-WW r N» j T e č j i iloYfcniki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto . • - $6.00 Za pol leta . . . • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA r The largest Slovenian Daily ic* the United States. | Issued every day except Sundays ti and legal Holidays. Ust slovenskih delavcev v Ameriki. S! 75,000 Readers. TEUSFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3 i8/tf NO. 285. — ŠTEV. 285. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 5, 1925. — SOBOTA 5. DECEMBRA 1925. _TELEFON: CORTLANPT 2876 VOLUME xxxm. — LETNIX xxxri UPANJE ZNOVA OŽIVLJENO Governer Pinchot je sklical konferenco trgovcev in civilnih voditeljev. — Inglis se hoče posvetovati. — Pravi, da bodo pogoji delodajalcev sprejemljivi, če se jih bo prerešetalo. — Uporaba nadomestil je važen faktor. PHILADEPHIA, Pa., 4. decembra. — Aktiv- nosf onih, ki so delovali za mir v antracitni industriji, vključno governerja Pinchot, so imele za po.-sledico oživljenje upanja, da bo prekinjenje dela kmalu uravnano. Včerajšnji razvoji so vključevali konferenco trgovcev in civilnih voditeljev antracitnih okrajev, katero je sklical governer. Ta konferenca bo razpravljala o položaju. Rev. Curran iz Wilkesbarre ie naprosil antracitne delodajalce, naj nanovo razmišljajo o načrtu Pinchota, katerega so zavrnili. J. B. Warriner, generalni upravitelj Lehigh Coal and Navigation Company, je izjavil, da bi obnovljena pogajanja glede načrta delodajalcev, katerega je Lewis zavrnil, lahko dovedla do dogo-vorav ki bi bil pravičen za vse prizadete. Governer Pinchot, ki potuje po zapadnih okrajih, je brzojavil trgovcem ter voditeljem civilnih organizacij, naj se sestanejo žnjim prihodnji torek v Harrisburgu, da razpravljajo o položaju. Father Curran, ki se je včeraj posvetoval tako z delodajalci kot premogarji, ni hotel reči, če ima nov načrt za končanje stavke. Warriner je označil zadnji predlog governerja Pinchota tako nepraktičnim in inostranskim, da yra je bilo treba zavrniti v celoti. Dostavil pa je: — Najbolj natančna analiza ni mogla najti v njem nobene podlage za poganja. SCRANTON, Pa^ 4. decembra — Major W. Inglis, načelnik mezdnega komiteja delodajalcev, je ponovil svoja prejšnja ugotovila, da so delodajalci še vedno pripravljeni pogajati se. Glede načrta delodajalcev, katerega je pred dvema tednoma zavrnil Lewis, je rekel major Inglis, da bo najbrž odobren. — Pogajanja je mogoče obnoviti, — je izjavil, — a če ne bo mogoče spraviti v soglasje diferenc, bo trajalo mrtvilo še naprej. V takem slučaju nudi arbitracija najboljši izhod. Predloge governerja Pinchota, katere so delodajalci zavrnili, je označil kot "Pinchot-Le- • •• -v .»» wis načrt . Major Inglis je rekel: — Po treh mesecih neaposlenost-i in po razvojih zadnjih par dni je vredno analizirati predloge ki so naslednji: Pinchot-Lewis načrt: 1. Petletni kontrakt. 2. Možje naj gredo na delo po podpisanju kon- trakta. 3. Mezde naj se določi za pet let. Pogajanja gle- de vseh drugih zahtev. 4' Check-off. 5. Arbitracija omejena na povišanje mezd. 6. Nobenega sredstva, da se izogne mrtvilu. Načrt delodajalcev: 1. Petletni kontrakt. ^ 2. Obratovanje naj se prične takoj. 3. Sedanje mezde in drugi pogoji, dokler se .jih ne izpremeni potom pogajanj ali arbitracije 4. Nikakega check-off. 5. Arbitracija yseh spornih točk brez reservacij. 6. Določen je sredstev za preprečen je mrtvila. „ Trgovina z žganjem Nemški kabinet bo resigniral. - / Kancelar Luther namerava opustiti mesto kabinetnega načelnika. — Tako poročajo iz Berlina. — Stresemann namerava obiskati Pariz. v newyorski luki. Zvezni okrajni pravdnik Buckner je objavil, da so zasledili žganj ar ski sindikat, ki ima na razpolago $25,000,000.— Številne aretacije po napadu na poslopje na Broadway. — Kompro- _ ,/ERLIX1 4 <}«■ ~ # , # i-nkaj se l»n zgodilo v -soglasju z ob- __Ijavo tlržavnrea kanclerja Lntlira j , Potem ko je zvnzni okrajni tlno 20 novembra na vo.lit.-I.io pravdnik Buckner sam vodil svo- ! *tr»iik. da bo vlada takoj po potl-je ljudi pri napadu na urad Wil- ! P»-s«n?n I.oearno dogovora odsto-liaraa Dwyera v poslopju Ensr Pi,a dJ» ho stvorjeno ministr-River Savin? Bank na Broadway ' *tvo. ki bo soglašalo v. I.oearno hi 41. cesti v New Yorku ter na-. F>-itiko t_ii>ro. vzela Nemčija, nekje 11a Lexington Avenue, prt eemair je itil aretiran I>\vver v družbi sedemnjast ili drugih, je izjavil Bu.ek.ner, da je prišel s fem na sled $24.000.000-^kemu žganja rskemu sindikatu. Ihvver. ki je rekel, da stanuje v Belle Harbor. Queens, je položil pozneje $40.000 jamšeine, nakar je bil izpuščen. Ob istem čas*i so i/wlali preiskovalna povelja za različne podružnice kartela v Lew London. Moji ta ir k Point. St. Albans vn Hempstead. Poseibna stvar na celi zadevi je. da se nahajajo med aretiranimi in takimi, katere nameravajo aretirati. tudi častniki in možje o-brežne straže, katerih pa ni bilo mogoče 7.a.sa*-iti. ker so se ravno nahajali v službi, da love kršitelje proliihieij-ke postave. Berlinski listi so objavili Izjavo annanjeara ministra Stresemanna. katero je ]M*lal nemškim časnikarskim poročevalcem v Londonu in v kateri je izrazil najboljše upanje gh-de nadaljuih pogajanj glede vprašanj, ki se bodo razvila iz dogovora sklenjenega v Locarno. Berlinski liberalni in socijall-stični listi so z zadovoljstvo/m sprejeli poročilo iz Pariza, da iIk» Stresemann kmalu obiskal francosko glavno mesto. Opozarjajo na dejstvo, da se bo prvikrat v 55 letih mudil nemški zunanji minister po opravkih v Parizu. PARIZ. Francija. 4. decembra. Francoski zunanji urad noče ni.tl pot ril ili. niti zanikati pororila. fla | bo prišel nemški zunanji minister St resema.ivi semkaj na obi^-k. BERLIN'. Nemčija. 4. dec. — Pomožni zvezni okraj, pravilnik Pruska policija ne ho trpela no-Stieliman trdi. da je Dwyer načel- ^«lnega puča. niti z desne, niti z ni k $*i>.000.000-tkeiga žganjarske- leve strani. — je izjavil včeraj ga kartela. 'ki je zabaval že dve Tr**,r Severing. pruski minister za leti člane obrežne st raže z denar- i »branje »zadeve v pruskem dežel-jem ter ^jiili pogoščal v hotelih na ! Ul'm *borci. na vznemirljivo vpra-B road way z vinom, ženskami in . ?anje komunistov. če mu je kaj petjem. Med aretiranimi se nahajajo znano o nameravanem pučit dednih strank. Dostavil je. da se nI Edvard Costeillo. ki je po imenu liriPetil tekom njegovega urado-laataik tovornih voz. a dejanski van'a mtl on nakupovalni agent kartela. Stav- ljen je bil pod jamščino $"20.000. Tudi druge aretirane člane take-zvanega kartedla so izpustili proti primerni jamščini. PHILADELPHIA. Pa.. 4. dee. Kot častili go>.t pri nekem banketu. katerega je priredila tukajšnja trgovska zbornica, je nastopil briga dni general Andrews, po- Mladi morilec pred sodiščem. Konec irskih mejnih bojev. Londonski dogovor j e končal boje med Ulster-jem in prosto irsko državo. — Baldwin, Cos-rave in Craig so podpisali formalni dogovor, da se ne bo izpremenilo meje med prosto državo in Ulstrcm. BOMBARDIRANJE DRUZOV Xa današnji dan je bilo določeno pred stavljen je devetnajstlot-neea morilca Gordon Pirieja pred sodiščem, vendar pa se ne mor«? stvar tikati nobene drage stvari možni zakladniski tajnik, katere- .kot te. da se ga izroči veleporoti. ki bo dvignila proti njemu obtož-xbo radi umora po prvem redu niu je poverjena izvedba prohiln-cijske postave. Samoposcbi umev no je. da si je izbral prohibi«ijo j Najbrž že koncem tega meseca sr kot predmet svojega govora. Brv j bo moral v okrajnem sodi-ču v gadni general, katerega je pred- Bronxu zagovarjati proti obtožl)i LONDON, Anglija. 4. dec. — n«ipričakovaiio naglico je bil uravnan irski mejni sj>or med angleško vlado ter za topniki pro-NLe ir-ke države in 1'lstra; Ministrski predsednik Baldwin je v poslanski zbornici včeraj žveči r prekinil tarifno debato, da ( bjavi pogoje. ki slede tesno glavnim točkam, katere so pričakovali politični opazovalci. Sedanja meja med severno in južno Irsko bo obstala in preklicalo se bo polnonioči mejne komisije. Prosta irska država bo oproščena ovojih obveznosti na temelju člena 5. angleško-irske pogodbe, je rekel Baldwin, na temelju katerega je pristala v to. da prevzame svoj delež pri javnem dolgu združenih kraljestev ter plačevanju vojnih penzij. Na drugi strani pa določa no.