Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 140. —-V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in jtošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: , v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
, Prvi maj.
Prvi majnik — praznik dela, obenem pa tudi praznik delavske solidarnosti. Vsi, ki si lužijo svoj kruh z delom, naj se na ta dan spomnijo, da jih je silno veliko, da trpe vsi enako brez razlike, narodnosti, vere in spola, da trpe zato, da imajo nekateri izvoljenci, ki nič ne delajo, tem lepše življenje.
Naša zastava je rdeča, po vsem svetu enaka, kakor smo tudi mi vsepovsod enaki v trpljenju in bedi. Vse razlike med nami so umetne, kapitalizem jih je ustvaril, da lažje nad nami gospoduje.
Prvi maj bodi vsem nam zatiranim delavnim ljudem praznik, ki naj nas spominja na vse to in naj nam da zavest, da nismo sami, temveč da je z nami solidarno vse delavno ljudstvo sveta.
Proslava prvega majnika je že desetletja združevala vse socialiste. Od leta do leta jih Je bilo več in baš ta dan smo vedno pregledovali svoje vrste, obenem pa manifestirali za tiste svoje pravice, ki so se nam zdele baŠ najpotrebnejše. Predvsem je bil to osem-urni delavnik in splošna, enaka ter tajna vo-ulna pravica. To dvoje smo dosegli, čeprav
ne popolnoma, a vendar dosegli v toliko, da si pridobljenega ne damo več vzeti.
. Manifestirati pa nam je še za mnoge pra-Vlce, mnogo naših zahtev je ostalo neizpol-njenih. Za katere bomo letos povzdignili svoj
!•) Proti militarizmu. Nikdar več ne ma-jamo nobene vojne, dovolj bodi krvi! Mir le naša zahteva.
. 2.) Za samoodločbo narodov in za revizijo !?,r°vnih pogodb, ki so jih sklenile kapita-jstičnc vlade, ne da bi vprašale delavno jlddstvo, edino le kapitalističnemu profitu v
3.) Svetbvno gospodarstvo, ki je bilo že Pred vojno zavoženo, ker je vodil kapitalizem ®e v svoj prid, je po tej svetovni vojni tako raz-aPano, da ni mogoče urediti ga drugače, J0 Potom dogovora vsega delavnega Ijud-t.|Va- Predpogoj tega pa je socializacija vseh {j pUktivnih sredstev: tisti naj gospodari, ki sph - ^etn spada tudi zemlja: tisti naj jo po-aute, ki jo obdelava.
ra ^em vprašanjem posvetite prvi majnik, ^varjajte se tudi privatno o tem in po-ue Jte ljudstvo, da ne bo nikdar boljše, dokler več h Samo 8i Pomagalo: ne obupavati, tem-2aS|	Vse to bomo dosegli, kadar bomo
ge užili. Ce bomo pa nevedni in nemarni, đ0 8e bomo med seboj klali, mesto da se Prav 16riimo’ P°tem bo še slabejše. Kajti če še slabej'^]0’ da kaPitabzcm pripravlja
Vajte*6* P^ajrujte čudežev, pa tudi ne obupa-. Bodn7eČ delaite> organizirajte! je odvisni xSt Je naša- Od uašega dela pa > če bo naša prej ali pa šele pozneje.
Volitve.
Udeležite se volitev povsod! Četudi je morebiti v vaši občini še tako malo socialistov, da niste mogli postaviti svoje kandidatiie liste, vendar ne smete izostati, ker so volitve edina prilika, da vplivate na občinsko gospodarstvo. Izbirati vam ne bo težko. Volite povsod tisto listo, ki ima na prvih mestih imena delavnih mož, volite povsod proti bogatim lenuhom. Če imate pa lastno kandidatno listo, delajte zanjo zadnje dni z vsemi močmi. Bodite mirni, ne razburjajte se, ker vam vsako razburjanje jemlje trezni preudarek, ki vam ga bo posebno zadnje dni treba: Kapitalisti bodo poskusili vse, da zbegajo vaše vrste. Če boste pa trdni, vas bodo skušali na dan volitev zaposliti tako, da ne boste mogli iti na volišče. Ne dajte se zmotiti, vaša pravica je, da volite! Tudi na delavnik vam te pravice nihče ne sme vzeti, tudi vaš gospodar nel
Ali mora ostati kmet res tlačan za vedno ?
(Nadaljevanje.)
Največ olajšanja bo pa dosegel mali kmet s tem, če doseže izpremembo sedanjega davčnega sistema, kakor jo zahteva socialna demokracija.
Velikanska večina sedanjih državnih dohodkov se zbira potom posrednih davkov.
Kmetič se jezi in kriči na pomoč — ker mu je davkarija predpisala 200 ali 300 K davka. Kako bom to plačal? Kje naj vzamem? Povejte mu, da to nič ni, da naj teh par sto kronic mirno plača, to je igrača! Le napitnina je to, ki ni niti imena vredna proti tisti svoti, ki jo plača kmetič vsako leto brez jeze in brez godrnjanja. Tista vsota je desetkrat tako velika, seveda kmet ne ve zanjo, ker mu jo je vzela država natihoma iz žepa!
Od vsakega kilograma sladkorja pobira država nad 20 K posrednega davka. Ti o tem ne veš, ker ne plačaš sam neposredno, temveč plača tovarnar, ki sladkor izdeluje, trgovec, ki ga prodaja. Posredno pa plačaš teh 20 K ti sam, ker moraš dati za sladkor 20 K več, kapitalist ne bo plačeval zate, temveč ti bo prištet davek k ceni blaga, po vrhu pa tudi še to zvišanje porabil za svoj dobiček: če mora zaradi davka zvišati za 20 K, zakaj ne bi zvišal za 22 K, ljudstvo itak ne ve ničesar — kriči nad draginjo, kupi pa vseeno, ker mora imeti.
In ljudstvo res kupuje. Kaj naj daš otrokom, če ne kave ? Zjutraj kava, zvečer kava. Otrok imaš mnogo, to je tvoj blagoslov — 5 kg sladkorja porabiš na mesec prav lahko. 5 krat 20 je pa 100; ker ima leto 12 mesecev, plačaš na leto samo na sladkorju 1200 K davka. Izračunaj si, koliko ga plačaš na petroleju, koliko na tobaku, koliko na kruhu, na obleki, klobuku, perilu. Ničesar ne deneš v usta, da ne bi bil davek zraven, posebno velik je pa, če je to pijača. Vsak korak, ki ga storiš — davek je zraven, ker moraš tudi
podplate kupovat. Če imaš železne podkove na petah, nič ne pomaga, na železu je tudi davek. Če se hočeš ogniti korakom s tem, da se voziš po železnici — davku ne uideš, vožnja po železnici je tudi obdavčena.
Od najmanjše do največje stvari, ki jo potrebuješ sam ali tvoja žena ali tvoji otroci — prav vse je obdavčeno.
Vsega tega ti ne veš, in ker ne veš, te ne boli. Pač pa te boli tistih borih 200 K, ki ti jih davkarija predpiše v gotovini . . .
Zdaj, ko si to prečita!, veš. Zdaj veš — pazi, da ne pozabiš nikdar več, glej, da zvedo to tudi vsi tvoji znanci! Povej jim, da si moral davek plačati tudi zato, da si to zvedel! Časopisi so namreč tako dragi zato, ker je velik davek na papir, tudi na svinčnike, peresa in črnilo. To pa zato, da se ne boš mogel spametovati. Kapitalisti, ki imajo danes državo v rokah, vedo, da se ne boš dal več skubsti, kadar boš več vedel.
Velikokrat ti pridejo ti gospodje v prav ponižnih ovčjih oblekah, pa ti razlagajo, da mora biti to zato, da bolj varčujemo, da manj kupujemo, manj zapravljamo. Iz samega usmiljenja do tebe delajo vse to. Morebiti si tudi s prižnice že slišal, da je visok davek na alkohol potreben, da bo ljudstvo manj pijančevalo. Socialni demokrati ne mislimo tako. Zaradi tega ne pijemo prav nič manj, manj pijancev bo takrat, ko bo več pametnih ljudi. Danes jih je še premalo — revno ljudstvo po mnogih krajih rajši plača 24 K za slabo vino, nego 5 K za dober časopis . . . Z cjavki ne bomo odpravili pijančevanja, z dobrimi časopisi prej. (Ali si pridobil že kakega novega naročnika za „Ljudski glas"?)
Sicer pa sploh ne smeš misliti, da dela kdaj kapitalist kaj iz usmiljenja. Če pogineš, njega ne gane — več mu je za kravo, če pogine, nego zate. Ljudi je dosti, pa zastonj, krava pa velja mnogo. Najlepši dokaz zato je, da ti je obdavčila kapitalistična država še celo bolezen. Vprašaj druge, če sam še nisi bil bolan, po čem so zdravila. Kadar ti bodo gospod zopet rekli, da je božja volja tako in da moraš svojo gosposko spoštovati, takrat jih vprašaj, če je postavila ta „spoštovanja vredna gosposka" davek na zdravila tudi samo iz usmiljenja do tebe, trpina.
Pa dosti tega. Upamo, da razumeš, kaj so posredni davki, da si proti njim in da jih hočeš čimprej odpraviti.
Pa ne, da bi šel k g. ministru Puceljnu in ga pregovarjal. Ta že vel Tudi g. Žerjav ve vse to prav natanko. Tudi srbijanski ministri vedo in prav sram jih je, kadar vidijo, da se najdejo predrzni ljudje, ki jim vse to očitajo. Toda pomagati — ne marajo. Neki prav visok belgrajski gospod je rekel našemu poslancu, ko sta govorila o teh in podobnih stvareh: „Država mnogo potrebuje in denarja ne more dobiti drugod nego od davkov."
„Zakaj pa ne obdavčite visokih dohodkov? Bogatini bi lahko plačali, vzemite tam, kjer je!"
„To je nemogoče. Velike ribe pregrizejo vse mreže. Bogataši se nam vselej izmuznejo."
Razumeš? Zdaj veš, čemu plačujemo toliko davka za militarizem. Da drži male ribe
na vrvici. Proti vsemu ljudstvu je država dovolj močna — par verižnikov in drugih goljufov se pa ne upa (1) prijeti, ti bi ji mrežo pregrizli 1
Ko je pa ljudstvo samo prijelo tako veliko ribo in jo izročilo sodišču, je to našlo, da je ta riba mešala v moko razne zdravju škodljive stvari zato, da je — več zaslužila. Bil je to znan ljubljanski veleverižnik, ki ima vsega dosti — pa vendar ga je sodišče obsodilo na mnogo manjšo kazen, nego kakega lačnega reveža, ki ukrade malenkost. Ko se je pa ta gospod pritožil, mu je višje sodišče še tisto kazen znižalo, češ tak velik gospod v zaporu preveč trpi, ker ni vajen ničesar slabega.
Ni res torej, da so se te ribe bali, temveč usmiljeni so bili ž njo, ker je njihova tovarišica. Vrana vrani ne izkljuje očesa. Naša država je res kapitalistična, socialna demokracija ima prav, da pojasnjuje to ljudstvu in da ga zbira v organizirano obrambo.
. Vsi v Kmetsko-delavsko zvezo!
Ali more socializem pomagati ?
Kaj bom s socializmom ? Saj ne more nič pomagati!. ..
Kdo še ni slišal takih modrih besed iz ust delavca prekratkih misli? Socializem mu ne more pomagati v njegovi bedi: Ne more mu dati dela, ne more mu pribaviti hrane, ne more mu poskrbeti stanovanja.
Silna kriza je v Ameriki; kamor se človek ozre, povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakota, prezebanje, potikanje od ulice do ulice po cele noči. Strašno je.
In socialisti? Ali morejo to izpremeniti? Ali morejo pomagati?
Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socialist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor more sploh pomagati revež revežu. Lahko da temu ali onemu par centov, ali pa vzame za silo koga čez noč pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostaja. Celo morje bede, v katerem se nič ne poznajo posamezne kapljice, niti gost dež ne.
Čemu bi torej bil socialist?
Kadar je jetika v zadnjem stadiju, ne more pomagati noben zdravnik na tem svetu. Čemu je torej treba zdravnikov? Proč z njimi!
To je prav tako pametno kakor vprašanje,-čemu je treba socializma.
Ni je sile na svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor socializem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče voda v grlo, je prepozno. Socializem pa ravno opozarja na povodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem času zgradi ladjo, ki ga bo rešila.
V sedanji brezposelnosti ne more socializem prinašati pomoči. Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bilo, da je delavstvo že prej poslušalo nauk socializma in se ravnalo po njem.
Socializem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu pokazati stvari take, kakršne so, v pravi podobi in v pravi luči.
Razumemo, da se marsikdo ravno tega brani. Kajti že sama slutnja pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnogo jih je, ki mislijo, da se življenje vendar laglje prenaša, če je vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si skušajo prikriti resnico, beže od spoznanja in se zarivajo v temo.
Oni verujejo, da je Bog človeku v paradižu prepovedal sad spoznanja, da je bilo to božansko modro, in da je Adam smrtno grešil, ker je hotel več vedeti, nego mu je bilo dano od Boga.
Sami nočejo posnemati Adama in ostanejo rajši nevedni.
Ali nič na svetu ni bolj potrebno kakor boj proti nevednosti. In tudi najvernejši ljudje bi se v tem oziru lahko potolažili; kajti če je vse od Boga, tedaj je od njega tudi človeški razum, ki hrepeni po znanju. In tudi to hrepenenje samo mora biti tedaj od njega.
Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi se mu tudi pokazala pomoč, je ne bi znal porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno znanje in spoznanje, zakaj
njegova beda je posebna reč. To namreč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov.
Delavcu se ne godi slabo zato, ker je Pavel, Tonetov sin, ali pa zato, ker je doma iz Žabje mlake, temveč zato, ker je član delavskega razreda, kateremu je naložena težka butara brez obzira na to, če imajo njegovi člani svetle ali črne lase, če so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga.
To je prvo in najvažnejše, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delavec les svojim razredom skupaj rešiti.
Socializem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev in rešitev. Če doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da je treba skupnega nastopa vsega delavskega razreda, kajti da je v slogi moč, je že tako stara resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le pokliče v spomin.
Ako bi bilo delavstvo poslušalo glas socializma, ko še ni bilo sedanje brezposelnosti, in si priborilo moč, tam kjer se odločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi bilo s svojo politično močjo lahko preprečilo sedanjo bedo.
Nihče ne more reči, da ne bi bilo v Zedinjenih državah dosti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se le pametno uredilo. Tam kjer delajo ljudje po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan, kjer se dela čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, ako bi se delalo le po osem ur.
Zveza države in občine bi lahko izvršile nešteta koristna javna dela, ako bi jih vzele v svoje roke in ako bi se ozirale na interese splošnosti. To pa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem.
Tak« more socializem pomagati. In to je edina resnična pomoč.
Kdor pričakuje čudežev, ga bo socializem moral razočarati. Od socializma jih pameten človek že zaradi tega ne more pričakovati, ker mu jih socializem ne obljubuje. Narobe. On zahteva od delavca, da veruje v resničnost in da jo spoznava.
Kdor sledi socializmu na tej poti, pa ne bo mogel biti nikdar razočaran. In to je edina pot, ki drži do cilja.	„Proletarec".
Iz Kmetsko delavske zveze.
Iz krajevne organizacije KDZ v Rogozi. Tajništvo KDZ v Rogozi jo vsled odsotnosti sodruga poslanca F. Kisovarja prevzel sodrug Ludovik Pehar v Gorenjih Hočah. Uradovalo bo vsako nedeljo in praznik v gostilni Pristrni na kolodvoru v Hočah od 9. do 12. ure dopoldne. Vsi člani, ki spadajo pod podružnico Rogoza, naj obračunavajo redno pri omenjenem sodrugu, ker sicer se jih izključi.
Kamnica pri Mariboru. Dne 30. t. m. ob 18. uri (6. uri zvečer) v prostorih Antona Vogrinca se bo vršil volilni shod za Kamnice in sosedne občine. Pridite vsi!
Poljane nad Škofjo Loko. Odbor krajevne organizacije KDZ v Poljanah vabi vse člane, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo dne 1. maja t. 1. takoj po prvi maši pri sodrugu M. Demšarju, po domače pri „Polirju".
Ker je dnevni red važen, je dolžnost vseh članov, da se sestanka točno udeležijo. Ob enem se bo pobirala tudi članarina. Kjer ni reda, ni uspeha!
Črna pri Prevaljah. V nedeljo dne l.maja priredi pedružnica spl. delavske zveze „Svobode" v Črni v dvorani Fr. Krnica ob pol 14. uri (pol 2. popoldan) v drugič igro „Cigani". Vabimo!
Vse krajevne organizacije JSDS in
KDZ prosimo, naj nam pri zahtevi govornika ob enem naznanijo tudi kraj in čas vršitve shoda. Organizacije, ki ne vedo še določenega kraja in časa, naj nam naznanijo naprej vsaj približne, kdaj bi bilo najbolje. Konečno določitev pa čim-prej na to.
Vsem samostojnim članom KDZ in naročnikom „Ljudskega glasu". Kdor ne dobi do sobote „Ljudskega glasu" naj takoj reklamira. Vsak naj si izreže in spravi formular, ki bo natisnjen v prihodnji številki „Ljudskega glasu". Tega naj izpolni in odpošlje brez znamke. Ob enem opozarjamo vse naročnike, ki so v za-stanku, naj takoj poravnajo naročnino, sicer jim pri prihodnji številki list ustavimo.
Člani KDZ naj se ozirajo na članek v „Ljudskem glasu" št. 14 z dne 6. aprila 1921. Njih dolžnost je, da odboru pomagajo.
Tajništvo JSDS in KDZ.
Dopisi.
Volilni shod v Ormožu. V pondeljek 3. aprila je imela orasožka organizacija KDZ volilni shod. Kot poročevalec je prišel s. Bahun iz Maribora. Shod se je vršil v gostilni Bauer, ter je bil, kljub temu, da ni bilo skoraj nobene agitacije, dobro obiskan. Govornik je pojasnil pomen sedanjih občinskih volitev, ter pozval viničarje, delavce ter male posestnike, naj se osamosvoje, naj se otresejo pijavk, ter naj volijo kandidate, kateri bodo zastopali zatirane ter tlačene v občini. Sedanji občinski volilni red ni tak, kot bi moral biti. Predvsem ni v njem dana možnost, da bi mogli vsi volilci udeležiti se volitev. Očividno je demokratsko-radi-kalna vlada hotela s tem, da ni dovolila naprave novih volilnih imenikov, podaljšati demokratski stranki življenje. Vendar je pa kljub temu dana možnost, v večini občin, da pridejo oni sloji do besede, katerim to do sedaj ni bilo mogoče. Dosedaj so skoraj v vseh občinah paše-vali zloglasni gerenti ter župniki, mežnarji ali kaplani, po mestih in trgih pa razni advokati in vojni dobičkarji, ki so se posebno v vojnem času sijajno obnesli, ko so ubogo paro trumoma v strelske jarke gonili, med tem ko so sami doma avanzirali kot c. kr. vojni komisarji in zalagatelji. V mnogih slučajih so ti gospodje pognali ubogega reveža na fronto, med tem ko so mu doma zadnjo kravico rekvirirali, ako jo je imel. Med tem, ko je revež trpel na fronti, družina pa v največjem strahu in pomanjkanju doma, se je gospod občinski paša mastil ter bogatel. Sedaj je prišel čas obračuna. S kroglico v roki bodo imeli vsi zatirani priložnost na dan volitev odločati o lastni usodi. Kakor ai boš postlal, tako bos Bj>al. Samo dve listi prideta v občini v poštev in to sta: lista bogatih in ubogih; lista zatiralcev ter lista zatiranih. Ni se težko odločiti. Vsak bo lahko vedel, karo da spada. Nadalje je poročevalec omenil agrarno reformo, ki povzroča veliko kritike in prahu. Tudi to je vprašanje, ki je tesno v zvezi s svetovno vojno. Vlada v Beogradu, v kateri so sedeli in še sede vsi narodni tribuni, klerikalni, liberalni in radikalni, je na pritisk socialistov izdala dne 25. II. 1919 naredbo o agrarni r«' formi, katero je moral vsak državljan pozdravi n Naredba je bila vsekakor revolucionarni “11J; Marsikdo je majal z glavo in ni mogel verje temu, kar je bral. No, in kaj je rezultat e naredbe danes? Vlada baranta s „pravovernimi in „krivovernimi" grajščaki, ter kupuje begov®'* glasove za težke milijarde!! Ubogim Uu pa pravi, da jim ni treba zemlje, ker nimaj ( orodja in živine, da bi mogli zemljo obdelava^ Tedaj naj ostane lepo vso pri starem. -^0. „ sploh koga razlasti, tedaj naj dobi tisti, ki že sedaj toliko, da ne more sam obdelati!. ubogi trudoviki, bodite še nadalje hlapci; v čarji ter delavci. Sjy stoji tako 7'*PlsJ*.^tu Hlapec si bil in hlapec ostaneš! Ob P70' je bilo ljudstvo revolucijonarno in mu j6 ^ treba veliko obljubiti z zavestjo, da ko Sja(j, revolucijonarnost poleže, ne bo treba m In ta revolucijonarnost pojenjuje, pa tu. *	„
ljube se spreminjajo v vodo kot spomla i g)j — Ko je govornik tako končal, se j* °| neki klerikalni kmet, baje Zadravec, 1 vornikovih izvanjanj pobijal, pač P* Je. ajj; da so nazori poročevalca lahko zdr*^	mi
„zakaj bi se naj mi cepili, ko vlada me	^
mir! — Veleposestnikov nad nami itaK
vežev sicer je, toda ako pa se jim ^ ge je pomagati, se pač ne more!" —	kaj je
oglasil neki samostojnež, ki je vpraša , (la s Kristanom. Sodrug Bahun mu je pojj*	’em.
Kristan ni socialno-demokratiČna stnu'« ’ gtoji) več je le ena oseba; ž njim stran a jagil pade. Končno se je k bes
niti
je
ne
»odrug Lah iz Ormoža, ki je pozdravil zaatop-nika soc. dem. stranke s. Bakuna in njegova iz-vajanja ter konatatiral, da je na tem shodu pač vse drugo samo delavcev najmanj. Pravi: Tukaj je voj. milijonarjev, advokatov, tigovcev in raz-■ih tičev, ki jih je vojna obogatila. Neki Kuharič, ki je pričel v Ormož kot berač, sedaj je »ilijonar, neki notar Strelec, ki ni pred vojno imel ničesar, sedaj je najmanj lOkratni milijonar, ki ima polne kleti vina. Samo Veselič je manjkal. Od vse te gospode se ni upal nobeden sodrugu govorniku ugovarjati, dasi se je čulo med govorom zemolklo mrmranje, kot da bi bili medvedi v sobi. Malo mestece Ormož, ki •ima pokazati nikake znatne industrije, ima danes JO milijonarjev, zraven pa nebroj ubogega viničarskega in drugega delavstva, ki trpi največje pomanjkanje. To je sveti, baje od Boga postavljeni družabni red, s katerim je gospod Zadravec tako zelo zadovoljen.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V »asi občini so vložen^ za občinske volitve štiri kandidatne liste in sicer: 1.) Jugoslov. soc. dem. stranke in „Kmetsko-delavake zveze“ ; 2.) Samostojne kmetske stranke; 3.) Kmetske zveze ali bolje rečeno klerikalci in 4.) „Kmetsko delavska zvezau. — O tej zadnji nekaj več spodaj. Kakor izgleda, bode boj precej hud. Ljudje, ki so do sedaj vodili občinske posle, se zelo bojijo za stolčke. Klerikalni župan g. Napast je uverjen, da je za njega odzvonilo, zato je sporazumno z župnikom sestavil kandidatno listo in napisal nanjo tudi njegovega sina, katerega so gospod ZuPnik določili za bodočega župana. Kakor vse .k*ze, go pa to pot volilci tlsuigega mnenja in ‘z župnik-Napastove moke ne bo kruha. lioJ za občinsko zastopstvo bo posebno hud med klerikalci in samostojneži. Prvi se boje nazaj, ^rugi hočejo naprej. Med enimi in drugimi Pa stoji naša stranka J8DS in KDZ. Nočemo Prerokovati, da se bo dvema, ki se prepirata, tretji smejal. Vsekakor pa lahko že sedaj trdimo, da dobimo v občini močne zastopstvo. Ker spada Y občino Sv. Lovrenc tudi Strnišče, se bo volilo -4 odbornikov. Če računamo po razmerju glasov pri volitvah v ustavotvorno skupščino, ostanejo klerikalci v manjšini. Naš uspeh je seveda najbolj odvisen od agitacije, ki jo bomo razvili. Ke smem« čakati na zadnji trenotek, temveč aboj na delo, in zmaga je gotova. Drugi se Prepirajo za osebe, pri nas pa to ne sme biti ln tudi ni. Nam je strankin pregram vse, osebe ®° postranska stvar. Naši sodrugi, ki bodo iz-^°lj«ni, 8e bodo morali ravnati po programu JSDS in KDZ.
S tem načelom pojdimo med volilce, ker n,am je tako uspeh zagotovljen. Druge pa pu-l®o, naj se bojujejo za Petra in Pavla!
Sedaj pa par besed o listi takozvane „Kmetako-^e avske zveze1', ki je sestavljena iz ljudi, ka-ser,b niso postavili na listo ne klerikalci, ne j^Mostojneži, zato so si sami ustanovili „stranko", jim 116 mislili, da jih radi tega sovražimo, gi Ppvemo, da razumemo njih položaj, ki je ® eči: Dokler molčiš, si dober, ko pa hočeš '‘do besede, ti figo pokažejo! Tako se je lje0‘^0 V ^v‘ Kovrencn. Mi smo bili priprav-*> vzlic temu, da sm* nasprotniki vsakega ki ^P^misa, sestaviti listo sporazumno z možmi, Čiri1*8	delovati za korist vseh revnih ob-
bV 'n k' 96 ne oz'raj° 11,1 osebe. Oni pa gv . ‘'oteli razumeti tega, zato so sestavili sami *ve?u Usto p*d naslovom „Kmetsko-delavska jilj .* ‘ To pa ne bo šlo tako lahko. Glavarstvo J® že pozvalo, da morajo naslov spremeniti, delikt k°mo že poskrbeli, da bodo volilci ve-*Fa ^8ta Je Prave nKmetsko-delavske Čntjj6 ' ^oskrbeli bomo tudi, da bodo vsi, ki k, J*0 Pest tlačitelja, postali člani naše KDZ, VgS) 0 m*ra tudi v naši občini ustanoviti. Tudi v Uav ' 80 va8 drugi pustili na cedilu, vabimo •h,,8« vrste in vam kličemo: Obrnite hrbet 8t°pjtftaDll> ki so zastepnice gospodujočih, in pri-delav , V8' do zadnjega v našo pravo „Kmetsko-krog|ic° *v®z°Ui Dno 3. maja pa spustimo vsi in jr ° v škatljo jugoslov. sec. dem. stranke Pok ^kO'delavske zveze", v druge škatlje 8Podu */'Uno ~ figo! Končno svetujemo ge-2°bmi i^O'Jojnožu Žumru, naj drži jezik za * Podraže ^ nikar “e grozi revnim kočarjem k°mo drugQ6™ 0bčlnske paše, ker drugače mu
V nedeljo 10.
Gere&o pel,!
SllgSaSSB
P°ročal o Občinskih volitvah in
o pro-
gramu KDZ. Razložil nam je, kako važnega pomena so občinske volitve za kmeta in delavca. Do sedaj so v občinah „gespodarili" ljudje, ki so sami sebe volili, zato so občine temeljito zavožene! Prišel je čas, ko bo ljudstvo govorilo in si izvolilo možje, v katere ima zaupanje in ki bodo delali v korist revnega ljudstva. Nadalje je sodr. Komavli pojasnil pomen občinskih volitev z ozirom na agrarno reformo. Ta bodo pravično izvedena le tedaj, ko bo vpil iz občin glas revnih slojev, glas onih, ki v potu svojega obraza obdelujejo zemljo, ki redi one, ki jih tlačijo in izmozgujejo! Da pride ta glas pa tudi do veljave je potrebno, da gremo vsi na delo za našo idejo. Naša občina (Slovenjavas), je velika, zato tembolj važne so za nas občinske volitve. Gerečjavas, Hajdoše, Skorba, Kunigunda so vasi, ki spadajo v našo občino. Kmetje, delavci vsi: V boj za staro pravdo!
Hajdoše pri Ptuju. V pondeljek 4. t. m. se je vršil tudi v Hajdošah številno obiskan zaupni sestanek, na katerem se je sestavila kandidatna lista KDZ. Izvoljeni kandidati bodo naši pravi zastopniki, ker bodo delali po programu naše KDZ. Da se pa to v polni meri uresniči, moramo takoj vsi na delo za občinske volitve in tudi za „Kmetsko-delavsko zvezo", ker le tako bodemo na dan volitev veselo vskliknili: Zmaga je naša!
Zg. Kungota. (Za večjo čast božjo.) Našemu g. župniku, ki dela vse samo v večjo čast božjo, se je pod klerikalno vlado v Ljubljani posrečilo dobiti od merodajnih faktorjev dovoljenje za podiranje stare šole, ki jo je nekdaj neuvidevni krajni šolski svet v Zg. Kongoti.prodal cerkvi za borih 3000 K. Lansko poletje, ko ni bila stanovanjska stiska tudi v Zg. Kungoti nič manjša kot sedaj in se je večina javnih nameščencev morala tlačiti v gostilni, je naš velečastiti gospod župnik na svoje največje veselje, da dobi lep razgled okoli župnišča in da napolni to nikdar sito cerkveno blagajno, aranžiral podiranje te nenavadno močne stare stavbe, ki ji je vsled' zanemarjenosti manjkalo nekaj popravila. Vsak le malo pošten Kungočan ve, da je klerikalna gospoda zaslužila za razni materijal od hiše težke denarje! Stanovalci te hiše lahko vsak čas potrdijo (imena na razpolago vsakomur), da je bila hiša, četudi stara, zelo solidna in trdna. Okoli 15 do 20 ljudi, ki bi še danes lahko stanovali v tej hiši, se mora potikati po naj slabših prostorih, samo da ima cerkev svoj težki denar in župnik lep razgled in mir okoli župnišča. Ali bi hotela merodajna oblast zadevo še enkrat preiskati in prevnetega služabnika božjega poučiti, da je le tisti pravi služabnik božji, ki hiše danes zida, in ne tisti, ki jih podira.
Šmartno Ob Dreti. Dolgo časa smo mirno poslušali naših samostojnežev obljube in samohvale. Ali kar pa sedaj počenjajo ti samostojneži, je pa že odveč. Pri sedanjih občinskih volitvah so začeli naše ljudstvo tako farbati, da se jim mora pošten človek smejati. Pred vsem so prekrstili svoje ime „Samostojna" v „Seljsko-delavsko stranko".
Na ta način mislijo pridobiti še kakšen glas. Vprašamo vas: samostojneži, ali se ue bojite, ker tako na dva načina lažete? Nam socialistom ste vedno metali in še sedaj mečete pred nos, češ da smo brezverci, toda tako debelo se znate lagati samo vi. Pa še nekaj! Hvalite se, kake „fajn" kandidate da ste postavili! Verjamemo, da vam po vaših pravilih zadostujejo, ker so sami'vojni dobičkarji, ki so med vojno dema bogateli, mi smo pa krvaveli na bejnem polju. Zatorej vam rečemo: Le kar naprej s svojo farbarijo, saj vam bo kmalu odklenkalo! Vas somišljenike pa opozarjamo, da se ne daste preslepiti in da ne vržete kroglice na dan volitev v skrinjico „Seljsko-delavske stranke" (SKS), temveč edino-le v tisto skrinjico, kjer bode napis: Kmetsko-delavska zveza in JSDS! Torej na svidenje pri volitvah! — Socialist.
Brežice. Tukajšnje delavstvo in drugo delavno ljudstvo je še vedno tako nezavedno, da ne ceni niti erganizacije, niti se zadostno ne briga za občinske volitve. Zato tudi ne bo imelo nikakega vpliva na občinsko gospodarstvo. Dva naša kandidirata na lieti napredne gospodarske stranke na lastno roko, brez vednosti stranke. Kdaj se bo to ljudstvo zbudilo?! V vseh kmečkih občinah je boljše, nego v našem „mestu".
Pišece pri Brežicah. Dragi „Ljudski glas" 1 Da ne bodo naši sodrugi mislili, da mi
Pišečani spimo, se zopet enkrat oglašamo. — Bližajo se občinske volitve. Naši „Samostojneži" so se pobratili s klerikalci, ali to jih ne bo povečalo, ker je naše ljudstvo dovolj prepričano o paševanju raznih liberalnih in klerikalnih strank. Dobro smo si zapomnili, kako so ti ravnali z našimi občani med vojno, in no bomo pozabili tistih črnih vran, ki so si sedaj ogrnile zeleni plašč in mislijo nas male kmete pognati vse s trebuhom za kruhom. Gospodje „Samostojneži", zmotili ste se. Pri volitvah bomo z veliko metlo pomedli vse smeti iz naše občine. V občini naj odločuje tudi delavec in mali kmet. Ven s samostojnimi bogatini, ki izrabljajo delavske moči v lastne koristi! Poglejmo si samo to, delavca plačujejo za najtežje delo 10 do 15 kron. Sedaj pa, ko gre za občinske volitve, so si najeli delavca, da je nosil njih kandidatno listo v podpisovanje, in mu plačali 50 K. Vidi se, da jim je samo za korita. Sodrugi, pomesti hočemo, zato glasujte vsi za jugoslovansko soc. demokrat, stranko in Kmetsko-delavsko zvezo!
Pišečan.
Gorje pri Bledu. Zakaj vera peša? Zaradi krščanske ljubezni do bližnjega smo dobili pod klerikalnim gospodarstvom deželnege odbora kranjskega in našega občinskega odbora vodovod in električno razsvetljavo. Oboje imajo premožni posestniki — delavcem in bajtarjem pa tega treba ni. Vodo pijejo lahko iz grabna, saj se nič ne pozna, da se iztekajo vanj stranišča in da ga rabi tudi usnjarna, elektriko si pa dajo lahko sami napeljati.
Še bolje pa skrbi klerikalno gospodarstvo za naše duševno življenje. Duh se imenuje po latinsko „spiritus". Da pridemo prej v nebesa, nam prodajajo tega duha v taki množini, da smo vedno navdušeni. Ena sama gostilna je iztočila leta 1920. 30 hektolitrov žganja. Če bi bil liter po 100 K, bi znašalo to 300.000 K na leto! Za to imamo denar, ker smo kristjani, za organizacijo in časopis pa nimamo 5 K na mesec, zato, ker je greh citati „Ljudski glas". Ba, da, vera peša. Peša zato, ker kapitalizmu ne gre za vero, temveč za bero.
Domače vesti.
Vihar proti davku na vojne dobičke.
Zadnje čase je financa v Ljubljani pričela raznim vojnim dobičkarjem, trgovcem in celo revnim obrtnikom pošiljati pisma s strogim nalogom, da plačno toliko in toliko davka na vojne dobičke. Razburjati so se počeli razni vojni dobičkarji in so priredili shod v Ljubljani. Koliko imajo vojni dobičkarji „prislnžeuega" denarja, naj kaže to, da bi moral nek tak dobičkar plačati sedem in pol milijona davkov! — Tu vzemite, kjer je ’bogastve, pa ne iz žepa revnega ljudstva, ki mu nakladate še nove davke!! Shod so priredile skupno vse meščanske stranke od liberalcev in klerikalcev do samostojnežev.
Novi indirektni davki! Od 1. maja 1.1. bo treba na pisma v lokalnem prometu prilep-Ijati znamke za 50 par (2 kroni), v prometu s tujezemstvom pa 4 krone. Lepo delajo liberalni in samostojneski ministri!
Postopanje z našimi ameriškimi izseljenci. V ameriških listih čitamo več prtožb o postopanju naše vlade in konzulatev z našimi izseljenci v Ameriki. Delajo jim nebroj sitnosti, če se hočejo povrniti v svojo domovino, tako da trpe ti naši ljudje tudi ogromne materijelne škode. O tem poročajo tudi hrvaški listi; tako n. pr. piše neki list, da naše oblasti ne puste vrnitve v domovino nobenemu, ki preje ne položi v konzulatu prisege, da bo veren kralju in da bo priznal sedanje stanje v Jugoslaviji. — Očividno je, da hoče s tem sedanja reakcija onemogočiti, oziroma ovirati repatriacijo naših izseljencev, ki so pe večini delavci, ki so ▼ tujini postali zaveden in napreden element. Boljše karakterizacije reakcije, ki sedaj vlada v naši državi, pač ni treba. Stvari se tudi prav nič ne čudimo, ker vemo, da se buržoazija zavednega delavstva bolj boji kakor vrag križa.
Frankiranje pošiljatev. Od dne 16. t. m. dalje so veljavne v poštnem prometu le še nove edinstvene poštne znamke s sliko regenta Aleksandra, oziroma kralja Tetra, ter invalidske znamke.
Pri sedanjih občinskih volitvah bo izgubilo delavno ljudstvo mnogo glasov, ker se bodo vršile v delavnik od 8. do 17. ure, k e. mora ljudstvo delati. Opozarjali smo na to že
zdavnaj; pa druge stranke, ki imajo svoje vo-lilce tudi med delavnim ljudstvom, se zato niso hotele potegniti, ker se za delavstvo sploh ne brigajo. Šele zadnjo minuto so spoznali njihovi ▼olilci to nevarnost, zdaj pa iščejo v naši stranki zaveznikov za sktipno akcijo pri vladi. Prišla sta dva v Ljubljano in iskala „vplivnih možu tudi od naše stranke, da bi šli skupno na vlado prosit. To se nam zdi napačno. Vlada je debro vedela, zakaj je postavila volitve na čas, ko ljudstvo dela — tudi naši poslanci so jo opozorili na to — s prošnjami jo ne bomo prepričali ! Otresite se tistih strank, ki vas love, pa bo naša stranka imela zadostno moč, da pravsčasno onemogoči take krivične vladne naredbe.
Pretep kulturnih ljudi. Operni pevec Kevač je napadel na ulici opernega kritika Kogoja, ki se mu je branil, tako da sta se valjala po ljubljanskem blatu, ki je po navadi precej globoko. Pevcu ni bilo všeč, da kritik slabo piše o njegovem petju, a misli, da bo s klofutami to popravil. Če ve, da poje lepo, naj se nikar ne boji kritike, ker bo občinstvo samo savrnilo napačnega kritika. Če pa ve, da ima kritik prav, naj se ne jezi na kritika, temveč naj popravi svoje petje. Klofutanje ne bo prav nič pomagalo! To vedo dandanes že tudi priprosti kmečki fantje, vedno redkejši so slučaji pretepanja, kako žalostno je, če slišimo o izobražencih, da hočejo s klofutami popravljati resnico!
Nove poštne pristojbine, ki stopijo v veljavo 1. maja t. 1. Za navadna pisma (do 20 gramov) 2 K, za dopisnice 1 K, za dopisnice z plačanim odgovorom 2 K, za tiskovine za vsakih 50 gramov 40 vin., za vzorce blaga za vsakih 50 g 40 vin., najmanj 80 vin. Priporočnina vslja 4 K. Za pakete se plača po teži: do 5 kg 20 K, do 10 40, do 15 60, do 20 kg 80 K. Po vrednosti se plača do 400 K 2 K, od 400 do 2000 4, od 2000 do 4000 K 8 K. Največja teža sme biti 20 kg, največja vrednost 4000 K. Za dostavitev na dom se plača 8 K, tam, kjer hodi prebivalstvo samo po pošiljatve, se plača 80 vin. za avize. Vse te pristojbine se plačajo pri oddaji pešiljatev. Po nakaznici se pošlje največ 4000 K. Za pošiljatve do 100K se plača 2K, od 100 do 200 3-20, od 200 do 400 4, od 400 od 1200 6, od 1200 do 2000 8, od 2000 do 4000 K 12 K. Za dostavitev na dom se plača za vsakih 200 K 80 vin. Za povratni recepis pa 4 K.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah „Državne posredovalnice za delou v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. aprila 1921 dela 184 moških in 59 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 129 moških in 104 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvržilo 133. — Promet od 1. januarja do 16. aprila 1921 izkazuje 7188 strank in sicer 3477 delodajalcev in 3811 delojemalcev. Posredovaaj seje izvršilo v tem času 1608. — Dela iščejo: pis. moči, krojači, šivilje, čevljarji, mizarji, kolarji, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, trgovski sotrudniki, sotrudnice, kovinarji, strojniki, kurjači, zidarski polirji, bolniške strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: opekarjj, hlapci, dekle, zidarji, mizarji, viničarji, slikarji, pleskarji, stolarji, pod-natakarice, servirarce, pečarski pomočniki, kuharice za restavracijo in kavarno, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Politične beležke.
+ Ta je pa lepa! Po poročilih iz Hel-grada je ruski kontrarevolucijonarni general Wrangel prosil belgrajsko vlado, naj vzame v jugosl. armado 100.000 njegovih kontrarevolu-cijonarnih kozakov in oficirjev. Lepa reč, da bi naše ljudstvo ustrahovali še tuji kapitalistični in caristični hlapci! Delat naj gredo, delat! V Jugoslaviji imamo že itak armade dovolj in militarističnih stroškov, ki jih morata plačevati kmet in delavec! Proč z militarizmom, proč tudi z Wranglovci!
+ Boj naših poslancev v konstituanti.
Znano je vsem našim pristašem, kako energično se bore naši poslanci v Helgradu za tako ustavo, kakor jo zahteva naše kmečko-delavsko ljudstvo. Poleg tega, da so naši poslanci predložili svojo ustavo, ki najbolje jamči kmečko-delavske pravice, katero ustavo pa so reakcijonarni kapitalistični elementi odklonili, ker so v večini, so
pa naši poslanci tudi pri sklepanju vsakega posameznega paragrafa zahtevali pravice za naše kmečko-delavsko ljudstvo. Kajpada so vladne stranke po večini bile zopsr naše predloge. V „Napreju“ je ta boj naših poslancev v govorih, ki so jih . ti imeli v Belgradu, natančno opisan. Iz vsega se vidi, da so kapitalistični izkoriščevalci ljudstva takoj bili vsi pokonci, če je šlo za to, da dobi revno ljudstvo kake pravice! — E, gospoda, pridejo se časi, ko bo ljudstvo z vami temeljito obračunalo in ke bo kmečko-delavsko ljudstvo imelo ne le 10 poslancev v parlamentu kakor jih ima sedaj, ampak bo imelo večino!
-j- Za svobodo tiska so se v naši policaj-demokratski vladi v Belgradu zavzeli že sami Turki. To že samo na sebi dovolj pove, kakšne „svobodeu uživajo pod vlado liberalcev in samo-stojnežev državljani SHS!
Po svetu.
Grčija.
Vlada proučuje načrt o osnovanju banke, ki bi dajala kredite na zemljišča,- in banke, ki bi dajale osebne kredite poljedelcem. — Komisija za revizijo ustave je z veliko večino sprejela načelo ženske volilne pravice. Kdaj se dočakajo naše žene te pravice?
Romunija.
Vlada je v glavnem mestu Bukarešti prepovedala praznovanje prvega maja.
Amerika.
Iz Wasliingtona javljajo: Tajnik mednaredne svetovne delavske zveze je utekel iz ječe in pobegnil v Rusijo. Zdaj se nahaja v Moskvi.
Francoska.
Uradne francoske statistike z žalostjo ugotavljajo, da se je od 1. 1913. do 1920. na Francoskem »odilo 2,779.543 otrok, a umrlo je v tem času 4,232.705 oseb ne vštevši vojne izgube. če si sedaj predočimo, da je na Francoskem 2 in pol milijona žensk več kot moških, si lahko mislimo veliko nevarnost, ki preti francoskemu narodu in njegovemu številčnemu napredovanju.
Češkoslovaška.
Češkoslovaška delegacija se je napotila v Pariz. Namerava posetiti Versailles in Verdun, kjer jo bodo Francozje z velikimi svečanostmi sprejeli. Te svečanosti bodo posebno sijajne v Parizu. — Seveda Čehi se še niso odločili ne za ne proti — Nemčiji namreč.
Rusija.
Konfiscirani ruski bogataši. Sovjetska vlada je izdala dekret, glasom katerega se konfiscira v korist države ves imetek ruskih državljanov, ki bivajo v inozemstvu.
ki naj bi bile izplačane ^Jugoslovanom v domovini; to je dedščine, zapuščene po v Ameriki umrlih Jugoslovanov, za časa vojne še oficielno avstro-ogrskih državljanov. Največ tega zaplenjenega imetja Jugoslovanov obstoja v posmrtninah, izplačanih po raznih jugoslovanskih podpornih organizacijah. Uprava Allen Property Custodian v Washingtonu ne more izplačati dedičem zapuščin, dokler ni med Ameriko in Jugoslavijo sklenjena reciprocitetna pogodba. Vse ostale države v Evropi imajo omenjene pogodbe z Ameriko že podpisane in neumevno nam je zavlačevanje od strani jugoslovanske vlade, vzpričo dejstva, da je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike storila že pred desetimi meseci vse potrebne korake, da se sklene reciprocitetna pogodba med njo in Jugoslavijo. Jugoslovanski delavec, ki trpi splošno pomanjkanje vsled pravkar minule vojne in nje posledice neurejenih razmer, je tisti, ki trpi vsled tega zavlačevanja. jPedpis reciprocitetne pogodbe j* samo formalnost in ni vzroka še za nadaljno zavlačevanje. V interesu jugoslovansk. delavstva smatra JRZ svojim dolžnostim, da spomni vlado v Belgradu na pogodbo z Zedinjenimi državami Severne Amerike, da bedno delavstvo, ki je pri tem prizadeto, pride do upravičenih dedščin, katere v svojem bednem stanju neobhodno potrebuje.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas".
Oblastem je odgovoren Ign. Mihevc.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Družinski list „KRES“
izide začetkom maja. Nudil bo vsakemu bralcu mnogovrstno gradivo, zabavnega in poučnega značaja. Opremljen bo tudi z dobrimi slikami. Sezna-njeval bo naše ljudstvo z vsem, kar je lepega in koristnega.
Naročnina znaša za člane „Svobode* letno devet dinarjev (36 K), za nečlane 20 dinarjev (80 K), dijake 12 dinarjev (48 K).
Naroča se pri upravi „Kresa", Ljubljana, Breg štev. 12/11.
„V boj za občino."
Brošurica „V boj za občino" vsebuje poljudno razložen volilni red za občinsko zastopstvo. Temu so pridejana tudi praktična navodila. Cena ji je 6 K. — Naroča se pri Centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, reglstrovana zadruga z smejeno zarezo
sprejema hranilne vloee vsak delavnik od 8. do 13. ure In j11* obrestuje po čistih
4%
Rentni davek plača društvo ii svojega. Obresti se kapitalinr*) polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovor -Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oaebu kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostniii papirjev. Mcnu-■e eskomtujcjo po bančni obrestni meri.	_
Edini, res delavski denarni zavod.
Gospodarstvo.
— Minister za agrarno reformo je odredil, da se ob priliki izvajanja agrarne reforme v Vojvodinji puatijo neke večje poaesti, da se posejejo s sladkorno peso.
— Cene padajo — na Madžarskem. In sicer so po vesteh iz Budimpešte pri blagu in živežu padle za 25—50 odstotkov. Kmalu se bo uresničilo, da bomo smeli po pravici zavidati vse naše sosede — oddaljene in bližnje — celo Madžare.
— Kredit za zgradbo železnic. Na
zadnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da dobi ministrstvo za promet od Narodne banke 250 milijonov dinarjev kredita za gradbe železniških prog Kočevje-Ogulin, Prekmurje-Maribor, Niš-Knjaževac in Užiee-Vardište. Statut Narodne banke Srbov, Hrvatov in Slovencev je že odobren in naredba o prometnem kapitalu že podpisana.
^ — Dedščine med vojno umrlih Jugoslovanov. Jugoslovansko republičanske združenje, politična organizacija ameriških Jugoslovanov, s sedežem v Cbicagi, je sklenilo glede tega dne 23. marca t. 1. naslednjo resolucijo: „Zedinjene državo Severne Amerike so med v vojno zaplenile vse dedščine, ki naj bi bile izplačane dedičem, živečim v državah, ki so bile v vojni z Ameriko. Ta imetja so sedaj shranjena v Washingtonu po Allen Property Custodian. Med temi zaplembami so tudi dedS&He,
Miši-podgane stenice-š&urki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljat6 njoj* najbolje preizkušena in splošno hvaljena sreda kot: proti poljskim mišim K 12 —, za P0<J8!anfcta miši K 12‘—; za ščurke, a posebno močna vr stane K 20<—; posebno močna tinktura za »„g niče K 15-—; uničevalec moljev K 10—> Pr„roti za uši v obleki in perilu K 10*— in 20'—j T ,0; mravljam K 10-—; proti ušem pri perutnini *ti prašek proti mrčesom K 10 — in ZO’—> F, pri ušem pri Ijucleh'K 5’— in 12’—; mazilo 20 n« živini K 5 — in 12’—; tinktura proti n*rrf )0—• sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) ^
Pošilja po povzetju Zavod za eksp°rt
M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjsld^L----
COSULICH-LINE
= TRST—-AMERIK*1
sw-York- Buenos-Aires
Rio di Janeipo — Sant Montevideo
•h listov 23
mlačna pojasnila in prodaja vozni politike za Slovenijo edinole pn-
MON KMETEC, LjubU^
Kolodvorska ulica 26.	^