolika po rži. Zategadelj je najbolje, da z ržjo konj ne krmimo ali jim le zelo malo rži dajemo. Najboljše žito za konje je oves, kateri daje moč in ne napenja. Sveža detelja, posebno sparjena, kaj rada provzroča koliko; torej moramo s to klajo vedno previdno krmiti. Navadno zbole konji radi na koliki ob nedeljah, ko v hlevu stoje in obilno krme dobivajo; pa tudi takrat nastane rada kolika, kadar sestradana živina prav hitro žre in se potem takoj upreže in s polnim trebuhom podi. Pri mlinarskih konjih se kolika večkrat iz tega vzroka prikaže, ker mlinarji veliko suhe moke krmijo, kar konje močno napenja. Klaja, ki začne hitro v želodcu vreti na pr. premlada trava in detelja, sparjena in sveža krma, zelo rada provzroča koliko. Nadalje prištevamo vzrokom kolike nabasanje želodca in črev s klajo ali z blatom; temu pravimo navadno, da se je živini zaprlo. Koliko povzročajo nadalje kamni v črevih, kjer se večkrat napravijo; posebno ako so kamni veliki, nadlegujejo čreva. Isto velja tudi, ako se v črevih obilo glist zaredi. Večkrat nastane klanje v trebuhu na ta način, da se črevo zavije okoli črevesa in eno črevo drugo tako stisne, da ne more blato naprej. Včasih se črevo porine v drugo črevo in blato tudi ne more naprej. Koliko provzročajo tudi druga zelišča, kakor tudi preostra zdravila. Prehlajenje vsake vrste tudi napravlja ujedanje. Posebno je prehlajenje takrat nevarno, kadar mokra in potna živina stoji na prepihu ali se pa vroča živina napije mrzle vode. Bolezen pride hitro. Konj postane nemiren, ne-pokojen, stopa semtertja, večkrat se ozira po trebuhu in bije po trebuhu z zadnjima voglama, s prvima pa koplje po tleh, ter maha z repom semintja. Konj se večkrat vleže in plane zopet kvišku, stoji mogoče nekaj minut mirno, ako se bolečine ponove, se zopet vrže na tla, ter zopet kmalu ustane. Konj se večkrat pripravlja k blatu in k scanju, pa spravi iz sebe le jako malo ali pa čisto nič. Kadar je kolika hujša, se meče konj brezobzirno na tla, se valja, leži na hrbtu in nateguje noge krčljivo na trebuh. Zatem skoči kvišku, czira se po trebuhu in se iznova vrže na tla. To se večkrat ponavlja. Konj ne žre in ne pije, škriplje z zobmi, sope težko in naglo in ima gobec vroč in suh. Toplota kože se preminja, noge in ušesa so navadno mrzla. Žival se začne potiti in trepetati po vsem životu. Letnik LX. Zelo nevarna znamenja pri koliki so: Ako se konj davi ali celo bljuje. To je znamenje, da je želodec počil, kajti sicer konj nikdar ne bljuje. Ako konj sedi, kakor pes, ali s prednjima nogama kleči in vzadi stoji. Ako se hitro napne, je to znamenje, da so se čreva zavila ali pa da je kako črevo počilo. Kadar se žival vedno k blatu pripravlja in nič druzega iz sebe ne spravi, kakor malo žlema. takrat so Čreva z blatom preobložena. Kadar se konj začne močno potiti in je pot mrzel, ali kadar se konj brezobzirno na tla meče, je to vedno slabo znamenje. Sploh se ne moremo nič dobrega nadejati, ako kakega pol dneva od konja čisto nič blata ne gre in se grizenje sploh ne potolaži. Ker je kolika vedno nevarna bolezen, je najbolje, da se precej pošlje po živinozdravnika in se mu naznani, da je v hlevu kolika, zato da lahko zdravilo kar seboj prinese. Dokler živinozdravnik ne pride, ali če ga sploh ni pričakovati, naj se stori takole: Konju se dobro nastelje, da se metaje ob tla ne obtolče. Vrata in okna je zapreti, da ne vleče mrzla sapa na bolno žival. Ako se konj ne meče in ne valja, naj ga pusti na njegovem prostoru; ako bi se pa metal na tla. ga je treba izprevajati, da se ne bo valjal. Velikokrat se zgodi, da se Čreva pri valjanju zavijejo in na ta način blato ne more naprej. Tedaj ne more nobeno zdravilo nič pomagati; konj je izgubljen. (Konec prih.) Kmetijske raznoterosti. Cvetljice v jeseni. UŽe se bliža Čas, ko bođemo morali pospraviti cvetljice, ki so nam krasile celo poletje okna in vrtove, v varnejše in gorkejše prostore, ako nočemo, da nam jih za vedno uniči kruti mraz Navadne, kakor so pelar-gonije, fuksije, nageljni je najbolje, da jim damo suh in Ie malo gorak kotiček, kjer mirno prezimijo. Od Časa do časa se jim prilije, toda ne čeloma mrzla voda, vender največ se jih skoro pokvari po zimi, ker se vsled suše posuše Druge pa, kakor so hijacinte in sploh cibulaste rastline, katerih cvetje želimo imeti v zgodnji pomladi, vsadimo v navadno vrtno zemljo, vender ji ne škoduje, ako primešamo nekoliko finega peska vmes, posebno ako je zemlja UŽka. Lončke s Čebulicami, katere pa ne smejo biti vsajene pregloboko in katere smo zalili z vodo, zagrebejo naj se drug poleg druzega v zemljo, katero zigrnemo kakih 10 cm visoko z gnojem ali listjem. Meseca decembra ali januvarja se jih vzame iz zemlje v sobo, kjer bodo na solnčnem in gorkem prostoru kmalu jele veselo uspevati. Hijacinte ljubijo mokroto Pred vsem se mora po zimi pri cvetljicah paziti, da je vedno enaka stopinja