11 430306 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
3{1993), st. 4 7. april 1993 
*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 
*************************************** 
SEJ A SEKCIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 
Dne 18. 3. 1993 so se sestali clani Sekcije za visokosolske knjiznice, ki deluje v okviru Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije. Najbolj po­membni tocki dnevnega reda sta bili razprava 
o nadaljnjem delu sekcije in priprava na jesen­sko posvetovanje ZBDS. 
Pri evidentiranju neresenih problemov na podrocju delovanja visokosolskih knjiznic so clani menili, da so se vedno najbolj pereci pro­blemi naslednji: 
-neustrezen status viskosolskih knjiznic na posameznih fakultetah oziroma na Univerzi, -imenovanje osrednjih knjiznic za doloce­na strokovna podrocja ter -vkljucevanje visokosolskih knjiznic v sis­tem COBISS. 
Pri razpravi o programu dela sekcije so se clani dogovorili, da je potrebno nadalje­vati s prizadevanji za izboljsanje statusa vi­sokosolskih knjiznic. V ta namen so predla­gali obisk pri dr. Pavletu Zgagi, drzavnemu sekretarju na Ministrstvu za solstvo in sport, <la bi ga seznanili z neustreznim statusom vi­sokosolskih knjiznic ter ga obenem prosili za 1 podporo pri resevanju tega problema. Prav tako so predlagali ponoven obisk pri rektorju Univerze v Ljubljani dr. Mihu Tislerju ter pri novemu rektorju Univerze v Mariboru. Naj ob tej priloznosti tudi omenim, da smo lansko leto ze bili na razgovoru pri rektorju ljubljanske Univerze, ki je takrat izrazil razumevanje za nase probleme in obljubil podporo Univerze. Zal pa razgovora z dr. Alojzijem Krizmanom, rektorjem mariborske Univerze, nismo mogli realizirati zaradi njegove prezaposlenosti. 
Ciani sekcije so prav tako opozorili, da se bodo po sprejetju Zakona o visokem solstvu spreminjali tudi statuti fakultet in Univerze. Knjiznicarji si bodo morali prizadevati, da bodo novi statuti njihovih fakultet vsebovali tudi clen, ki bo opredeljeval status in delova­nje visokosolskih knjiznic. 
Glede imenovanja osrednjih knjiznic za dolocena strokovna podrocja so predlagali, da je treba pri Ministrstvu za znanost in tehnolo­gijo urgirati za pospesitev postopka imenova­nja osrednjih knjiznic. 
V okviru posvetovanja Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije, ki bo jeseni v Mariboru, bo sekcija ponovno organizirala okroglo mizo. Ciani sekcije so predlagali dve temi in sicer 
Visokosolski knjiinicar med Scilo in K aribdo ter OPAC v sluzbi uporabnika. Na naslednjem sestanku se bodo clani dokoncno dogovorili o izbrani temi. 
Ana Martelanc 

*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 
*************************************** 
K DRZAVNEMU 
PRORACUNU ZA 
LETO 1993 
JAVNI PROTEST UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE SIK SLOVENIJE 
V cetrtek, 18. marca 1993, se je v Ljubljani sestal Upravni odbor Zveze splosnoizobraze­valnih knjiznic Slovenije in posebno pozornost namenil podatku, ki je alarmanten in je do­koncno prestopil nas ze v prejsnjih letih krepko naceti tolerancni prag. Predlog republiskega proracuna za leto 1993 splosnoizobrazevalnim knjiznicam namenja skupno 125.000.000 SIT za nakup knjiznih gradiv. Povedano drugace to pomeni, da bomo namesto 140 knjig, ki bi jih po veljavnem standardu za republiski denar morali kupiti na vsakih 1000 prebival­cev, zmogli le 28 knjig, oziroma 14 % stan­darda. Ce knjigo na Slovenskem na ta nacin obravnava republiski proracun, ki naj bi zago­tovil 70 % sredstev za nakup, si lahko mislimo, kako se bodo do te postavke obnasali obcinski proracuni, ki so zadolzeni za ostalih 30 % de­narJa. 
Draga knjiga in drasticno zmanjsana kupna moc sta po povprecnih podatkih za leto 1992 v knjiznice pognali trikrat vec ljudi kot leto poprej. Kako se bodo na te potrebe knjiznice lahko odzivale, ni treba ugibati. 
Kaj knjiga pomeni za slovensko narodno in kulturno identiteto, je bilo ze tolikokrat po­vedano, da je postalo fraza. Knjiga ali re-vija v knjiznici ne pomeni le poceni in kva­litetne kulturne oskrbe mnozic, ampak tudi osnovni transfer strokovnih znanj, ki jih nasa druzba krvavo potrebuje. Ljudje so povecano potrebo po znanju kot pogoju za evropsko kva­liteto zivljenja vzeli zares, vlada pa ocitno ne. Upravni odbor se v imenu slovenskih knjiznic obraca na vlado in slovensko javnost z zahtevo, da se do usode slovenske knjige in knjiznic z vso odgovornostjo opredeli. 
Ljubljana, 18. 3. 1993 
Upravni odbor Zveze SIK Slovenije 
PROTESTNA BESEDA NA KULTURNISKEM ZBORU 

V CANKARJEVEM DOMU 
Oglasam se v imenu delavcev iz 60 splosnoizobrazevalnih knjiznic in v interesu vec kot 335.000 vclanjenih in drugih bralcev, ki ne morejo razumeti macehovskega odnosa se­danje vlade do knjige in drugega knjiznicnega gradiva, "svetovno vzgledno" prikazanega v skopuski in socialno-nojevski proracunski od­meri borih 125.000.000 tolarjev za nakup knjiznicnega gradiva, namenjenega brezplacni izposoji. 
Pred leti je bil sprejet dogovor, da drzava financira nakup 70 %, obcina pa 30 % v odnosu na standard. To je sedaj vse poruseno. 
Mar vlada ne ve, da s tern ukrepom pri­staja na 15-odstotnem izpolnjevanju minimal­nih standardov ali na letnem nakupu le 60.000 namesto 280.000 knjiznicnih enot, torej na vec kot 4,6-kratnem odstopanju od svojih normal­nih obveznosti, da v odnosu na leto 1991 skoraj 2-krat slabsa ponudbo bralcem in da neustav­ljivo potiska slovenski narod v se bolj odmak­njeno in zaplankano evropsko obrobje? 
Mar vladi ni jasno, da pomeni knjiga ne le bogatenje pismenosti, ampak tudi posredova­nje virov znanja, spodbujanje in ustvarjanje energije za cim bolj ucinkovito in konkurencno vstopanje v evropske gospodarske in druge to­kove? 
Mar se vlada odreka pragmaticnemu in stateskemu, v marsikateri evropski drzavi veckrat preverjenemu ravnanju, da bi prav v pogojih gospodarske krize in socialnih stisk, ki jih dandanes dozivljamo v nasi mladi sa­mostojni in neodvisni drzavi, morali nameniti nakupu knjiznicnega gradiva za brezplacno iz­posojo celo vec sredstev, kot jih terjajo mini­malni standardi ter da vec sredstev za knjigo pomeni pomirjanje socialnih napetosti in dol­gorocno nabiranje znanja za pogumnejse izsto­panje iz sedanjih gospodarskih zagat? 
Prav razburis se, ko gledas, kako vlada fi­nancno strada ze dachausko izstradanega in kako neracionalno pita kateregakoli ze prevec rejenega proracunskega potrosnika. 
Mar vladi ni mar, da pristaja na dejstvu, da je sirjenje pismenosti, znanja in kulture z bo­rimi 125 milijoni toliko vredno, kolikor je na­kup ene 150-milimetrske rabljene havbice ali dveh rabljenih in zastarelih tankov tipa T-55 ali desetih laserskih razdaljemerov? Knjiznica, v kateri delam, bi letos zaradi takega ukrepa s sredstvi republiskega proracuna nakupila na­mesto s standardom dolocenih 8400 in Jani na­bavljenih 3300 knjiznicnih enot le 1800 enot, kar pomeni manj kot en izvod v Sloveniji pro­izvedenega naslova. 
Ne strinjamo se tudi z radikalnim zmanjse­vanjem sredstev za racunalnisko opremljanje SIK in za nakup dveh bibliobusov; s slednjim bo preprecena izposoja novega in starejsega gradiva v demogafsko ogrozenih krajih. 
Zato podpiramo prizadevanja MK, da vlada pozene proracunsko krivuljo navzgor, cetudi ali predvsem z vracanjem prometnega davka od prodaje knjiznicnega gradiva. 
Vlada naj ne pricakuje, da bodo vrste po nekdanjem vzhodnem evropskem vzoru pred knjiznicami zdrzale vec let. Pot navzdol je treba cimprej spremeniti v vzpenjanje. Zato po domace vladi: nehajte, nehajte! 
Ljubljana, 17. 3. 1993 Rajko Slokar 