* dogovor, da ho prosta država prevzela angleške vladne obveznost r za hudomušne poškodbe v ozemlju proste države izza januarja ie-leta 1919. Prosta država je tudi obljubila, da bo pospešila zakonodajo. da s»* poviša za de^et odstotkov kompenzacijo za zlobno poškodovanje lastnine v njenem o-zemlju. Vladi severne in južne Ii«ske sta se dogovorili, da se bosta sostali. da razpravljata o zadev«h skupnega interesa. Vsak dogovor, ki bi ga dosegla, bo moral biti potrjen od angleške vlade. V poslanski zbornici bo treba vložiti predlogo, da se razveljavi poluo-moč mejne komisije ter napravi ! potrebne amendmente v angle-j šk o- i rsk i pogodh i. Novi irski dojrovor je bil podpiran včeraj zvečer, ravno ko je Big Ben. slavna uri* parlamenta bila o-.eni. Delegatje pc-OiHte irske države so imeli ravno toliko časa."da so zav-žili večerjo v družbi' C-raiga in angleških ministrov, predno so odhiteli, da ujamejo vlak za Dn-blin. stavil ^iiator Pepper, je rekel: — Tihotapstvo z žganjem ško- da je v nedeljo zjutraj nnmrrl s sekiro svojega mladostnega prija- Devet ubitih pri jetniski ▼staji v Burmi. yJ RAlVGUN, Burma. 3. dec. — Tokom nekega upora v jetnišnici.v Pyapun v dolenji Burmi je bilo devet ljudi ubitih in 24 jih je bilo ranjenih. Pod vodstvom nekega na smrt obsojeneg^ morilca so jetniki premagali ntraln&e te«* «e polastili orožja, ki se je nahajalo v jetniš-irici. Poiteijs je oUkolila jetnižnl-- #«._ • * iivcstega bo- pet je bilo dvajset jetnikov s štirim! pazniki ranjenih. Med mrtvimi se je nahajal tudi voditelj upornikov. POZOR ČLAHI S. D. P. D. V NEW Y0RKU! duje trgovini te dežele ter izpod- tel ja. George Nve-a. kopuje družabni red. — 0o takoj Izvedlo |k>treb-nih popravil, stoji katedrala v Koflinu pred katetrofo. To je nabiranje arhitekta Hertela. katerf-niu je poverjeno nadzorstvo nad katedralo, aprajf.no v gotskem slogu. Povdarjal je. da so se pokazale številne hibe. ki ogrožajo celo .zgradbo. <»e se jih ne bo hitro popravilo. Kolin.ski župan j« dal nsrsza želji, naj prevzamejo katoliike cerkvene oblasti stroike Grobokopi stavkajo. Cena pšenice je poskočila. -CHICAGO. 111., 3. decembra. — Cena pšenice je preko noči po-,ko-čila za štiri in tri petine centa, vsled česar je dosegla najvišjo točko v tekoči sessiji.. Poročalo se je. da je letina v Argentini zelo slaba vslejl vremenskih neprilik in da so poskočile tudi cene v Liverpooln. Francozi so obstreljevali pet tisoč Druzov v Lifca- n°n P°kraiini- — Ofenziva se je pričela z artilerijskim obstreljevanjem, dočim čakata kavaleri- ja in infanterija, da pričneta s prodiranjem. BEIRUT, Sirija, 4. decembra. — Francoska oferi živa, ko je namen je obkrožiti in ujeti pet tisoč vstaških Druzov, ki so še ostali v pokrajini južnega Libanona, se je pričela včeraj zjutraj z artilerijskim obstreljevanjem. Kavalerija in infanterija pa bosta najbrž danes stopili v akcijo. Poročila jetnikov, ki so ušli iz vrst Druzov, pravijo, da se je vršil velik vojni svet v glavnem stanu sultana Atraša, voditelja Druzov in da so vstaši sklenili boriti se do zadnjega moža. Današnje artilerijsko obstreljevanje se je obračalo v glavnem proti Hasbeji, štirideset miij južno zapadno od Damaska, kjer se je vršilo koncentriranje Druzov. Glasi se, da obstreljevanje polar^o-na uničuje utrjene postojanke vstašev. Vsi civilisti so bili poslani iz mesta. Novi francoski visoki komisar v Siriji, Henri de Jouvenel, je preživel včeraj svoj prvi dan v Siriji ter sprejemal delegacije vseh sirskih in političnih skup in dežele, z izjemo vstaških Druzov. V pogovoru z inozemskimi časnikarskimi poročevalci je rekel de Joucenel, da je treba uveljavili red in varnost, predno bo mogoče razpravljati o miru. Izjavil je, da ne bo civilnim reformam dovolil vmešavanja v vojaške operacije, ki so se že pričele. Načelnikom ameriških vzgojnih in pomožnih organizacij se je visoki komisar zahvalil v imenu Francije za njih napore v prilog sirskega naroda. M. de jouvenel je tudi sprejel ameriškega konzula ter poveljnika ameriških rušilcev, Ramson in Coghlan, ki sta zasidrana tukaj. Pozneje je deko-riral krščanske preživele zadnjega obleganja Ra-šeje, med njimi tudi ženo nekega sirskega duhovnika, ki je bila ranjena, ko je nesla neko sporočilo vrženo iz aeroplana, oblegani posadki citadele. Poročilo je javljal, da so ojačenja na poti. Visoki komisar je rekel, da namerava v petek odpotovati v Damask. Ko je odlikoval generala Gamelina v priznanje njegovih uspehov v sirski vojni je rekel: — — Rajše bi imeli mir kot pa zmago, a ker ms sovražnik s plenjenjem in masakriranjem sili k odporu, boste nadaljevali z bojem do onega dne, ko se bosta red in varnost vrnila v ozemlje, katero nam je poverila Liga narodov in dokler ne bemo mogli ustanoviti neodvisnosti in prosperitete, do matere sta naroda Libanona in Sirije upravičena in katero ovira edinole vstaja. v— Mir onim, ki hočejo mir. Vojno onim, ki hočejo vojno. r i CHICAGO. Tli., 2 decembra. t Stavka grobokopov še vedno traja. Policitia je zasrtražila razna .pokopališča, da zamorejo skeli i jneanoteno opravljati svoje delo. restavracijskih del. Katoliki pa izjavljajo, da je katedrala glavna privlačna točka Kolina in da bi se mesto ne smelo pom»1 jat i. da prevzame etroike popravil. Nemški premog dospel v Boston. P.OSTOX. Mass.. 2. decembra. Danes je pripeljal sem parni k Nemčije 4000 Do Božiča bo dospelo še troje nadaljnih pošilja te v. "Rotterdam" iz ton trdejra prtsno^ra. ROJAKI. NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: ^ 1000 Din. — $18.30 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9 20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 29% Ur, nianm po 15 centov za poštnino in druge stroške. ^ Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti 5e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stolna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo pe eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. P0Š1L.JATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1— Demr nun Je poslati najbolje po Domestic Postal Modot (Mer ali po New Torti Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street Hew York, X. Y. v Telephone: Oortlandt 468T i G LAf> NARODA, 5. DEC. 1925. m* GLAS DAILY) mi Pwd and FMbhod bf PLOYXNIC PUBLISHING COMPANZ (A Corporation) Frank Sakaer, prtiUM« Look Benadik, ir PUm of buaineM of the corporation and addreaaea of »bor« offioera 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 11 O L A 8 NARODA "Voioo of the People" m iz Jugoslavije Iuued Every Day Except Sundays and Holidayf. fa etlo Uia molja liti ta Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pol leta______i__$3.00 ta četrt lota_______%1S0 Za Now Yorkoa oelo loto — J&.00 Za pol lota ___+340 Za niotemttva ta oolo loto — $7.00 Za pol leta_______— $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" uhaja v taki dan itvtemii nedelj in prmontkow. Dopisi brea podpisa in oeebnoeti se ne priobčuje^. Denar naj te blagovoli pošiljati po Money Order. Pri «prejn*mbi kraja naroini-Mt, prooimo, da m nam tudi prejinje bivaljič« npinani, da hiirqj* najdemo naslovnika. GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. __ NAČRT DA VISA Delavski tajnik Davis vztraja pri svoji zalhtetvi. da naj se ne*. naturaJizirani inozemec redno registrira. V .svojem letnem poročilu na kongres, >ki se ho v kratkimi sestal, posveča temu vprašanju iz-vairreehio dosti prostora. Že iz tega samega je razvidno, da smatra Davis sedanji ('as primernim za iz vedenje n jbolj sivne želj«*. Iz poročila je nadalje razvidno. da i>o zvezni delavci tajnik napel v>e silo. da .spravi to "reformo" skozi kongres. (V se mu ho to po*reeilo aJi ne. je odvisno >koro izključno le od odpora, katero ho nudila delavsko gibanje d«*žele temu omejevalnemu poskusu. to se pravi. C-e v bo delavskemu gibanju posrečilo u-ivai*.tl močno ljudsko gibanje proti registraciji tujcev. Davis se je marsikaj naučil i/, svojih dosedanjih izkušenj. Preje je vedno nameraval ustvariti velik in drag stroj, kateremu bi se poverilo policijsko nadzorstvo nad priseljenimi nedržavljani, a sedaj je postal že precej ponižnejši. Danes zanikuje odločno, da se sploh namerava ustvariti tak stroj ali da ga je sploh kedaj nameraval ustvariti. Sedaj si -predstavlja eelo >tvar "otroško-pripro-fcto". Na temelju njegovega sedanjega pretiloga naj -bi >e vsako leto določilo en dan, ko bi se morali registrirati vsi nedržavljani. — brez ozira na to. kedaj so prišli v Združene države. l*rad pa naj bi se nahajal v rokah uradnikov, katere naj bi imenovad delavski tajnik. Pod nadzorstvom teh bi se moralo nato izvršiti vsako leto registriranj.