gorkote, hitra sprememba görkote jih največ uniči. Ogledovanje simodolske govedi, združeno s pre-movanjem, bo 18 oktobra t 1. v Postojni. To ogledovanje ima v prvi vrsti namen izreči sodbo, ali je simodolska goved primerna za zboljševanje naše živine in ali jo je še nadalje rabiti, oziroma oddajati simodolske bike. Gg. živinorejce prosimo, da pridejo v obilnem številu k ogledovanju, da bodo dali pojasnila o uspevanju tega plemena in da bodo sami izrekli sodbo na podlagi svojih izkušenj. NOVICE Stran 375. Poučni zabavni Minka. njo je viselo poni klano razpelo na mehki, žametni, okusno obrezani deščici. Na levi strani vrat je bil divan, tudi staronemškega sloja, okoli okrogle trinožne, gladke in svitle mize pa so bili razpostavljeni raz košni fotelji. Na enem izmed teh sedela slaba Novela. Spisal Rostoslar Vasilič ženska, Morgačeva teta gospa Minka Navada. (Konec ) n Dober dan, teta! pa že ustali ste?" so bile Celo božje popoludne je prejšni dan sedela za P^ve besede, katerim je sledilo običajno stikanje rok podolgovato, na bolj polomljenih nogah stoječo mizo, in mlaskanje ustnic. za katero so se navadno učili trije paglavci iz višjih razredov ljudskih šol in drsala v nepravilnih potezah n Ne bo prezgodaj; saj je šele peti dan? Se ne bojite posledic ? Strašno me veseli, da ste vedno v polni tintnik pomakaje po črtanem, belem dobili sinka. Kje pa je? Res lepo otroče! a dsjal papirju Napisala bi rada vse. kolikor mislij je imela, je, obrnivši se na levo posteljo, kjer je ležalo z vsemi a napisala je le malo in še to tako, da se je še ona povoji vred kake dve pedi dolgo otroče, podolgaste sama komaj spoznala Brez neštevilnih kozlov bi se glave, kakor med rumenega obraza, širokih, nepropor- vse pisemce nekako takole glasilo: cijoniranih ust. Draga sestra! Kupila sem vse. kar si prosila. n Rada Ti Kaj ne, da je res lep?" Krasno dete! Pravi angeljček! Tu pa sem pri- sama vse dala, pa saj veš, da sem ob moževi smrti vse prodala na licitaciji. Ostale so mi po sreči le te male cipelice, katere Ti pa rada podarim, ker jih jaz prav nič ne potrebujem. Kar nesel, kar ste materi malo pisemce". pisali. Priložili so tudi baje » sem pa kupila, stane vse skupaj gld 75 kr. Sama veš, da sem uboga vdova in da si Ti mnogo bolj premožna, zato Te prcsiru, oddaj takoj sinu denar! Voščim vesele velikonočne praznike, ter ne veg tako svitlomodre, pozdravljam vse od konca do kraja. Tvoja sestra Dragica. Prav! Prav!" dejala je s tresočim glasom in že jemala iz škatljice jeden kos za drugim, slednjič odprla pismo in brala Izvrševala je vse jako, jako počasi. Slaba je bila. Bleda ko smrt. Razmršeni lasje so se ji opletali po celem zgornjem telesu Oči je imela upadle, mrzle, nebeškolepe kot nekdaj. Tudi koža po obrazu je bila že usnjata, semtertja s pegami posuta. Manjkal ji je tudi marsikateri zob, Sedaj Ti je, hvala Boga! prešla I» tista trdota a » kar se dobro poznalo, ko je govorila. Seveda: o kateri si mi pred meseci tožila. Veš, doktorji tudi prekoračila je 35 leto! Premnogo je že trpela! Največ nič ne vedo! pač takrat, ko je morala od ljubljene očetove hiše. Ljubljani, dne 4. aprila 1898 Da Drugi mesec je bilo po katastrofi, katera je To pisemce in pa oblačilce za novorojenca je bila skrbno vložila v eno belo škatljico. kratkimi, a jedrnatimi poljubi »sta se ločila f 0 Pozdravi povej še iz srca plamteče be sede je izgovarjala nevzdržema za svojim nadepolnim sinom, dokler jo ni zavil na slabo in razvito cesto. Kmalu pa ga je objel mrzli sever in podkuril jo po ravni in gladki cesti na Gorenjsko. provzročila njenemu očetu toliko grenke jeze — ob kateri je treskalo in grmelo. Minka je ležala bolna, od žalosti kakor od strahu, na očetovi postelji. Zbegano je gledala okoli sebe z udrtomeglenimi očmi, katere je obdajal temnosenčnat kolobarček. Opazovala je tanke, mnogobarvne curke lesketajočih solnčnih žarkov, ki so prodrli skozi pregrinjalo in se igrali s slikanimi cvetkami po odeji, ki so poljubovali na steni viseče razpelo in kratko- časili zapuščene, prašne sobne kote; obračala je sivo Notri! u Morgač je vstopil, ves zasopel in modre, trudne a vender ne obupajoče oči v vrh sobe, ' ----o-----T"»-------------' - " skoro do cela premočen. Ustnice je komaj odpiral; kjer je zaspano preletavala sanjavobrenčeča muha; zakaj okoli njih strjena tekočina. se mu je roki je vlegla klejasta, od burje ob robu velike omare pa ji je jemal zaspani vid imel dobre matere velecenjeno škatljico. največjo skrb Bila je skoro tema. Zagrinjala so bila zapuščena dolgonogi, križnatni pajek, ki je brzal za plenom neznatno velikokrilo mušico. Zdajci se ji je vzdignil v trepetajočem srcu in niti najmočnejši solnčni žarki niso mogli prodreti, orkan. Vihar je divjal bolj in bolj. Iz oblačnega neba Na desni strani vrat sredi majhne sobe sta stali dve se utrgala nevihta. Peneča in drveča kri je vrela novi postelji