DRZAVLJANSKIPROTEST 
K tern protestom dodajam svoj drzavljanski (zaenkrat, hvala drzavi, tudi se, ceprav nizek, davkoplacevalski) protest tudi jaz, ker drzava ukinja moje pravice do dostopnosti informa­cij, knjiznicnega gradiva, se posebej knjiznega. (Opomba: Temeljna knjiznica za clovekove pravice Sveta za varstvo clovekovih pravic je na Pravni fakulteti.) 
Sem med tistimi nesrecnezi, ki si zaradi prenizke place ne morejo kupiti vseh knjig, casopisja ... , hkrat.i pa tudi srecnez, ker potre­bujem tega gradiva vec, kot bi si ga lahko ku­pila, tudi ob boljsi placi, ce se hocem aktivno vkljuciti v zivljenje te druzbe in ce hocem ohraniti svoji podobi vredno zivljenje. 
Zato POTREBUJEM knjiznico, predvsem splosnoizobrazevalno. Pa nisem nic poseb­nega, takih "povprecnezev" je v Sloveniji ve­liko, drzav z vlado, ki predlaga v svojem proracunu tak prispevek za kulturo, kot da vsi njeni drzavljani prejemajo poslanske place, pa malo. Saj so poslanci vsaj toliko premeteni, da si ne zagajo veje, kaj veje, korenin. 
Spostovani poslanci, ne zahtevam vase place, opozarjam vas le, da ste odgovorni tudi za varovanje drzave in njenih prebivalcev. Tega pa se ne varuje le s topovi, ampak z zna­njem, z razgledanostjo (ne vase zagledanostjo), s kulturo. Kako je mozno to storiti, pa so vam knjiznicarji ze veckrat povedali. 
Ljubljana, 17. 3. 1993 Silva Novljan 
MEDNARODNI KNJIZNI KVIZ 
LANI IN LETOS 

KONCAN MEDNARODNI KVIZ "KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ" 
(Jz SLOVENIJE IZZREBANA LINDA HRVATIN IZ KOPRA) 
Slovenija se je lani vkljucila v mednarodni kviz "Kristof Kolumb in doba odkritij". Vse­bino in podobo kviza je oblikovala ustanova Stiftung Lesen iz Mainza. 
Republisko organizacijo kviza je prevzel pripravljalni odbor (NUK, Knjiznica Otona Zupancica -Enota Pionirska knjiznica, Zveza prijateljev mladine in Zveza bralnih znack). Akcijo so zaceli z 2. aprilom 1992, mednaro­dnim dnevom mladinske knjige. Ta clan je bila v Ljubljani razstava knjig z naslovom "Ko ze­mlja postane · okrogla" . V se splosnoizobraze­valne knjiznice v Sloveniji in zamejstvu so do­bile bibliografijo te razstave in tako tudi stro­kovno pomoc za izpeljavo kviza v svoji obcini. V mesecu maju 1992 je NUK organizirala se­minar o razvijanju bralnih sposobnosti, kate­rega so se udelezile vse splosnoizobrazevalne knjiznice, ki so bile temeljne izvajalke te ak­cije. Dobile so navodila, vprasalnike in pla­kate. Vecina knjiznic je ze v zacetku maja lani zacela s postavitvijo razstav in pripravo ucencev na resevanje kviza. Ucenci so resevali kviz posamezno ali skupinsko v solah, pred­vsem pa v splosnoizobrazevalnih knjiznicah do konca avgusta 1992. Akcija se je zakljucila z republisko prireditvijo z naslovom "Ob dnevu zlatih knjig". Prireditev sta 17. septembra pri­
pravili v Ljubljani Zveza prijateljev mladine in Zveza bralnih znack. 
Na zanimivo in poucno iskanje skritega za­klada je bilo povabljenih 60 izzrebanih otrok iz obcinskih zakljucnih prireditev. 
Zaklad so iskali po Ljubljani in po njenih kulturno informativnih zavodih. Pri tern so bili popolnoma samostojni, brez spremljeval­cev, le z zemljevidom Ljubljane v rokah. 
Na kvizu "Kolumb in doba odkritij" je sode­lovalo 5754 otrok povprecne starosti od 13 do 15 let. Eden izmed sodeluj.ocih otrok, ki je bil izzreban iz posamezne drzave, se bo s prijate­ljem, ki si ga bo sam izbral, udelezil mednaro­dnega tabora "Po Gutenbergovih stopinjah" v Mainzu letos julija. 
V Osrednji knjiznici Srecka Vilharja v Ko­pru smo lani v mesecu juliju postavili raz­stavo z naslovom "Kristof Kolumb in doba odkritij". Na ogled je bila v avli osrednje knjiznicne zgradbe. Obiskali so jo stevilni ra­zredi osnovnih in srednjih sol iz Kopra in oko­lice. V citalnici Oddelka za delo z mladimi bralci so ucenci nasli odgovore na vprasanja kviza. Ustrezno literaturo so imeli pripra­vljeno in na voljo kadarkoli. Odposlanih je bilo 120 resitev, ki so bile vse pravilno resene. Zakljusna prireditev in zrebanjeje bilo 10. sep­tembra v mali gledaliski dvorani v Kopru. Na krajsem kulturnem programu je nastopil An­drej Strmecki, pedagog iz Ljubljane. Ucence je z glasbo in petjem popeljal med juznoameriska ljudstva, v svet njihove zgodovine in kulture. Po prireditvi je bilo zrebanje. Izzrebana je bila Mahne Nevenka, ki je bila povabljena na zakljucno republisko prireditev v Ljubljano. Nasa knjiznica ji je podarila knjizno nagrado, Zveza prijateljev mladine Koper pa ji je za na­grado ponudila potovanje v Gardaland. 
Vse pravilne resitve so bile poslane v Ljub­ljano, od tam pa, skupaj z ostalimi iz vse Slo­venije, na glavno mednarodno zrebanje v Ma­mz. 
Iz Slovenije je bila izzrebana Linda Hrvatin iz Kopra, ucenka Osnovne sole Dusana Bor­dona. Omenjena sola se je od koprskih sol najbolj stevilno odzvala na kviz. Nagrajenka se bo v casu od 25. do 31. julija 1993 udelezila literarnega mednarodnega tabora v Mainzu, skupaj s prijateljem (prijateljico), ki si ga ho sama izbrala. 
Take in podobne akcije vzpodbujajo mlade 
bralce k obiskovanju knjiznice, k branju in raz­
iskovanju. 
Za leto 1993 je v pripravi kviz na temo "Knjige gradijo mostove", na katerem bodo mladi od 8. do 12. leta s pomocjo ugank is­kali literarne junake in mladinsko literaturo. Sodelovali bodo otroci iz vec evropskih drzav in sicer pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Zveze avstrijskih zaloznikov, zalozbe Bibiana iz Bratislave in Stiftung Lesen iz Mainza. 
Osrednja knjiznica Srecka Vilharja Koper, Oddelek za delo z mladimi bralci, Nives Andric 
EVROPSKI TEDEN KNJIGE 
EVROPSKI KNJIZNI KVIZ "KNJIGE GRADIJO MOSTOVE" 
Pionirska knjiznica, enota Knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani, je nosilka slovenske ak­cije letoiinjega evropskega knjiznega kviza, ki ga vsako leto pripravlja zahodnonemska usta­nova za pospesevanje branja Stiftung Lesen iz Mainza. Pionirska knjiznica je v sodelo­vanje k letosnji akciji pritegnila glavne sode­lavce iz lanske akcije (saj se spominjate, Ian­ski kviz je bi) namenjen Kolumbu in dobi od­kritij !): Zvezo bra.lnih znack in Zvezo pri­jateljev mladine ter splosnoizobrazevalne in solske knjiznice po vsej Sloveniji (pri anima­ciji splosnoizobra.zevalnih knjiznic je ponudila pomoc Enota za razvoj knjiznicarstva iz NUK, pri animaciji solskih knjiznic pa Zavod Repu­blike Slovenije za solstvo in sport). 
Akcija bo potekala podobno kot lani prek mreze splosnoizobrazevalnih knjiznic po vsej Sloveniji, ki bodo potem akcijo propagirale in izvajale vsaka po svoje naprej v svojem oko­lju, najbrz bodo sodelovale podobno kot lani predvsem s solami oz. solskimi knjiznicami, pa tudi drugimi organizacijami. Pri tern bodo lahko izkoristile lanske izkusnje, ko so prvic izvajale evropski kviz. 
Akcija se bo zacela ob Evropskem tednu knjige (to bo drugi teden v maju), tedaj bodo SIK-i po posti prejeli natisnjene vprasalnike ter drugo gradivo z natancnimi navodili. Semi­narja ob zacetku akcije ne bo! Resevanje kviza naj bi potekalo do zacetka septembra, zbrane odgovore in ime enega izzrebanega resevalca bodo poslali Zvezi prijateljev mladine v Lju­bljani, ki je poleg zbiranja vprasalnikov tudi letos prevzela zakljucno prireditev, ki bo v Ljubljani 17. septembra na Dan zlatih knjig. Otroci bodo kviz torej lahko resevali kar stiri mesece. Vse resitve kviza moramo poslati v Mainz do 30. septembra, kjer bodo spet med resevalci iz vsake sodelujoce drzave izzrebali po enega otroka, ki ho za nagrado dobil potovanje v tujino skupaj s se enim spre­mljevalcem. (Med slovenskimi resevalci lan­skega kviza "Kolumb in doba odkritij" je bila izzrebana Linda Hrvatin, ki je resitev oddala v knjiznici v Kopru). 
Ceprav se bo akcija zacela sele drugi teden V maju, ze sedaj sporocamo knjiznicarjem V mladinskih oddelkih SIK-ov, solskim knjizni­carjem, mentorjem Bralne znacke in drugim zainteresiranim animatorjem kviza v svojem okolju naslove knjig, ki bodo vkljucene v kviz: 
• 
R. Kipling, Knjiga o dzungli 

• 
A. Lindgren, Pika Nogavicka 

• 
M. Ende, Momo 


• 
S. Lagerlof, Nils Holgerson 

• 
II. Ch. Andersen, Snezna kraljica 

• 
Ch. Dickens, Oliver Twist 

• 
C. Collodi, Ostrzek 

• 
E. Kastner, Konferenca zi vali (ki pa ni prevedena v slovenscino; najver­jetneje jo bomo nadomestili z ustreznim delom slovenskega avtorja) 


Mladinski knjiznicarji v SIK-ih, posredujete te naslove svojim osnovnim solam, svoje mlade obiskovalce pa v svojih knjiznicah spretno opo­zorite na te knjige. Kviz je primeren za otroke od 9. do 14. !eta. 
Pionirska knjiznica ob letosnjem 2. aprilu -Mednarodnem dnevu mladinskih knjig -pri­pravlja razstavo kvalitetne mladinske litera­ture, ki je vcasih tudi zahtevnejsa za branje in razumevanje. Razstava pa ho vkljucevala le dela zgoraj nastetih avtorjev in med njimi vsa dela iz kviza. Nam pripravljalcem razstave je strokovni izziv, kako pridobiti otroke k branju zahtevnejse kva.litetne literature. Zato homo ob razstavi pripravili spremno studijsko gra­divo, ki ho v pomoc mladinskim knjiznicarjem pri vzbujanju bralnih interesov pri mladih. Nam vsem mora biti v izziv ne le pridobiti otroke k resevanju kviza, ampak k branju knjig, ki jih vkljucuje kviz, in k branju sploh. Zato se tudi letos v akcijo ponovno vkljucuje Zveza bralnih znack in eno od prebranih knjig iz letosnjega kviza vkljucuje v svoj program za prihodnje solsko leto. 
Ker pa je sporocilo letosnjega kviza "knjige gradijo mostove" , torej "sozitje" v najsirsem pomenu besede, nam je v pripravi razstave dodaten izziv razmislek, koliko branje knjig z ustreznimi sporocili v resnici lahko prispeva k bolj kvalitetnemu medsebojnemu zivljenju. 
To spremno studijsko gradivo ho Pionirska knjiznica poslala vsem SIK-om in drugim or­ganizatorjem kviza takoj po otvoritvi razstave, torej po 2. aprilu . Pionirska knjiznica vljudno prosi, da SIK, ki letos iz kakrsnihkoli razlo­gov ne more sodelovati v akciji, to nemudoma sporoci Pionirski knjiznici v Ljubljani, Komen­skega 9 (tel.: 317-269). 
Tilka J amnik 
OPOMBA: Program razstave in prireditev v okviru projekta "Knjige gradijo mostove" ob­javljamo v rubriki OBVESTILA. -F. Z. 
*************************************** 
STANDARD I 
*************************************** 
MEDNARODNO STATISTICNO SPREMLJANJE DELOVANJA KNJIZNIC 
Omenili smo ze (v prejsnji stevilki KN), da je tudi mednarodno statisticno spremlja­nje dejavnosti knjiznic urejeno s standardi in priporocili. Na tern podrocju so ze vec kot stirideset let aktivni UNESCO s svojim ura­dom za statistiko, IFLA (t.i. odbor za stati­stiko in standarde) in druge razlicne nevladne organizacije. 
Prve aktivnosti segajo v leto 1951, ko je bi! takrat sodelujocim 60 drzavam razposlan kra­tek vprasalnik UNESCO, ki je zajemal nekaj osnovnih statisticnih informacij o fondih, iz­posoji, obisku in clanih knjiznice. Klasifika­cija knjiznic, ki je bila uvedena ze leta 1952 (locila je: nacionalne, splosnoizobrazevalne, visokosolske oz. univerzitetne, solske in speci­alne knjiznice), velja se <lanes -kljub spremem­bam in razvoju knjiznic in njihove dejavnosti. Zapisala so jo tudi t.i. UNESCO priporocila 
iz lcta 1970, ISO TC 46 pa jo je uposteval pri 
pripravi posodobljenih standardov (1991). 
Pri drugih podatkih, ki jih zbira UNESCO, pa je v stirih desetletjih kar nekajkrat prislo do sprememb. Pri podatku o stevilu knjiznic oz. enot do !eta 1966 npr. ni bilo razlikovanja med upravnimi enotami in izposojevalisci, o knjiznicnem fondu pa se je prvih 15 let zbiral le podatek o stevilu enot, ne pa tudi loceno po vrstah gradiva. Tega !eta se zacnejo zbirati se podatki o dolzini knjiznicnih polic ter prvic in zadnjic o stevilu prirasta (enote). 
Statistika o krozenju gradiva (izposoji) je najprej zbirala podatke o posojenih enotah na <lorn, v knjiznico in medbibliotecno. Medbi­bliotecna izposoja je bila "zanimiva" le pri dveh zbiranjih podatkov, izposoja na <lorn in v knjiznici paje izpadla iz vprasalnika !eta 1966. 
Skoraj dvajset let (do 1970) so "vzdrzala" vprasanja glede stevila naslovov periodike, clanstva in obiskov. Vprasanje o tekocih iz­datkih knjiznic je bilo uvedeno !eta 1954, glede investicij pa !eta 1962. Podatke o prihodkih knjiznic je UNESCO zbiral le dvakrat (1954 in 1956). 
Rekli bi lahko, da so bili v dveh desetle­tjih ( do omenjenih Priporocil iz !eta 1970) UNESCO vprasalniki o delovanju knjiznic -dokaj enostavni. Na zacetku so povprasevali po petih vrstah podatkov, nikoli pa ne vec kot po devetih . Podatke je UNESCO za vse tipe knjiznic objavljal v eni tabeli. Leta 1970 je UNESCO na Generalni konferenci sprejel priporocila, ki se nanasajo na med­narodno standardizacijo spremljanja delovanja knjiznic. Podatke naj bi posredovala nacio­nalna telesa, odgovorna za zbiranje, definicije, prezentacijo itd. teh podatkov, kar naj bi iz­boljsalo njihovo mednarodno primerljivost. 
Priporocila niso prinesla kaksnih radikalnih sprememb, ceprav so predstavljala sintezo dol­goletnih dogovarjanj in usklajevanj . Med dru­gim se ponovno uvede zbiranje podatkov o iz­posoji, knjiznicne delavce razdeli na redno in delno zaposlene ter doda nekaj manjsih po­pravkov pri vprasanjih. Clanice UNESCO so bile dolzne slediti zapisanim principom, kar naj bi izboljsalo tako kvaliteto kot kvantiteto nacionalnih podatkov, zlasti pa ( tako zeleno) primerljivost. 
Zal mnoge drzave UNESCO priporocil se danes niso sposobne izvajati, saj mnoge sploh nimajo nacionalnih teles, ki bi bila odgo­vorna za zbiranje in posredovanje podatkov o knjiznicah, ce pa jih ze imajo, njihovi stati­sticni sistemi niso sposobni regularno, siste­maticno in vsestransko zbirati potrebne po­datke. Ponekod zbirajo podatke o knjiznicah v letu, ki se ne ujemajo z letom zbiranja po­datkov na mednarodni ravni ali pa zbirajo po­datke le o dolocenem tipu knjiznic. Dogaja se tudi, da drzava sicer zbira podatke o delova­nju knjiznic, a se njihov obseg in vsebina ne ujemajo s Priporocili UNESCO. 
Pricakovanja (ali pa zelje), da bodo Pri­porocila izboljsala stanje, se torej niso ure­snicila. Prvi popis, ki je sledil njihovi objavi, je sicer bil kar uspesen -2/3 drzav je vrnilo vprasalnike, pri naslednjih dveh popisih je bilo 56% vrnjenih, !eta 1978 le se 48%. Med 100­120 drzavami, ki so sodelovale oz. vrnile pri treh popisih vprasalnike, jih je 1 /5 odgovorilo, da nimajo podatkov, 1/5 jih je dala le podatke za eno vrsto knjiznic. Tako je bilo bolj ali manj kompletnih le cca. 40-45% vprasalnikov, ob tern pa je vecina drzav vsakic dala podatke za drugo vrsto knjiznic. Proucevanje razvoja oz. trendov pa je pri taksnih podatkih nemogoce ali vsaj metodolosko nekorektno. 
Leta 1971 so na srecanju v Pragi, ki je obravnavalo program zbiranja podatkov o knjiznicah, sodelovali tudi predstavniki IFLA odbora za statistiko in ISO TC 46. Ugoto­vili so, da podatki, ki jih UNESCO zbira, ne zadoscajo za vse potrebne analize delovanja knjiznic. UNESCO naj bi zato v sodelovanju zlasti z IFLA, ISO in FID vzpodbudil nadalj­nje studije ter dopolnil svoje vprasalnike. Res, 
vprasalniki se razsirijo z vprasanji o prostorih, 
citalniskih sedezih in skupni dolzini polic. 
Tudi IFLA se je s problematiko nekaj let ukvarjala zelo intenzivno ter 1976. sprejela do­govor z UNESCO uradom za statistiko glede priprave delovnega gradiva o reviziji UNESCO programa zbiranja podatkov. Osnutek gradiva je bi! predmet razprave na srecanju v Bruslju !eta 1977, zakljucki pa vidni v vprasalniku za leto 1978 (pri knjiznicnem fondu sprasujejo ne le po enotah in dolzini polic, ampak tudi po naslovih; sprasujejo tudi po audiovizuelnem in drugem neknjiznem• gradivu; medbibliotecna izposoja se razdeli na t.i. notranjo in izposojo z drugimi drzavami itd.). 
Uvedene spremembe so bile dobro sprejete, rezultati glede vrnjenih vprasalnikov pa zopet bolj revni -vrnile so jih v glavnem evropske drzave. In zopet poskus, da se stanje po­pravi -tokrat je bilo srecanje v Kopenhagnu (1979) . Dan je bi! predlog, da se splosni (sku­pni) vprasalnik predela v dva ali tri locene (glede na tipe knjiznice) in se spremeni fas zbiranja podatkov -namesto distribucije vseh vrst vprasalnikov vsaka tri !eta, naj bi vsako leto razposiljali le eno vrsto vprasalnikov. Pre­dlogje bil !eta 1981 v Leipzigu sprejet in ze !eta 1982 je UNESCO zbiral le podatke o delova­nju nacionalnih in javnih knjiznic, leta 1982 o visokosolskih in solskih ter 1984. o specialnih knjiznicah. Odstotek vrnjenih vprasalnikov se je povecal v povprecju :ia 20%, seveda pa bi lahko razpravljali o uporabnosti na nov nacin zbranih podatkov (letne primerjave npr. med razlicnimi vrstami knjiznic ze niso vec mozne). 
Zal je bil uspeh kratkotrajen -ze pri dru­gem "krogu" zbiranja podatkov so bili rezul­tati ponovno slabsi. Kaj torej storiti -zlasti IFLA? Se poenostaviti vprasalnik, bolje ob­razloziti posamezna vprasanja ... Vee o trenu­tnem stanju, revidiranem ISO standardu ter stanju pri nas pa bomo zapisali naslednjic. 
Melita Ambrozic Povzeto po: 
-Khin Wai Thi: Four Decades of Inter­
national Library Statistics. (IFLA Journal 
14(1988)2) 
-Recommendation concerning the Inter­national Standardization of Library Statistics. (UNESCO, Paris, 13 November 1970) 
*************************************** 
PREDSTAVLJAMO VAM 
*************************************** 
VSEBINSKA OBDELAVA V SISTEMU COBISS 
V sebinska obdelava 
+ avtomatizacija 
= ??? 
Vsebinska obdelava v sistemu COBISS ve­lja za najvecji in najtezje resljiv problem. Obdelovalci oz. vnasalci s(m)o se ze od vsega zacetka srecevali s stevilnimi . pro­blemi in nejasnostmi. Resitve, ki smo se jih oprijemali, so bile spreplet tradicije pri klasicni ( "pes") obdelavi, uvidevanja novih moznosti racunalniskega zapisa ter individu­alne domisljije posameznika, knjiznice ali od­delka, ki je knjiznicno gradivo vsebinsko obde­loval. 0 poenotenju vsebinske obdelave je bi! govor sicer ze davno pred vstopom racunalnika v knjiznico (predvsem na nivoju nacionalk bivse Jugoslavije), vendar se je problem poka­zal v vseh svojih razseznostih sele z vzajemno katalogizacijo. Pokazalo se je, kako razlicne so lahko predstave o tern, kaj je vsebinsko obde­lana enota knjiznicnega gradiva. 
V sistemu vzajemne katalogizacije so odprte razlicne poti vsebinskega opredeljevanja gra­diva. Obicajno klasificiramo posamezno enoto 
z besedno oznako ( deskriptorjem, geslom) in s 
stevilcno oznako (pri nas je uveljavljen sistem 
UDK). Tu pa se pricenjajo problemi: Kako 
naj bodo oblikovani deskriptorji? V katera po­
lja naj se vnasajo? Kako "dolg" in s priveski 
okra.sen naj bo UDK vrstilec? In se veliko spe­
cificnih problemov, ki izvirajo iz potreb posa­
meznih knjiznic in posameznih vrst gradiva ... 
Pri delu in spremljanju dela drugih smo scasoma uspeli dileme artikulirati tako, da se je pokazalo nekaj moznih resitev. Ena (naj­bolj enostavna) je nekontroliran vnos nekon­troliranih deskriptorjev v polje, ki je temu na­menjeno -v 610a. Te resitve smo se na zacetku oprijeli prakticno vsi. Od tu naprej se ponu­jata dve moznosti: po eni strani vzpostavi­tev nekaksne kontrole nad deskriptorji v po­lju 610a (npr. izdelava kontrolnih izpisov, ki so v pomoc tako obdelovalcu kot uporabniku pri iskanju), po drugi strani pa prehod na po­lja 600-609, ki so namenjena racunalnisko kon­troliranemu vnosu in ki v principu zahtevajo kot podlago ustrezne normativne datoteke, ki dolocajo, kako naj se posamezna deskriptorska beseda ali formulacija oblikuje. 
Koordinacija poenotenja vsebinske obdelave in normativne kontrole 
V zacetku leta 1993 smo v NUK obliko­vali koordinacijsko skupino, ki se bo ukvarjala z vsebinsko obdelavo in normativnimi dato­tekami v sistemu COBISS. Koordinator vse­binske obdelave v sistemu bodi Franci Zore, ostali sodelavci pa Joze Kokole, Zlata Dimec, Tatjana Banic, Darko Vrhovsek, Lidija Wa­gner, Jalka Kastelic, Jelka Gazvoda in Ta­tjana Kovac. Naloge, ki smo si jih zasta­vili, zaobsegajo teoretske raziskave (vkljucno s studijem formata UNIMARC Authorities), pregled ze pripravljenih navodil za vnos ter razlicnih seznamov deskriptorjev, koordinacijo 
z drugimi slovenskimi knjiznicami ter z IZUM­om in izdelavo razlicnih normativnih datotek, za zacetek normativne datoteke osebnih imen. Poleg navodil za vnos bo treba pripraviti tudi ustrezno izobrazevanje obdelovalcev in infor­matorjev. Prvi sklepi oz. rezultati usklajevanja so na~ 
slednji: 
o' DESKRIPTORJI. Pripravljamo se na pre­hod vnasanja v polja 600-609. Mnenje strokovnjakov in "praktikov" je, data po­lja omogocajo bolj kvalitetno obdelavo in iskanje, pri tern pa ne bi smeli izgubiti prednosti prejsnjega sistema. 
/3' UPORABNIK. Da uporabnik ne bo pri­krajsan za enostavnejse nacine iskanja po deskriptorjih, naj IZUM vgradi iskalni indeks, ki bo frazno in besedno pokril vsa polja in podpolja od 600 do 609. Nov nacin vnasanja pa bo omogocil na­tancnejse poizvedbe z ze obsojecimi iskal­nimi indeksi. 
r' KAZALO NACIONALNE BIBLIOGRAFIJE. Do sedaj je bilo kazalo slovenske nacio­nalne bibliografije narejeno z rotacijo de­skriptorjev iz polja 610a. Navodila in pri­porocila za vnos v polja 600-609 morajo upostevati tudi zahtevo po moznosti izde­lave ustreznega kazala (npr. priporocilo o kolicini podpolj, ki se naj uporabljajo, in v katerih primerih). 
6' NORMATIVNE DATOTEKE. Naceloma pri­stajamo na izkoriscanje moznosti, ki jih ponuja UNIMARC. IZUM bo predstavil programske moznosti, mi pa homo pri­pravljali strukture zapisov. Posameznih datotek se bomo lotevali po segmentih; najprej je na vrsti normativna datoteka 1men. 
Na koordinacijskem sestanku med NUK-om in IZUM-om smo s pricetkom nasega dela se­znanili tudi IZUM . Predstavniki IZUM-a pa so nam povedali, da je prevod dela UNIMARC Authorities v sklepni fazi. Program dela smo predstavili tudi na seji strokovnega sveta CO­BISS 22. 3. 1993 v Mariboru. Naloga NUK-a je, da pripravi navodila za vnos deskriptorjev, v IZUM-u pa se bodo z oblikovanjem norma­tivnih datotek priceli ukvarjati v drugi polovici !eta. 
Pri nasem delu ho nadvse pomembno tudi sodelovanje z drugimi knjiznicami, saj gre za skupno nalogo vseh, ki vnasajo bibliografske zapise v sistemu COBISS. 
Franci Zore 


SEMINAR ZA UCITELJE BIOLOGIJE SREDNJIH SOL 
26. in 27. marca 1993 je bil na II. gimna­ziji Maribor dvodnevni seminar za ucitelje bi­ologije srednjih sol, ki ga je organizirala pe­dagoska svetovalka za biologijo Anka Zupan. 
U delezilo se ga je 43 uciteljev in laboran­tov biologije sre<lnjih sol obcin Maribor, Ptuj, Murska Sobota, L,~ndava, Ljutomer, Gornja Radgona, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroskem. 
V okviru seminarja sta bili tudi dve biblio­pedagoski delavnici v knjiznici II. gimnazije Maribor z naslovom Uporaba strokovnih in­f ormacij pri pouku biologije v srednji soli, ki sta ju vodili prof. biologije Sonja Vesenjak in knjiznicarka Majda Steinbuch. 
Udelezenci seminarja so resevali ze pripra­vljene delovne liste za iskanje informacij na ucno temo Morje in oceani ter pri tern upo­rabljali knjiinicno gradivo solske knjiznice. Na koncu so o opravljenem delu porocali in tudi ocenili tak nacin dela v knjiznici. 
V drugem delu pedagoske delavnice je Majda Steinbuch predstavila pedagosko de­javnost solske knjiznice, racunalnisko podprt knjiznicni informacijski sistem Slovenije CO­BISS in online iskanje informacij v sistemu COBISS/OPAC. 
Ucitelji so si med bioloskim knjiznicnim gra­divom izbrali doloceno ucno temo in izdelali delovne liste za iskanje informacij na to temo. 
Na osnovi ankete je bila ocena seminarja zelo pozitivna in med stevilnimi novostmi, ki so jih ucitelji na seminarju spoznali in jih bodo lahko pri pouku uporabljali, je tudi uporaba strokovne literature, iskanje, proucevanje m predstavitev razlicnih informacij. 
Anka Zupan Zavod RS za solstvo in sport in Majda Steinbuch 
II. gimnazija Maribor 
*************************************** 
KNJIZNICE V BOSNI IN HERCEGOVINI 
*************************************** 
PODATKI O NARODNI IN UNIVERZITETNI BIBLIOTEKI BOSNE IN HERCEGOVINE IZ SARAJEVA 
Narodna in univerzitetna biblioteka Bosne in Hercegovine ( "N arodna i univerzitetska bi­blioteka", NUB) je bila ustanovljena !eta 1945 kot centralna nacionalna knjiznica Muslima­nov, Hrvatov, Srbov in Zidov. Po ustanovitvi Sarajevske univerze !eta 1949 je prevzela vlogo univerzitetne in znanstvene knjiznice. 
Svoj knjiznicni fond dopolnjuje z obveznim izvodom, z zapuscinami, darovi, nakupi in z zameno. V relativno kratkem casu je knjiznica pridobila glavnino ustreznih knjig, casopisov in casnikov ter veliko stevilo rokopisov iz ob­dobja avstroogrske vladavine, iz obdobja tako imenovane versajske J ugoslavije in druge sve­tovne vojne. Zakon o posiljanju obveznega iz­voda iz !eta 1945 je omogocil, da je NUB re­dno dobivala vse tiskano gradivo iz jugoslovan­skih republik. Knjiznica je zbirala in obde­lovala doktorske disertacije, znanstvene razi­skave, uradne publikacije, glasbeno in slikovno gradivo, avdiovizuelni material, gramofonske plosce itd. Bila je depositarna knjiznica Une~ sea. Strokovno literaturo v tujih jezikih za potrebe znanosti in univerzitetnega studija je pridobivala v glavnem z medbibliotecno izpo­sojo, zamenami in nakupi. Zato je sodelovala z vec kot 250 knjiznicami po svetu in uporab­ljala najpomembnejse haze podatkov. 
NUB je imela vec kot milijon in pol zvez­kov, obdelanih po mednarodnih standardih, v okviru znanstvenih in tehnicnih sistemov, ki jih je projektiral Institut informacijskih zna­nosti iz Maribora. Vse bibliotekarske dejavno­sti smo avtomatizirali, znanstveno informira­nje je potekalo prek Referalnega centra. Koo­perativni online sistem pa je potekal na jugo­slovanski, evropski in svetovni ravni. 
Poleg tega je NUB objavljala letne biblio­grafske pregelede knjig in periodike. Zacela je z velikim projektom retrospektivne biblio­grafije Bosne in Hercegovine od nastanka pis­menosti do danasnjega casa. Do <lanes je iz­dana kriticna izdaja znanega rokopisa Gradivo za bibliografijo Bosne in Hercegovine Ferdi­nanda Velca, potem bibliografija franciskanov Srebrne Bosne dr. Anteja Slavka Kovacica, pri­pravljena je tudi izdaja prvega zvezka retro­spektivne bibliografije starejsih izdaj "bosni­aka" , ki so v zbirkah NUB. 
Razvojni oddelek je pripravil strokovni ela­borat za graditev nove NUB in za adaptacijo Vijecnice, kjer je pred pozarom bila knjiznica. Arhitekti so naredili idejni projekt za obe va­rianti . Pred vojno je bilo potrebno pripraviti izvedbeni projekt in pridobiti tehnicno doku­mentacijo. 
V knjiznici je bilo zaposlenih 112 ljudi, od 
11 
tega jih je imela vec kot polovica visokosolsko izobrazbo, enajst ljudi je imelo najvisje nazive bodisi iz bibliotekarstva, informatike ali doku­mentalistike. 
POSLEDICE POZARA V NARODNI IN UNIVERZITETNI BIBLIOTEKI V SARAJEVU 
V voJm, ki pustosi v BiH, so bile poskodovane stevilne kulturne in znanstvene ustanove. Najvec skode in izgub je utrpela Vijecnica, kjer je bila knjiznica, ki je kulturni spomenik prve vrste in simbol mesta Sara­jeva. Zgrajena je v psevdo-maverskem stilu za potrebe mestne vlade avstroogrske uprave, prav tako je bil v njej sedez Prvega bosan­skega zbora. V njej je bila ustanovljena in je dolgo delovala Akademija znanosti BiH, prav tako mnogi drugi znanstveni zavodi in izo­brazevalne institucije. V zacetku petdesetih let je nasla v Vijecnici zatocisce tudi NUB, ki se je s 6.000 m2 povrsine prilagajala zah­tevam modernega knjiznicnega in informacij­skega centra. 
Ze na zacetku vojne vihre -od 6. aprila pa do pozara v noci med 23. in 24. avgustom 1992 -je bila s srbskih polozajev, razporejenih po hribih Sarajeva, sistematicno raketirana vsa Bascarsija, staro jedro Sarajeva, s tern pa se­veda tudi Vijecnica. 
Do tega tragicnega pozara, ki so ga pov­zrocile rakete z vnetljivim polnjenjem, je bila Vijecnica veckrat zadeta s projektili razlicnih mer in moci , ki so pustili globoke sledi na strehah in starih fasadah. Vijecnica je v tern pozaru zgorela do konstrukcije in v plamenih so izginile vse knjige, ki so bile v zgornjih nadstropjih skladisca, v ucilnicah in delov­nih kabinetih. Zgorela je Avstrijska citalnica, pravkar urejeni kabinet britanskega centra, racunalniski center, ves fond za prosti pri­stop, vse zbirke namenjene izobrazevanju, iz­ginile so bibliografije, enciklopedije, slovarji, temeljna dela za znanost in umetnost, precej jugoslovanske in bosansko-hercegovske perio­dike, glasbena zbirka, tujejezicne knjige, ume­tniske monografije, de! knjig v juznoslovanskih jezikih. 
Na sreco so se ohranile inkunabule, roko­pisi, arhivski material, raritete, vse knjige "bosniake" in najvaznejsi izvodi bosansko­hercegovske periodike. Velik de! gradiva razlicnih skupin je bil resen zaradi pomanjka­nja skladiscnih prostorov, ker je bil v improvi­ziranih skladiscih. 
Ceprav skode in obsega izgub se nismo do konca ocenili, lahko trdimo, da je praznina ogromna in da nekaterih stvari ne bo mogoce nadomestiti. 
MEDNARODNIPROJEKTZA OBNOVO NARODNE IN UNIVERZITETNE 
BIBLIOTEKE BIH 
Da bi ublazili posledice te tragicne nesrece, ki je z dvojno mocjo prizadela kulturo BiH in poskodovala njeno duhovno identiteto, so stevilne evropske drzave podprle prizadeva­nja, da se ne glede na vojno zacne obnavljati knjiznicni fond in revitalizirati nacionalko. 
N acionalne knjiznice Hrvaske, Slovenije in Makedonije ter Institut informacijskih zna­nosti iz Maribora so podprli projekt resta­vracije Vijecnice in popravilo NUB -najprej z zbiranjem in izbiranjem publikacij, nabavo tehnicnih pripomockov, pa tudi z uslugami pri komunikacijah z mednarodnimi in nacional­nimi organizacijami, saj je BiH informacijsko in prometno blokirana. 
Helsinski parlament v Pragi in druge mi­rovne organizacije so se prav tako pridruzili tej akciji in ji dali mednaroden znacaj . Vee evrop­skih knjiznic nam ze pomaga tako pri zbiranju gradiva kot pri marketinskih uslugah ali pa z denarjem. Menimo, da bi bilo najbolje, da se vse aktivnosti odvijajo v okviru Unesca in Ifie in da je, ce je mogoce, glavno intelektualno gibalo mednarodni PEN klub. 
Prosimo vas, da glede na dogovor podprete iniciativo in da se zavzamete, da dobi dimen­zijo mednarodne solidarnosti in da se hkrati z enega mesta usmerja nacrtova.nje, pridobiva­nje publikacij, nakupi informacijske tehnolo­gije in zbiranje denarnih sredstev, posebno od fondacije. 
dr. Borivoj Pistalo, direktor NUB Sarajevo 
P. S. Vsa tri besedila predstavljajo delovno gradivo, ki nam ga je po pogovoru s predstav­niki NUK poslal direktor Narodne in univer­zitetne biblioteke Bosne in Hercegovine iz Sa­rajeva. Tekst je poslovenila Tereza Policnik­Cermelj. -F. Z. 
*************************************** 
OBVESTILA 
*************************************** 
Posvetovanje ZBDS 1993: Knjiznica -oblikovanje in ponudba infonnacij, Ma­ribor, 23. in 24. september 1993. V ja­nuarski stevilki Knjiznifarskih novic smo vas obvestili, da bo letosnje strokovno posvetova­nje ZBDS v Mariboru od 23. do 24. septembra, krovna tema pa bo "Knjiznica -oblikovanje in ponudba informacij" (takrat smo govorili kar 
o "Informacijskem managementu"). Predvi­doma bo znasala kotizacija okoli 70 DEM, po­drobnejse teme pa bodo: 
1. V si vidiki infonnacijskega dela 
1.1. izdelava in priprava informacijskih vi-rov 
1.2. izbor in evalvacija informacijskih virov 
1.3. uporaba informacijskih virov 
1.4. ekonomski vidiki priprave informacij 
1.5. evalvacija informacij 
1.6. 
oplemenitena informacija 

2. 
Trzenje informacij 


2.1. ekonomski vidiki uporabe informacij 
2.2. 
ekonomski vidiki diseminacije informa­cij 

3. 
Prilagajanje uporabniku in njego­vim zahtevam 


3.1. identifikacija potencialnih uporabnikov 
3.2. motiviranje in aktiviranje (pasivnih) uporabnikov 
Vse, ki menite, da bi lahko na predlagane vsebine povedali kaj zanimivega ali sprozili konstruktivno razpravo, ponovno pozivamo, da pripravite referat! 
Rok za oddajo prijave: 30. april 1993! 
Rok za oddajo referata: 20. junij 1993! 
Predsedstvo ZBDS "Knjige gradijo mostove". Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, je bila v Pionirski knjiznici na Komenskega 9 v Lju­bljani otvoritev razstave z naslovom "Knjige gradijo mostove" . Razstava bo odprta do 
28. maja vsak delavnik od 10. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob torkih in cetrtkih bo organizirano vodstvo skupin, ki jih lahko prijavite po telefonu 317-269. V okviru razstave vabijo tudi na naslednje prireditve (vse so brezplacne): 
V torek, 6. aprila ob 10.uri: razgovor s pi­sateljem lvom Zormanom; te dni bo izsla pri Drzavrii zalozbi Slovenije njegova knjiga "Bolecina odrascanja". 
V sredo, 7. aprila ob 10. uri: srecanje s pesnikom Borisom A. Novakom, ki pri Drzavni zalozbi Slovenije ureja mladinsko li­teraturo. 
V sredo, 14. aprila ob 9. uri: Knjige gra­dijo mostove -strokovno srefanje slovenskih mladinskih knjiznicarjev na temo spodbujanje k branju; gostja srefanja bo prof. Dora Gobec. 
V sredo, 21. aprila ob 9.15: knjizne uganke -"Vseh svojih sto in sto let zivljenja bi dala, ce bi le en dan mogla biti clovek." 
(H. Ch. Andersen, Mala morska deklica) 
Ure pravljic: v'sak torek ob 17. uri, za otroke od 4. leta naprej. -6. aprila: Rudyard Kipling, Stvarjenje pa­savcev; -13. aprila: Hans Christian Andersen, Palcica; -20. aprila: Astrid Lindgren, Bratec in klju­kec s strehe. 
Igralne ure s knjigo: vsak cetrtek ob 
17. uri, za otroke od 4. leta naprej . Pogovori o knjigah: vsak ponedeljek ob 
17. uri, za otroke od 10. leta naprej. -5. aprila: Pravljicni svet H. Ch. Andersena; -19. aprila: Selma Lagerlof, Cudovito popo­tovanje Nilsa Holgersona; -26. aprila: Michael Ende, Neskoncna zgodba. 
"Podobe domisljije". Ne pozabite si ogle­dati PODOB DOMISLJIJE -mednarodne razstave otroske ilustracije v Cankarjevem domu od 1. do 25. aprila 1993. Vzemite si cas in stopite v ta svet, tudi ce ne delate v knjiznici vrtca, sole ali v mladinskem oddelku splosnoizobrazevalne knjiznice. Ce ne znate stopiti v ta svet sami, vzemite s sabo otroka, svojega ali sosedovega. Pomagal vam bo od­kriti v vas spet to, kar je morda zaspalo. Ne bi bilo dabro, da bi za vedno. Brez domisljije se tudi v knjiznicarstvu ne da dobro delati. 
V ta "odcarani svet" vas vabijo ilustratorji mladinskih knjig, ki so pred tern razstavljali na 10. mednarodni razstavi otroskih ilustracij v mestu Sarmeda v Italiji. -Silva Novljan 
Iz programa seminarjev Pedagoskega instituta Celovec. 
Podrocje:  Solski knjiznicarji  
Naslov:  PRAVLJICE PRI POUKU  
Kraj:  Ferlach  
Datum:  7. -9. junij 1993  
Podrocje:  Osnovna sola in poklicno solstvo  
( osnove informatike kot princip  
pouka)  
Naslov:  IZOBRAZEVANJE UCITE­ 
LJEV INFORMATIKE  
Kraj:  Celovec  
Datum:  19. -23 . april 1993  

Vse podrobnejse informacije dobite na Za­vodu R Slovenije za solstvo in sport, Center za mednarodno sodelovanje, Poljanska c. 28, Ljubljana. 
Seminarji za ucitelje v Donaueschin­genu. 61 . EVROPSKI SEMINAR ZA UCITELJE (na katerega se lahko prijavijo tudi solski knjiznicarji): 
Naslov: "Educational recources for teaching about Europe in schools" 
Datum: 11. do 16. oktober 1993 
Jezik: anglescina 
Cilji: 
• 
predstavitev evropske dimenzije v izo­brazevanju, nov pristop k poucevanju in ucni tehnologiji, 

• 
proucitev in primerjava obstojecih doku­mentov Sveta Evrope ali udelezencev, 

• 
priporocila Svetu Evrope v sklopu pro­jekta "A Secondary Education for Eu­rope". 


Ciljne skupine: 
• odgovorni za dokumentacijo o izobrazeva­nJu, 
• 
ucitelji in pedagoski svetovalci, ki so vkljuceni v projekt uvajanja evropske di­menzije v izobrazevanju, 

• 
dokumentalisti in solski knjiznicarji. 


Ta seminar je eden izmed vrste seminarjev za ucitelje, ki jih organizirajo v Donauschin­genu. Splosni pogoji za udelezbo so naslednji: Vsi seminarji bodo potekali v 
Staatlische Akademie ftir Lehrefortbildung 
Villingerstrasse 33 
Postfach 1580 
D -7710 DONAUESCHINGEN 
Germany (Baden-Wiirttemberg) 
Jeziki: Za prevode ne bo poskrbljeno, zato naj udelezenci obvladajo jezik, v katerem bo seminar potekal. 
Sredstva za zivljenje: Udelezenci bodo med seminarjem gostje akademije v Donauschin­genu. 
Potni stroski: Potne stroske ho udelezencem povrnil Svet Evrope po koncanem seminarju. Udelezenci morajo izpolniti poseben obrazec, ki mu prilozijo vsa dokazila za potne stroske ter porocilo o seminarju. 
Prijave: Prijavo na seminar posljete v odo­britev koordinatorici za mednarodno sodelova­uje Jelki Arh (Zavod za solstvo in sport, Po­ljanska 28, Ljubljana), ki ho prijavo poslala na: 
The Council of Europe 
School and Out-of-School Education Section 
BP 431 R6 
F -67006 STRASBOURG CEDEX 
Za selekcijo kandidatov je pristojen 1z­kljucno Svet Evrope. 
Rok prijave: 30. junij 1993 
Vse podrobnejse informacije dobite na Za­vodu R Slovenije za solstvo in sport, Center za mednarodno sodelovanje, Poljanska c. 28, Ljubljana. 
Trg poslovnih informacij v Sloveniji. 
4. maja 1993 ho celodnevno posvetovanje -druga delavnica informacijskega maratona "'frg poslovnih informacij v Sloveniji". Or­ganizira ga Mednarodni center za podjetja v druzbeni lasti (ICPE). Vee o srecanju si lahko preberete v marcevski stevilki "Signal­nih informacij iz bibliotekarstva", za na­tancnejse informacije pa se obrnite na naslov: mag. Zdravka Pejova, ICPE, Dunajska 104, 61109 Ljubljana, tel. 182-331, fax 346-389. -Franci Zore Prva doktorska disertacija pri nas iz mladinske knjizevnosti. Prof. Marjana Kobe, predavateljica predmeta Mladinska knjizevnost na Pedagoski fakulteti v Lju­bljani, je 15. marca 1993 uspesno zagovar­jala svojo doktorsko disertacijo z naslovom "Mladinsko slovstvo na Slovenskem od njego­vih zacetkov do srede 19. stoletja -Vedez in zacetki umetnega mladinskega slovstva s po­svetno vsebino". Cestitamo! Njeno delo, ki ho kmalu izslo v knjigi, ho temeljna opora tudi knjiznicarjem mladinskih knjiznic. Zelimo si le se nadaljevanje! -Silva Novljan 
Rok za oddajo prispevkov za "Knjiz­nicarske novice". Ponovno opozarjamo vse, ki bi svoje prispevke zeleli objaviti v "Knjiznicarskih novicah", da morajo oddati svoje tekste do dvajsetega v mesecu za stevilko, ki izide naslednji mesec (praviloma v drugem tednu meseca). Besedilo lahko posljete po posti ali faksu, lahko ga prinesete tudi osebno, na papirju ali na disketi (ASCII format ali Word for DOS), lahko pa ga posljete tudi po elektronski posti (NUK::FRANCI). Ce boste rok zamudili, vam ne moremo zagoto­viti pravocasne objave. Posebej bodite pozorni pri najavah razlicnih srecanj in otvoritev! Franci Zore 
V KROZENJE 
KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st.4. YU ISSN 0353 -9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredil: mag. Franci Zore. Naklada: 560 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %.