Kovane skulpture br. Janeza Hollensteina odmevajo odrešenjska sporočila iz samote pletrske kartuzije Eloquent Silence Cultural Society ODMEV TIŠINE OD ME V T IŠI NE OD ME V T IŠI NE k o v a n e s k u l p t u r e VZPENJANJE VSTAJENJE RAZSVETLJENJE ODMEV TIŠINE OD ME V T IŠI NE COR AD COR LOQUITUR IN MEMORIAM prior Janez Drolc CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 730(497.4):929Hollenstein J. 7:27-523.6(497.4) HOLLENSTEIN, Janez Odmev tišine : vzpenjanje, vstajenje, razsvetlenje : kovane skulpture br. Janeza Hollensteina odmevajo odrešenjska sporočila iz samote pletrske kartuzije : razstava / besedila Janez Hollenstein ... [et al.] ; [prevod v angleščino Jason Blake, Nada-Marija Grošelj (poezija) ; terenska fotografija Zvone Pelko, studijska fotografija Blaž Jamšek]. - [Ljubljana] : Kulturno društvo Zgovorna tišina, 2018 ISBN 978-961-288-271-6 293649920 k o v a n e s k u l p t u r e VZPENJANJE VSTAJENJE RAZSVETLJENJE ODMEV TIŠINE v s e b i n a ORA et LABORA 5–16stran PREPLET LINIJ V ZANKO ODREŠENJA 17–18stran VZPENJANJE 19–50stran VSTAJENJE 51–68stran RAZSVETLJENJE 69–90stran V SRČNEM OGNJU ROJENE OBLIKE ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA 91–98 stran BOŽJI VRTNAR 99–106stran ODMEV TIŠINE Ni č n aj ni m a p re dn os ti pr ed B ož jo sl už bo . ( PK 53 .1 ) Ko si to re j m en ih n en eh no p riz ad ev a b iti zd ru že n z G os po do m , ur es ni ču je v s eb i t o, ka r n az na ču je ce lo tn o bo go slu žje . ( PK 41 .4 ) 5 Zaradi različnih oblik hoje za Kris- tusom so nastale in še nastajajo različne oblike krščanske duhov- nosti. Ena izmed njih je meniška duhovnost in k njenemu izročilu sodi tudi kartuzijanska. K bistvu meniške duhovnosti sodi pravo ravnotežje med tremi prvinami. Te so: liturgija, lectio divina (duhovno branje Svetega pisma s prehodom v notranjo molitev in meditaci- jo) in delo. Prva izmed njih, liturgija, daje ritem menihovemu življenju. Te prvinske vrednote menihi razvijajo bodisi v skupinah (življenje v samostanskih občestvih) bodisi posamično (kot puščavniki ali anahoreti). Kartuzijanska posebnost je povezava obeh oblik življenja: smo občestvo puščavnikov – s poudarkom na puščavništvu. Tak je institucionalni okvir, v katerem živi kartuzi- jan. To je okostje, ki ga mora vsakdo sam in do- cela svobodno obdati z »mesom«. Naša Pravi- la, zvesta življenjskemu slogu sv. Bruna in prvih kartuzijanov, zelo nedvoumno postavljajo na prvo mesto meniško duhovnost krščanskega Vzhoda, čeprav v preobleki, ki sta ji jo dala Ka- sijan in Benedikt. Ta usmerjenost pa ne izklju- čuje drugih duhovnih tokov, kolikor jih je mogo- če združiti z danim okvirom. Vsakdo mora torej sam uhoditi pot, ki bo sinteza med njegovim osebnim poklicem in dano strukturo. Velika du- hovna svoboda, ki ji botruje puščavniško življe- nje, sodi k jedru kartuzijanske duhovnosti. Nje- na oprijemljiva posledica je, da lahko v kartuziji živijo v občestvu ljudje, ki se zelo razlikujejo po izvoru, vzgoji in zanimanjih. To bo tudi razlog, zakaj se naš red nikoli ni istovetil z duhovnostjo katerega izmed svojih uglednih članov. ORA et LABORA1 br. Janez Hollenstein 1 Pričujoči odlomki so vzeti iz besedila, ki ga je avtor objavil v knjigi J. Hollenstein, T. Lauko, ZGOVORNA TIŠINA, Kartuzija Pleterje 1986. ODMEV TIŠINE 6 7 Samostan, ki želi biti Cerkev v malem, mora biti občestvo pravih častilcev Boga brez vsakega drugega interesa. Liturgija gradi občestvo, Cerkev, in je najvišja oblika takega čaščenja, ker ponavzočuje velikonočno skrivnost. Naša Pravila pravijo: »Kadar slavimo bogoslužje v koru ali kadar molimo opravilo v celoti, tedaj vre iz naših ust molitev vesoljne Cerkve. Kristu- sova molitev je namreč ena in ta se v sveti litur- giji v celoti preliva v vse ude njegovega telesa. Pri menihih puščavnikih pa bogoslužna deja- nja na prav poseben način razodevajo zna- čaj Cerkve, v kateri je človeško naravnano k Božjemu in se mu podreja; vidno je usmerjeno k nevidnemu, dejavnost pa h kontemplaciji.« Puščavska izkušnja je aktualna za vsakogar, ki veruje: »Kdor zadene ob dno svoje osebe, ta naj bo pripravljen na srečanje s svojo slabot- nostjo in ranljivostjo, nemočjo in omejenostjo. Tu se utegne začeti puščava kot življenjska oblika, saj se v tej izkušnji skriva jedro puščav- ništva: Bog odkrije v človeku tisto stično točko, na kateri želi ustvarjalno delovati. Srce je tre- ba pretrgati, da bi mogla vanj vdreti milost (Ps 51, 19). Ta vdor pa zahteva predhodni zlom lastnega jaza, boleči začetek nečesa nove- ga. V prispodobi bi dejali, da se s tem razbije- jo merila ,zidanih mest’ in ,obdelane zemlje’, kajti poslej človek ni več zmožen z načrtova- njem in preračunavanjem še kaj spraviti pod svoje gospostvo. Eremitska duhovnost je zato nekakšna ,duhovnost na ničli’; skoznjo se spušča verujoči v skrajno izničenje, v katero je šel pred njim Kristus.«✴ ✴M. Niggemeyer, Wüste — Landschaft und Lebensform. Pr em isl i d ob ro , p re de n se p od aš n a p ot v sa m ot o, ali b oš tu di sa m em u se bi zd ra v s op ot ni k. (M . v on E bn er E sc he nb ac h) 8 V hv alo B ož je sla ve je K ris tu s, Oč et ov a B es ed a, že v da vn ih ča sih p o Sv et em D uh u izb ira l l ju di , da b i j ih n ap ot il v s am ot o in ji h ta ko z in tim no lj ub ez ni jo zb ra l o kr og se be . ( PK 1. 1) Na še ži vl jen je ra zo de va , d a s o ne be šk e d ob rin e p ris ot ne že n a t em sv et u, vn ap re j n az na nj a v sta jen je in n a n ek i n ač in že u re sn iču je pr en ov lje nj e s ve ta . ( PK 34 .3 ) 9 10 Bo go slu žje v sk rit i c eli ci je v s kl ad u s s am ot ar sk im ži vl jen jem , k i j e v b ist vu sv ob od a d uš e, in se za to k ar n ajl ep še u jem a z n ag nj en ji sr ca , č et ud i j e v ed no d eja nj e n aš eg a s ku pn eg a ž iv lje nj a. (P K 21 .7 ) 11 Če zasledujemo zgodovino meništva, zlasti na- šega reda, vedno znova naletimo na napetosti v zvezi z delom, posebno ročnim. Naš red še da- nes nima neke zadovoljive rešitve vprašanja, vsaj kar zadeva delo meniha v celici, in to kljub dob- rim osnutkom, ki jih vsebujejo prenovljena Pravi- la. Odkod napetosti? Menih je bil in je še vedno v precepu med delom kot odtujitvijo in podu- hovljenostjo kot begom iz trdega boja za kruh. To sta skušnjavi, katerim so se v zgodovini vdajali posamezniki in cele skupine. Veliki očetje meni- štva – Pahomij, Bazilij, Kasijan, Benedikt pa preno- vitelji v 11. stol. – si niso toliko prizadevali počlove- čiti delo, saj to proti koncu starega in v začetku novega veka, ki nista poznala dela na tekočem traku, še ni bilo vprašanje. Pač pa so želeli podu- hoviti delo kot religiozno dejanje in ga po tej poti počlovečiti. Menih ne išče najprej uresničevanja samega sebe z ustvarjalnostjo in tudi ne dušev- nega ravnovesja, čeprav je že Kasijan uvidel to možnost in celo potrebo pri samotarju, pač pa neko obliko molitve. Delo je postalo integralni del menihovega molitvenega življenja. Tako gleda- nje ne jemlje delu neposrednega, praktičnega pomena – zaslužek, družbeni pomen za uravna- no življenje v občestvu –, marveč ga vzidava v kontemplativno življenje meniha in samostanske skupnosti ter ga tako rešuje pred zaslužkarstvom. Menihi s tem ne bodo rešili današnjih problemov v zvezi z delom, pač pa skušajo živeti po nekem vzorcu, s katerim uveljavljajo načelo: molitev naj uravnava delo, ki bodi vseskozi osebnostno in s tem človeško. Naša Pravila vztrajno zahtevajo, da menihi zaradi dela ne smejo izgubiti notranje in zunanje svobode. Toda isto zahtevo postavljajo stara meniška pravila v zvezi z molitvijo; tudi pri njej očitno lahko pride do hlastanja za učinkom. 12 Pr ija te ljs ka p ov ez an os t z B og om p a s rc a n e u te sn ju je. N as pr ot no , š iri ga in u sp os ab lja , da v Bo gu p rij az no sp re jem a s kr bi in te go be sv et a t er va žn e z ad ev e C er kv e. (P K 6. 6) Za to re j d ar uj m o v h va lo B og u – s t em p os eb ni m n am en om je b il us ta no vl jen sa m ot ar sk i ka rtu zij an sk i r ed – n ep re sta no če šč en je, k ad ar sp ok oj no b iv am o v c eli ci in k ad ar se tr ud im o z d elo m . ( PK 34 .5 ) 13 Meniška pravila vedno znova svarijo pred brezde- ljem kot »podcenjevanjem« lastnih moči, ki vodi v oslabelost in otrplost, tako da menih navsezad- nje ni zmožen niti poštene molitve. Naš odnos do Boga in prav tako odnos do družbe potrebujeta notranje napetosti, ki jo porajata molitev in delo. Bli- žnja sorodnika brezdelja sta diletantizem in raztre- senost kot umik iz stvarnosti v lastni domišljijski svet, beg v »čisto duhovnost« ali tudi v delo za sočlo- veka: vse to so skušnjave in zablode, s katerimi se moramo menihi spet in spet srečevati in ki nas utegnejo zavesti v duševno izčrpanost. Nasprotno pa sta utrujenost in počitek po napornem delu nujna tečaja, da si ohranimo notranjo prožnost, povrhu pa še priložnost za srečanje z Bogom, ko okušamo lastne meje. Kadar delo preobremeni človeka, recimo da mora preveč opraviti v prek- ratkem času ali da je delo enolično, prisiljeno, te- daj postane stres. Če je delo pretkano z molitvijo, te nevarnosti po našem prepričanju ni. Ko delaš v duhu molitve, zaupaš v Boga in sam sebi nisi tako pomemben. Zaupanje v Boga te razbremeni in vodi v sproščenost, ki pa ni neodgovornost. Motivi postanejo jasnejši: meniško delo je služenje, ne pa uveljavljanje samega sebe. Naša Pravila izrecno opozarjajo pred lakomnostjo (danes bi rekli kari- erizmom). V meniški tradiciji je delo, zlasti ročno, neka oblika ponižnosti, s katero sprejemamo meje dela in svojih delovnih zmožnosti. Na vprašanje skupnega dela, ukazovanja in pokorščine gleda- jo Pravila navsezadnje z religioznega stališča. V kartuziji mora biti delo kraj za duhovno življenje. Pravila utemeljujejo to stališče praktično in teološko z dvema stavkoma: »Bratje se v odrejenem času ukvar- jajo z delom. S tem koristijo samostanu v njegovih materialnih potrebah, obenem pa s svojim trudom skupno z Jezusom, tesarjevim sinom, usmerjajo ve- soljno stvarstvo v hvalnico Božji slavi ter poveličujejo Očeta s tem, da celega človeka pridružujejo Kristu- sovemu odrešenjskemu delu. (…) Po starodavnem meniškem izročilu je takšno delo močna opora pri vajah v krepostih na poti k popolni ljubezni.« Delo je tako tesno povezano z duhom bogoslužja: »Zatorej darujmo v hvalo Bogu – s tem posebnim namenom je bil ustanovljen samotarski kartuzijanski red – ne- prestano čaščenje, kadar spokojno bivamo v celici in kadar se trudimo z delom. Tako bomo, posvečeni v resnici, pravi častilci, kakršne hoče imeti Oče.« 14 Tu ka j s i s ku ša jo p rid ob iti ti sto o ko , k at er eg a j as ni p og led z lju be zn ijo ra ni Ž en in a; ok o, ki je – či sto in b ist ro – za gl ed an o v B og a. (S v. Br un o, Pi sm o Ra ul u, 6) Bo g n as je p ov ed el v s am ot o, da b i n am go vo ril n a s rc e. Na j b o to re j n aš e s rc e živ o lta r, s k at er eg a n ep re sta no k ip i n es ka lje na m ol ite v h G os po du ; in on a n aj pr ež em a v sa n aš a d eja nj a. (P K4 .1 1) 15 S s vo jim d elo m čl ov ek n av ad no vz dr žu je sv oj e ž iv lje nj e i n živ lje nj e s vo jih d om ač ih , se p ov ez uj e s sv oj im i b ra ti in ji m sl už i; izv rš ev at i m or e r es ni čn o lju be ze n in so de lo va ti pr i s po po ln jev an ju B ož jeg a s tv ar stv a. (C S 6 7. 2) 16 17 PREPLET LINIJ V ZANKO ODREŠENJA Naslov ODMEV TIŠINE izhaja iz predigre razodetja: Bog pride samo v dušo, kateri vlada Tišina. Za meniha je to velik proces. Svetopisemska Beseda ureja in us- merja kartuzijanovo meniško živ- ljenje (5Mz6, 4sl.). Liturgiji in petju psalmov v cerkvi sledi v samotni celici počitek, tiha molitev, branje, premišljevanje ter ročno delo v božji čuječnosti. Moč ognja, nakovala in kladiva v rokah br. Janeza Hollensteina s svobo- do uma v čistem srcu prekuje odvrženo želez- je v usločene linije z zanko vsega zemeljskega proti krogu univerzuma. Pri vsebinski razvrstitvi skulptur smo zazna- li hoteno nepoimenovanje, da si gledalec sam ustvari simbolne vsebine in jih podoživi. VZPENJANJE začenja pritlehno življenje kač, ki se z ovijalkami in plesalci vzpenjajo iz ze- meljskega dna. Kvantni preskok v novo življe- nje odseva skupina VSTAJENJE z velikonočni- mi podobami Križanega. Oltarni svečniki in roke čaščenja zaključujejo pasijonsko verigo v RAZSVETLJENJE, v hvalnico stvarstva z odre- šenjskimi sporočili angela na kamnu. V imenu BOŽJI VRTNAR odmevajo postavitve v narav- no in urbano okolje. Kovane skulpture ležijo na kamnih z obeh strani Gorjancev, ki s srebrno patino določajo čas in prostor našega zemeljskega bivanja. Telo omahne, izklesan zapis v kamen in žele- zje ostaja kot silna moč spomina v podobah vsega tistega, kar ni moglo biti razsvetljeno v odmevu Tišine. Zvone Pelko ODMEV TIŠINE 18 19 VZPENJANJE Ognjena vzmet duha se sproža v lokih serpentin k večni luči neba. Rast trav in zemskih bitij ples se vzpenja kvišku iz globin v zagon nebes. ODMEV TIŠINE 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 VSTAJENJE Človek razprostrtih rok je vstal in stopil v večen krog: v ognjeno kolo, ki oživlja večno nebo in ga poganja neskončni Bog. ODMEV TIŠINE 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 RAZSVETLJENJE Razprte roke zro v ogenj dotika. Duh s križa dviga se v življenje in se na dlani svečnika svetlika. Ko kvišku šviga, večno luč prižiga in z njo prinaša razsvetljenje. ODMEV TIŠINE 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 V SRČNEM OGNJU ROJENE OBLIKE ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA Kartuzijanski brat Janez Hollenstein svoje molitvene meditacije, usmer- jene k stiku z Bogom, v tišini med zi- dovi pletrske kartuzije preliva v likovno ustvarjalnost. Iz odsluženih ali odpad- nih kovinskih elementov, zlasti zavrže- nih ograj, železnih sodarskih obročev in podobnega gradiva preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira. Svojo zazrtost k nebu kuje s krote- njem kovinskih elementov kot pravcati meniški ko- vač duhovnega življenja; za to ga je usposabljala že osnovna šola, v kateri je bil poudarek na umetno- stnih obrteh, in pozneje tudi klasična gimnazija, kjer je bil velik del izobraževanja posvečen umetnosti. S preoblikovanjem v lahkotno transparentno formo Hollenstein kovinsko materijo spreminja v simbolno izrazilo in utelešeno idejo, katere bistvo je zajeto v vzgonu kvišku, pogosto vzvalovljenem s plesno meh- kobo. Nemir duha v njej je izenačen s principom rasti ali gibkim plamenenjem, ukročenim v ognjeno prekaljenih kovinskih trakovih, ki – uokvirjeni v krožnih formah popolnosti – zaobjemajo notranji prostor ali se v svojem rastju razpirajo navzven. Pod menihovim kladivom se ti okrogli ali ploščati trakovi kot rastlinske lovke voljno uvijajo in v svoji dinamiki izoblikujejo v organizme, v katerih je vse podrejeno kipenju ali za- nosu, ki se zaokroža v aluzivne prizore ali abstraktna znamenja. Upogljivi železni trak se izrisuje, vozlasto pretika in prepogiba kot avtorjeva rokopisna pisava, skozi katero se izraža zagon njegovega religioznega hrepenenja in ustvarjalne misli. Zato je njegova ko- vinska kiparska risba nenehno dinamična in voljna, v tej voljnosti pa dosledno elegantna, brez rezkih ostrin, in harmonično usklajena, asketska, a obe- nem z ritmičnostjo svojih poganjkov in razpetostjo v vse smeri tudi izrazno razigrana in sproščena. Milček Komelj ODMEV TIŠINE 92 Vitalni vzgon, ki jo poganja, je dojet kot izvorno načelo, prav kot naravna rast in gibanje živih bitij. V tem duhu je umetnik predsedniku kul- turnega društva Zgovorna tišina Zvonetu Pelku nekoč omenil, da sta najčistejši obliki v naravi travniška bilka in gibka forma kače. Močvirsko travniško bilko, ki se dviga kvišku nezadržno kot priostrena sulica, je s sunkovitim zamahom prik- lical iz železne osnove že v enem zgodnjih del; zvijajoča se kača pa je v njegovem kiparstvu s svojo živostjo hkrati abstraktna in pogosta alu- zivna oblika iz narave; a je tudi ta v svojem vzgo- nu v povezavi z ritualnimi plesalci dvignjena od zemeljskih tal in se v dialogu ritmično usklajenih oblik lahko dviga celo iz oblike srca. Ustvarjalcu seveda ne pomeni zla, ki ga zaznamuje biblij- ska kača, marveč je prej arhetipsko mitično bit- je, ki predpostavlja kvečjemu sakralen pomen, kot v starodavnih orientalskih kulturah ali v mo- derni umetnosti pri slikarju Janezu Berniku. Sicer pa se Hollensteinu vse te kačaste oblike mehko prepletajo, upogibajo in pretikajo v mehkih voz- lih ali se v znamenju zanosa ali spirale, v skladu z avtorjevim prepričanjem, da ni pot k Bogu ni- koli premočrtna, ovinkasto vzpenjajo okrog ver- tikalne osi. Ta umetniku s svojim zagonom proti nebu simbolizira vstajenje ali vsaj smer in zanos duhovne rasti; oblike pa mu lahko rastejo tudi iz nosilnih krožnic, se v objemu kozmičnih obro- čev s svojimi povezujočimi se izrastki srečujejo kot razprostrte roke akrobatov na nevidnem tra- pezu ali se prepletejo v simbolno podobo Kri- žanega, prav tako zaobjetega v nimb krožne forme, ki lahko zaznamuje tudi Sveto Trojico. Kro- žne forme so ponekod kot vrtljiva kolesa Sonca s plamenasto vzvalovanimi žarki na obodu; v ples oblik, ki se nenehno upogibajo in preple- tajo, se zaganjajo v globino prostranstva ali se z izproženimi telesi iztegujejo druga k drugi, je vključen celo plesni dialog legendarnega ustvarjalnega para Pina in Pie Mlakar, umetni- kov, ki sta v plesu dojela medij, skozi katerega sta lahko izrazila vzgon duha, zajet v gibanju telesa, ki skuša premagati težnost in se odlepiti od zemeljskih tal. Ob eni izmed plesnih kompo- zicij pa je umetnik v skladu s svojim kulturnim poreklom v prostoru med nebesnimi obroči odkril spomin na ples renskih nimf. 93 Na sv oj n ač in st a t ud i s lo vs tv o in u m et no st za ži vl jen je Ce rk ve ze lo va žn a s tv ar . I zr až at i n am re č sk uš at a p os eb no sti čl ov ek ov e n ar av e, nj eg ov a v pr aš an ja in n jeg ov e s ku šn je v p riz ad ev an ju za sp oz na va nj e i n sp op ol nj ev an je sa m eg a s eb e i n sv et a. (C S 6 2. 3) 94 M en ih a v k lav str u pr i i zp ol nj ev an ju p ok lic ni h do lžn os ti ob ve zu je Bo žji za ko n de la; izo gi ba se b re zd eln os ti, k i j e p o m ne nj u sta rih m oj str ov so vr až ni ca d uš e. (P K 5. 1) 95 Hollensteinov skulpturalni oblikovni način je optično zajet v kroženju in vzgonu rasti kot gi- banju življenja, izraženega v mehkem prepo- gibanju, ne razlamljanju ali plastičnem doda- janju ali odvzemanju telesne kiparske gmote ali materialne teže. Umetnik v skladu s svojo idejno zamislijo upogiba železne trakove ali palice med kovanjem žarečega železa s kla- divom svojega ustvarjalnega navdiha kot duhovni stvaritelj, ki vse posveča misli o Božji navzočnosti in hrepenenju po Bogu, zato s svojimi rokami ne glede na težo kovaškega dela vse oživlja v kipečo breztežnost in spro- ščeno lahkotnost, ki je zanj videti naravna kot poganjanje rastlin. Četudi temelji na linearni konstrukciji, njegova umetnost ni ostroroba, oglato arhitektonsko grajena in mehanično sestavljena, marveč je v svoji tekoči sklenje- nosti do kraja muzikalno spevna, kajti njen priklicevalec je do kraja predan zazrtosti v za- gon duha. Ples skovanih likovnih oblik je za kiparja očitno tempeljski, če ne že kar iniciacijski obred. Vse njegove krhke, a odločne linije v duhovnem ambientu namreč tako plešejo, se gibljejo, rastejo iz duhovnega središča kot napeti listi agav in se prepletajo, da postajajo (ali so vsaj videti) organsko žive. Vsak njihov pregib ohra- nja svoj notranji smisel, usklajen s celoto oziro- ma njeno idejo; v tem zaobsežena ubranost pa je kozmično harmonična, ne prazno kra- silna in kakorkoli všečna, marveč posvečena, tako kot je v očeh pristnega kartuzijanskega meniha posvečeno celotno Bogu predano življenje. 96 Hollensteinova umetnost je v svojih docela jasnih formah izrazito čista, spiritualna in sim- bolična, tudi ko je ponekod hkrati uporabna, tako kot so uporabni njegovi svečniki; a je tudi v taki funkciji posvečeno obredna, primerna tudi za postavitev na podstavek oltarne men- ze. Take so med konkretneje izoblikovanimi motivi tudi roke, dvignjene v molitvi s prsti kot rastlinskimi listi, kakršne je, izoblikovane sicer povsem drugače in v marmorju, Auguste Ro- din imenoval Katedrala, pri bratu Janezu Hol- lensteinu pa je lahko mednje kot na molitveni podstavek nameščen celo antifonarij. Še ve č, iz ve re ve m o, da se čl ov ek z de lo m , d ar ov an im B og u, zd ru žu je s s am im od re šil ni m d elo m Je zu sa K ris tu sa , k i j e da l d elu vz vi še no d os to jan stv o, ko je v Na za re tu d ela l s sv oj im i l as tn im i r ok am i. (C S 6 7. 2) 97 V tako živeti Hollensteinovi umetnosti ni prav nič sladke devocionalnosti in ničesar historič- no konvencionalnega, marveč je abstraktno modernistična, v izhodišču transcendentalno usmerjena in pristno čista kot srednjeveška kar- tuzijanska arhitektura, ki ji narekuje konstrukci- jo zagon v duhovnost. Vanjo sta zajeta zven in harmonija, docela predana vzgibom duhov- nega impulza, in zato lahko dojemamo v njej kar najbolj naraven način kiparjevega izreka- nja njegove ustvarjalne molitve. Tako pa jo do- življa tudi sam umetnik. V lapidarnem zapisu Menih in delo nam izrecno pojasnjuje, da je v življenju redovnika tudi čas dela samo »nada- ljevanje molitvene drže, nadaljevanje liturgije«. V knjigi Zgovorna tišina pa navaja, da skušajo tudi kartuzijanska Pravila »gledati na delo kot na podaljšano liturgijo in kult, kjer morajo biti vsi odnosi prežeti s spoštljivostjo«, in da je v zna- menju redovniškega creda Ora et labora delo »integralni del menihovega molitvenega življe- nja«, menih pa kot homo faber »ne išče najprej uresničevanja samega sebe z ustvarjalnostjo in tudi ne duševnega ravnovesja, čeprav je že Kasijan uvidel to možnost in celo potrebo pri samotarju, pač pa neko obliko molitve.« »Delo je postalo integralni del menihovega molitve- nega življenja« in Hollensteinovi kipi so postali za avtorja oblike molitve. Kartuzijan, ki mu je meniško delo »služenje, ne pa uveljavljanje samega sebe«, z njimi poveli- čuje ustvarjalno moč svojega Stvarnika; v nje- govi lastni moči, s katero živo upogiba svojo ko- vino, pa lahko v zunajkartuzijanskem kon tekstu, v katerem se nam na razstavi predstavlja, pre- poznavamo tudi avtorjevo človeško ustvarjal- nost, dojeto kot umetnost. Pater Janez Hollenstein, nekdanji prior pletr- skega samostana, v njej svoje molitve in vizije navzven vidno in navznoter globoko občute- no potrjuje z neutrudnim oživljanjem zvenečih kovinskih linij, s katerimi v vesoljni prostor zarisu- je in prepeva svoj srčni Te Deum. 98 99 BOŽJI VRTNAR V notranjost, v zunanjost človeškega žitja sadi meniški brat kipe – sadove narave. Iz samostanskih sten poganjajo živa bitja in rastejo ob zidovih med zelene trave. Križani s plamtečo gesto vabi navzgor k Bogu in se v vse nežno vpleta s krožnimi loki. Oživlja zidove, živeč v kozmičnem krogu, zveneč z naravo pod nebesnimi oboki. ODMEV TIŠINE 100 101 Pr ija te ljs ka p ov ez an os t z B og om p a s rc a n e u te sn ju je. N as pr ot no , š iri ga in u sp os ab lja , da v Bo gu p rij az no sp re jem a s kr bi in te go be sv et a t er va žn e z ad ev e C er kv e. (P K 6. 6) ODMEV TIŠINE 102 103 104 105 106 107 Galerija KRKA, Novo mesto KUD Krka kurator Mitja Pelko junij, julij, avgust 2017 Galerija Staneta Kregarja, Ljubljana Zavod Sv. Stanislava kuratorka Bernarda Podlipnik september, 2017 Kulturni center Primoža Trubarja, Šentjernej Občina Šentjernej kuratorka Elizabeta Kušljan Gegič april, 2018 PROGRAM NA OTVORITVAH Zvone Pelko - koncept postavive Milček Komelj - likovna recenzija in uvodna pesnitev Katarina Šter in vokalna skupina insula memoriae Gregorijanski koral PRIPRAVA in POSTAVITEV V PROSTOR Tadej Žugman Blaž Jamšek Jože Simončič Zvone Pelko VZPENJANJE VSTAJENJE RAZSVETLJENJE ODMEV TIŠINE r a z s t a v a 108 IZDAJATELJ Kulturno društvo Zgovorna tišina VSEBINSKA in OBLIKOVALSKA ZASNOVA Zvone Pelko BESEDILA br. Janez Hollenstein Milček Komelj Zvone Pelko POEZIJA Milček Komelj JEZIKOVNI PREGLED Nada Šumi PREVOD V ANGLEŠČINO Jason Blake Nada Marija Grošelj (poezija) TERENSKA FOTOGRAFIJA Zvone Pelko STUDIJSKA FOTOGRAFIJA in RAČUNALNIŠKA PRIPRAVA PO STRANEH Blaž Jamšek TISK in VEZAVA Tiskarna Flaksy, Ljubljana marec, 2018 ODMEV TIŠINE 109 Postavitev in tisk so omogočili ... 110 111