Slike iz živalstva. od tem naslovoin smo se namenili, da vodimo »Zvon-čkove« čitatclje k raznim živalim, da vidijo in spo-znajo, kako in kje te žive. Nismo obdelali vsega ži-valstva po vsem svetu, zato bi morali podajati obširne knjige, le nekaj malega smo odbrali iz živ-Ijenja onih živali, ki jih — razum naših domačih živali — najčešče vidimo ali pa o njih slišimo. Pisali smo o njih in njihovem življenju, kakor nam pripo-vedujejo o tem razni raziskovalci*, ki so gledali to življenje po raznih krajih vse zemlje, kamor so po-potovali z namenom, da so gledali in raziskovali, poteni pa so vpisali uspehe teh proučevanj. Z namenom, da zbudimo v »Zvončkovih« čitateljih veselje do prirode in njcnili stvarstev, srno napisali te slike. Če bodo tern našim mladim pri-jateljcm slike ugajale ter izpolnjevale pri njih svoj namen, bomo zado-voljni s svojiin uspehom in poplačano bo naše delo. Kralj živali. Hladna noč je sledila vročenui afriškemu dncvu, in pastir na pristavi je žc pozaprl čredo govcdi, ovac, koz in konj v ograjo. Trdno je ta sple-tcna iz trnjevih vej in krcpkcga dračja meter na debelo in tri nictrc vi-soko. Krave, ovce in kozc so že pomolžene, in pastir se je že odpravil v kolibo, ki si jo je spletel znotraj ograjenega prostora iz trsja. Ovce še ble-kečcjo nekaj časa za svojimi niladiči, polagoma se opravlja žival k počitku. Pri sestavi so mi rabili kot pisani viri k mojim redkim lastnim opazovanjunt sledeče knjige : Krehms T i e r I e b e n ; allgem. Kunde d. Tierreiches" — 4. izd. prof. dr. O. zur Strassen ; Fr. Erjavec: „!) o in a č e in luje živali." — izd. D. S. M. : dr Lj. Poljanec: »Prirodopis živalstva"; Si-hmeil: . L e li r b u c h d. Zo-o 1 o g i e " iz 1. 1917.; Hennings : .DieSiiugtiereDeutschlands1'; R. Kipling : .Džungla"; Sven Hedin; ,Von PolzuPolI. — III." F. P. —~- 130 ¦«-— Sčasoma sc jc vse umirilo, vsc jc pospalo. Lc psi so ostali čujcči na straži, da odžcnejo tatu, ki bi oprezoval zunaj ograje. Naenkrat sredi noči — kakor da je zaKrmela zemja. Najprej se dvig-nejo iz daljave trije, štirje počasni glasovi, ki jili jc slišati kakor mogočno stokanje. Tem slede posamezni glasovi hitreje in hitreje, zopet so zatctc- 4 njeni in močnejši ter močncjši. V nočno tetno se razlegajo ti rjoveči sda- ¦ sovi in v daljnih daljavah jim odgovarjajo enaki. 1 V hipu se je zbudilo na pristavi vse; nobeno oko ni vcč zaprto. Ovcc I se plašne stiskajo ter se zaletavajo v ograjo, da bi pobegnile, Rovcd stuji 1 kakor ukopana, izbuljene oči uprte proti strani, odkoder priliaja rjovcnje, , ler prosi z glasnhn stokanjcm hropeč poinoči. Konji se spenjajo in prlutjo ; skozi nnzdrvi ter se umikajo k pastirjevi kolibi, navadno tako pogumni psi cvilijo ier se stiskajo v-tropi nied konje. Vsi poznajo ta glas. Levu, kralju živali, prihaja iz moRočnih prsi. rjoveč, Kakor da lioče te raznesti. Proti tlom obrnjen kliče, kakor da lioče 1 prisiliti /-.emljo, naj niu pove, kje da si lahko poišče nocoj svoj plcn. In j glas se odbija od tal ter se raznaša silen in »Kromen po vsej planjavi. Spet vsc tiho. Le v ozračju valovi šc oddaleč rjovenje, ki je oznaniln pričujočnost smrti. In to prieakuie v staji vsako bitje, vse je nemirno, vsc brez uma, brez razsodnosti. Pastir jdeda skozi malo okencc vun na svojo čredo. I)a bi jo šel braiiit, čuvat? Plašne so njegove oči in život mu trc-peta, v srcu pa se tnu dviga molitev za pomoč in prav naralilo se mu budi upanjc, da ga obvaruje Previdnost in Dobrotljivost strašnega kraljev-skega obiska ... A naenkrat prileti v vse to pričakovanjc zviška veliko, temno — in pastirju je izginilo upanjc. Zakaj dobro ve. kaj je padlo tako težkesa; do-bro jih pozna dve zelenkasti luči, ki «-orita v tem velikem, temnein. 7x sliši, kako je padel udarec po najbližji dveletni junici... In na nji leži lev, svojc oči — oni zelonkasti luči — uprte vanjo, polnc roj)arske poželjivosti in zmagalskcka veselja. Močno zobovje je žc prc-KTizriilo vrat živali, ki se ni nteKiiila braniti. Roparjev rep s trdim rogom v šopu na koncu švijra po zraku ter svari splašene živali, ki so zrlc na smrt ene od svojili. naj se nc bliža niličc. Za liip spnsti okrutnik žival pod seboj, da vidi, če je še kaj življenja v njej. Še cnkrat se zasadi zobovjc vanje, in ne gane se več. Zamulklo rjovcč nlas naznanja okolici, da jc na-šel kralj živali svojo večerjo. Tcdaj dvijfrie lev svoj plcn v tfobcu, zažcnc \ se z neznansk;) silo ter prcskoči ograjo. Zimaj ostane v peskn še ^loboka sled, kamor je skočil. Pastir, ki je zrl na ta rop pri svoji črcdi, sc uda v svojo usodo. črcda sama sc uddalmc od stralui. Vsi vcdo: Kralj, neomejcn vladar v svojcui ozcmlju jc lev. Sam nalaga krvavi davck ljudum in živalim, satn Kra po-bira. Nc prosi za pravieo: vzanic si jo sair, kajti kralj jc, mogočnc/.. Za nocoj si je vzel svoj dclcž in zanesel si jja je v skrivališčc, kjcr sc poKosti z njiin. A nc Rosti se sani. Njcgovo rjovcnje so čulc hijcnc tcr jc vzelc za vabilo na vcčerjo. Zdaj stojc okros kr<>stečcga se leva z iztcs- —¦* 131 :*— njenim jezikom ter čakajo, kedaj jim prepusti njihov kralj ostanke in od-padkc. Šele ko se nažre ta sam tcr se obrne proti domu, plane drulial na kosti in kar je na njih, obira, se masti ter žre, dokler more. Ce je še kaj ostalo. si privoščijo to za dne jastrebi, ki pospravljajo kraljcvsko mizo levovo. — S koncem kraljevske večerjc sc je pripeljalo na nebo solncc ter raz-svctilo zemljo. Kralj živali pa leže tedaj k počitku. Izbral si je skrivališče v Kostem bičevju in v veliki travi ob obrežju reke, kamor si licdi laliko črcz dan gasit žejo. Tako skrivališče ima po delj časa isto, ali pa si «a tudi nienjava. Lev kakor jc ter vajen brezdelja, se seli s pastirji in njilio-vimi čredami, se pomika za antilopami in zebrami, ki so menjale svoj pašnik in če si je izvolil ravno njiliovo čredo za svoj živež. Ko se je prespal, vstane tudi po dnevu ter odide na nizek Kriček. kjer niiiiio Ieži in pregleduje svoje lovišče. Ne lovi navadno za svitla: dadke in s kratkim, čopastim rcpom. na gkivici imajo rahlo nvite rogt;. Prihajajo proti večeru, ko je žc poncliala najliujša vročina. Vodnik pred čreclo ne napravi nabencKa ko-raka, predno se ne prepriča, da jc vsc varno. Od vetra se bližajo, da za-voliajo svojejja krvoločne«a kralja prej kakor ta nje, in laliko še o pravcm časn i)obejrnejo. Vodnik sc ustavi, posluša, Krlcda, voha — še trenotck in v hipu se obrnc ter zbeži v največji naRlici. Druge niu slede; hitro in lahno dvi^ajo živalma bitja svojc nojje, na daleč se prcstavljajo nežui parkeljci. A vzlic hitrosti sc z^odi dostikrat. da vjame in pohijc lev katero. Pravtako je z zebrami, s temi po vscni životu bolimi in z rjavimi ali čniimi proRami povprek pisaninii, divjimi konji. Celo dvainpnl mctra dolkra. do tri inetre visoka žirafa, ki tiosi svojo. kaiijevi podobno alavo \ višini petili do šcstili metrov, niora dovoliti. da jo zajaše kralj živali. Zagrize se ji v rjavi, z belimi čvctcrokoti porisani vrat. in v divjem diru gre ježa v pustinjo. Seveda ne za doljio: žival omasia pod jezdečevo tcžo. oslabi vsled iz^ube krvu in močni ropar jo kmalu ustraliujc in pobije. Znabiti cdina žival, ki sc jc lcv nc loti, jc povodni konj, ki živi v Nilu in po planjavah ob njem. Kaj bi tudi s tcm orjakom? Nad štiri inetre jc dol«, velikanska glava mu je štirioirlata, v gobcu nosi čvrste čekane. ko/.o pa inia debelo, da je nc prcbije krojfla iz navadne puške. Kadar rjovc po-vodni konj, in ^rmi njcjiov jflas prcko pustinjc, voda tcr obširnili jrozdov in jroščav. utilmc tudi lev in moiče i)osluša. (Dalje prili.)