« ali vpisovanje. Na ta naein 1»i bil stavljen vsak nedržaljan ])od nadzorstvo in oblasti bi na ta naein kontrolirale vsako posamezno njegovo kretnjo. To pa je seveda le en del Davidovega predloga. V prvi vrsti bi moral nedtv.avljan plačati majhno "vpisalno pristojbino" in drugič bi bil prisiljen prisostvovati " amerikanizaerj-Ktkemu kuran"'. katere 'bodo -prirejale domo.ljubne in verske organizacije. V zvozi s tem je treba še »pripomniti, da naj ima ta postava retroaktivno moe, to se pravi, tla naj s«- ne .tiče le priseljencev, ki bi prišli v deželo j>o uveljavljenju te postave, temveč- Vsfli nenaturali-ziranih prebivalcev dežele. Kot smo že večkrat povdarjali na tem mestu, -i' obraea registracijska odredba proti delavskemu gibanju, ne pa le proti nedr-iavljanora-tpriseljencem. Potem tega skušajo oslabiti delavsko gibanje ter ga. če le mogoče, paralizirati. Oropati hočejo prožne sile in eneržije, katero ima priseljeni delavski element gotovo v dosti večji meri kot pa tukaj rojeni delavci in delavke. Bela divja kosa. .Kakor .poročajo iz Splita, je lovec Ivans Desnic opazi! te dni na Kleku belo divjo kozo. I me ki je izredno vHkiko rogovje; stara je bila pet do še-tf let. Lovci bi radi to planinsko redkost živo vjeki in pripra vljajo v ito srvriio velik lov. Močni viharji v daljavi in potresi. Kak or javlja tjibse rva torij poti Triglavom, so beleži pred kratkim ves dan seizmografi, kakor o-bičajno v tem lotnein času. prav i nočno vzemirjene zemlje. Okoli 13.46 se je opazovalo močne dolge valove. oznanjajoče maiWun daljnega potresa. Voda odnesla kmeta in njegove konje. V Okolici Daruvarja v Jslavonij: so tamkajšnje vode všled trajnega deževja silno narasle. Ko se je taniošnji poseMnik Ijjudevit Ris-immd z vozom vračal iz Danuvar-ja v Zelence. je zaberedel v glo-eoko vodo. ki je preplavila celo Okolico. Jtismund in njegovi konji so utonili v vodi. ki je bila gdoboka skoraj dva metra. i Hotel v smrt, ker mu je žena ro-rila peto deklico. V okolici Kragujevca si je pred kratkim seujak MLlovan Popovie pognal kroglo v prša. Na srečo j-e bil le laliko ranjen. Pri zaslišanju na policiji je Popovič izjavil, tla si je hotel končati življenje, ker mu je /ena rodila že peto deklico, a on je težko pričakoval sinčka. Smrtna nesreča. Železniški čuvaj pri sav-kem mostu v Zemunu Milovan .Tova-novič je bit smrtno povožen. Vlak ga je grozno razmesaril. Mož .le i-tal na mestu mrtev. Velika poneverba v Vinkovciii. V skladišču -državnih monopo-1« v v Vinkovcih so prišli te dni na sled veliki tponeveflbi. a tlajte slepcem v Ljub- j Tukaj zaipušča soprogo in dva Jjani. Delavske razmere so tukaj v ^tarosft.i enega oziroma treJi povsem r**l ničlo, tako da ni ne.let- R-an^jki Dolec je -bil mirnega za životi, ne za umreti. Poleta se značaja .marliv in napreden ro- dcla polo\i.co časa. pozimi pa nič. Pozimi ni mogoče niti za tobak zaslužiti. Najbrž jo bom odkuril s trebuhom «a kruhom. Poeadrav Petru Zgagi in vsem čitaJteBjem Glasa Naroda. Naročnik. Delhi, Iowa. Vr Farley. Iowa, še^tnaj^t milj vzhodno od bukaj. se je pripetil žalosten dogodek. Taml je farmal j a k. Soprogi in vsem sorodnikom ranjkega izrekamo naše naj Iskre-nejše sožalje. Omf.nim naj še to. tla je morilec Nemec in da je že pod ključem. Frank S . Pirnat. So. Chicago, 111. Dolgo časa sem čakala vašega zastopnika, pa ga ni bilo k meni in vsic«dteg-a vam sama pošiljam t?i dolarje «za polletno naročnino. .rojak Johi Doleaic. Ker pa ni ime!;Odkritosrčno Vam povem, da br« dosti sveta, je ^el še nekaj sve- VO;ei?a ^ ne morem bki ta od svojega itasta. Posadila sta koruzo ter .sta zmenila, da bosta imela vfcak polovico pridelka. Kljub temu. da koruza še ni bila r ocena sean nanj že sedeinnaj.vt let. pa se mi vsak dao-vodom jubileja svojega votlje tudi posebno sj>onienico o življenju in političnem dedovanju Pašiča. gtrahobvita nesreča v Podgorici. Te dni se je na poti Podgorica-Andrijeviea v (.Vrni gori dogodila strahovita avtomobilska nesreča, ki jt: zahtevala tri človeške žrtve. štiri o-iebe so bile težko ranjene. ena pa lažje. Tragedija, je tem večja, ker so vsi ponesrečeni člani ene družine. O nesreči se poroča : Seljak Sarič iz -labnke v Krbiji je prodal svoje imetje v -Južni Srbiji in se ^s eelo svojo rodbino, ob-stjoečo iz sedmih članov, preselil. Najel je avto. katerega je vozil mlad in neizkušen šofer. Rodbina je sedla, v avto. naložili so nekaj prtljage in se odpeljali Ko je avto pri vozi l iu* Dindarske ha.no-ve. se je na ostri kurvi nenadoma zvrnil iz višine 1;"» metrov v spodaj tekoči potok. Na-ledn.p prizor je bil grozen, šeljak daruje obležiil mate v na licu mesta, ubito je bilo na mestu -tudi malo dete«. »ij ego v vnuk. SSof er je Izdihnil nekaj časa za tem. O-tali štirje so težko poškodovani in ni npr-nja. da okrevajo. Obivpno je tudi - tanje dveh ponesrečencev. Lažje je je bila jKKŠkodttvana isaričeva žena. kateri se je trgali« -tree o"b i »ogledu iui mrtvega moža. vnn ka. tfžko ranjenega sina in hčerko ter sinaho. VV* ran. j en i sn bili prepeljani v bolnico Kolašiu. dočim so mrtv' •^tali nia mestu kat-rmte. dokler ii prisp?la uradna komisija. Krivda na nesreči zadene šoferja. ki ni bil poklicni šofer, po leg tega pa. je malem avtu sedele rre.več oseb. Zgorelo dete v zibelki. V seln Kamilici v Hercegovini ie Še-t.letiifl deklica po neprevidnosti prevrnila petrolejsko svh »iljko. ki je eksplodirala, v sled epsar je i/bruhnil požar. l)omači •m so morali nagloma pobegniti i7 •»ort če le=ene hiše. V plamenih je zgorelo v zibelki šeM meseccr t a ro d«-te. Aretacija zaradi sežiga italijanske zastave v Zagrebu. Zagrebška policija je radi sežiga o priliki demonstracij aretirala dosedaj osem oseb. Aretirani dijaki so pričeli opoldne z gladovno stavko. Ogromen proces na Cetinju. Pred eetinjskim sodiščem se >-• tedni pričel proces proti 43 kio(V metnikom*' (odpadnikom), ki sr se umaknili v planine ter izvršili nestevilo ropov in umorov. Proces bo trajal približno 6 mesecev Med temi "odmetniki" se nah;>-jo tudi nečakinja znanega dt. Vukašina. Markoviča, Stojanka Markovič. Dr. Vukašin Markovii? ki se je po p'ovratku iz Rusije umaknil v planine in pridružil od padnikom. je zvabil seboj tudi n.K rn njenega brata — gimnazijalea Dočim se je cb\ Markovičti posre čil beg iz cetinjskih zaporov, si-dita sedaj njegova nečakinja rr nečak na zatožni klopi. Dr. Markovič se skriva baje v Piperskih Gletfališče-Giasba-Ki "THE VAGABUND PRINCE" To krasno in nenavadno opereto igrajo v 4'asino Tlieatre na Broadwayu in ulici. Snov s«* tiče življenja Francois Villona. cue najbolj zanimivih zgodoviu-kih o-eb. Svtvječasno je bil Fran- Pefter Zgaga cois Villon v nižinah življenja ter, Ninčič. Kadič. Mussolini — vsji^ po svoje govori : Ninčič strasitno konferira. Stjepan Radič protestira. Mussolini se ne slini; on prav nič ne konferira, či-to nič j ie protestira — on klofute nam deli! — je bil oiie dni najslavnejši fraoi coski ]>esnik. Smatrajo ga za najslavnejšega baladistn \-seh ča>ov.Uporaizuma med narodi. Saj se ne Znano je. da je bil ta.t. morilec in ,'ita drugega kot: Mir v Locarnn. J'I Sedaj je doba miru in trajnega t________ < . - .. velik Kjubimec. Opereta g«i nam mir v Versailles. San t i prikazuje, kako je postal za en (Margheriti. mir v Rapallu in mir dan kralj Francije ter si je pridobil največjo lepotico te po-1 To je tlokazano pravilo. Vprašajte rojaka, pa svojo glavo stavim, tla vam bo vedno i-ro odgc vv-'il- Torej recite mu. naj odgovori na sledeča vpraša nja : mat.ik L ud wig Thoma, igra se pa j ~ ^e m slišal, da bo zopet eden imenuje ' Moral" Za vprizoritev, KhJ Počneš.' ima pa mijveč zaslug Chariest ~ <>»1 zadnjo netb Reoht in Sidney Howard. Dr. Ijudwig Thoma. ki je v -voji domovini Bavarski bolj znan ptxl imenom Peter Sehleinieh?. je bil rojen v slavnem mestn Oberamimergau 21. januarja 1867. >i da! j 1 jo nič v cerkveni nabiralnik? — Zakaj nisi d;il to nedeljo cerkveni nabiralnik pet dolarjev? — Zakaj nisi šel v pondeljek delat ? — Zakaj si prevzel pri društvu Ko je izdelal gimnauijo v M«na.[ PTdswInistvo: kovom, je štiudira! gozdarstvo v; ~ si 7- ?onn prepiral? .Vshauffenburgu. Vrnil se je vi ~ ^ 5z^vhil denar? Monakovo. vstopil na univerzo ter! — ^ Zakaj ni^.i odgovoril na pi postal doktor prava. jsnio. K tem poklicem pa ni bil po-| ~ Zakaj si pljuvaj po tleh? sbno zadovoljen, ampak je začeli ZakaJ Tiaročil Kovertovo pisati ptxl zgornjim imenom hu-J r^lino-t ? moristične verze v ••Srmp4ici^-| Tn > vprašanj, de nuts*. Z njegovimi prispevki-se jrIsrt važnih vprašanj, ta list nioggtčno razvil. Leta 1895)1 * je po-ital njegov urednik in od f-i -Stavim, svojo glavo stavim, da nega časa je začela naraščati nje- Uo v*ak. kogar s(. ti.Vjo. otlgo olaninah. Fotografi — zemljemerci. Danes že ni več posebno novo da seastaviljajo karte posameznih krajev po fotografijah, ki jih "ujamejo' iz aeroplana. V Nemčiji to že prdkticirali. Francoski katastrski urad se bo najbrž tudi odločil za to. da bo tem potom .set a vi l nove karte, ki so potrebne zla«ti glede severovzhodnih pokrajin.' ki so v vojni trpele. Delo po dosedanji metodi bi trajalo 'okrog 1>)0 let in ibi »tado 5 do 6 milijard s pomočjo aeroplanov icr fotografskih aparatov bodo pa e-pra«vili delo v 20 leitih in s približ-no .600 milijoni frankov. Pxjncezinja Esterhazy umrla. V Hetzendorfu je umrla te dni princeadtija Esterhazy. rojena grofica Trma And r assy, zadnja višja dvorna dama bivše cesarice Zite. Pokojnica je bila tudi intimna da bp proslava prijateljica cesarice Bliza4>ete. 't Preminila je v starosti 68 let. gova sla va. Dr. Thoma je začel pisati igre. Ko je napisal ' Mora'lo" in "Letin rojstni dan", so izjavili kritiki. da je to nekaj pretresljivega. Znani profesor F. Arnold ga uvršča poleg mafika. vord: — Ali lun kaj! Mau p jen mu * Časopisje poroča, da so znanstveniki iznašli post ben aparat. > katerim je mogoče vieleti v veli- llauptmanua kot dra-}ko i^zdalje. Za hotelske goste v Atenah grška vlada po materinsko skrbi. Posebna komisija, ki jo je določila vlada, -določa cene hotelskih sob in nadzoruje kuhinje. Nenaeloma se pojavi v tej ali r>-ni restavraciji, pregleda kuhinjo, poreije. vn-sto jedi in cene: izid'11 človeka. To je pomembna iznajdba, vreef-iia vsega, vpoštovanja. Totla njihovo tlelo še ni zavr-šeno. S<» nekaj morajo iznajti. Namreč tak aparat, da ne bo treba gotovih stvari gledati iz neposredne bližine. * Vse. kar je preveč, ubija in mo- rpeiskave pa objavlja v listih. Tako lahko tlnevno bereš: V tem rr. tem hotelu kuhinjska posoda ni do-ti snažna, maslo diši kislo, meso ni sveže. Seveda hotelirji in ro-=; t a water ji komisijo pisano gledajo notranjemu ministru so poslali posmen protest proti poslovanju takih komisij. KRASEN STENSKI KOLEDAR ZA SLOYENSKE DOMOVE Lep stenki koledar tvori vse le-fo okrasek v vsakem domu. T.n-nerjev stenski kelodar uživa vsako leto sloves, tla je eden najboljših. Pe>sltaja pa*NioIjši in bdjfii vsakega decembra, kajti Joseph Triner Company. iŽ*lelov«3ka slavnega Trinerjevega Grenkega Vina. in umetniki v službi te družbe si na vse mogoče načine prizadevajo, da zadovolje prijatfetje Trinerjevega G renskega Vrna. Tri nerjev Stenski Koledar 7J\ leto 1926 je nekaj povfcem novega tetr je izvanredno krasen. Prikazuje resnično vesel in srečen elom: mlada le^>a mati se igra s svojim otrokom v solnčneni parlorju. zadovoljen mož pa gleda oba. Izrazit smehljaj teto treli obraeov je v napol nem sosrla^ju s smej očim vrtom v oeadju ter .z modrim nebom. Va« lekarnar ali prodajalec zdravil vam bo ti al enega brezplačno. a K pa pošljite 10 centov za pokritje posHjadnih stroškov na naslov: Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago. IW. Toda ne mudite. Zadnje leto smo ga imeli nad 500,000 iztisOv, m vsi sli pred Bodočem j -1 r- - . - _ * ■ - -> Ce .bi* moj prijatelj Jože sve»j odi) od še za štiri na}-, t ti ni od godil, bi na> banketi ob glavo eljali. I Dva poznam, ki jo imata že malt. načeto. * Iz Beograda poročajo: "Službeni vojni list" objavlja kraljev ukaz o odpustitvi vseh kaznjrvih dejanj, ki so bila izvršena otl dneva ukaza, a ko se kriv-ei prijavijo sami najkasneje do 1. januarja l!»2tJ. Odpuščeno bo sem oficirjem, podoficirjem. ka-prolom v armadi iu mornarici, ki -o pobegnili, ako se prijavijo pri vojaški ali civilni oblasti najkasneje do 1. januarja 1926. * Ta odredba je jako lepa in veli-kodušna. Jasz zamojdel bi ji pa ne sedel na lim. Neštetokrat sem namreč že videl gospodarja, ki je vabil psa-potepina z najljubeznjivejšimi besedami k sebi, za setjoj je pa stiskal v roki debel, pleten korobae. * IDILA. Svetla soba. Vsi so zi>rani: vse veselo, vsč" se smeje — le na dolgi naslonjači sanjata fant in de vojka. Zgodnja »ura . . Mlekar vozi . . Dan se dela . . . Ca« bo vstati. Le na ozki nizki p nič ki sanjata fant inde vojka. Srn**** Slovensko Amerikaoski Koledar za l«to 1926 ima sledečo vsebino Pesem Koledarski <1el. Pof/larje o praznikih. h inih rasi h in mrkih. Premogovna industrija r Ameriki. Di t»kt irska ifjtulha. \ Svetovna mesta. Divji konji v M nn t , redek in sJabo-dobit en pogreti. Fregata, ki je skoraj brez jamborov, se ojjoteka sem in tja in zavije končno v luko, namesto jader pa ima nekaj platny nih eaj>, da lovi veter. Za seboj vozi v slepil dve linijski ladji, obe lako obriti in goli, kakor so čolni za most. Trikraten v rak je to, kar prihaja in kar sv vzdržuje nad vodo le z največjo težavo. Toda na tem vr.iktt plapola trideset zastav, sieer tudi razstreljenih in razcefranih. da izgledajo kakor najfinejše čipke, toda trideset zastav, ki pripovedujejo o junaštvu. ■■4P94PRI niaž Jagnje, ki je sam zavzel celo sovražno linijsko ladjo in jo zaznal in tla ni on sedaj s svojimi manjšimi jadri za vihar kolikor-t oliko opremil vseh skupaj ter vzel obe linijski ladji v šlep. V temni noči so 'Lepa podlasica' in za njo 'Predrzni' in 'Francoz' pasirali zatvorivieo, ki sp jim jo odprli, ker je voda bila baš visoka. Kapitan trdnjave jim je pa nakazal varno mesto, kjer so vrgli sidro in se privezali, vsaka ladja na štiri kablje. Louis Ouenole ima ^ sedaj dovolj časa, da se spočije in oddah-ne. Šaj je od solučnega iztoka prenehal z delom le, da se bori^ in z ubijanjem le, da dela. Tomaž se je pa. čim je potolkel sovražnike. jo -vročo zalivalo za dobrohotno pomoč, ki ste jo nudili meni in mojemu brodovju. Bog sam ve, kje bi plaval sedaj s" svojo ladjo, da niste prišli vi s svojo junaško fregato. Ne da bi oil vrnil besedico, pp-zdravi Tomaž sedaj drugič z glpbokim poklonom. Takšna hvala Zaainvresti o bradi. K&kor znano, je na vzhodu brada najdragocenejši moški okrasek. Mojzes je prepovedal svojemu vernemu ljudstvu britje. Ortodok-sni žulje se še dandanes >ne brije-jo. V Orijentu smatrajo britje za ga je vedno, pa če je bil še tako j kaznnr, ki jo nalagajo zlasti laž-slabe volje, zadela na najobčntnej- 'njivcem. Arabci tfklepajo prijateljstvo pa tudi 'kupčije na ta način. sem mrstu. — Po vsem tem, — nadaljuje zapovednik eskadre, — .sem vaš sluga in v čast mi je, da sem vam dolžan zahvalo. Govorite torej in razpolagajte z menoj. Nekaj ugleda imam in veselilo bi me, če vam morem s čim biti na uslugo. Ali imate kakšno željo .' In pogleda Tomažu naravnost v oči. Tomaž je tako presenečen, deloma pa tudi v zadregi, da še tudi sedaj ne črhue besedice. — Dobro torej. — nadaljuje 'Zmagoslavni admiral je n temi za-1 pa poda v svojo golo kabino, da se •stavami ponosno pokril svoje raz- malo odtešča. spravil zopet s .svojo ljubico v ka-. admiral in se poskuša nasmehniti bino in se vanjo zaprl. pa ]e zategne obraz v bolestne gu- be, kaj-ti štor, kjer so mu odrezali roko, ga je hudo zabolel. — Že vidim, kje vas čevelj žuli. Ivorzar Ludvik danes še ni pokusil niti grižljaja, niti kapljice; sedaj se streljene zmagovite ladje, vriskajo navdušenja in Meščani Ko Ludvik tako zauživa nekaj ■ I mečejo okrejHui, se oglasijo na obali poti svoje klobuke v zrak in ob tla. da J ladjo neki glasovi in nekdo pokliče *Lej>o ]KHllasico' skoraj zapovedujoče skozi trobilo. Ludvik odpre lino, pogleda in vidi, da pozdravijo te zastave. Kraljevske zastave so t<». zlate lilije v beli svili, in pa maloneška zastava, modro polje, iz njega pa se sveti rdeči grb. Potem je |>a višje in nad vsem tem še neka druga zastava, škrlatna. ki izgleda v večernem vetru in tojiečem soncu kakor ognjen zubelj, in sredi nje vitli na-kljub sto in sto razpokam, kako vije čuona heraldična žival, ki jo smatrajo havrski meščan .je za leva. Jagnje. Za svojim refienjni sprevodom trgovskih ladij prispe tako v luko tudi vaj-stvejio h rodov je večnega spomina. Tudi še sedaj mu za]»o-vetluje g«»spod de Galtaret. ki mu je krogla odstrelila detno roko. ki mu pa ni tlano. tla umre za tako častno sprejeto rano. Kdino ' P reka ii j en ka' žalibog ni pri apelu. V onem tako neenakem ste, in fregata, ki ste jo prej tako junaško stavili njegovemu veličanstvu na razpolago, je glavni del, vašega premoženja. C'e je tako, potem bodite brez skrbi. Njegovo veličanstvo naš kralj ne bo nikdar dopustil, da tako odličen stoje na obali v svitu bakelj neke mož, kakor ste vi, izgubi le del Ha- tisebe v skupini. In vpraša: lo! Kdo tam? Kaj želite? Mož z velikim klobukom stoj »i naprej, prav na rob zidanega obrežja. — Častniki in mornarji od 'Francoza* smo, gosj>od, — odgovori. — Zapovednik naše eskadre prosi gospoda Tomaža Trubleta, imenovanega Tomaža Jagnje, vašega kapitana, za nujen razgovor. Ludvik se je sedaj toliko navadil teme. da razlikujejo njegove oči nekakšno nosili) iro, ki jo prenašajo štirje mornarski vajenci na ramah. — Hoj! — odgovori. — Prav rad! Ali naj pošljem čoln.' Nikakor, — odgovori mož z velikim klobukom. — Zapovednik dvoboju, ki ga je vzdržala dovolj ,eskadre •»** težko ranjen in se čolna dolgo, je končno podlegla in se potopila. S tem je bitka končana. Izmučeni in razbiti, v štiri ure trajajoči hudi bitki, so se Iloland-ei, ki jim je zasledovani plen vendarle ušel, umaknili v najlepšem redu sicer, toda z zelo klavrnim uspehom: Zadovoljiti so se morali, tla je ena njihovih linijskih ladij s svojimi osemdesetimi težkimi topovi stisnila poti seboj laliko fregato s štiriindvajsetimi žal ne more |K*>hižiti. Vsletl tega prosi goi*poda kapitana Tomaža Trubleta, naj mu oprosti, in ga vabi. naj mu izkaže prijaznost in naj se blagovoli sam potruditi k njemu. — Tudi prav, vik kratko. In steče, da sporoči to željo kapitanu. Tomažu sieer ni bilo posebno lahkimi ^ ljubo, da ga kličejo in motijo, — topovi. Zato so pa sami izgubili e- ( kljub temu se mu je pa zdelo, da no linijsko ladjo, ki jo je Tomaž s ga silita spodobnost in dolžnost. svojo lahko fregato zavzel in po-tem za žgal! Od osem drugih njihovih ladij je utrpela tudi najtežje poškodbe. Jambori in rajne so strte, stranske stene razpokane, kljuni razbiti, zatlki polomljeni, vzeli zevajoče odprte. S takšnimi polomljenimi škatljami na nadaljevanje bitke ni bilo niti misliti. Sovražno brodovje se je zato u-maknilo in gospoda tie Gabaret in de Ilarteloire sta kot zmagalca ostala na bojišču. Toda njuni ladji, ki sta bili še mnogo huje ob-tolčeni, ko holandske, bi nikdar ne bili zagledaJi domače francoske o-bale, tla ni prišel na pomoč To- da ne pusti tako uvažcvanili visokih častnikov čakati nase predolgo. Zato se požuri in kmalu zatem pozdravi s spoštovanjem ranjenega plemiča, ki leži pred njim brez moči na blazinah svoje nosilniee. Tomaž vidi pri tem plemiča s košato sivo brado, bledega, toda kljub temu odločnega in energičnega. Ta plemič se sedaj i velikim naporom dvigne, se ozre na svo- .s*vojega premoženja v borbi, ki je veljaki časti kraljeve mornarice. Pri svetem Ludviku, našem pa-tromi. fv imenu kralja kupujem vašo 'Lepo podlasico' za dvojno ceno, kakor ste jo dali nekoč, ko je bila ladja še nova. Sedaj Tomaž ni mogel in ni smel več molčati. — Gospod admiral. — pravi in tretjič sname svoj klobuk, — zelo sem zavezan vaši osebi. Toda prvič fregata ni moja, marveč sem ji le kapitan v službi njenega ar-matorja, gospoda viteza Danyca-na, ki je pa zelo bogat. Drugič i-mam pa tudi jaz toliko, kolikor si želim, in še kaj več. Da ne štejem premoženja, ki sem si ga nabral v prejšnjih pohodili, imam samo tu s seboj v kapitauskem kovčku nad sedemsto tisoč funt m- čistega zlata v lepili kovanih zlatnikih, ki so vsi moja izključna last in do katerih niipa nihče drugi pravice. — Sedemst©tisoč funtov zlata! odgovori Lud- _ vzJilLkne gosi>od de Gabaret in se čudom čudi. — Nič več in nič manj. — potrdi Tomaž samozavestno. S svojo edino rdko si sivi admiral pogladi brke. — Sedemstotisoč funtov zlata! — ponavlja polglasno in skoraj ne veruje. — Odkod za vraga pa imate tolikšen zaklad, gospod moj ? Tomaž ponosno poti pre levo ro-jko v bok: — Iz Ciudad Reala na Novi Granadi, gospod admiral! — pravi. — Pred nekoliko meseei sem z nekaterimi prijateljskimi Flibustejei zavzel to mesto v naskoku in je razdejal, da ni ostal kamen na kamnu. Beseda "Flibustejei" je učinkovala. Admiral je sedaj verjel. da se poljubljajo in si medsebojno gladijo brade. Nasprotno pa so .v Rimljani .gladko brili. Toda tudi pri m j ili ni bilo 'britje vedno v modi. »Prvi brivci so prišli v Rim s Sicilije in uvedli modo gladko obritih obrazov, ki se pa dolgo niso mogli uveljaviti, šele Seipio se je začel retlno brit i vsak dan. — V srednjem veku se bori moda dolgih brad z modo brjtja. V 12. ■'stoletju je nastopil seški škof proti bradi češ. da je to "moda Sara-cenov". ki se je mora dober krist ja.n sramovati. Po pridigi v cer-kvi je pristopil k angleškemu kra lju Ju vri,j. u I. ter mu v prisotnosti vsega dvora odstrigel brado. — Kralj ni protestiral in tako je bi! modi obritih obrazov zagotovljen u.-ipeh. Pariški parlament je leta 152ii prepovedal preprostemu ljudstvu nositi dolge brade. Baje se je skrivala v vsaki dolgi bradi nekaka nevarnost za državo. Saj je splošno znano, da so imeli vsi a-tenta'torji in zarotniki brade. Izjeme so pa povsod dovoljene, tako menda tudi ipri zarotnikih. Cesar Hadrijan je začel nositi v obritem Rimu dolgo brado, in sieer zato, ker je imel bradavice. S tem je zadel brivce v živo. Na jo ostalo mu roko in izpregovori jČudi! se je pa tem bolj. Potem po-iztežka: t gleda korzarja k širokimi očmi in —: Gospod. — pravi, — sicer so'naaljuje: me šele sedaj amputirali, vendar J _, sem vam hotel že danes izreči svo- (Dalje prihodnjič.) se zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. zadovoljne družipe priporočajo Tisočere Severa-ova Družiiuka Zdravila Skrbno so aestavjjena ter jih priporočajo oni, ki so jtir--uporabljali, zastran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. Če so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena. S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil: Severa'« Antiaepsol. Antiseptična. raireUčina xu Krajevno uporabo. Antiseptično sredstvo za Izptivanje ust. za Brsra-nje. zoper slabo napo, zgago, hrl-ptivost in un«te iVlJusti Cena 35 In 50 centov. Severa'« Regulator. Sploftna ton tka. za adravljenje bolezni. k| so posebno te nakani lastne. Cena 11.25. •evera'a E«kp. Antiseptično mazilo. Namenjeno aa o4pumo£ srbečici .ln drufim unetjem kot«. Cona 60 centov. Severa'« Cough Balsam. nrljetno in uspeSno sredstvo za zdravljenje kačlja. katerera povzroča unetje' v Krtu. ponavljajočega se ka&lja in hripavostJ. Cena 25 In 56 centov. •mri'« Gothardol. Liniment samo za, zunanjo uporabo. Priporočljiv za lokalno zdravljenje revmatičnih ali hevralelčalh bolečin« izpahkov. odrrnenj, oteklin. okorelih njJAlc, krčev ▼ 4ml-ficah in okorelih sklepov. Cena 30 in 60 centov. Sever«'« Piti«. Zoper zaprtje, ~ bolestni glavobol, omotico In rmenlco. ki Ja'poele-zaprtja. Cena 26 centov. sto*. .Severa!« JEsorka. Zanesljiv krilec želodca in odvajalna a ki otivlja in oja-cuje. Pri|j čljivo za stare in občutljive ljudi ter one. k} ae jim obrača, na. boljae. Vsled novih zdravilnih sestavin je izbora o zdravilo zoper neprebavo, zaprtje In n ©delavno stanje prebavnih organov. Qena 75c in 61.60. je pa tutli. da se| jwiniejo brade bakterije in bradač postane lahko raznašalec nalezljivih bolezni. — Zakaj nosijo torej dolge brade največkrat kirurgi in zd ravnik i •ploh.' To je problem. V 17. .sto- to porazen vtis. Vse je namreč pričakovalo, tla bo grofica razkrinkana šele pred sodiščem, potek proe.csa pa obloženko naravnost razbremenjuje, ln to je. k«ir marsikomu kvari lepe račune. POZO* ČITATELJI! let ju je zagovarjal neki kandidat SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR BLAZNIKOVE PRATIKE so na ni pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. ______Naročite SLO VENSKO-A M E- IrLKAXSKI koledar, ki je ja-ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ko zanimiv ter stane 50 centov. I "GLAS NARODA". NAJVEČJI Krog Božiča dobi vsak naročnik .krasen stenski Koledar brez- pretl pariško medicinsko fakulteto tezo. v kateri je dokazoval, da bi ženski zdravniki, osobito pa o-ni ki imajo opraviti s porodi —' sploh aie smeli nositi brade odnos no brkov. Zakaj ? Zato, je dejal, kandidat, da -se preprečijo nevar- • ne posledice, ki bi utegnile nastati rati i prijetne zdravnikove zuna-j njosti. — Naši zdravniki bi se ta-kenm kandidatu lepo zahvalili za : neumno namiga vanje. Kje pa najdete dobrega zdravnika, ki bi v svoji praksi sploh čutil, da ima! pred seboj žensko? DRŽAVAH. plačuo. Uredništvo Glas Naroda. GROFICA NA ZATOŽNI KLOPI Razprava proti grofici Tiotli-merjevi se nahajii sedaj v položaju. o katerem ni mogoče reči. ali bo /prinesel za obtoženko ugoden ali slab konec. Tudi dane* so bile zaslišane priče, ki so delo-mo izpovedale ugodno za .obtoženko. tleloma pa tudi zoper njo. Posebno jK>zornost. je vzbudila izjava tajnef*BT>vetiiika Riecka. ki je rekel, da ne ve. č»* so bili pri njem ukradeni rimski kristali, o katerih se ne ve spominjati, ee in ta način so prišle brade za nekaj j koliko jih je imel. časa zopet v modo. Tudi francoski J Še vsčjo senzacijo je povzročl-kralj Franc T., ki je bil leta 1521..[lo zaslišanje bi\TŠe neke grofičine ranjen v obraz, si je pustil rasti sobarice, ki je po dolgih ovinkih Severa'« Nervoton in Tablet«. Nervoton Kombinacija tekočine ln tablet. Priporočljivo za. odpravo nervoa-ne«a izčrpanja nespečnosti ali pomanjkanju Opanja, ki Je posledica ^srvoanostl. _Cena fl.t6. brado najbrže zato, da skrije brazgotino. Njegovemu zgled "u je sledilo ne le vse plemstvo, nego tudi škofje, ki se jim pa ta reč ni obnesla. Ko je namreč prišel bradati elennontski škof Duprat o Veliki noči Ji kafedrali, je naletel na tri kanonike. Eden je držal v rokah škarje in britev, drugi knjigo, odprto na strani, kjer so bile besede "barb is rasi s11, tretji je pa 'kazal s prstom na to knjigo. — Vsi so začeli križati "barbis rasis,? in plamili na škofa, ki jo je naglo odkuril v svoj grad Beauregard, kjer je baje od stralm omedlel in umrl. Jurij IV. je nosil dolgo brado v obliki pahljače. Ludovik XIII. je imel samo še bradico. — Ludovik XIV. je pa pustil rasti samo brke. Dvorni krogi, plemstvo in ljudstvo je kralja seve posnemalo in opustilo modo dolgih brad. Najfveč metamorfoz so doživeli brki. Karel Plešasti je nosil brke po kitajsko. V času Franca I. so nosili brke vodoravno, za časa Riohelieua in Mazarina pa izaviha-ne m namazane tako. da so štrleli kvišku kakor nemškemu cesarju Viljemu. Napoleon HI., je uvedel klasično modo vodoravnih, zelo dolgih in z voskom namazanih brk, ki so štrleli kvišku kako šilo. V stari Avst.riji je imel Win-dischgraetzov konjeniški polk privilegij briti brke. Nasprotno so pa dovolili v Franciji grenadirjem nositi brke. Za časa revolucije so smeli nositi brke vsi konjeniški pol'ki. razen dragemeev. Starega Napoleonovega vojaka si pa sploh ne (moremo misliti brez dolgih brk. Zato si lahko mislimo, 'kako težka je bila žrtev vseh častnikov in podčastnikov I. Napoleonovega polka, ki so si dali ostriči brke ter naipraviti iz njih blazinico za — '•rimskega kralja". Napoleonovega sinčka. Leta 1832 je predpisal maršal So uit brke za vso armado sploh, (prepovedal pa jih je ostro mornarici. Sredi 14. stoletja je bilo v Franciji prepovedano nositi brke fn brado sodnikom, advokatom in profesorjem. V novejšem času oaobito po svetovni vojni, so vse te zastarele o-mejitve izginile. Ati so brki odno-sno brada zdravju škodljivi ali koristmi ? Naziranja učenjakov si v tem 4»ogledu nasprotujejo. Nekateri trdijo, da varuje dolga brada obraz mraza in prehlajenja, drugi pa pravijo, da se koža na obrazu utrdi, če se redno brijemo in izpostavljamo obraz vremenskim izpremembam. (Zopet dragi so pa iftnenjp, da ostane na brjadi ves in da delujejo brki pri ditiar kdt fihr. Vse tp je res, rm prišla do besetai in prosil, naj se stvari intimnega značaja n« znašajo v javnost, posebno š<4 z ozirom na to, ker je pri razpravi navzoč mož obtoženke. .grof Botlimer. Policija je dalje predložila sodišču neke dokumente, iz katerih izhaja, da je grofica Bothmerjeva podedovala perilo, ki ga je prodajala in o katerem je preiskovalni sodnik menil, da izvira iz tatvin pri tajnem svetniku Riecku. Radi teh dokazov je bila razprava za dva dni odgodena. Splošno se opaža, tla napravlja potek procesa na potsdamsko eli- NAZNANtLO IN ZAHVALA. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da naju je smrt ugi-abila ljubljeno ženo in maiter oziroma sestro FRANČIJSKO PAJSAR, (roj. Troha). Umrla je 20. novembra na posledicah težke operacije. Pokojna je bila rojena leta 18S1 v P od lip i pri Vrlini ki. V starem kraju zapušča starise in brata, tukaj pa -zapoixea dve sestri, enega brata, pet otroik in mene žalujočega soproga. Tempotom se zahvaljujem dr. Marija Pomagaj, št. 79 K. S. K. ♦Tednote, kojega članiea je bila pokojna, za 'kra.se n venec in tak p lep pogreb, kakor tudi Mr. John Cankarju, predsedniku omenjenega društva, za ves trud in naklonjenost. Dalje hvala vsem. ki SO podali vence, to je: družini Mesec in Tro-ha. uslužbenci Slov Zadružne trgovine v Waukegan >n North Chicago. in Slov. Oit-adnici, mlajši oddelek. Ilvala tudi vsem drugim znancem in prijateljem, ki so pokojno obi?4kovali in nam stali na strani v teh težkih urah. Ti pa 'ljubljena žena in mati. počivaj v miru in nas viden je nad zvezdami! Žalujoči ostali: John Pajsar, soprog. John, frank, Stanly, Frances in Ana, otroci. Ivana 8em*or, Agnas Spacapon, bc^/tn. Ivan Troha, brat Waukegan, 111., 30. nov. 1925. VABILO na VESEUC0 katero priredi DRUŠTVO SV. JOŽEFA, Štv. 20, J. S. K. J. v Gilbert, Minnesota. na Novega leta dan, 1. januarja, 1926. v dvorani rojaka Antona indihar. Zaritih for no ob L', uri popohLin. Vstofminit __ Zti (rti 1'tislr olrtH'i i'.'ir Otrokom, ki ni»o Člani .Alhidinskega oddelka !>.» vstop dovo ljen le v spremstvu nariše v. A« rtsdici bo ujmi a i .vrst na godba /tod vodstvom /troj. Johna F. K* rn-a. Ta prireditev bo nekaj posebnega in v našem mestu še ni l>i lo take zabave: preskrbljeno bo vsemogoče, tla bo vsakdo na šel i lo vol j neprisiljenega razvedrila. Zatt> vabimo v>e rojake in rojakinje i/, (iilberia in so veselice polnoštevilno vdeleže. po čbinom in članicam naše .Jednoi« sednjih mest, tla se te naš« seli no j ki polagamo na srre da ne pozabijo na to zabavo Na veselo »videnj« dvorani. 1. januarja l!»L'»; v 1 inliharjevi o D P. o H . NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi leto« pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, . New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNICA Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! i V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga jeJur&sno tr^o vezana ter stane ¥3*00. Tj k 1 Slovenic Publishing Company 82 Cortlsndt Street Mew York, H. T. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! . . . -is fJLAS NARODA. 5. DEC. 1923. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. ZASLUŽEK VOJNIH VETERANOV Za "Glas Naroda" priredil G. P. 3:1 (Nadaljevanje.) IVisiljcua smatrati «.»* za žrtev trpkih snovražtiikov. za mueenieO neizprosne usode, je pričela t'lain* polagoma razmišljati o os vet i. /.\v!jmje se ji je zdelo kot bitka, v tkateri mora beti človek oborožen n pr«zi ranjeni, da se ga ne rani in s poguiiioin. da ne podleže. 1'rcrklinjala je pomis-leke ve*ti. ki .so jo izročili z zvezanima rokama nasprotnikom ter -i ]>risegla. tla -e ne bo ot za enkrat pravee človeštva, se ni hotela še nadalje brigali za pravico in dolžnost, temvtč žrtvovati Vse svojim namenom. Po njenih nazorih mi sr izpremenila vsa liitja v pomožna -sredstva \ nje«ie namene in sklenila je voditi v><\ moške in ženske kot fi-jrure šaha. da tlobi partijo. Osvetiti se nad Athenais. ponižati vojvodo, t o je bil njen cilj. Ti mu /alo^tneimi zadoščenju os vete bi služilo vse in prva žr-tev je postala velikodušni, plemenito nn.-deči Filip, on, ki je sanjal le o tem. da vrne >voji oboževani Claire moteni mir 111 izgubljeno srečo. Baronica se ni mogla zadržati ter jc odkrito karala despotične nainenc svoje prijateljice. Ta okruta mešanica pravice in krivice, katero si je i/.mLslila. Claire, da zadosti svojemu mrzlemu egoizmu, s<- je zdela mladi ženi tako ne smiselna, da jo je pripisovala prena-|M lo>ti živcev ter domnevala, tla bo v kratkem izginila. Skušala pa je dopovedati svoji prijateljic:, da ni tako lahko -ti-ra nizi rati živih in mislečih bitjih, kol si je -predstavljala Claire. Se-veila, gospod Derblav si je lahko laskal, da se ga sprejme v družino kot j«* lleaulie-u in go-tovo se ne bo sikušal izogniti nobenim stroškom. da se poroči s tako deklico kot je Claire. V nadomestilo za služb, katero je izkazal Filip mladi deklici, ko ji je pomagal, da trenutno porazi svoje sovražnike, mu je podala Claire roko. To je bilo popolnoma v redu. Kakšno bodočnost pa je nameravala pripraviti temu možu? In kaj bo rekel Filip k temu, čo bo našel žensko, kateri se bo približal v. odpritiini rokami in nežnimi besedami na usrtnih, mrzlo in nedostopno I * aire je pripi-ovalu snubitev gospoda Denblav izključno le čast 1I1 h pju. Ali -bi ne bilo mogoče te snubitve pojasniti z ljubeznijo? t»oto\o, špekulacija igra dandanes veliko uslugo pri sklepanju za-koaiov in ljudje se radi pečajo s premoženjem bodoče žene, a koncem konca je še vedno najti moške. ki vzamejo žene iz ljubezni in zakaj naj bi ne spatial gospod Derblav med slednje? Claire je zrla na celo stvar enostransko, a baronica je ustraja-la j m* i tem, tla ji osvetli položaj od vseli strani. Rekla je, da je v zakonu žena zalo redko vladarica svojega moža, ker je moški že po svojem značaju nagnjen k zapovedovanju. Ce bi se gospod Derblav. ki je najJirž v.elo dobro vedel, kaj hoče. uprl ter podrl vse sklepe, kaj bi se moglo izcimiti iz tega spopada nasprotujoče si duševne eneržijc ? Stvar se ni tikala izbežne zveze par ur. katere se sklene v salonu za pahljačami, da se uspešno zarrši kako intrigo, temveč zveze za celo življenje in tovariša ni mogoče odpustiti .s tem, da se mu v zalivalo za izkazane -usluge ponudi konce prstov v poljub. Dokler je še čas, j<» tireba razmišljati o tem : Eiikrat poročen, ne more človek več zbežati. kajti zakon ni nikaka 'komedija^ če pu sti človek vnemar \-so previdnost. Vsled tega je boljše od»-5topiti preje kot pa je prejiozno. Vtii ti razlogi p^ niso napravili na Claire niti najmanjšega utiša in pripravljena je bila tvegati vse kot pa izpremeniti svoje načrte. Hotela je vabutliti domnevo kot da je ona sama zavrnila vojvodo in vsled tega je hotela biti preje poročena kot pa 011. Poročni dan je bil že določen in nobena stvar je ni mogla omajati v njenem skle-pu. Spoznala pa je. da je bila nespametna, ko je razodela baronici najbolj tajne misli svoje thtše in vsltyl tega je sklenila igrati -hinav-ščino tudi pred tsvojo prijateljico. Svoje krčevito stisnjene potenc je prisilila k ^inehu ter pomilo-vala v lahko šaljivem tonu gospoda IXerblay. ki bo našel v bližajoči se zvezi komaj predn<*»ti. katere je očividno pričakoval. Baronica se jti, daLa varati ter upala, da bo bodočnost razpršila temno melan N>lijo prijateljice ter pomirila njemo bolestno razburjenje. K temu si je še rek'la, da je zakon vedno .poln »presenečen za mlado deklico in da ponavadi pomiri Uidi najbolj burne značaje. (Dalja prihodnji*.) UNOCKWOOO * UHO«n«OML B. *. Na sliki vidite dva 'bivša ameriška vojaika. ki sta bila pohabljena v svetovni vojni. Kruh <-i služita z izdelovanjem modelov raznih jadernie. ki >o v šestnajstem stoletju križarile po morju. Štiri leta v sovjetskih ječah. Pariški "Matin" priobčujefso nazivali avto. ki jc vozil ujetni-tragično zgodbo Korzičana Jo-jke) ter me gnali k zaslišanju. — scplia Koullansa. ki je — eden! Cekist. ki me je izpra-ševal. je bil izmed neštetih — pretrpel doi-jredom avstrij-ki zid ime. mu je ga leta v robštvu ruskih bolj-j bilo Roller. Ruščino je obvladal ševikov. ČitaU smo že nešteto |le slabo. z.ito. meje vedno izpra-sličnih zgodb, in ena je bila seval v francoščini. Obtožen sem bolj tnpka kot druga. Vzlic te- bil vohunstva na k-oris-t Francije, mu smo se odločili, da objavi- in Roller me je vedno, kadar so 1110 to povest trpljenja in groze in nesreče. Joseph Ronllans se je nedavno povrnil iz Rusije. Ni se podal tja kot časnikar, da bi poslušal inter-vjuve in prirejal bankete, tudi ni šel trgovat in prodajat konuini- živel tekom poldrugolutncga bivanja v ječah ob Belem morju. Leta 1924 so me prepeljali v Sibirijo, ki je bila takrai "v modi" za politične zločince. Tam sem sicer kolikortoliko užival svobodo toda prehranjevati sean se moral sam, dela pa ni bilo mogoče dobiti nikjer. Bilo je liujše- kakor v Solovkiju. Končno mi. je napočil dan svobode. Bilo je takrat, ko je Francija priznala sovj«-t»». Odpeljali so me v Moskvo, kjer so me za dva meseca zaprli v Lubiaitko. nekega dne pa so nje poklicali in mi naznanili, da sem svoboden pod j>ogojeni. da ostanem xtafaio v Niž-neni NovgorodU. Tam sem zvedel tla pride v Moskvo kot francoski poslanik Ilerbette. Na predvecei njegovega prihoda scan brez dovoljenja sedel na vlak. do>3pel v Mo-skvo, kjer sem sti vtihotapi"! 11a kolodvor. Ko sem zagledal franco sko delegacijo, sem planil pod njeno okrilje. Brio je pre]x>zno, da bi me čeka, aretirala: bil sem pod varstvom francoske zastave. Toda moral sem čakali še mesece in mesece, predno se mi je posrečilo odrešiti še ženo in otroka. Prod kratkim sem dospel v Pariz, kjer nimam -ne stanovanja ne sredstev za življenje. Moja eksistenca je uničena, ostala je v ruskih bolj ševi.ških temnicah. . . . me privedli predenj, nagovoril 7 besedami: — Čaka vas poroka s smrtjo! Iz podganje pa*ti so me prepeljali v posebno eelic.o. Iz Taganke sem prišel v Lubianko. glavni stan čeke. potem pa v ječo "Bu- stom francoskega blaga. Dolga 4.tyrki". Cez nekaj mesecev so mi leta, od 8. januarja 1921. do 23. 'smrtno kazen spremenili v petletno ječo. ter me posJali v zbirališče v Kalmogorv ob Belem morju. Vlekli so me tja do Arhangel- januarja 192"). je prebil v sovjee-skih ječah; najprej je bil obsoen na smrt. nato* pomiloščen na pet let težke ječe. gonili so ga iz Ka>- z menoj vred- pa še celo gru- kaza do Belega morja, iz famozne moskovske Lubianke na skrajni sibirski iztok. Šele ko je Francija priznala sovjete, so ga komisarji izpustili na svobodo. Joseph Ro-ullans je star komaj petindvajset let. »toda njegovo čelo je razorano otl globokih brazd, kakor lice starca. I "sta njegova so prazna, škrbinasta : zobe mu je razjcdel skorbut. ko je bil leto dni zaprt v samostanu Solovki. severno Arhangelska. Preko ustnic se mu vleče globoka brazgotina — posledica udarca z revolverjevim kopitom, ki 111 u ga je zadal .sovjetski komisar v Tiflisii. Toda naj pripoveduje sam : — Moji starši so med vojno prebivali v Kavkazu, in zato sem o-tal v Rusiji še potem, ko so rdeče čete poplavile Georgijo. Bil sem aretiran, obenem z menoj pa so zgrabili sov jet i vse moje rojake in več tisoč ruskih in georgij-skih oficirjev. Vrgli so nas v trd-njaVske ječe v Meteku. Živeli smo globoko doli poti zemljo, kamor ni nikdar zašel soLnčni žarek. Vsako noč je prišel med nas komisar Schulmann, kojega službeni naziv je bil "poveljnik smrti"' ter je izbral izmed nas one. ki zaslužili*' smrt. Včasih jih je odvedel seboj do še>»tdeset. Pobili so jih kar na trdnjavskem dvorišču. — Nekoč je bil izbran za smrt neki Tartar. ki pa ni hotel radovoljno it izpred -puške. Tedaj je poveljnik brez besede potegnil revolver in ustrelil Tartara pred mojimi očmi. . . Tudi mene so obsodili glasom člena 66. na "najvišjo kazen", in noč za nočjo sem pričakoval, kdaj me bodo odvedli. Nekega dne so prišli pome, me naložili na posebni voz, ki je bil določen izključno samo za obsojence na smrt. Odpeljali so me v Moskvo, kjer'Vi moral nastopiti pred -sodnim dvorom čeke. Potoval sem v etapah, med-potoma a»o me vlačili po ječah v Bakuju. v Rostovu, v Kozlovu. ki so bile vse prenapolnjene s svečeniki. Takrat so namreč so v jet i divjali predvsem proti cerkvi. Ko so me privlekli v Moskvo, -o me najprej vrgli v '"sobašnik" (pasji hlev), nato pa v ''krvso-lovko" (podganjo past) tnganske ječe. V pasjem hlevu so bili moški in ženske zaprti skupno, in bik) nas je osemindvajset, ki smo bili tesno natrpani v majhnem prostoru. V podganji pasti pa so bili moški ločeni otl žensk. Vsaka dva aji tri dni so me odvedli iz ječe in me potisnili z drugimi nesTeč- TF^I m Mretanje parnikov - Shipping New* 9. dccembra: Berengaria, Cherbourg* 10. decembra: Luetzaw, Bremen. 12. decembra: Homeric. Cherbourg: ^ut S«vol«, Havre; George Waahington, Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Columbua, Cherbourg. Bremen. 16. decembra: Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay. Hamburg . 11. decembra: Andania. Hamburg. 22- decembra: Rochambeau, Havre. 26. decembra: Parla. Ham; Cleveland. Ham-burg; Prea. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg- 29. decembra: Berlin. Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. januarja: Olympic. Cherlwuijr. 6. januarja: I>« Omsfif, Havre. , 7. januarja: -Mltei t Ballin, ll:unburg. 9. januarja: Levili than. Ch*rb.>urs; Rorrncaria, Ch»-rbours;: i.:i S;»v«>;e. Havre. 12. januarja: • Al nenehen. t""herbourpr, rircmen. 14. januarja: Thurlngln, Hamburg. 16. januarja: raris, Havre: Majestic. Chcrhotirg. 20. januarja: I'rea. Hard ng, Hrenien. 21. lanuarja: I>čut.si-hlan.l, Hamburg. 23 januarja: Anilania. Cherlxi.ur?:. 27. lanuarja: Suffron. Havre. 29. Januarja: Martha Washington, Ti st. 30. Januarja: Aquitania. Havre. Ch«rl»o\irg: France, čo soeijalistov in vse člane vlade Kepublike Daljnega Vzhoda. Od Arhangelska do Kolmogarvja .smo poto-vali peš (68 vrst) v mrazu 40 stopinj poti ničlo. Večina mojih sotrpinov je podlegla strašnim naporom. Kolmogorvsko taborišče j«' bila pravcata slika pnkla. Bilo nas je tam nad devet tisoč političnih zlo-čintM-v. in dan za dnem. so ]>riha-jali novi. Da so ntvvodošU dobiii prostora, so od časa do časa post relrl i fpo 2-")0 do :JOO oseb. ki so jih izbrali 11a slepo srečo izmed nesrečnikov^ In vendar, kadar >,o sovjeti orostra-11 i Rusij i ka k protirevolne i jonarni atentat, ji' prišlo iz Moskve povelje. pobiti med nami toliko in toliko talcev. Po dnevi so nas pošiljali v šunio sekat drevje. To delo je bilo skoraj nadčloveško in vsalk tlan je ostalo več mož v gozdu. —-Tisti, 'ki niso mogli na delo, so bili kaznovani; poleti so jih izpostavili nage nioskitom, ki so v neskončnih ninožinaii okuievali ta-mošn.jo pokrajino. Nekega dne sem obolefl m nisem mogel oditi 11a delo ; vrgli so me v temnico, ki je bila tako tesna, da nisem mogel v nji ne stati, ne.sedeti, ne leči. — Imela je dva metra od tal malo lino. ki jc bila tako ozka, da so me komaj vrgli skozi vanjo v ječo. Vrait 'temnica ni imela. V tej ječi so me pitstili 27 ur, in ko so »ne potegnili iz nje, mi je obleka strohnela na tejesu.. Tako sem prebil tam devet me-seceiv, nato pet mesecev v Solovkiju, slavnem samostanu, ki »o ga boljševiki upepelili in izpremenili v taborišče. Nekega dne sem bil v Solovkiju priča strašnemu prizoru. Naš poveljnik je bil neki žid Ro.se ji thai, ki je popival od jutra do večera. V*ak dan smo se smeli dve uri sprehajati na dvorišču. Ti«ti dan smo se baš podali na dvorišče, ko pridrvi Rosenthal za nami in zakrrči.. da se moramo vrniti v taborišče. Ker se mu nisino hoteli pokoriti, je dvignil revoh ver in ustrelil med nas. Jaz in še nekateri drugi smo hitro, popadali na tla. ko pa snio v=tfali. je ležalo na »tleh pet soeijalistov. ki so jih zadele krogle. Med njimi je bila ndka žena v. dojenčkom na prsih. Bila je mrtva, otrok pa ranjen na nogi. Za ta zločin je bil Rosenthal odlikovan: bil je odpoklican v Moskvo, kjer so ga imenovali za poglavarja čeke v Klinu ( v okolici Mo Ave*) ... ' Toda bilo bi predolgo in prestrašilo, če bi hotel pripovedovati Koliko Čehov je na Francoskem. Pariški "L'Excelsior'' poroča, kako Franeo-cka kontrolira tujce ter navaja številke o inozemeih na Francoskem. Pri tej priliki navaja Ust med tujoi število Čeho-slovakov. Vseh Čehoslovakov na Francoskem je 39.991.-V departmental senskem s Parizom je 83S7 Oeho.Slovakov. To število je neznatno. Če ga primerjamo s številom dragih narodov. Poljakov je na Francoskem — posebno med rudarji in na kmeitih — 310.26."». Lahov pa 807,659. Poštne mn-Tniro s hieroglifi. V spomin na stoletnico obstoja južno-ameriške republike Bolivije izda boli vijaka vlada spominske poštne' iznamke. ki ostanejo neomejeno dobo v veljavi. S fiTa-teli-stičnega stališča bodo imele rečeno znamke jako originalno o-pravo. in sicer hieroglifske motive. ki bodo na vseh 19. vrsta'U znamk. Tu gre za posnetek hieroglifov na vratih Solnca. starega svetišča Inkov v Tihuauaku. Vlod teeymont v japonskem prevodu. Najsiavnejši -seušun Oavrič iz Obrežja, Srem : zadnje bivališče E>etroit, Mieh. Bogoljub Gjukanov iz Mokri-nja; zadnje bivališče Cincinnati, Ohio. Stjepan Debac iz Nore Race. Belovar; zadnji naslov Johns-tewn, Pa. Hrigita Sokol, rojena Binek, vdova Telatko; zadnji naslov Dur>*ea, Pa. Sejfo Drnda iz Plevi ja; zadnji ua-dov Liberty, Pa. Sava Vukadinovič iz Platičeva. okraj Ruma. Srem. Kdor bi kaij vedel o teh ljudeh, je naproxen, da blagovoli naznaniti: Izseljenskemu Poslanem f Commissioner of Emigration), 443 W. 22. St., New York City. 8LOVENSKI FANT -star 26 let se želi seznaniti s Slovensko od 18 do 26 let «taro. Pršite na : Lenard Kamnet, Box 317, Slickville, Pa. v nzki vred v 'črno košaro' (kakor 'o vseh ^rozotdh, tki sem jih pre- P O Z O X ! Naš zastopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee, W«s.. bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike r Shabovgan, Wis. vProsimo čitatelje Glas Naroda da mu gredo na roko. . .--v. o. j* CUNARD V JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) Znižane eene v tretjem razredu za tja in nazaj. F LJVBUASO in nazaj na BERENGARIJI ) Qo1n AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do Jugoslavije. Odplutjn ol» sobotah. Tukaj nastanjeni potniki, so j>rl|iuS«"eni. ne da l>i bili podvrž«-ni kvoti. Vj»i potniki tretjega* razreda so v kabinah. NVprrkosljvn £-isto«"a. Izborna hrana. Za podrobnosti vprašajte lokal, agenta, ali pa CUNARD LINE 25 Broadway New York Če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-i Amerikanski Koledar aa leto^ j 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Itada bi izvedela za naslov svojega brata .1 OS LP A VR1£. doma iz Dol. Z emu na pri Ilirski P»i-*triči. Sporočiti mu imam nekaj važnega. Ce kdo ve. naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Marija Potepan, Rosewood Ave., Cleveland, U. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. Naši parnlki na tri vijake RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enokabinski parnlki CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY. THURINGIA $198 — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA OPrtUTJA Za. povratna dovoljenja ln em iene ln otrok« do 18. Is ta brea, da bi bili »teti ▼ kvoto. T rojene oeebe se tudi ne ttejej« kvoto. Btarill ln otroci od 14. * 21. leta amerllklh driavljanov p Imajo prednost v kroti FIBti ■ pojasnila Prodajama romm lists taa vsi pf« ge; tudi preko Trsta sam ore j« Jp* goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt It, How York Pozor čitatelji. Oposorft« trgorco tm t-brtnlke, pri katerih kop«< Joto ali BJkročoto trn fto « mjik postrežbo ndorolM oglašujejo v lixtn "GU* Karoda". S tem Uprava "Glaa Varodar Prav vsakdo— kdor kaj lice) kdor kaj ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; praT faakdo priznava, da imajo fadoTit mpek —■ MALI OOLAU m