v staronemškem sloju Nad njima je in kipela po napetih, trepetajočih žilah in drla v bila drugi na jedni strani stara podoba Matere Božje, na glavo Pred očmi se je delala popolnoma tema pa simetrična Odrešenikova, v sredi pa, skoro obraz ji je bledel, prsi so ji neskončno drgetale in prav pod stropom nizka soba je bila zadnja čez bledo lice, raz katero je odsevala strastna ne večerja jednacega okvirja, kakor oni dve podobi. Pod strpnost, se ji je ulil potok skelečih solz. Stran 376 Letnik LX. Spomin se ji je porajal za spominom, sedaj na Pri hlevu pa je hrapavo zalajal sultan in okno blažene, sedaj na grozovite ure. Sedaj ji plava pred se je zaprlo . . . očmi ves dolgi in veseli dogodljaj nutkov dolg: kratek, par tre- Njen oče jo je strašno, strašno ljubil Čuval Sedaj zija nasproti bujno strup, strah in groza. Dušo ji razrivajo neznosne bolečine. On, on se gnusi! sovraži ga! Neizprosna strogost vlada v je in varoval, kakor le malokdo čuva svojo hčer! njenem burnem srcu. On, ki ji je vnel prvi žar, žar Vsako noč je pregledal še vsa kota, predno je šel počitku, sicer ni mogel brez skrbi zaspati. najstrastneie ljubezni, on toliko od vsih hvalisani, a vender rafinirani zapeljivec, on, cn, Jerenič ne sme mlečne liske nikdar več pred njene oči! nikdar več ne sme priti Šel je v hlev, kjer je imel drag zaklad pa brze vranca. Obiskal je na dvorišču velicega, od do nje glas o njem! nog do glave z dolgo dlako pokritega sultana, kot zvestega čuvaja. Če se mu je zdelo, da je zunaj hiše vse v redu, je skrbno zaklenil velika vrata in potem fiele šel v prvo nadstropje. Minko je moral vedno poprej videti, p rednu je legel je bila! Tisto noč jo je tudi menda prišel pogledati z brlečo svetilko v roki, in ker je bila na mestu in ne mara za hčer! Na obrazu ji je bilo Čitati strah, obup in v boli je utripalo srce. Resne očetove besede 80 jo mučile, trapile, trpinčile, bičale. Ljubljeni oče, ki jo najdražji zaklad mu bil zelo, zelo ljubil, jo je zavrgel! Noče je več videti pri hiši, noče nikdar več slišati o njej; zakaj spoznal jo je za ničvredno, propadlo vlačugo, katere trdno spala, zaprl je zopet starikava vrata in odšel Od hiše! ... od hiše! . . . v svojo sobo. Globoko je vzdihovala, prsi so se ji vzdigovale Ker je bila Minka v lesnega trgovca Jereniča nejednakomerno in zopet padale. Osuplo se je ozirala, zaljubljena z vsemi čutili, je seveda mislila nanj noč a vender z največjim prizadevanjem, da se srce in dan. In ravno tisto noč je sanjala o njem. Ravno utolažilo, na nedolžno detece poleg sebe. na pre takrat, ko se je on splazil čez visoko ograjo na jihov teklost spominjajoča sramežljivost jo je vzbadala v vrt in pristavil veliko leseno lestvo k njenemu oknu. oči in zatisnila jih je takoj. Solnčni dan je rastel Čakal je trkal klical stokal vedno bolj in bolj in že je bil obžaril celo vasico. v inka se je čez nekaj časa vender le prebudila tihem sapljanju mrzlega veterca so čivkali, cvrčali in iz sladkega in trdnega spanja. Preplašeno je pogle drobili krilutci na finovejnih, omlajenih drevescih. Nad dovala z napol spečimi očmi po sobi, katera je bila ubogim, od potu, mučeništva premočenim kmeto- nečuveno od luninega sija svitla. valcem, ki je obdeloval trdo grudo, je žvrgolel elastični Smuk! pod gorko cdejo in zamaši si ušesa škrjanček zelo visoko. Duša bosonogega, dolgolasega Trrrk trrrk je odmevalo po prazni sobi, pastirja je plula v brezmejni sladkosti sreče m nje kjer m bilo drugega čuti, kakor nehalo stenske ure. govo brezskrbno petje je odmevalo od začetka gozda Zoca jo je oblila in pot se je pretakal po njej kjer je pasel potrpežljivo živino, po celi kotlini. v tem groznem položaju M Morebiti so tatovi ? Morebiti strahovi ? a Upila bi bila rada, a ni se upala. Nečloveške slike ji je predla prestrašena fantazija. Vedno bolj se je uglabljala v vprašanje, kaj naj bi bilo. Slednjič se ji je kri le malo pomirila, moči so se združile in domislila se je njegovih besedij bode jedenkrat ponoči obiskal. obljube da jo Vsa kakor druga, močna, srčna, vesela po- skočila izpod odeje in zagledala res njega Po bohotnih vrtih so pFapolali pestrokrili metulji s primeroma velikimi, z bisernimi luskinami posutimi bujno cvetočih, mcgočn^h vrtnic do medu- krili od bogatih skromno vzniklih so sevali močnejši žarki. vijolic Skozi pregrinjalo Minka je zop?t pogledala svojo temno-modrooko punčko. tudi ta je uprla mala. kakor dva biserja se blesteča očesca v njo. Obraz prijaznih ustnic se je vlegel nedolžen nasmeh. Ustna so gibala in po životu ji je zatrepetala vsaka mišica, kakor, da bi na hotela užaljeni materi nekaj veselega povedati, kakor, lahkih nogah Kodraste lase, ki so ji silili po obrazu, da bi jo hotela tolažiti, prenašati bolečine mesto nje. Kakor da bi jo vrgel tresk z neba, bila je v naglici od krvi zabreklem. je vrgla s prsti nazaj, Kolikor bolj je dan rastel, toliko bolj se je oživljala da so ji polegli po hrbta. Nad bujnimi, od veselja, od Rekarjeva hiša, toliko tesnejše je bilo Minki pri srcu. zubelia mladostne strasti drgetajočimi prsti si je zategnila vrvico, ki je tičala v umetno spletenih čipkah, prišitih na dolgi, malone do tal segajoči, skoro prosojni srajčici. Kar na gole nožice je nataknila rudeče nikdo! Oče! oče! „Bolna, a vender zapuščena! sama! ah, nikdo mi ne streže po bratovsko, nikdo se ne usmili, niti tega ljubkega otročička ne! ne! še bliža se mami ne cipelica, poskočila brezskrbno k oknu, prijela za kljuko in odprla okno. ki si me nekdaj ljubil, da dal zame punčico svojega očesa, t' si me tudi zapustil? zavrgel? ukazal oditi? Ne! ne! ni mogoče! Spomnil Bin. bin. bin udarilo je takrat trikrat zvonko se bodeš prošnje svoje zveste ženske moje dobre po bronu. matere; srce se ti bode, če se še ni omečilo m Letnik LX Stran 377. ljubil! bilo bode zame močnejše! Objel me bodeš in zopet deželnovladnim tajnikom v Ljubljani Okrajni komisar Anton Klein v Ljubljani je imenovan višjim okrajnim komisarjem. Za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani sta imenovana okrajni sodnik v Kranjski gori gosp. dr. Anton Rogi na in Vrata so se odprla. Trmasti, trdosrčni, neizprosni oče se prikazal na vratih v dolgi z rudečimi tra- tako Su kovi obšiti ponočni suknji, pokrit s fesom oblečen ostaja celo dopoludne. In glej! ne gane ga ta prizor. Nikakor ne! rovo začne rohneti, oči mu izstopijo in iz njih se mu bliska srd: Sedaj sem zadnjič pri tebi. Te besede so tudi moje zadnje in odločilne besede. Kakor pribito! Niti sodni pristav v Ptuju gosp. Rudolf Tschech. Deželni zbor kranjski. Deželni odbor je minoli torek sklenil naznaniti vladi, da ne m -v-. T=S - ' in i n t del prevzet d eŽ e .1 , _ 0 IM ^ ne priporoča sklicati deželni zbor g m s t V db___: • z b o Zgodilo to vsled izjave, dr. Šusteršič katoliških poi )o se je je dal v imenu katoliške stranke ne bil P p r a š klub Za vstop v ljubljansko žensko učiteljišče se besedice ni treba nikomu izgubiti. Pregovoriti se ne je oglasilo 110 kandidatinj. Sprejetih bo seveda 40 dam! Nikdar! oči . . . Ne prikaži se mi nikdar več pred Gledališka sezona 902/3 se začne v soboto sicer štirinajstih dneh imaš na vsak način zapu- dne 27. septembra 1902 Dramske predstave bodo vodili go spodje: Adolf Dob rovolny, Anton Verovšek in L stiti hišo. Vlačuge, kakor sem že rekel, ne smem, ne Avgusta D Angaževano je sledeče osobje: Dame igralke Fran (jrospa gospa Saša Dob morem, ne maram trpeti pri hiši! Sramuj se! fanij D r a gu t Daleč si prišla! . . Otroka mora vzeti on a pojdi kamor hočeš!" Minka se je potapljala v morju solza, srce je pokalo in iz ust se ji je izvilo tiho molčanje. Pre- Leon Dr agu t gospica Kiistina Riickc gospica Berta Berga nt manjše vloge. Gospodje gospod Anton Danilo, gospica Josipi K gospa Šte (rospica Vida K o če v a gospica Marica Puh k za igralci: Gospod Oton Bolešk gospod Adolf Dobrovolny gospod Karol H strašeno dete pa začelo brcati, tolči z rokami in milo zat°glo, neutišljivo jokati, na kar so se zaprla vrata Netjak je med tem, ko je teta pismo brala Li er, P e r d a Operne B enišek gosp. Fran L , gosp. gospod Fran gosp Fran Nučič, gosp Fran gosp Avgust Po lase k, gosp. Anton Verovšek predsta bodeta in rež odila gospoda: kapelnik Eivard Aschen b j gospa opoldina Svobod H za Hilarij Osobje: visokodra- gledal novorojenčka s konca postelje in ga vedno matične uloge. Gdč Marija G bolj prav m bolj 1 i v a r e c za mezzosopranske in hvalisal, dasiravno se mu je še pravza- altovske uloge. Gdč Ha Cer na. zborovoditeljica. Gdč. Vida gnusil. Nato ga je vzdignil in položil na mizo s pernico vred. Meriti sta mu začela oblačila. vse bi bilo dobro, samo čepica je bila malo Se pre- K Gospod Andrej in gdč. Marija Puh k H ai e k za junaške uloge za manjše uloge, gosp Vladislav Turžanski za lirske uloge gosp Karol za majhna, dasiravno je bila največja, kolikor so jih v baritonske uloge gosp uloge gor O* Karol H E Jo A s c h f n b er, Avgust Št m prve za ba ovske Fran L i e r in Avgust Po lasek za manjše uloge. Za operni zbor anga Ževanih je 28 pevskih moč 14 dam pevk in 14 gospodov pevcev Orkester c in kr pešpolka Leopold II, kralj Belg prodajalni za tako starost imeli. „Teta, vaš fant ima strašansko bučo!4 dejal je osmošolec na vrata pa je nekdo lahno potrkal. Skoro istočasno se je prikazala med vrati ženska, male a — Shod proti pijančevanju se je vršil v sredo Ude široke postave, rudečega in tolstega obraza, na ka- je bila pičla in tudi pametnega se je malo povedalo 27 t*rem so stale male a mnogoštevilne pikice potu. Škoda Morgač je poznal to ženšče še izza najmlajših let, Pri treh farah nad Metliko sta minulo nedeljo imela vender pa mu je teta dejala,, da je babica, bodi da dr. Šusteršič in dr nmpe shod je mislila, da jo ne pozna, bodisi, da ga hotela Važna volitev. V Dragi na Kočevskem, za katero se bije Že toliko let opomniti, da naj odide. Morgač je takoj sobo, kjer so se pričele različne toalete volitvi zmagala zopet slovenska stranka. najhujši boj, je ta teden pri občin s za nekaj časa ostavil tetino Manifestacijski shod v Trstu za slovenske šole je bil nepričakovano impozanten Vkljub deževnemu vremenu je b zbranih preko 6000 udeležnikov. Udeležili so se tudi zastopniki slovenskih in italijanskih socijalistov cipi izjavili za so se prin enske šole, a med burnimi protesti so napadali vodstvo narodne stranke. Vsi govorniki so živo gra jali postopanje vlade, zahtevajoč rešitev pred tremi leti vlože- nega rekurza Olposlane so bile sprejete resolucije cesarju. Osebne vesti. Ljudskošolski ravnatelj v Ljubljani, ministrom in slovanskim klubom Shodu je predsedoval deželni gosp. Fran Rak tel j. je odlikovan z zlatim zaslužaim križcem. poslanec M and šolskem prašanj Za okrajne glavarje na Kranjskem so imenovani deželno- g a govoril je tudi dr. Rybaf vladni tajnik v Celovcu gosp. Ivan Kremenšek, vodja okrajnega glavarstva v Kranju gosp. Alfonz Pire in deželnovladni socijalnih demokratov poročal dr. je zavračal napade tajnik v Ljubljani gosp Oton Detel a. Gosp. Kremenšek pride v Loga'ec, gosp. Pire ostane v-Kranju, gosp. Detela pa pride v Radovljico. Okrajni komisar v Postojni gosp. Karol Ekel je imenovan deželnovladnim tajnikom v Novem mestu, okrajni komisar v Novem mestu gospod Ivan Kresse pa užgal sena. Otrok zgorel. Pri Sv. Miklavžu pri Mariboru je oletni sin Janeza Andererja pred skednjem stoječi voz Zgorel je voz, otrok in skedenj V 13 t. m okolici Matenje vasi na Notranjskem •Al® padala dopold je kakor oreh debela toča od %!(). ure do Razbila je vse poljske pridelke, kar ni še Stran 378. Letnik LX. spravljeno. Veliko Škodo je napravila tudi na sadnem drevju. Več hišam je tudi Sipe pobila. Ni ga za »Bog pomagaj!« K župniku pride ne- kega dne kmetič, Strela. V soboto popoludne je udarila strela skoraj pa reče: rt J Gospod . je imel na svojih plečih dobrih 65 let, Župnik! PriSel sem Vam povedat, da se istočasno v tri poslopja v celjski okolici. V PetrovČah so zgo- želim zopet oženit". n Pa si pomisli), prijatelj, na svoja rela vsa poslopja posestnika Mih Ceneta, v Kosezah je užgala leta?" n Sem, jaz jih .imam 65, a moja nevesta tudi etrela veliko sušilnico hmelja .posestniku Pospehu, v Voj- toliko". „No, potem ni ravno hudega. Ali čemu se hočefc niku pa je udarila strela v hiSo Wokaunovo, ter jo zažgala, prav za prav ženiti?" n No veste gospod župnik, tako sem Dva požigalca lastnih hiš je sodilo v soboto mariborsko porotno sodiSče. in sicer je dobil posestnik Jurij sam v hiši, da, ko kihnem, nimam nikogar, „Bog pomagaj!" bi mi rekel Liško iz Andrijancev 6 let težke ječe, a kočar Jakob O* čar Najdražje kovine. Najdražja kovina je doslej galium, od Št. Janža pa 21/a leta. da sta dobila zavarovalnino. Oba sta zažgala lastna poslopja, kajti 1 kg bi veljal 500 000 do 950 000 frankov. Kovina ger manium bi veljala čista 200 000 frankov. Palladium, se Uboj. Dne 25 m m. je okoli 601etna Muhova rabi v fini mehaniki, velja 5000 do 6000 frankov. Franca v Modričab, v konjiškem okraju, ubila in poUm v Iridum pa 6000 do 7000 frankov. Izmed teh kovin se izgo gozd zavlekla svojega brata, katerega so našli še s smrečjem pokritega. — Pred dražbo ustreljen. Iz Budimpešte javljajo; Lastnega brata ubil. Celovško porotno sodišče je V Bageassu so hoteli prodati na javni dražbi hišno opravo obsodilo na štiri leta težke ječe baje v Postojno pristojnega gostilničarja Petrasa. Petras se je temu uprl, pri čemur so t m. tavlja na enkrat k večjemu par gramov Pred dražbo ustreljen. cigana Matijo Hudoroviča, je 25. septembra 1 blizu mu pomagali tudi njegovi posli. Ranil je sodnika Gdisija, na kar Podkloštra na Koroškem v prepiru ubil svojega lastnega brata, so ga prisotni orožniki ustrelili; tuii njegov brat je smrtno- 524. Tržaški škofje. Prvi tržaški škof je bil Frugifer nevarno ranjen. $idje. Statistika poroča, da je na vsem svetu in pol milijona Židov, in sicer v Evropi 6 287 000 in samo v Pod njegovo vlado so sezidali stolico sv. Justa in Avstriji 1.142.000, v Rusiji 2 205 000 Židov, v Nemčiji sicer je to najstarejši del sedanje bazilike, kjer je shranjeno Bilo potem 84 škofov do leta 1830. presv. ReSnje Telo Odslej se imenuje Skofiia'„tržaško-koperska" in izmed teh je 570.000, v Veliki Britaniji 100 000 in na Francoskem 72 000. V zadnjem stoletju se manjša število Židov a njih blagostanje se množi. Židje so jako zdravi ljudje, njih umrljivost je naj- sedanji msgr. Nagi že Sesti, torej med vsemi devetdeseti tr- manjša izmed vseh prebivalstev na svetu Čudno J e. da imaja ŽaSki škof. Izmed prejšnjih tržaških Škofov so najznamenitejši: Mavricij, katerega so 1. 788 oslepili na obeli očeh razkolniki; Bernard (1148 — 1186), kateri je bil v Benetkah navzoč, ko sta sklepala mir papež Aleksander III. in Friderik Barbarossa; Konrad Doiani (1212), ki je ustanovil še zdaj obstoječo bra- bil na Zidje, ali se oženijo s kristijankami in nasprotno, jako malo nič otrok. Poneverjenje. Belograjski bankir Samuel Löwy je poneveril 50.000 dinarjev ter pobegnil na Ogrsko tovšMno presv Rešnjega Telesa; Urh (1237), lijonskem koncilu, se mnogo trudil za reformo duhovščine; da dne 77leten morilec. Ogrskega Gradišča poročajo, napadel r> I 71etni A Zubalik svojega zeta, kmeta Solarika junija t. I. v njegovi hiSi, ko je spal. Obsekal mu je Rudolf de Pedrozzani (1302), zadnji koval denar in glavo s sekiro. Solarik pa je vender še stekel, dasi je im^i združil cerkvi sv. Justa in Matere Božje v eno samo cerkev; 10 velikih ran in je končno celo okreval Seveda ostane po- de Chioggia (1370), pod katerega vlado se je Trst habljen in glup Tast ga je napadel, ker je bil zet baje pi- Res pa je, da sta si bila politična nasprotnika. Starec Angelo združil z Avstrijo; Jakob Arrigoni (1417). ki je na kostniškem janec cerkvenem zboru govoril proti Husu; Enej Silvi j Piccolomini je dobil 10 let težke ječe. (1447), (1502), je postal pozneje papež Pij Peter Bonomo Število knjig. Po vsem svetu izide vsako leto pri- je bil veliki kancelar na dvoru cesarja Maksimi- bližoo 70.000 novih lijana; Andrej Ropicio (1567) je bil učen zgodovinar in zložil daljSo pesem „Hy3tria" ; Rinaldo Skarlicki (1621), je je bil pozneje ljubljanski škof; Pompej Coronini (1631), ustanovil prvo tržaško krščansko posojilnico; Matej Ravnikar vsako leto 23.000 knjig novih različne vsebine. Nemčija objavi knjig, Francoska 13.000, Italija 9500, Velika Britanija 1500. Razume se seveda, da je tu vsaka knjiga druge vsebine, kajti iztisov izide povsod mnogo več. — Neki londonski založnik je pripovedoval, da je sprejel (1831 1856), zaslužen pisatelj slovenski; Jernej Legat (1875), nekega leta od 315 rokopisov, ki so mu jih poslali pisatelji ki je ustanovil semenišče in s pastoralnimi konferencami mnogo v pregled, samo 22 Zopet drugi pa jih je založil od 500 le 13. koristil povzdigi pravega duha v duhovščini; Jurij Dobrila Po 30 letih. Tomaž Edizon pravi: Po 30 letih (1882), ki je živel jako skromno in prihranke porabljal za bomo vlačili vsa bremena z elektriciteto. Po 30 letih tudi ne bo več parnih lokomotiv, temveč lokomotive bo vlekel električen motor in mesto konj bodo vlačili vozove električni avtomobili. dobre namene; Jan. Nep. Glavina (1895), ki je ustanovil ško- fijski konvikt; zadnji škof Andrej M Šterk nam je pa še vsem v najboljšem spominu. Punt premagan z vodo. V Spoletu so se spun-tali kaznjenci. Ker jih niso mogli pomiriti na lep način, po- klicali so ognjegabce 1 so začeli vanje usipati vodo iz briz- galnic in so jih s tem tudi premagali. Dim vremenski prerok. Nekako v navadi Že, Le zrakoplov nima še doslej nikake obetajoče prihodnosti. Umorila nezvestega ljubimca. Madiarska igralka Vakey, ki je igrala prej v gledališču v Szamos Ujvarju, zaljubila se je v igralca Julija Bartosa, ki je njeno ljubezen tudr vračal. nad njim zaradi tega maščevati. 4 t. m. se je predstavljala Pa kmalu ji je postal nezvest Ona pa je sklenila se da, ako vidimo dim iz visokih tovarniSkih dimnikov dvigati v gledaliSču neka igra, v kateri sta nastopila obadva. In tu je se naravnost kvišku, smatramo to za dobro znamenje lepega dejanje naneslo, da je morala Vakey streljati na Bartosa, a vremena. Nasprotno pa, ako se dim vali proti tlom, smatramo seveda, kakor se to godi v igrah, le s praznim revolverjem, to za znake bližnjega dežja. In skoro da se dd po teh znakih A mesto tega je Vakey revolver v resnici nabasala in vstrelila v resnici določiti vreme. Najzanesljivejše znamenje slabega trikrat na Bartosa, ki se je zgrudil mrtev na tla. Na to je vremena pa je, ako se dim nekaj časa dviga naravnost kvišku, morilka zbežala z odra, se zaprla v svojo sobo in si tam pre potem pa se obrne po strani, da izgleda kakor ? vprašaj, rezala žile. Kadar vidimo tako zavijanje dima, tedaj, tako pravi angleški vremenoslovec, smemo Slabotne oči krepčajo in čvrstijo se najbolj skoro staviti, da bode v kratkem dež. uspešno, ako se jih vsaki dan dvakrat umije z mrzlo vod Letnik LX. ali s težkim janeževim (koromač) mrzlim čajem. Seveda se mora paliti na to, da se ne umivajo vroče oči ali na prepihu. •S tem se utrdijo proti eni ali drugi očesni bolezni ter tudi proti občutljivosti svetlobe. Paziti se sploh mora, da se z umazano roko ne dotika oČij, kar je včasih lahko osodepolno. Sveži zrak je očem neobhodno potreben, kakor je nasprotno slab zrak v sobah, šolah, , na dvoriščih pravi strup za slabotne oči. — V zaporu umorjen. Iz Rima javljajo, da sta se sprla v Seafo pri Chiatiju predzadnjo nedeljo zvečer neki krošnjar in njegova žena. Ker sta postala preveč glasna, so prihiteli karabinijeri in so ju zaprli. Par muzikantov, ki so bili takrat blizu, je spremilo krošnjarja do zapora; čakali so pred hišo in so slišali upiti krošnjarja: „Morihc, kaj sem ti storil, da me hočeš usmrtiti". Naslednjega dne so izpustili kro&njarja in njegovo Ženo, toda mož je bil po vsem životu ranjen in zatekel Šel je k zdravniku, ki je dejal, da bodo bolečine kmalu ponehale, in res so ponehale, kajti krošnjar je v par urah umrl. Karabinijerja so zaprli. — Čudno zdravilstvo ima ljudstvo v Tibetu. Ako trpi kedo na revmatizmu, prebodejo mu bolni del enkrat ali tudi večkrat z dolgo iglo, boleči »ob odstranijo s tem, da ga navežejo na močno nit ter ga potegnejo, ako pa ne gre, ga izrežejo. Drugemu, ki je bolan na želodcu, se tudi ne godi dosti bolje. Vleči se mora na tla, tam ga tepejo in tlačijo, češ, da se vse nepotrebno spravi iz želodca Ako pa to ni dovolj, denejo mu na želodec bombaž, katerega so z oljem namočili in zažgali. Ako pa sprevidijo, da mu ta zunanja zdravila ne bodo pomagala, napišejo na mali listek neko molitev, katero mora bolnik pojesti, potem bode gotovo zdrav. — Tragika in romantika življenja. Pred kratkim je pri nezgodi na neki francoski železnici ponesrečil mlad inženir. Njegova nevesta, gdč. Jeanetta Desvoirova, jako krasna črnolaska v Parizu, malo da ni zblaznela. V največji žalosti je skočila v Seino. Mimogredoči so ostrmeli, toda v tem hipu je skočil v reko mlad ameriški zdravnik Henry Jerom ter rešil .obupano dekle, dasi se mu je upirala z vso močjo To se je pripetilo pred 6 tedni, danes je zala Jeanetta že soproga pogumnega Američana. — Kako Kitajci pišejo. Kitajci veliko svojih misli izražajo v podobah Tako n. pr označijo besedo „prepir* s tem, da naslikajo dve ženski, ki si stojita nasproti; obrekovanje izražajo s podobo Žanske z metlo v roki Iz tega se torej vidi, da simbolizuje pri Kitajcih vse „lepo" le ženska, možak je nedolžen — Prijazen nemški pevec. Ko je WürtfmberSki posebni vlak vozil k pevski slavnosti v Gradec, je pri Solnogradu neki nemški pevec vrgel prazno steklenico skozi okno v trenutku, ko je pri vozil mimo brzovlak Steklenica je priletela v brzovlakovega vlakovodjo, Ki je bil ranjen. Zveza würtember- - ških nemških pevcev mora sedaj plačati vlakovodju odškodnino. — Preklicana smrtna obsodba. Francoski vojak Voisin je pobegnil od svojega polka ter se skrival pri svoji ljubici, materi in teti. V tistem času pa je bila umorjena neka gostilničarka Dasi sta mati in teta vedeli, da je bil v noči umora Voisin doma, sta vender prisegli, da ga nista videli. Bali sta se namreč kazni, ker sta skrivali vojaškega beguna. Voisin je bil torej obsojen na smrt. Vender pa sta mati in teta še vedno molčali Predsednik Loubet je vojaka pomilostil v dosmrtno ječo, kjer je bil Voisin že 8 let Ker je hotel parkrat uiti, so ga ukovali v verige. Nedavno pa je teta umrla in mati je izpovedala resnico. Voisin je bil nato izpuščen Izkazalo se je, da je bil po krivdi matere in tete nedolžen obsojen na smrt in v ječo. — Novi izbruh Mont Pelćea. Kakor javlja brzojavka iz Port Castries, kamor je došel jeden parnik iz Martinique, je bil v sredo zvečer zopet strašanski izbruh vulkana Mont Strun 379 Peleea. Več tisoč ljudij je zopet žrtva katastrofe. Prebivalstvo • ft? • ■ 4 I L L L * ■ zapušča otok. Neka druga ladja " javlja tudi sopetni izbruh Mont Soufrierea na otoku St. Vincent. — Žalosten slučaj se je dogodil te dni blizu Lvova. Posestnik Stanislav ßettcher je Šel s svojim bratom Ladislavom na lov, kjer se je po nesreči izprožila posestnikova puška in zadela brata, ki je bil v par minutah mrtev. — Italijanski ogleduhi. Dve italijanski ladiji sta se v Pulju sumljivo bližali trdnjavi in avstrijskemu ladijevju. Avstrijska policija ju je preiskala in našla fotografični aparat. Italijanske ogleduhe so najprej zaprli, potem pa izpustili. — Samomor markize v Monte Carlu. Iz Monte Carla javljajo: 1. septembra je prišla jako lepa, mlada ter izvanredno elegantno oblečena dama v spremstvu starejšega gospoda v igralnico. Dama je bila markiza De la Vesse, njen spremljevalec pa njen stric vikomte de Chateau Bidet. Oba sta igrala z veliko vnemo „Trente et Quarante". V kratkem času sta priigrala 46 000 frankov in sta se odstranila. 2. t m. je prišla markiza sama v igralnico in je začela iznova igrati. Stavila je vedno najvišjo svoto, ki je dovoljena pri igri „Trente et Quarante", namreč 2000 frankov. In v par minutah je izgubila markiza ves svoj denar: 180.000 frankov. Iz strahu pred stricem se je odpeljala na kolodvor in od tam z vlakom v La Bedule, od koder je brzojavila stricu, da je zaigrala svoj denar in se hoče zato usmrtiti. Skočila je res v morje. — Na avtomobilu na severni rtič. Mladi francoski učenjak Pierre B-mault, sin bogatega pariškega industrijalca, je sklenil, da poskusi priti na severni rtič, in sicer z avtomobilom Do približno 82., stopinje je možno priti z ladijo, od tam pa je do severnega rtiča samo še 1000 kilometrov, katere hoče prevoziti Bernault z avtomobilom. Učenjak se je posvetoval glede tega z raznimi francoskimi tehniki, ki menijo, da je ta načrt možao izvesti. Kot gorivo ne bo uporabljal samega bencina, tt-mveČ bencin zmešan s špiritom — Strašen umor. V Heiligenhausu ob Reni je popival nedavno posestnik Sassmanshausen s svojim prijateljem v svoji hiši do pozne noči; nakrat sta se moža sprla in Sassmanshausen je umoril prijatelja. Vlekel ga je potem v klet razkosal mrtvo truplo, sežgal je glavo, roke in noge, druge dele. telesa pa je zakopal na vrtu v zemljo Sassmanshausen je priznal svoj Čin šele tedaj,, ko so mu pokazali dele umorjenČevega trupla. Sumi se, d* je morilcu žena pomagala in so jo zato r tudi zaprli. \ 0 — Kako zmrzujejo ribe. Putst je s poskusi dognal, da ribe v vodi pri — 20° zmrznejo, a se zopet otajajo in ži\e dalje. Zinrzniene pa so tako krhke, da se takoj zlomijo, Če se jih dotakneš — Narobe svet. Na Francoskem hočejo baje nekemu francoskemu grenadirju postaviti spomenik, in sicer zato, ker ima — 31 otrok, da bi izbudili tako druge, naj ga posnemajo. Francoski ženski list „La Fronde" je tudi za proslavo Fecon-dite, a odločno protestira, da bi dobil oče spomenik, in ne mati, kar bi bilo gotovo edino pravo. — Barva dragih kamenov. človek bi mislil, da je barva dragih kamenov brezdvomno čeloma stalna in da na njo ne upliva nikaka sprememba svetlobe ali gorkote. A temu ni tako. Smaragd, safir in rubin, ti glavni zastopniki barvanih dragocenostij, imajo primeroma še najstanovitejšo barvo vender se je opazovalo pri nekaterih, da so v svetlih izložaih oknih postali v teku časa svetlejši in manj bliščeči, kakor so bili drugi, ki so bili hranjeni v temi. Granat in zlatorumen topos spremenita svojo barvo še hitreje, mej tem ko podjetni vidno obledi na svetlobi, postane granat kalen in zgubi skoro čeloma ogenj svojih žarkov. Opal, temu pa škoduje prav zelo vročina in če ga hoče lastnik ohraniti lepega, ne sme ž njim nikdar k vroči peči ali ognju. Posebno občutljive proti vročini so tudi Stran 380. Letnik LX. '»f B BÜT. ' W I - --b !-'. *- i j, -t y 0 i' . „ mw ^ % t H fK * ■ • * * s perle, katerih glavna snov je ogljeni kislik, kateri pri vročini zgubi mnogo svojih dobrih lastnostij. Nove vrste šport iznašli so nekateri strastni ka- drugi gostilni Tam se obdrŽava v jedni ali dilci v Belgiji, seja teh kadilcev selje sodelovati pri tem. Ti. kadilci tekmujejo med seboj da dalja časa kadi gotovo mero duhana, ki pa ne sme biti več kot za eno pipo, kateri je bil od predsednika vsem enako kateri ima pristop vsakdo, kdor ima ve- ihhhhihhh razdeljen. Ko se zberejo vsi, ki se udeležijo tega na posebnem prostoru, nabaše si vsakteri svojo pipo Ko so vsi pripravljeni, da predsednik vsaktertmu gotovo Številko in znamenje, da jih v jedni in isti minuti vsi zažgej Sed pa se prične nekaj pri minut splošno molčanje. Vtakdo ima svojo pozornost svoji pipi, toda ker pri tem ni prepovedano petje in govorjenje, razbija razne šale, dokler se ne se družba kmalu cži ter čuj da ta ali ona številka umrla, s tem hočej reči da ta ima dotično številko, pokadil svoj del. Vsako minuto je manj „živih" številk in naposled ostane še malo onih namreč, vzdrževali najd se niso udeleževali šal in pogovorov Isti so je duhan. Med temi zadnjimi vname se hud prejme boj za prvenstvo, dokler ne zmaga naposled zadnji za prej določeno darilo. Ljudstvo sme od strani opazovati tekmovanje kadilcev, samo motiti jih ne sme v njih važnem delu -• + -Al CO zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. Loterijske srečke. V Brnu dne 17. septembra t. 1.: 39, 72, 24, 11, 12 9, 67, 31 Na Dunaji dne 13. septembra t. L: 63, 42v V Gradci dne 13. septembra t. I.: 11, 31, 2, 19, 76 I • 411 y t lil/ (I m j ^r / J 7 // Tržne cene. V Ljubljani dne 19. septembra 1902. Pšenica K 7 50 h, «v • I % m . \ ts ;4 /j 'i VI v/mar/A i Va ječmen rž proso K 6* — h, turšica K 6'40 h, leča K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. K 6 50 ajda 6 50 h, fižol K 7 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. sprejme J. Blasaikova tiskarna v Ljubljani. gld. 4-20 gld. 4*70 prava srebrna remont, ura sposrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna • m m V i • Vi a i • t • ■ ura barzunasti skatulji gantno veriž co. vsako uro se jamči 3 leta. Nepovoljne torej brez rizike, rej ena. — Pošilja zamenja denar nazaj pošlje pona povzetju Tem enaka naznanUa proti gotovini olzer stanu na zamorejo osebe vsakega kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti s prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. tovarniška zaloga zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze r>a Avstrij sko Ilustrovani ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko Odgovorni urednik Bajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki