OZNAČBA LJUBLJANSKEGA VREMENA MARJAN ČADEŽ Uvod Ljubljana leži na južnem delu Vzhodnih Alp, v kotlini, obdani od bolj ali manj visokih hribov. Ta lega in bližina morja dajeta ljubljanskemu vremenu poseben značaj pestrih, pogosto zelo zanimivih vre menskih oblik. Vse mnogoštevilne vremenske pojave, opazovane v Ljubljani, moremo prištevati k sedmim sledečim tipom: L anticiklonski tip, 2. severni tip, 3. vzhodni tip, 4. zahodni tip, 5. južni tip, 6. ciklonski ali depresijski tip in 7. nevihtni tip. Določajo jih vetrovi v vodoravni in navpični smeri pri tleh in v višinah. Z njimi, s sestavami po dveh ali več tipov ter s prehodi enega tipa v drugega moremo označiti vsak dan, v katero skupino spada. Poleg tega so potrebni podatki, če hočemo poznati značaj ljub ljanskega vremena, koliko dni v mesecu, letnem času ali letu nastopa ta ali oni vremenski tip ter koliko krat prehaja v tega, kolikokrat v onega. S tem je kvalitativno določen značaj ljubljanskega vremena in zato si hočemo v prvem delu tega sestavka ogledati potek vremena v posameznih tipih ali sestavkih, v drugem pa značilnejše prehode enega vremenskega primera v drugega in vremensko napoved, določeno na podlagi opazovanja 5 letne dobe. Opazovanja in vsi pozneje navedeni podatki se nanašajo na dobo od 1. septembra leta 1930. do 31. avgusta 1935. leta. Ker vpliva na vreme kraja vremenska situacija njegove najširše okolice, je potrebno, da si ogledamo najprej vzroke in razvoj vremenskih izprememb na širšem območju. Solnce neenakomerno segreva naša tla in zrak nad njimi. Zato vzbudi premikanje zračnih plasti, ki povzročajo izpremembe vremenskih elementov: tem perature in pritiska zraka, vlažnosti, oblačnosti, pa davin in vetrov. Za lažje opazovanje vremenskih pojavov in njih zvez na širšem ozemlju se poslužujemo vremenskih kart. To je zemljevid, na katerem ima vsak važnejši kraj zabeleženo ob določenem času, n. pr. ob 7. uri zjutraj, temperaturo in pritisk zraka, oblačnost neba in veter. Kraji, ki ne leže ob morju, zapisujejo, kakor je znano, oni pritisk, ki bi ga imeli, če bi ležali ob morju. Ta redukcija je potrebna, saj bi drugače mo rali upoštevati pri vsakem kraju z ozirom na pritisk še njegovo absolutno višino. Pogled se poenostavi še s tem, da se zveze n. pr. kraje z enakim zračnim tla kom s črtami, imenovanimi izobare. Ko imamo tako vremensko karto, vidimo, kakor nam kažeta sliki št. 1. in 2., da potekajo izobare v najrazličnejših smereh, ene so močno zakrivljene in tvorijo na karti zaključene kroge, druge potekajo skoro premočrtno, nikoli se pa ne zgodi, da bi se ena razcepila v dve. Na vremenskih kartah najdemo na vadno kraje, okoli katerih se kopičijo izobare v oblik krogov. V središčih je zračni tlak ali najnižji ali naj višji od okolice. Območje okoli najnižjega pritiska imenujemo barometrski minimum, barometrska de presija ali ciklona, območje okoli najvišjega zračnega pritiska pa barometrski maksimum ali anticiklona. To sta dva glavna sistema barometrskih krivulj in zato si jih hočemo malo natančneje ogledati. Na zemeljskem površju je v ciklonah zrak v sploš nem redkejši kot v anticiklonah. Razumljivo je tedaj, da silijo zračne mase pri tleh v središče ciklone. Tako se premika zrak, toda ne naravnost proti središču, ampak radi vrtenja zemlje, malo v stran. Vetrovi dobijo v cikloni vrtinčasto obliko in ta vrtinec se vrti na severni polobli v obratni smeri urnega kazalca, na južni pa v isti. Ta pritekajoči zrak prihaja iz središča anticiklone. Kakor ne priteka zrak naravnost v sre dišče depresije, tako tudi ne izteka iz barometrskega maksima naravnost. Tudi tu ima obliko spirale. Smer vetrov v tem vrtincu je na severni polobli enaka, na južni pa obratna vrtenju urnega kazalca. Vidimo tedaj, da izteka iz anticiklone zrak proti cikloni in sili po zakrivljeni poti v njeno središče. Ko pride do tja, se začne dvigati, saj na njegovo mesto pritiska nov zrak, prihajajoč iz anticiklone. Pri dvi ganju se začne zrak, radi nižjega zračnega pritiska v višini, ohlajati in ohlajene vodne pare se kondenzirajo v oblake, nositelje padavin. Tako nastane kroženje vodnih mas. Pri tleh torej pihajo vetrovi iz maksima v minimum, v visokih legah pa, kot nujna posledica tega pojava, ravno v obratni smeri. Na podlagi tega in ker se v ciklonah zrak dviga, v anticiklonah zrak pada in se radi višjega pritiska v nižjih legah pri tem segreva. Tako imamo v središčih depresij slabo de ževno vreme, v središčih barometrskih maksimov jasno ali pozimi megleno, vmes, t. j. med obema sre diščema, pa pihajo bolj ali manj močni vetrovi, ki povzročajo najrazličnejše tvorbe oblakov in oblike vremena. Glede razvoja vremena je zanimivo in važno, da se premikajo ciklone na severni polobli v smeri od zahoda proti vzhodu in le izjemoma obratno. Ciklone in anticiklone delimo po njihovem postanku v dinamične in termične. Postanek dinamičnih nam še do danes ni dobro poznan; vendar je vzrok njiho vemu postanku mešanje mrzlega polarnega zraka s toplim tropskim; nastopijo vetrovi, ki povzročajo na določnem mestu nižanje, na drugem višanje zračnega pritiska. Tako nastanejo anticiklone in ciklone radi vetrov, torej dinamično. Pri drugem, termičnem pri meru, pride do tvorbe maksimov in minimov radi ohla jevanja odn. segrevanja zemeljskih tal in in bližnjih zračnih plasti. Kjer se zrak ohlaja, se zgošča in ker ga radi tega v višjih plasteh zmanjkuje, se tam na domesti z novim, ki pride iz okolice. Tako dobimo anticiklono. Termični postanek ciklone je mogoč tam, kjer se zrak segreva. Pri segrevanju se namreč redči in posledica tega pojava je znižanje zračnega tlaka nad takim območjem. Pojav termičnih maksimov in minimov se večkrat opaža. Pozimi n. pr. se drže nad kontinenti anticiklone radi močnega izžarevanja tudi po nekaj tednov. KRONIKA 51 Ne bomo se več mudili pri opisu vremena v ciklo- nah in anticiklonah ter njih postanku, ker nam za uvod to, kar smo spoznali, popolnoma zadostuje. Na tančnejšega pregleda vremenskih razmer v teh dveh in nekaterih drugih izobaričnih razpredelbah se pa hočemo lotiti, v kolikor bo potreba, pri spoznavanju vremenskih tipov, katerim pripada Ljubljana. I. OPIS TIPOV V tem odstavku si bomo ogledali, kakšno vreme prinašajo Ljubljani 1.) posamezni vremenski tipi in 2.) sestave po dveh ali treh tipov skupaj. Pri tem se ne bomo ozirali na dneve, ko prehaja en tip v drugega, ker to je namen prihodnjega oddelka. 1. Anticiklonski tip Poleti. Ob solnčnem vzhodu, ko je zelenje pokrito s precej močno roso, je nebo jasno, deloma ali popol noma pokrito s slabimi meglenimi oblaki, ali pa leži nad Ljubljano megla. Temperatura more biti nizka, (še pod 10 stopinj C) ali visoka (nekako do 18 sto pinj C). Barometer stoji običajno nad normalo. Z dviganjem solnca in s tem temperature se začne ob lačnost neba odn. megla porazgubi jati in ob deveti uri zjutraj se navadno jutrnja megla ali oblačnost porazgubi. Čez dan se temperatura dviga in začno se pojavljati drugi oblaki, povzročeni od dnevnega segrevanja tal. Ti oblaki zavzemajo višine nekako od 2000 do 3000 m in se drže obzorja, predvsem pa planin; nad Ljubljano se le izjemoma razvijejo. Oblike so okrogle in zavze majo majhne prostore. Ob maksimalni dnevni tem peraturi je stopnja njihovega razvoja največja. Z večerom začno izginjati in se kmalu pred nočjo po polnoma posuše. Omenjeni oblaki se razvijajo samo po robovih in sta čez dan z njimi prekriti kvečjemu dve desetini neba. Pripeti se včasih, da zadobi razvoj malih oblakov z večerom moč in se radi tega zvečer nebo za nekaj časa precej naoblači. Planine so v takih dneh čiste in oblaki so le okoli njih. Ozračje je srednje čisto tako, da se Kamniške planine razmeroma dobro vidijo. V dneh tega tipa izkazuje barometer enolično va lovanje, včasih — le izjemoma — tudi padanje ali dviganje. Na opisani način navadno potekajo dnevi, kadar imamo v Ljubljani anticiklonski tip, vendar se neka teri dnevi, to je največ oni ob nastopu ali koncu tega tipa, malo razlikujejo od opisanega. Radi vztrajnosti vremenske situacije prejšnjega tipa more namreč biti nebo prekrito za nekaj ur z drugimi oblaki. Temperatura je radi jasnih dni nad normalo, kakor nam tudi pokaže slika 3. Iz petletne dobe od 1. sep tembra 1. 1930. do 31. avgusta leta 1935. so sestavljeni diagrami, ki nam pokažejo, za koliko se je povprečno razlikovala temperatura kakega tipa v določenem mesecu od povprečnega stanja temperature tistega meseca. Na pr. avgusta je bilo ozračje v anticiklon- skem tipu povprečno za 2.4° C toplejše od povprečne temperature tega meseca. Zadnja krivulja na sliki podaja povprečno toploto vsakega meseca v omenjeni dobi. Pozimi. V tem letnem času zasledimo tri primere: 1. Nad Ljubljano leži ves dan megla; njena spodnja meja sega ali čisto do tal ali nekaj metrov višje; zgornja meja zavzema različne višine in pride do 1500 m. Iz take megle v gotovih prilikah rosi droban dež odn. prši lahek sneg. Nad njo je nebo jasno in temperatura v višinah višja (toplotni obrat). 2. Nad nami se razrostirajo v višini 500—2000 m srednje debeli, močno megleni oblaki. Pod to enolično plastjo je ozračje zelo megleno ter se niti ne vidijo Kamniške planine. Ti oblaki so istega izvora kot megla, kajti vzrok njihovemu postanku je prav tako nočno ohlajevanje. Ko se začne situacija izpreminjati, se začno nizki oblaki tanjšati — trgati in se razme roma hitro posuše. 3. V zadnjem primeru imamo v Ljubljani jasne dneve, ko nastopa kvečjemu jutrnja megla. Navadno je hladno, kajti taki dnevi nastopajo cesto po vzhod nih vpadih mrzlega zraka. Radi mraza in suhega ozračja je megla slabotna in ni več sestavljena iz vodnih kapljic kot v prvem primeru, temveč iz snež nih kristalov, svetlikajočih se v solncu. Ozračje je mirno in večkrat brez najmanjšega oblačka. Pomladi in jeseni. V teh dveh letnih časih poteka vreme deloma podobno zimskemu, deloma poletnemu. Radi večje vlažnosti in hitrejšega padanja temepra- ture z višino spomladi, se pomladansko vreme loči od jesenskega: jeseni so megle pogostejše in dnevna oblačnost znatno slabše razvita kot spomladi. S tem je podan potek vremena v tem tipu in kakor se vidi, je za anticiklonski tip značilno padanje zrač nih mas in mirovanje zraka v vodoravni smeri. Največ opisanih dni imamo v februarju, najmanj v aprilu. Kako je v ostalih mesecih, nam pokaže si. 4. Tam vidimo za vsak tip, v koliko dneh se je pojavil povprečno vsak mesec v petletni dobi. V opisanih dneh leži nad Ljubljano področje viso kega zračnega pritiska, kadar se pa pojavlja »nočna« oblačnost, leže naši kraji na robu anticiklone. 2. Severni tip Vreme, ki ga prinaša Ljubljani severni tip, ne izkazuje glede oblačnosti neba dosti razlik med po sameznimi letnimi časi. čez dan pihajo pri tleh' vetrovi iz severnih strani, v oblakih iz severovzhodnih SI. 1. Primer Izobarlcne situacije za severni tip 52 KRONIKA do severozahodnih. Nebo je navadno le deloma po krito z lepimi visokimi oblaki nad 3000 m in večkrat z najvišjimi, mrežastimi. Navadni dnevni pojav so nižji okrogli oblaki, podobni nevihtnim, ki jih je največ na severnem delu Ljubljane okoli planin. Po sebno poleti se njih razvoj z dnevom pospeši, tako da niso izključene kratkotrajne, lokalne padavine. Pri tem tipu se pozimi cesto opazuje značilen pojav, da nastopajo padavine iz jasnega neba, da torej ne potrebujejo za svoj postanek oblaka. Pojavlja se najčešče februarja, marca in avgusta, v jeseni, posebno novembra, pa se pojavlja redkokdaj. Zračni tlak je na severu in zapadu Ljubljane višji, na jugu nižji ko v Ljubljani sami. Zato leži navadno nad Anglijo anticiklona, ki sega s svojim robom k nam. (Slika 1.) 3. Vzhodni tip Kakor je bilo za severni tip značilno premikanje zračnih mas iz severnih strani, je za vzhodni tip značilno premikanje iz vzhodnih. Zrak piha od seve rovzhoda do jugovzhoda. Ker nastopa v splošnem premikanje le v vodoravni smeri in le mestoma odn. nebistveno v navpični smeri navzgor in ker prihaja zrak iz kontinenta, nam prinašajo te vrste vzhodni vetrovi suho vreme brez padavin. Nad Ljubljano se podijo suhi megleni oblaki, podobni so meglam in se drže višin od 1400—2000 m. Padavin ne prinašajo, čeprav se včasih »grozeče« nakopičijo na kakem kraju. Vendar pa morejo oddati nekoliko svoje vode planinam, kajti tam so prisiljeni k dviganju in s tem k ohlajevanju. Tako dobijo pozimi Kamniške planine v dneh, ko imamo tu razmeroma lepo vetrovno, vzhodno vreme, včasih sneg. Omenjeni nizki oblaki so običajno meglenih obrisov in jih bolj ali manj hitro razžene vzhod, nakar nastopi jasno vreme istega tipa, kajti še vedno imamo vzhodne vetrove. V go tovih primerih se »vzhodni« oblaki zoblikujejo v eno lično vodoravno plast. Leže nad ljubljansko kotlino, dobe ostro zarisane konture, ki nakazujejo valovanje zračnih plasti v onih višinah, v katerih se razprosti rajo. To vreme prinaša v splošnem hlad in ga ime nujemo burjo. Ker se premika zrak iz vzhodnih strani, je seveda na vzhodu več zraka. In res izobare potekajo vzpo redno z Jadranskim morjem tako, da leži vzhodno od nas, večkrat tudi nad Rusijo, barometrski maksimum. i. Zahodni tip Zahodni tip nam ustvarjajo vetrovi, pihajoči v oblakih in pri tleh iz severozahodnih do jugozahodnih smeri. Tudi ti vetrovi so suhi, kajti svojo vlago od dajo radi Alp, ki jih morajo preiti, že poprej. Prina šajo nam navadno lepe oblake v višjih legah nad 3000 m, tanke in podobne ovčicam. V splošnem je to vreme suho in toplejše od vzhodnega, le v maju in oktobru prinese s seboj dosti hlada. Kadar je smer vetra v oblakih blizu jugozahodni smeri, so oblaki težki, nizki in imajo v sebi že precej vlage. To vreme se že močno približa južnemu in je težko zaslediti pravo mejo med obema. Ob prvem nastopu tega vre mena je navadno najbolj oblačno, vendar je brez padavin. Zahodni vetrovi so v splošnem iz vrtinca depresije, ki leži kje na severnih do severovzhodnih krajih Ljubljane. SI. 2. Primer izobarične situacije za Južni tip 5. Južni tip Poleg vzhodnega tipa je za Ljubljano zelo značilen južni tip. Tega karakterizirajo južni vetrovi v oblakih in pri tleh pihajoči iz jugovzhodnih do jugozahodnih smeri. Zračne mase prihajajo iz toplih morskih kra jev ter prinašajo zato s seboj dosti vlage in topline. Navadno je jutro jasno ali leži nad Ljubljano megla, ozračje je mirno. Megla hitro izgine in že se opazijo nizki oblački, ki jih žene precej močan južni veter. Čez dan se ti oblački zelo izpreminjajo, bodisi v ob sežnosti, bodisi v višini. Zjutraj segajo najnižje tudi do 1000 m, čez dan se pa dvignejo lahko za več ko 100 m. Prav tako se čez dan debeli jo na različnih krajih v višino in širino. Pri tleh začne pihati kmalu dopoldne močan jug. Ta prinese s seboj mnogo to plote in napravi ozračje soparno. Zanimivo je, da je pri izrazitem jugu čez dan v Ljubljani nebo jasno, le malo oblakov se podi proti Gorenjski in Kamniškim planinam, kjer se kopičijo. Če vremenska situacija še ni ugodna za izpremembo, se v mnogih primerih ozračje pozneje zvečer pri tleh zopet umiri, dočim piha v višinah jug tudi ponoči. V opisanih dneh se čez dan radi pojavljajo najvišji kristalni oblaki v obliki dolgih niti. Zračni tlak se enakomerno zmanj šuje. Značilno za ta brezpadavinski jug je, da se Kamniške planine zavijejo v oblake in če so oblaki dosti nizki, dobi tudi Krim Ljubljančanom znano »kapo«. Na severu k zapadu leži v takih dneh depresija, katere vpliv sega od naših krajev še daleč na jug. Pri nas in bolj proti jugu je zračni tlak relativno visok. Južni vetrovi odnašajo s seboj zrak in posledica tega je padanje barometra. (Slika 2.) 6. Depresijski ali ciklonski tip Poleti. K temu tipu prištevamo navadno deževno vreme. Nizke megle se dotikajo Grada in Golovca, dež pada precej enakomerno in skoro neprekinjeno ves dan. Večkrat se ne loči radi močne megline meja med oblaki in meglami, tako da je vse obzorje zastrto v deževje in megle. Kaplje dežja so srednje debele in dež ne pada v obliki nalivov. KRONIKA 53 Pozimi. Razlika med zimskim in poletnim vreme nom tega tipa je v tem, da navadno nastopi mesto dežja sneg. Snežne padavine pa dajejo temu tipu ne koliko drugačen izraz. Nimamo nobenih megla, pač pa je vse nebo popolnoma enolično prekrito s sivino, brez kontur in z meglo, povzročeno od padajočih snežink. Značilno za to vreme je: 1.) da se dviga zrak navzgor na širšem območju pri nas in v okolici in 2.) da v vodoravni smeri ni pri tleh ne v višinah bistvenih, to je močnejših vetrov. Deževno vreme poleti ohladi ozračje in je tedaj temperatura pod normalnim stanjem, pozimi pa pada sneg pri tem peraturi blizu 0 stopinj C in je zato ozračje toplejše kakor normalno. Pri nas nahajamo relativno nizki zračni pritisk in se v vodoravni smeri le malo izpreminja. Centrum depresije je ali pri nas ali navadno južneje. 7. Nevihtni tip K najlepšim vremenskim dnem pripadajo dnevi iz tega tipa. Pojavljajo se izključno le v toplih mesecih in njih potek je takle: Jutro je jasno ali nebo enolično prekrito z oblaki, znanimi iz prvega primera. Iz te nočne oblačnosti more pasti celo malo dežja, ki ne izda dosti, omenjena oblačnost se kmalu dopoldne porazgubi. Ozračje je mirno v oblakih in pri tleh. Že pred deseto uro se SI. 3. Diagrami temperaturnih prilik posameznih tipov In pov prečne mesečne temperature v petletni dobi SI. 4.Diagrami števil, ki povedo, kolikokrat se je povprečno po javil v petletni dobi kak tip v poljubnem mesecu a a v z j C n = anticlklonskl tip = severni = vzhodni = zahodni = JnŽni = ciklonski = nevihtni i> »J i» »» ti „ pojavijo oblački in to najraje v bližini hribov in planin. Začno se gostiti, večati, in debeliti, na spod njem delu postajajo temnejši in dobijo sčasoma vodoravno podlogo, razprostirajočo se v višinah ne kako od 1300 do 3000 m. V višinah jih obdajajo lepe majhne glavice, katerim dajejo solnčni žarki bleščečo belo barvo. Ti oblaki so nositelji neviht in njih razvoj je najmočnejši nekako ob maksimalni dnevni tem peraturi. Nevihte se vrste druga za drugo in to na različnih mestih. Svojstvo neviht je, da se na določnih mestih najraje razvijajo, na drugih zopet težje. Tako zajamejo Ljubljano nevihte iz tega tipa bolj malokrat. (Diagram števila neviht je določen z dnevi, ko so se sploh kje v bližini razvijale omenjene nevihte.) Bist venih, entonih vetrov v teh dneh ni in pihajo le vetrovi, vzbujeni po nevihtah. Z večerom se ozračje iznova umiri in na nebu opazujemo kvečjemu še oblake — ostanke neviht. Ti dnevi dajo Ljubljani razmeroma malo padavin, v petletni dobi največ av gusta in junija in to povprečno 10 odn. 8 mm na dan. Situacija nevihtnih dni je malo podobna oni iz prejšnjega tipa, navadno pa leži Ljubljana med pod ročjem visokega in nizkega zračnega pritiska. Tudi tu se zračni tlak v vodoravni smeri le malo razlikuje od ljubljanskega. Vendar še ni točno znano, kaj je bistveno za situacijo, ki povzroča nevihte. Opisani tipi so temeljni; z njimi ter sestavami nam je tako mogoče označiti vsak dan. Od kombi nacij se v Ljubljani največkrat pojavlja še enajst primerov, tako da je s pravkar opisanimi in nadalj njimi enajstimi ljubljansko vreme skoro v celoti določeno. d?. Anticiklonski, ciklonski tip Kombinacija med prvim in sedmim je omenjeni tip. Sem spadajo mirni dnevi, brez vodoravnih vetrov, z izpremenljivo oblačnostjo. Večkrat se v teh primerih opaža lep pojav višanja odn. nižanja oblakov, ki se pri tem tanjšajo ali debele, preidejo končno v jasno nebo odn. še bolj oblačno. Vsi ti pojavi se vrše me stoma in oblaki niso prineseni od drugod. Ta pojav se vrši v najvišjih oblakih in jamči, da leži v bližini depresija. Ljubljana leži na robu anticiklone ali pa med dve ma ciklonoma, tako da je ozračje mirno in izpremen ljivo oblačno. 9. Južno-anticiklonski tip To vreme je popolnoma podobno onemu iz prvega tipa, samo da ozračje ni popolnoma mirno. Poleti pihajo največkrat čez dan močnejši južni vetrovi, prinašajoč s seboj toploto. Pozimi pa, radi hladnih spodnjih plasti, ležečih nad Ljubljano, prodira jug Je v višinah. Tako je v zimskem času cesto nemogoče ločiti en tip od drugega. Vendar se pa ob tem vre menu včasih pojavijo v višini višjih grebenov Kam niških planin majhni oblaki z modrimi progami neba, podobnimi ovčicam. Te nastanejo pri mešanju spod njih hladnih zračnih mas z zgornjimi toplejšimi, pihajočimi od juga. Tako nam le-ti pomagajo ugo toviti značaj vremena. Pri nas imamo barometrski maksimum, od koder črpa zrak barometrska depresija na severu. (Dalje.) 54 KRONIKA OZNAČBA LJUBLJANSKEGA VREMENA MARJAN ČADEŽ (Konce.) 10. Ciklonsko-južni tip Izrazitejše južno vreme od onega iz petega južnega tipa je južno ciklonsko vreme. Močni vetrovi pihajo v oblakih in pri tleh, valeč s seboj težke deževne oblake, ki čez dan izpremenljivo prekrivajo nebo. Najpogosteje se nabirajo okoli Kamniških planin in na Gorenjskem ter radi obilne vlage, ki jo nosijo iz morskih krajev s seboj, oddajajo cesto močnejše padavine. Oblačnost neba se navadno čez dan zelo menjava. Pogosto se v takih dneh razvijejo najvišji in najtanjši nitasti beli oblaki, sestavljeni iz snežnih kristalov. Ozračje je toplo in vlažno, barometer pa navadno pada. Središče depresije, ki je pri južnem tipu še daleč na severozapadu od nas, se v tem primeru že bolj približa našim krajem; s tem povzroča intenzivnejše vetrove in padavine. 11. Južno-ciklonski tip Kakor pri ciklonskem tipu je tudi pri tem ozračje deževno in megleno. Razlikuje se od onega v tem, da pihajo v višinah bolj ali manj močni južni vetrovi, ki segrevajo višje zračne plasti. V tem primeru je v nižjih gorah topleje kot v dolini in večkrat sta po sledica tega pojava zmrznjen dež in poledica. V dru gih primerih zmrznjen dež ne nastopa. Ker je pogled v oblake radi megel zelo otežen ali celo nemogoč, se včasih ta tip ne more ločiti od depresivnega. Ciklona, ki je na severu, srka vase zrak tudi iz višjih leg nad našimi kraji, spodnji zrak pa je pri siljen radi nizkega zračnega tlaka pri nas ali južneje od nas k dviganju. 12. Nevihtno-ciklonsko-južni tip Omenjeni tip nam prinaša lepe in silno izpremen- ljive dneve. Podoben je lOemu južno ciklonskemu primeru, samo da je združen še z nevihtami. Obseg takih neviht se čez dan ojačuje, oblaki se zbirajo na Gorenjskem in okoli Kamniških planin, pri tleh pi hajo topli vetrovi sunkovito in ne vzdržema. Večkrat se oblaki zberejo, oddajo v obliki nalivov ali toče mnogo padavin, pogosto se pojavljajo bliski in strele. Nebo je temnomodro in čisto, če je v bližini kaka depresija, prekrivajo nebo že omenjeni najvišji ob laki. Nevihte iz tega tipa so med najmočnejšimi. Zvečer se v Ljubljani sami v splošnem nekoliko umiri, opazujemo pa pogosto bliskavico na zahodnih straneh, čez noč niso izključene nevihte. Padavine so zelo različne, kajti razvoj oblakov je odvisen od či- niteljev lokalnega značaja. Lahko v Ljubljani sami ne pade nič dežja, v najbližji okolici mnogo, ali se pa obratno zbere nevihta ravno nad Ljubljano in odda kratkotrajne močne padavine. Pozimi to vreme ne nastopa, ker je zrak pretežak za tvorbo neviht. Na severu je zračni tlak nižji in situacija je po dobna oni iz desetega in enajstega primera. 13. Nevihtno-južnociklonski tip Jutro je mirno, temno, zračni tlak zaznamuje nizko stanje, nad nami se pa pri močno meglenem ozračju pode temnosivi, debeli deževni oblaki. Na stopijo prve debelejše kaplje in kmalu se vse zavije v deževje; padavine niso stalne, padajo v sunkovitih plohah. Pri tleh ni značilnih vetrov in pogosto se sliši grmenje. Tudi tu je na severu zračni tlak nižji, zato je težko ločiti situacijo tega tipa od prejšnjega. li. Južno-vzhodno-ciklonski tip Predvsem nas preseneti v hladnih mesecih, pri mrzlem ozračju z vzhodnimi vetrovi pri tleh, močno padanje snega odn. dežja. Tako je na pr. v Ljubljani v noči od 14. do 15. decembra 1. 1933. padlo 15 cm snega pri —9,4 stopinjah Celzija. Vzrok tako močnim padavinam so bili južni vetrovi v višinah, prinašajoči s seboj vlago in toploto, ki je potrebna v zimskem času za tvorbo obilnih padavin. Taki dnevi se najčešče opažajo pozimi in prinašajo v splošnem lepo zimsko vreme s snegom. Zgornji deli zračnih plasti nad Ljubljano so pod vplivom oddaljene depresije na severu, spodnji pa pritegujejo nase ciklone nad Sredozemskim morjem. 15. Vzhodno-ciklonski tip Pravo, zimsko vreme nam prinaša poleg prejšnjega primera tudi ta vzhodno-ciklonski primer. Pri tleh in v oblakih piha vzhodnik, s seboj nosi debelejše nizke oblake, ali je pa vse nebo zastrto v sivo enolično oblačnost. Sneg pada v obliki lepih enostavnih ali sestavljenih zvezdic, suh tako, da stopljen v vodo ne zaleže dosti. Vzhod je včasih zelo močan in mrzel ter drži živo srebro v termometru pod —5 stopinj. Padavine niso izdatne. Situacija je podobna oni iz vzhodnega tipa, ali pa leži na zapadu anticiklona, vrinjena v naše kraje preko Alp. Nad Jadranom je zračni tlak nižji kot tu. 16. Severno-ciklonski tip Nekako obratno krivuljo poteka kot prejšnji tip ima severno ciklonski; pojavlja se najpogosteje poleti, pozimi manj pogosto, jeseni pa skoro izjemoma. To vreme ohladi ozračje in severni vetrovi prinašajo s seboj padavine, ki padajo po višjih grebenih Kam niških planin večkrat v obliki snega. Zrak je čist, oblaki so navadno v plasteh, visokih 3000 do 4000 m. K tem dnem moremo prištevati tudi dneve z izpre- menljivimi padavinami, ki padajo iz oblakov, po dobnih nevihtnim; v njih in pri tleh piha sever. Anticiklona je na severu ali zapadu, ki močno sili v naše kraje preko Alp. 92 KRONIKA j a = Južno anticlklonski tip ac = anticiklonskl ciklonskl tip cj = ciklonsko južni tip Je — južno ciklonskl Up nje = nevihtno ciklonsko južni Up nej = nevihtno južno ciklonskl tip jvc = južno vzhodno ciklonskl tip ve = vzhodno ciklonskl tip se — severno ciklonskl tip zc = zahodno ciklonskl tip en = ciklonskl nevihtni tip Si. 5. Diagram števil, ki povedo, kolikokrat se je povprečno pojavil kak tip v poljubnem mesecu 77. Zahodno-ciklonski tip Zahodni vetrovi v oblakih in tudi pri tleh nam ustvarjajo, združeni s padavinami, vreme iz tega primera. Pri nas se redkokdaj pojavlja in ne da dosti padavin. Navadno ustvarja to vreme depresija na severu, katere vrtinec ima v Ljubljani zahodno smer. 18. Ciklonsko-nevihtni tip Zadnji tu navedeni primer je primer deževnih ne vihtnih dni. Ti se pojavljajo tudi pozimi in sicer tedaj, ko smo v središču depresij. Zračni tlak stoji pozimi silno nizko in zračne mase so prisiljene v močno dviganje. Bliska se navadno samo v oblakih in poleti zelo pogosto. Lansko leto 4. septembra na pr., ko smo imeli zvečer vreme iz tega tipa, se je zabli- skalo v dvajsetih minutah od 22. ure do 22.20 ure vsako minuto najmanj 25 krat, a od teh bliskov ni nobeden dosegel tal. II. VREMENSKA NAPOVED Opis ljubljanskega vremena in uvrstitev dni v vre menske tipe nas končno privede do vremenske na povedi. V tem delu si bomo ogledali možnosti napo vedovanja vremena za Ljubljano in sploh za Ljub ljansko kotlino. Pri tem se hočemo ozirati le na lokalna opazovanja, t. j. na podatke vetrov pri tleh in v višinah, na oblačnost neba, na zračni tlak in tako dalje, torej na podatke, ki jih opazujemo v Ljub ljani ali kje v okolici. Preden se pa lotimo tega vprašanja, je vsekakor potrebno zamuditi se nekoliko s tem, kaj naj razu memo pod izrazom vremenska napoved in v koliko je le ta v zvezi z znanostjo, ki se bavi s proučavanjem fizikalnih lastnosti ozračja — z meteorologijo. Vremensko napoved moremo izreči na podlagi last nega opazovanja ali na podlagi vremenskih kart. Pri prvi kakor pri drugi napovedi nismo v nobenem primeru popolnoma gotovi za njeno pravilnost in vsakokrat je potreba imeti veljavnost izrečene vre menske napovedi kot neko določeno stopnjo verjet nosti. Poljubna vremenska situacija pa ni enako ugodna za napovedovanje; pri eni je procent verjet nosti večji, pri drugi zopet manjši in v gotovih pri merih je napoved zelo negotova. Tem zanesljivejša in preciznejša more biti napoved, čim več imamo podat kov vremenskih elementov na čim večjem območju. Vsi ti podatki v zvezi z že odkritimi zakoni vremenske vede, omogočajo boljšo sodbo o nadaljnjem poteku vremena, vendar sodbo, utemeljeno le iz nekaj številk, naslonjeno še na razmeroma maloštevilne odkrite zakone vztrajnosti vremena. Zato ne spada v mete orologijo napovedovanje vremena, kajti napovedova lec se samo poslužuje izsledkov omenjene discipline znanosti in jih na svoj subjektiven način tolmači v prilog vremenski napovedi. Namen tega odstavka je 1. ugotoviti, v kakšno vreme se v Ljubljani izprevračajo posamezni vre menski primeri večkrat odn. manjkrat in 2. procen- tualno izraziti verjetnost prehodov posameznih tipov v druge tipe na podlagi opazovanj petletne dobe. Izmed prehodov vremenskih tipov so zanimivi pre hodi tipov samih vase. Tako je vreme bolj stanovitno, stalno ali vztrajno, čim več dni zaporedoma se po navlja. Ta stalnost vremena je močno odvisna od vremenskega tipa in od letnih časov, tako da moremo za Ljubljano ugotoviti sledeče lastnosti, važne za vre mensko napoved. Izmed vseh tipov je najstanovitnejši anticiklonski, ki se posebno jeseni rad ponavlja. Tudi vzhodni in severni tip sta precej stanovitna, dočim je zelo nestanovitno deževno vreme z nevihtami. Južno vreme se povrača samo vase raje spomladi in jeseni, kot pozimi in poleti. Posebno novembra se dnevi z južnimi vetrovi v oblakih radi ponavljajo. Vzhodni vetrovi kažejo — obratno kot južni — največjo po gostost ponavljanja pozimi in v zgodnji pomladi, ko večkrat pihajo neprenehoma po nekaj dni. Poleti se vzhodni tip, bodisi združen s padavinami ali ne, redko po več dni skupaj pojavlja in je v tem letnem času znatno bolj nestanoviten kot pozimi. Izmed pomemb nejših vplivov letnega časa na stanovitnost ljubljan skega vremena je potreba še omeniti vpliv na anti ciklonski in ciklonski (depresivni) tip. Prvi kakor drugi se najraje ponavlja jeseni, nerad pa spomladi, ko je ozračje po velikih temperaturnih diferencah v vertikalni in horizontalni smeri močno razgibano. Če si ogledamo prehode tipov z ozirom na padavine, zasledimo, da nam prinašajo padavinske dneve največ južni vetrovi, prihajajoči iz vlažnih in toplih morskih krajev. Obratno nam vetrovi iz severnih predelov navadno ohranjajo suho vreme odn. zavirajo pada vine, kajti svojo vlago oddajo že poprej v Severnih Alpah. V splošnem velja za Ljubljano pravilo, da tipi, za katere so značilni vetrovi iz kontinenta, v toplih mesecih raje prehajajo v kak padavinski tip kot v hladnih in obratno, da tipi, za katere so značilni vetrovi iz toplih morskih krajev, raje prehajajo v padavinsko vreme v mrzlih mesecih kot v toplih. KRONIKA 93 Izmed vseh tipov se v Ljubljani izprevrže v padavin sko severni tip najneraje. Poredko preideta v kako padavinsko vreme tudi vzhodni in anticiklonski tip, vendar pogosteje kot severni. Oba južna brezpada- vinska tipa navadno privedeta vedno v padavinsko vreme, toda v splošnem ne takoj naslednji dan. Izraziti nositelji padavin so v Ljubljani južni in jugozahodni vetrovi; padavinski tipi s temi vetrovi spadajo k najbolj deževnim in se neradi direktno izpremene v nepadavinsko vreme. Obratno pa pred stavljajo kontinentalni vetrovi, združeni s padavinami, zboljšanje vremena; tako preide severnociklonski tip ali vase, drugače pa pogosto v brezpadavinsko vreme. Še težje ohranja padavine, če se ne oziramo na pre hod samega vase, vzhodno-ciklonski tip. Za procentualno oznako verjetnosti prehodov raz nih vremenskih primerov naj služijo tabele št. 1, 2, 3 in 4. Prva je določena za pomladni čas, t. j. za mesece marec, april, maj, druga za poletni: junij, julij, avgust, tretja za jesenski: september, oktober, november, in četrta za zimski čas: december, januar, februar. Vsaka tabela zase predstavlja sledeče: Šte vila povedo, s koliko odstotki verjetnosti preide povprečno v tistem letnem času vreme kakega tipa, zapisanega v vertikalni vrsti, v kak tip, zapisan v horizontalni vrsti. Zadnji dve števili v vsaki hori zontalni vrsti podajata verjetnost, izraženo v odstot kih, da odgovarjajoči tip preide v nepadavinsko odn. v padavinsko vreme. Tabele so sestavljene iz opazo vanj ljubljanskega vremena v petletni dobi in tvorijo tako zadosti dobro oceno. Zakaj nam koristijo tabele 1. tabela: pomlad 3. tabela: jesen TIP a 8 v Z aj J ac cj jc ncj njc jvc ve M C zc n en n 30 1? 15 0 0 2 1) B 0 0 0 0 u 0 3 0 5 g X 0 21 5 3 4 2 7 0 3 0 0 0 7 38 0 0 9 9 > 11 7 47 3 3 8 9 0 3 0 0 0 24 14 0 0 5 0 N 3 21 3 35 4 8 5 0 4 0 0 0 3 5 0 7 0 0 ™ 10 0 10 6 31 2 2 4 3 0 0 0 3 0 3 8 0 9 .„, 18 17 0 3 14 29 8 14 7 12 10 0 0 10 11 7 9 0 N 11 3 5 3 10 0 33 2 0 0 0 0 10 0 28 7 5 0 t? 0 0 0 9 4 21 2 31 20 31 10 33 0 5 5 8 5 18 _« 3 0 2 0 10 8 0 10 31 6 10 0 0 5 3 7 0 0 s 0 0 0 3 3 5 2 8 4 12 10 0 0 0 3 0 9 0 njc 0 0 0 0 0 0 0 fi 7 0 20 0 0 0 3 0 0 0 jv c 0 0 0 0 0 2 0 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v > 0 7 5 10 0 0 0 4 0 7 10 0 24 0 11 7 13 18 u f. 0 0 0 3 0 0 5 8 0 6 0 33 7 18 G 7 5 0 « 3 4 2 6 10 2 9 6 10 12 30 0 4 0 14 14 9 18 u s 0 0 2 13 0 3 0 3 4 7 0 34 0 0 5 14 0 0 — — 4 2 0 14 13 9 a 3 0 2 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 5 0 13 10 bre z padavi n 1 83 86 85 53 66 51 74 20 21 12 10 0 61 67 45 2» 33 27 s pada vinam i 17 14 15 47 34 49 26 80 79 88 90 100 39 33 55 71 67 73 TIP a 8 V z »J j ac 8 19 30 5 0 2 2 0 0 0 0 7 42 8 7 0 0 0 S9 5 13 5 15 3 0 2 0 0 0 0 7 0 0 0 33 13 0 "a 11 2 5 5 15 5 6 7 6 6 0 13 0 0 0 0 25 0 —^ 9 0 2 10 20 33 13 7 9 12 0 13 0 0 6 0 0 25 v a 8 8 11 0 6 6 20 7 5 6 0 7 21 8 31 16 0 50 '& 0 0 0 5 9 18 0 23 6 17 9 0 0 0 0 0 0 0 c^ 1 3 4 5 17 13 6 7 43 6 37 2« 0 0 0 0 0 0 B 0 0 0 0 8 5 2 12 2 23 0 0 0 0 0 0 0 25 o 0 0 0 0 0 3 0 7 9 12 0 0 0 0 0 0 0 0 ti > 0 0 5 0 0 3 2 7 2 0 27 13 8 0 0 0 0 0 u 1» 0 0 7 10 0 3 4 10 7 6 9 7 12 8 25 0 0 0 V: 0 0 0 0 0 2 4 13 3 0 9 0 0 15 0 0 0 0 v 0 0 2 0 3 0 9 0 6 0 0 0 0 0 25 0 12 0 s 1 0 0 10 0 0 2 0 0 6 0 0 0 0 0 17 0 0 B 3 0 3 5 0 0 4 0 0 6 0 0 0 0 0 17 0 0 B 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 bre z padavi n 95 97 79 60 62 53 67 21 22 24 9 54 80 77 50 66 63 75 •3 a rt 1 8 22 0 0 6 4 4 0 5 0 0 36 9 18 0 2 12 N 3 5 3 14 4 3 2 0 0 9 0 0 0 0 0 13 7 3 •s 12 3 6 5 15 3 10 0 0 0 0 0 0 4 0 0 2 3 9 0 11 14 33 32 14 2« 33 4 20 0 0 0 0 7 8 5 B 9 11 6 10 4 2 15 0 0 5 0 50 14 0 18 0 13 15 » 1 0 0 0 4 16 2 25 0 5 0 50 0 0 0 0 2 2 u 0 0 0 0 0 0 0 4 0 4 0 0 0 0 6 0 0 0 •s1 B 0 0 0 5 7 15 2 0 34 13 0 0 0 0 0 7 2 2 B1 0 0 0 0 0 3 0 4 0 5 0 0 0 0 6 0 0 0 Jvc 1 — 0 0 > 0 0 8 5 0 4 0 9 0 0 0 0 21 0 0 7 0 3 S 0 3 3 0 0 4 0 4 0 9 0 0 0 17 17 13 2 7 s; 0 3 0 5 0 0 6 4 0 9 0 0 0 0 6 13 6 10 u N 0 0 0 9 4 2 0 13 0 13 20 0 0 9 0 13 0 0 E 11 5 11 0 15 2 19 4 0 0 20 0 7 13 23 7 27 10 S 10 0 0 5 3 8 8 0 33 9 20 0 0 9 « 0 12 15 bre z padavi n 78 89 78 71 67 46 63 33 33 28 40 50 72 52 36 40 49 48 s pada vinam i 22 11 22 28 33 51 37 67 67 72 60 50 28 48 64 60 51 52 TIP a s v z aj J ac cj jc ncj njc jvc ve se C zc n en r. 41 4 Iti Ki 19 0 23 6 5 0 4 29 9 0 m 10 51 10 0 0 0 » 0 2 0 4 29 0 0 > 8 14 53 2 0 7 0 13 2 0 25 14 11 0 N 5 15 1 52 4 22 5 0 0 0 2 14 6 (1 «? 13 2 0 4 15 0 9 0 0 13 5 0 9 0 _ 7 0 3 7 11 7 5 0 3 0 0 0 0 0 v s 5 6 3 2 7 0 18 0 2 0 2 0 11 0 '?* 0 2 0 0 0 3(i 0 25 11 0 0 0 0 33 j* 0 0 3 9 2» 14 9 25 28 12 2 0 11 0 nc j | 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 njc 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Jv c 0 0 i 0 0 0 0 7 5 25 2 0 3 0 o > 3 0 10 2 4 0 9 6 18 25 49 14 11 34 8 0 o • • • • u 5 2 0 2 11 14 13 0 14 25 5 0 23 33 s 0 0 0 4 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 (i 0 0 0 0 0 0 E 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 bre z padavi n 89 92 86 83 56 36 69 25 14 13 42 86 46 0 s pada vinam i 11 8 14 17 44 64 31 75 86 87 58 14 54 100 94 KRONIKA in kako se jih naj poslužujemo, pokažeta najbolje dva primera. V nekem dnevu meseca decembra imamo hladno vreme s temperaturo pod ničlo, sneg pada gosto in zavija ozračje v enolično meglino. Suhe snežinke nosi mrzel vzhoden veter, ki ohranja temperaturo nizko, pod 0° C in ozračje še naprej ohlaja. Zračni tlak se počasi dviga ali pa ne izkazuje izprememb. Kakšno vreme pričakujemo naslednji dan? Opisani dan najprej primerjamo s tipi in najdemo, da se prilega vzhodno-ciklonskemu primeru. Zato gledamo v tabelo št. 4, določeno za zimski čas. Kakor vidimo, je največja verjetnost, kar 49 %, da se isto vreme po novi, da nastopijo tedaj naslednji dan zopet vzhodni vetrovi s padavinami, sicer mogoče ne tako močnimi kot prvi dan. Manjša je verjetnost, da pri istih raz merah naslednji dan padavine izostanejo, da nastopi torej vreme iz vzhodnega tipa (označka V); procent verjetnosti je 25. Skupaj znese verjetnost, da se po novi vzhodno vreme in to brez ali s padavinami, 25 %. -f- 49 % = 74 %. To število 74 pove povprečen procent verjetnosti prehoda v vzhodno vreme za zim ski čas, ne oziraje se na vreme, ki je bilo pred tem vzhodno-ciklonskim tipom in ne oziraje se na zračni tlak. Zato je v enih prilikah ta procent večji, v drugih manjši; nastane vprašanje, kdaj je to število oja- čeno, kdaj oslabljeno. — Če je bilo pred vpisnim dnem vreme isto, je razumljivo verjetnost manjša, da se naslednji dan vzhodno ciklonsko vreme ponovi. Obratno pa se procent verjetnosti, če je opisani dan nastopilo vzhodno vreme s padavinami prvič, ojači. Zanima nas sedaj predvsem, ali bo prešlo to vreme v padavinsko ali ne. Pri tem ocenjevanju bo koristilo tudi poznanje tendence zračnega tlaka. Dviganje zračnega pritiska je navadno v zvezi z oddaljevanjem barometrske depresije, torej s pojemanjem vertikal nih vetrov navzgor, ki povzročajo kakor omenjeno — padavinsko vreme. Obratno pa opozarja nižanje zračnega tlaka, da leži kje v bližini barometrska depresija, ki ustvarja okoli sebe območje, nad kate rim se zrak dviga in s tem sili vodne pare h kon- denzaciji in padavinam. Če se v našem primeru zračni tlak hitro dviga, je znamenje, da se depresija hitro oddaljuje in da se s tem v zvezi slabijo verti kalni vetrovi in padavine; tako ne pričakujemo na- slednji dan več padavin. Če je dviganje zračnega tlaka počasno ali če se ne izpreminja, je verjetnost največja, da se isto vreme ponovi, kajti kaže, da se vremenska situacija ne izpreminja bistveno. Pri nižanju zračnega tlaka moremo pričakovati ali isto vreme še z močnejšimi padavinami, ali južno s top limi vetrovi. V prvem primeru se depresija ojačuje in s tem še močneje sili zrak k dviganju in vodne pare k padavinam. V drugem primeru je vzrok »pa danju« barometra depresija s svojim središčem daleč na severu. Ta se začne pomikati proti nam in srkati vase zrak iz naših in južnejših krajev; tako izpre- meni mrzlo vzhodno vreme v toplo južno. To so naj večje verjetnosti, ki jih moremo izreči za vreme na slednjega dne v primeru vzhodno-ciklonskega tipa pozimi. Kot drugi zgled, kako se posluževati tabel, nam služi vreme iz južnega tipa. — Po jutranji megli na stopi v nekem dnevu meseca julija skoro jasno a vetrovno dopoldne. Pri tleh in v oblakih pihajo čez dan močni južni vetrovi in povzročajo, da se kopičijo oblaki okoli planin. Temperatura je visoka, zračni tlak se počasi in enakomerno niža. Popoldne se moč oblačnosti stopnjuje, pojavijo se tudi najvišji mre žasti oblaki, od katerih niti prvi niti drugi ne pri vedejo do padavin. — Opisano vreme pripada k juž nemu tipu in zato gledamo v tabelo 3 procente, ki pripadajo znački J. Vidimo, da imamo za naslednji dan precej isto verjetnost za padavinsko kot nepada- vinsko vreme; v prvem primeru znaša procent 46, v drugem 54. To je seveda neugodno za napoved in ogledamo si zato še druga števila v tabeli. Južni tip se prevrže vase v Ljubljani poleti povprečno v 32 %; če prištejemo to število k procentom za padavinsko vreme, dobimo število 86. Tedaj je verjetnost, da bo naslednji dan nastopil južni ali kak deževni tip, kar 86 procentna. Če se naslednji dan res brezpadavinski jug ponovi, je za en dan pozneje verjetnost za isto vreme oslabljena in pričakovati moremo dva dni po opisanem dnevu že dež in nevihte. Pri sklepanju nam pomaga tudi poznanje izprememb zračnega tlaka, saj je znano, da nizko stanje in nižanje zračnega tlaka pomanjša verjetnost za padavinsko vreme, višanje in visoko stanje pa poveča. KRONIKA 95