Drobtinice iz dnsvnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levičnik. Moto: ,,Nulla dies sine linea !' St&ri rimljanski pregovor, Po razlaganju mnogoverstnih korist, ki nam jih donaša sadjereja, prestopili smo na vprašanje: od kod naj dobiva sadjerejec drevesa? Odgovor na to se glasi: zamore si jih kupiti, ali pa sam izrediti in pridelati. Da si jib je bolje in tudi ložeje izrejati, kot kupovati, se lahko ume. Donaša nam pa to troje posebnih koristi, namreč: da 1. lahko mladino pri tem te kaj koristne vednosti učimo, ktera ji dela tudi posebno veselje; — 2. da otroke vadirao s tem marljivosti, in kar je še več, da niladini vcepimo koj v mladih letih skerb za doniačo sadno drevje, ter spoštovanje za tujo Iastnino. Ce otrok namreč vidi, da njegovo mlado drevce dobro raste, bal se bo ga poškodovati, in poleg tega se bo pa tudi učil, da, kar je njemu drago, je enako drago tudi drugim Ijudem; 3. pa nas doraa izrejene drevesca tudi bolj kup stanejo, ter so v mnogem oziru dokaj boljša. Kupljena drevesca so ninogokrat šibka in slabotna; se pogosto predolgo okrog prenašajo in s tem poškodujejo, preveč pretisnejo in premečkajo, med tem ko se doma pridelana lahko koj iz zemlje v zemljo presadijo. Ni pa tudi vsako drevesce za vsaki kraj in za vsako podnebje; torej je treba posebno pazljiv biti pri nakupovanju tujih sadnib drevesc. Pa tudi pri domačem pridelku naj se gleda, kakoršnih plemea seme vsejemo. Nekteri sadjerejci imajo na tisuče in tisuče plemen, kar pa je le bolj baharija. Po mnenju g. Schirn- hofer-ja tri ali štiri plemena sadja, ki je dobro gleštano in se dobro sponaša, zadostuje. Se ve, da gledati je pri tem mnogo na krajne okoliščine. Za prirejenje ali pridelovanje mladib drevesec potrebujemo drevesnice ali drevesne šole. % orala zemlje je treba, da se izredi na leto 500 mladih drevesec. Kje pa naj si drevesnico osnujerao ali napravimo? Ako si bi odbrali v to kraj , kjer bi solnce prehudo pripekalo, ali pa ko bi bil preveč zavetjen, in tudi nikoli slane ne bilo, ne služil bi dobro; — solnčna stran, ki ni preveč vetrovom in viharjem razpostavljena, je v to naj boljša. I)a se dobra rast mladih drevesec po izverstnosti zemlje ravna, naravno je. Zenilja naj vender ne bo pretežka (premastna), pa tudi ne prelahka fprepusta); — tudi presuha ali pa premokra naj ne bo! Perst naj seže vendar globoko, ker tudi korenine globoko v zemljo sežejo. 1 do 2 čevlja globoko persti bi bilo premalo; 2 do 3 čevlje pa že zadostuje. Travniki , sočivni vertovi ali pa njive so najboljše za napravo drevesnih sol. Omenjalje tu g. Schirnliofer, da so si sadjorejci v svojih mislih še vedno navskriž, ali naj se za drevesnice izvoli boljše ali slabejše zemljišče; djal pa je zraven, da nas že logika — po domače: zdrava pamet — uči, da bolje si je izvoliti dobro zemljo, ker v nji drevesca bolj močne korenine nastavijo; kajti ravno po gosto nastavljenih koreninah ravna se tudi dobrota in plodnost sadnib dreves. *) Velikost drevesnic ravna se po prosti volji in potrebi. K daljavi n. pr. 30 sežnjev ne vzame 20 sežnjev širjave. Vhod naj se napravi, ako je mogočc, ravno ob sredi, in naj pelje ena pot kakib 5' široka, naravnost skozi drevesnico, druga enaka pa ravno ob sredi napošev na obe strani. Skozi to se naredijo štirji veliki in glavni oddelki, kteri naj se razdelijo potein po polrebi v nianjše gredice. Da tudi med temi gredicami morajo biti ožja pota narejena, ume se samo po sebi. Po nasvetu g. Schirnhoferja naj sadjerejec gredice tako razdeli, da bo imel prostor za presejanje mladib drevesec za 5 let. Ako bi n. pr. imel 15 gredic, naj jih pervo leto poseje s semenom le 3; druga leta se nilada drevesca presadijo v 3 nove gredice, une perve pak se obsejejo zopet s semenom ^morebiti bi bilo tudi dobro, da bi te gredice eno leto počivale, se ve, da to le tako dolgo, dokler bi vsa drevesnica ne bila z mladimi drevesci napoljnena); tretje leto naj se presadijo drevesca zopet v nove grede, in tako naj gre 5 let naprej od stopnje do stopnje, dokler po skončanih peterih letih dorasla drevesca ne oddamo iz drevesnice *) Tudi jaz se v svoji neskušnosti popolnoma strinjam s temi mislami. Dajaj n. pr. mlademu človeku le slaba, malo-tečna jedila, in zakamral bo v rasti in močeh 1% vse iivljenje. Pis. na kraj njih pribodnjega namena. #) Da v drevesnice lahko sadimo tudi jagode, zlasti malince (Himberstauden), se je tudi na tem raesti omenjalo. Da raora drevesnica ograjena biti, umč se sarno po sebi. Tii naj se sadjerejec zopet ravna po krajnih okolisčinah. Kjer je dovolj lesa, se napravi ograja lesena. Za karanite kraje se je svetoval živ plot iz akacije. Djalo se je, da ona nastavi hitro korenine, in je njeno listje tudi dobra piča za koze; vender pa se je tudi govorilo, da se v akaciji rad zaredi mnogi merčes, kar se, kakor je znano, s sadjerejo prijazni kot kužej in muca. (Meni vsaj ta nasvet ni nič dopadal.) Se bolj od akacije pa se je priporočevala živa meja iz murb, kar je tudi po našem pičlem ninenji gotovo stokrat bolje. (Datfe yn'A.)