41 iteviM V UuMJnni. v torek, 20. februarja 1906. XXXIX. leto. izhaia vs&k dan zvečer, iziroSl nedelo in praznike, ter velja po pošti preiemai sa avstro-ogrske dežele aa vse leto Jfft K, za pol leta 8 K, za eetrt leta B K 50 b, za en me«ee 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom sa vne leta 24 K. za y*oi krta l-» K, zu četrt leta K K, sa en mroee ti K. Kdor hodi sam poiU, plača sa vse leto 'i K, sa pol leta II K, sa četrt leta & K 60 h, sa en mesee 1 K fcO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na na ročno brex i^odobne vpo*iijr.tve naročnine tw ne ostra. - Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 6 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovaii. — Pokonci se ne vračaj- — Uredništvo in upravmstvo je v Knaflovih ulicah št 6, io štor uredništvo v I. nadstr., upravoištvo pa v pritličju. — Upravsififvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Posamezne številke po tO h. Uredništva telefon št 34. Upravništva telefon št 85. osnim pod vlado absolutizma. Z včerajšnjim dnem je na Ogrskem prenehalo nstavno življenje in v deželi je zavladal absolutizem. Dasi je parlament samo razpusčen in je v kraljevem revskriptu izrecno naglašeno, da si kralj pridržuje pravico, Čim najpreje sklicati nov državni zbor, vendar je docela jasno, da se je vsaj za dogledni čas kreirala na Ogrskem absolutistična vlada, zakaj kraljeva odredba, da se razpusti parlament, ne da bi se istočasno razpisale nove državnozborske volitve, je tako v direktnem nasprotju z ogrskimi ustavnimi določbami, kakor se ne strinja imenovanje generalnega majorja Nvirija za kraljevega komisarja z ogrsko ustavo. Vsak kraljevi ukaz in vsaka naredba je po ogrskem zakonu veljavna le, ako je sopodpisana od ogrskega ministrskega predsednika. Kraljevi re-skript, s katerim se razpušča parlament in se imenuje general Nviri za kraljevega komisarja z neomejenimi pooblastili, pa ni podpisan po ministrskem predsedniku baronu Fejerva-ryju, ampak je bil poslan zborničnemu predsedstvu od kraljevega komisarja Nvirija samega. S tem se je krmila veljavna ustava, na katero je prisegel sam kralj, in se ni oziralo na določbo, da mora biti za vsak vladarjev akt odgovorno ministrstvo, ki ga zbog tega tudi mora kontrasi-gniratL Ako vzpričo teh okolnosti podpredsednik Rakovskv ni dal prečrtati kraljevega reskripta sklicujoč se na veljavne ustavne določbe m ako madjarski poslanci niso hoteli vzeti na znanje tega reskripta niti potem ne, ko ga jim je prečital odposlanec kraljevega komisarja polkovnik Fabricius, je to popolnoma pravilno postopanje; takisto se mora tudi priznati, da je bil parlament iz gori navedenih razlogov docela opravičen, da se ni razŠel in da je določil že tudi prihodnjo svojo sejo. Ako se je torej ta parlament, ki zakonito ni bil razpusčen, razgnal z vojaško silo j je to dokaz, da na Ogr- skem ne veljajo več zakoni in da je absolutizem dobil v roke državno krmilo. Uradno se sicer temu ugovarja in se naglasa, da se ni hotelo ničesar drugega, kakor v smislu ustave razpustiti parlament. Ako je ta izgovor resničen, zakaj se ni dal kraljevi reskript sopod-pisati ministrskemu predsedniku, kakor to zahteva ustava, Čemu je bilo treba, da se je z vojaškimi bajoneti in policijskimi sablami nastopilo proti poslancem, ki so, kakor je docela evidentno, zastopali popolnoma pravilno in zakonito stališče? Naj se vsa zadeva motri s tega ali onega stališča, eno je gotovo, da je bil nastop kraljevega komisarja v parlamentu kršenje veljavne ustave in prvi znak, da se je na Ogrsko položila trda pest absolutizma. Splošno se je pričakovalo, da bodo Madjari na kršenje ustave s kompetentne strani odgovorili z naj odločnejšim nastopom in se ne bodo strašili izvajati niti najskrajnejših konsekvenc. Toda v splošno začudenje so ostali poslanci vkljub oČitemu kršenju zakonitih ustavnih določb mirni in hladni: z največjim dostojanstvom in najvecjo" mirnosljo so~ "protestirali proti kraljevi protizakoniti naredbi, ne da bi se pri tem dali speljati na protipostavno polje; celo vojaškim bajonetom so se umaknili docela dostojanstveno s hladnim protestom. Kraljevi komisar Nviri je lahko spokojno brez vsake ovire zapečatil vrata ogrskega parlamenta, ne da bi se Budimpešta zganila, dasi se je pričakovalo, da bo vzpričo dogodkov v državnem zboru vsa prestolnica pokonci in se vnamejo krvavi nemiri. Te slutnje se niso izpolnile! Vsa Ogrska in ž njo Budimpešta je mirna in pokojna. Toda ako se to tolmači kot tri-umf železne pesti, kot zmago nad madjarsko koalicijo, smatramo to za veliko, morda usodepolno zmoto. Ta mir, ki je zavladal sedaj na Ogrskem, se nam zdi vrlo sumljiv simptom, zdi se nam kakor brezvetrij e neposredno pred nevihto : morda ni daleč Čas, ko zavalovi po vsi Ogrski valovje splošne revolucije! Državni zbor. Na Dunaju, 19. febr. Značilen je slučaj, da je avstrijski parlament istega dne razpravljal o ogrski krizi in njenem vplivu na Avstrijo, ko je bil ogrski parlament razpusčen in po policajih ter orožnikih razgnan. Povod za debato je dal odgovor ministrskega predsednika na interpelacijo nemških strank o dogodkih na Ogrskem. V začetku seje je predložil trgovinski minister rusko trgovinsko pogodbo in zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, sklepati trgovinske pogodbe z inozemstvom v dobi od 1. marca do 30. junija. Deželno sodišče na Dunaju zahteva izročitev posl. grofa Stern-berga zaradi hudodelstva žaljenja članov cesarske rodbine, dočim zahteva deželno sodišče v Ljubljani poslanca dr. Žitnika zaradi prestopka proti varnosti časti. —■ Posl. Dobernig je interpeliral zaradi zgradbe nove nemške državne ljudske šole v Pulju. — Posl. Skedl je interpeliral trgovinskega ministra zaradi zopetne otvoritve rum unske meje za uvoz živine. Ko je potem posl. Schonerer pošteno opsoval predsednika, češ, da zlorablja poslovnik, začela se je debata o odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo zaradi dogodkov na Ogrskem. — Posl. dr. Grab-mayr je dokazoval, da se sme vladi dovoliti prispevanje za skupne potrebe le za gotovo dobo in pod gotovimi pogoji, češ, na temelju nagodbe iz leta 1867. ne stoji dandanes več Ogrska, a tudi v Avstriji smo dospeli do prepričanja, da je ta nagodba potrebna temeljite poprave. Posl. Gross je dokazoval, da se Avstrijcem ni treba ogrevati za sedanjo ogrsko opozicijo, ker bodo ti gospodje, ako pridejo do moči in oblasti, dali nemadjarskim narodom občutiti najgrša nasil-stva. Vsekakor pa je potreben z Ogrsko nov dogovor, ki pa se ne bo sklenil na temelju zakonov iz L 1867., niti na temelju klica nProČ od Ogrske!", temuČ dogovor se bo moral doseči sredi med obema ekstremoma. Posl. S c h e i c h e r se je zavzemal za ravnopravnost vseh narodnosti na Ogrskem ter izrekel upanje, da bo kmalu prišel državnik, ki bo imel resno voljo in odločnost, da združi vzhodnje države ob Donavi. V imenu Poljakov je govoril proti izjavi ministrskega predsednika grof Dziedusvcki, v imenu socialnih demokratov pa posl. dr. Ellenbo-gen, nakar se je debata prekinila. Min. predsednik baron Gautsch je odgovarjal na interpelacijo posl. dr. Kramara glede maroške afere in carinskega spora s Srbijo. Gautsch je rekel, da sedaj ni povoda, razpravljati pred javnostjo zveznega razmerja med Avstrijo in Nemčijo, ker se ni bati, da bi iz sedanjega političnega položaja v Evropi nastale komplikacije, ki bi pomenile nevarnost za mir. Glede konflikta s Srbijo je rekel: ^Gotovo želimo odkrito rešitev našega trgovinsko-poli-tiČnega razmerja s Srbijo, toda ne moremo drugače, kakor vztrajati pri svojih zahtevah, da se v srbsko-bolgarski zvezi tiste modifikacije, ki nasprotujejo ali splošnim pogojem, ali škodujejo našim trgovinskim interesom, spremene, preden se zopet začnejo trgovinska pogajanja." Jutri bo zopet seja. Konferenca klubovih načelnikov. Dunaj, 19. februarja. Ministrski predsednik baron Gautsch je naznanil v današnji seji klubovih načelnikov, da želi vlada, naj se do petka reši v zbornici zakon o družbah z omejenim jamstvom ter se odobre trgovinske pogodbe, tako da pride v petkovi seji že na vrsto volilna reforma. Ako zbornica ne bo zmagovala nujnega dela, se lahko napo-vejo tudi večerne seje. Potem so se načelniki zedinili, d a prihodnji teden ne bo nobeno seje, temne bo prva seja po predložitvi volilne reforme šele 6. marca. — Posl. Pacak je zopet priporočal, naj se že vendar dožene novi tiskovni zakon. Načelnik tiskovnega odseka, posl. Ivčevič, je odgovoril, da mu ni ničesar znano, kdaj bo kaka seja tiskovnega odseka. Vendar tudi on priporoča, naj bi se tiskovni zakoa rešil Še v tekočem lasedanju. Po razpustu ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 19. februarja. Cesarjevo pismo, s katerim se je razpustil državni zbor, se glasi: nLjubi verni! Ker v večino združene stranke državnega zbora vkljub našim opetovanim pozivom niso hotele prevzeti vlade, n e da bi se pretrgale naše v zakonih zajamčene kraljeve pravice ter vsled tega na veliko srčna žalost nismo mogli od tega državnega zbora pričakovati koristnega delovanja v interesu dežele, izrekamo na predlog našega ogrskega ministrstva za 19. t. m. sklicani drž. zbor za razpusčen ter si p r i -držimo čimpreje sklicati novi državni zbor.- Vsi opozicijski poslanci so mnenja, da so njihovi mandati še nadalje veljavni ter obdrže imuniteto, ker se kralje\i reskript ni vzel na znanja Zaiadi tega o o vršilni odbor skoraj gotovo sklenil, da se naj v sredo vrši napove« dana seja državnega zbora. Ako se ne pusti poslance v parlament, najamejo si kako drugo dvorano v mestu. — V vladnih krogih pa izjavljajo, da ministrstvo ne bo pod nikakimi pogoji dovolilo seje neodvisne stranke, niti konference izvršilnega odbora združene opozicije Dijaki so uprizarjali danes demonstracije s Črnimi zastavami po mestu ter prirejali opozicijskim voditeljem ovacije, a jih je policija povsod takoj razgnal a ter 15 dijakov ranila. Vse-uČiliščni senat je sklical sejo, da se posvetuje o zaključi t vi v s ♦» učilišča. Govori se. da odstopi justični minister Lan g, minister notranjih zadev, finančni, naučni, poljedelski in brambovski minister. !??e tekom tega tedna se im« je LISTEK. 0 hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Marko že davno ni imel druge želje, kakor da bi mogel nekega dne vreči pero iz rok, zapustiti Trst in «e umakniti kamorkoli ven na deželo, kjer bi živel sam za-se. Dostikrat si je v duhu predstavljal, kako srečen bi bil, če bi ničesar ne slišal o Šum-nem življenju v Trstu. Rotil se je, da bi nikdar ne vzel v roke nobenega časopisa in Trst sploh izbrisal iz svojega spomina. Zlasti zadnji čas mu je ta Želja pogostoma hodila na misel. Bolj kot kdaj poprej je hrepenel po svobodi, bolj kot kdaj poprej ga je bolelo, da mora norce briti, kadar mu srce krvavi, in ljudi zabavati, ko bi se najraje razjokal. Samo upanje, da pride kmalu srečna ura, ko se za vselej odpove pisateljevanju in za vselej zapusti Trst, mu je dajalo moč, da je zamogel izpolnjevati svoj po- klic, da je vsak dan spisal kaj humoristi čnega, da se je dannadan v vsakem članku, v vsaki vrsti, ki jo je spisal, smejal drugim v zabavo, sebi v največjo bolest. Zlasti zadnje dni, od večerje pri slikarju Karlu, so Marka take misli posebno pogostoma trpinčile. Izprva se je le zavedal, da ga presinja neki skrivnostni strah; bil je nemiren in dozdevalo se mu je, da ga Čaka nekaj neugodnega, da ga zadene kaka nesreča. Začel se je bati nemirnega življenja tržaškega; če je šel po ulici, se je ogibal ljudi, kakor bi bila vesela množica nositeljica njegove nesreče in le v svoji sobi se je Čutil varnega. Potem je začel domnevati, da mu grozi usoda iz lepih oči lepe Lavre. Zapazil je, da se Lavra zanj zanima, da jo zdaj posebno pogostoma srečava in da ga iščejo njeni pogledi. Tudi Če je bil zaklenjen v svojo sobo in zatopljen v svoje delo, ga je naenkrat nekaj neznanega pretreslo ; čutil je fizično, da misli Lavra nanj. „Lepa je in tako blizu mene, da čutim njene poglede in slutim njeno misli, tudi Če sem zaklenjen v svojo sobo,u je v takih tren o tki h vzdihnil Marko. „Lepa je in v moji bližini je — zato mi je nevarna!tt Marko je imel že marsikako znanje, a vsako je bilo hitro končano. Poznal je samega sebe. Vedel je, da bi postal najnesrečnejŠi človek, Če bi začel kako resno razmerje, ker bi ne imel eneržije in moči, to razmerje pretrgati, če bi videl, da mu ni prineslo pričakovane sreče. Na že-nitev ni mislil. Strah ga je bilo, da bi prišla njegova preteklost na dan in da bi izgubil svoj kruh. Zato ni še nikdar imel resnejšega znanja in zato je pretrgal vsako razmerje v tistem hipu, ko je spoznal, da se je v njegovem srcu začela porajati ljubezen. Z Lavro je bilo drugače. Poznal jo je le za silo, a čutil je, da se ga je že polastila, da je v njeni oblasti, čeprav se brani z vsemi močmi. Ni mu šla iz spomina, četudi se je trudil, da bi nikdar ne mislil nanjo. Marko se je Lavre ogibal kolikor je mogel. Začel je zgodaj vstajati in pozno prihajati domov, toda Lavra se ni dala preplašiti. Znala je vedno tako napraviti, da jo je vsaj enkrat na dan srečal zdaj na stopnicah v hiši žalosti, zdaj na Korzu, zdaj ko je šel v redakcijo ali v kavarno. Poklicala se mu je na ta način vsak dan v spomin, in če ga enkrat že ni dobila, je Marko zvečer, ko je prišel domov, našel na kljuki svojih vrat vsaj droben šopek cvetlic. Lavra ni prikrivala svojega hrepenenja po Marku. Prvikrat v svojem življenju je vedela, kaj hoče. Instinktivno, ne da bi bila kdaj na to mislila, se je začela ogibati svojih znancev in svojih znank. Ogibala se jih je, ker ni utegnila nanje misliti ali se z njimi pečati; vedno so bile vse njene misli pri Marku, vedno mogočnejša je postajala njena želja, da si pridobi Markovo ljubezen. Vedela je, kako se razvnemajo moška srca in obnja v njih ljubezensko hrepenenje in prisegala si je vsak dan, da mora postati Marko njen. Burja je neu*»miljeno brila po ulieah, ko je Marko nekega popoldne zapustil svoie stanovanje, da bi šel v redakcijo ,AllabardeV Le počasi je mogel naprej, korak za korakom. Kar začuje za seboj šumenje svilene obleke in nagle korake; zasopel glas je zaklieal: „Dober večer, gospod Diavo-letto." Marko se je ustavil. Se predno se je ozrl, še predno je slišal pozdrav, je vedel, da je prišla za njim Lavra. Gotovo je pazila, kdaj da zapusti svoje stanovanje in je pohitela za njim; vzlic silni burji ga je došla. Marka ie v prvem trenotku nekako zazeblo ; obšel ga je strah, ki ga je imel pred ženskim spolom sploh, tisti strah, ki izvira iz mnenja, da rodi ljubezen vedno nesrečo. Hotel je biti hladen, hotel je biti, če treba, brutalen, da bi na mali naredil konec temu približevanju — ali molčal je. Ni našel prave besede in končno je celo jako prijazno odzdravil: JDober večer, gospodična Lavra!" K» t je pihala burja, sta stopila v bližnjo vežo. Lavri je že prijazni Markov odzdrav pokazal, da je Čar njene osebnosti zmagal. Uganila jo Markove lnish' in njegov strah in zato je bila vesela prijaznega odzdrava in vesela, ko je zapazila, da jo ogleduje Marko s tistim tihim občudovanjem, ki veo pove, kakor bi mogla povedati najzgovornejša usta. (Dalje prih.) oela vrsta vladnih komisarjev, ki prevzamejo vodstvo komi-tatov in mestnih zastopov. ČeSki radikalci ho poslali danes Kossuthu sledečo brzojavko: „Pozdravljamo ogrski narod ob tem zgodovinsko-pomembnem dnevu boja proti absolutizmu gernianizujoČe, preživele Avstrije, ki tlaci tudi češki narod. Ako se hoče zdržati konglomerat habsburških držav, mora razpasti absolutizem. Podpisani so : K1 o f a Č, Baxa, Sobotka, Czernv, Fresl in Sehnal. Carinski spor s Srbijo. Belgrad, 19. februarja. Ministrski predsednik Stojanovie je izjavil nekaterim poslancem večine, ki so ga vprašali, ali se dožene spora-zumljenje z Avstro-Ogrsko, da se popolnoma zanaša, da bo skupščini dne 26. t, m. lahko naznanil, da se je spo-razumljenje že dognalo. Obsodba bivšega srbskega ministrskega predsednika. Belgrad, 19. februarja. Bivši ministrski predsednik G j o r g j e v i 6 je bil zaradi izdaje državnih tajnosti obsojen v 6mesečno ječo in 15 frankov sodnih stroškov. Državni pravd-nik in zagovornik sta si pridržala pravico pritožbe proti razsodbi. Dogodki na Ruskem. Odesa, 19. februarja. Vojno sodišče v Sevastopolu je danes končalo obravnavo proti zarotnikom na oklop-nici rKnjaz Potemkin". Obsojeni so: trije mornarji na smrt na vislice s pomilošeenjem v loletno prisilno delo ; nadalje po 1 mornar v 201etno, 121etno in Tletno prisilno delo, v 21etno prisilno delo 9 mornarjev, v lletno pa trije. Po 1 zdravnik, podčastnik in praporščak se izključijo iz mornarice. Petrograd, 19. februarja. Zapovedujoča generala prve in tretje mandžurske armade, Kuropatkin in B a t j an o v , sta odpoklicana. — Princ Ciril je imenovan za poveljnika 54. polka, katerega imetnik je bolgarski knez Ferdinand. — V Moskvi so dobili pri nekem dijaku bombe in druga razstreljiva. Na Kitajskem vre. London, 19. februarja. Na Kitajskem se je pojavilo protidina-stiČno gibanje. Kitajska vlada se boji punta v armadi, vsled česar je naročila baje pri nemških tvrdkah mnogo pušk in 100 topov. Dopisi. Iz Sarajeva. V sredo 14. t. m. je priredilo „Slovensko omizje" v stranskih prostorih ^Društvenega doma" 'šaljivo predpustno veselico pod devizo „Na semnju." Pri originalno in okusno ozaljšanih „štantih", — delo gg. Topića in Havelke — ki so bili postavljeni v pristni semenj spremenjeni veliki sobi, vrtile so se ljubeznive gospe in ljubke gospodične ter vabile semnjarje, da si kaj nakupijo. Izbera ni bila težka, kajti dobiti je bilo vsega, še celo kranjska klobasa se je prijazno smejala izmed gosposkih pri grižljaje v. Na „pošti" je bilo opraviti z razglednicami kajti „semnjarji" so si prav pridno dopisovali in isto tam se je prodajal tudi ta večer izšli šaljivi list „Harmonika" čigar uredništvo je takoj na prvi strani slovesno izjavilo, da ne odgovarja za nič, ker se mu zdi, da so so-trudniki pokradli gradivo iz različnih časopisov. Tamkaj v sredi „semnja" je bil postavljen oder, kjer sta znamenita potujoča umetnika predstavljala „solznoginljivi" prizor: „Samo-morilca ali Veseli konec žalostnega začetka." — To je bilo smeha! Različni lepaki, katere je „Slov. omizju" poslal ljukeznivi ljubljanski trgovec I. SokliČ in za kar mu bodi najtoplejša zahvala, so oznanjali različne prireditve ljubljanske in zdelo se je, da si na kakem ljubljanskem trgu. Pred vhodom na semenj pa so mladi pari — koliko dražestnih obrazov in žarečih oči — plesali, da je bilo veselje. Pa tudi starejši možakarji, ki so prišli na semenj, so se zavrteli. Vmes pa so na semnju odmevale narodne pesmi in čulo se je fantovsko ukanje . . . Na veselico so prišli tudi Slovenci iz okolice. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. februarja. — Volitve v trgovsko in obrtno zbornico« Klerikalci bo na- peli vse sile, da bi dobili v roke trgovsko in obrtniško zbornico. Agitacija je velikanska. Samo ob sebi se razume, da delajo klerikalci z najpod-lejšimi sredstvi in da jim je dobro vsako sleparstvo, samo da dosežejo svoj namen. Kako naj bo drugače, ko imajo JegliČevi tonzuriranci svoje prste vmes. Klerikalci se zavedajo, da jih mora vsak pošten in razumen obrtnik in trgovec zaničevati in zato se ne upajo pokazati svoje barve. Klerikalci nimajo toliko časti, moštva in poštenja, da bi nastopili odkrito, kakor je storila narodnonapredna stranka. Ta je dogovorno z volilci postavila svoje kandidate, klerikalci pa so se skrili za neki brezimni „obrtniški volilni odbor", kateremm je na čelu pasar K r e g a r, znani obrtniški „paradešimel" klerikalne stranke, mož, ki živi od duhovnikov in mora tako plesati, kakor mu duhovniki ukazujejo. Pasar Kregarje seveda le ngurant; za „ obrtniškim volilnim odborom" pa stoji klerikalna stranka in v boj so šli vsi duhovniki. Oklic, ki so ga obelodanili v soboto, je prav nesramen, pa tudi prav neumen. Vsak, kdor je le količkaj pozornosti posvečeval trgovski in obrtniški zbornioi, ve, da je vestno in marljivo zastopala in varovala interese trgovcev in obrtnikov in če se ji more kaj očitati, je to, da j e prizanašala klerikalnim slep arstvom pri konsumih in enakih napravah. Klerikalni napadi na zbornične člane so tembolj nesramni, ker se je prav klerikalni član Kregar v zbornici izkazal kot ordinaren švadroner. Naravnost smešno je, kake ljudi kandidirajo klerikalci v zbornico. Gosp.Fr. Zore a kandidirajo klerikalci proti njegovi volji. Kandidatu FranČiču, ki prebiva v Novem mestu, so novomeški obrtniki, tisti, ki ga gotovo najbolje poznajo, dali prav z ozironi na njegovo kandidaturo tako brco, da se menda še danes prekuouje. Novomeški obrtniki poznajo Fran čiča, a ko so Čuli, da hoče ta postati njih zastopnik v zbornici, jih je prevzelo tako ogorčenje, da so FrančiČa iz obrtne zadruge ven vrgli. Kakor se vidi, so klerikalci res izbrali najboljše kandidate; tudi ostali niso nič prida, same ničle, ki jih nihče ne vpošteva in ne smatra za resne ljudi. Pač žalostno bi bilo za trgovce in obrtnike ko bi prišli taki ljudje v zbornico. — Ta Je pa lepa« Za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico so klerikalci vpregli tudi šentpeter-skega mežnarja Tineta. Ko bi že kak obrtnik pobiral listke, bi nič ne rekli, ali da se zanikrn m e ž-n a r kaj takega dovoljuje, je res od sile. Tine se je vozil z izvoščekom po fari in menda ne brez uspeha. Ali b o do S en t p e t e r č an i res mirno gledali, da bo v njih doslej uzorni fari že kak mežnar politično rog o vilil. — Ljubljanska bolnica je sedaj predmet različnemu javnemu govoričenju in pisarjenju. Poklicani in nepoklicani si prisvajajo zaslugo, da so to zadevo v javnost spravili. Kakor pri vsaki taki priliki se mnogo pretirava, predvsem se pa popolnoma in to nalašč prezira, da ima vodstvo bolnice zategadelj mnogo težav, ker je moralo v obstrukcijski dobi z denarnimi sredstvi prav varčno postopati, Če je hotelo za silo izhajati. Tudi o gospodu dr. Schleimerju, glede katerega vsak želi, da bi ostal ohranjen naši bolnici, se je mnogo pisalo, kar ni odgovarjalo resnici. Trdilo se je, da je stavil dolgo vrsto zahtev, ako naj Še ostane pri bolnici, in da je tak o rekoč deželnemu odboru nož na grlo nastavil. Vse te zahteve so si izmislili ljudje, ki bi radi v kalnem ribarili! Sicer je pa deželni odbor uvedel preiskavo, katera je v najboljšem teku. Dokler ta preiskava ni dognana, bilo bi nepotrebno, o zadevi pojavnih listih pisariti! — Judež Iškarjoi. Ni ga duhovnika na Kranjskem, ki bi tako očitno in jasno prodajal svoj lastni narod, kakor to dela jeseniški fajino-Šter Zabukovec. Z vsemi silami, z vsemi sredstvi dela na to, da pride jeseniška občina v nemške roke in skoraj si upamo trditi, da se je njegov trud posrečil in njegov up izpolnil. Tretji volilni razred je že itak izgubljen za Slovence, drugi je zdaj po Zabukovčevem prizadevanju, ker so iz njega izbacnili »lovenske vo-lilce in so vpisani tvrdke Gross & Co., Madile & Co. in ravnatelj industrijske družbe Trappen. Zabukoveo se je pa bal, da bi zastopnik tvrdke Gross & Co., g. inženir Muzika, volil slovenske kandidate, pa je pisal tvrdki Gross pismo, naj vzame družba Mu-ziki poverilo ter ga da drugemu. Zabu-kovec se sicer vedno in vedno izgovarja, da je na Jesenicah vera v nevarnosti in da je narodna-napredna stranka tisto zlo. ki se mora pokončati z ognjem in mečem. A poglejmo, kaki katoličani so ti Nemci, za katere se poganja Zabukovec! Tvrdka Gross & Co. obstoji iz ravnateljev, ki so ali protestantje ali židje, tvrdka Madile & Co. ima za svoje zastopnike na Jesenicah protestante in ravnatelj Trappen je pruski protestant. Da bodo ti drugoverci posebno koristili stiskani katoliški cerkvi na Jesenicah, ve samo Zabukovec in verjame mu samo „Slovenec", ki s slastjo sprejema od Zabukovca vse, kar mu pošlje, da se „reŠijou Jesenice. S tem pa je dovolj označeno, kakšen narodnjak je ljubljanski "Slovenec", ki nastopa proti lastnemu rodu, a se pri tem prevzetno bije la izdajalske prsi, da zastopa koristi slovenskega naroda. Zabukov-čevo početje pa bo imelo za posledico, da ne bodo prešle samo Jesenice v nemške roke, ampak vsa gorenjska dolina od Lesec naprej in s tem se moralno uniči tudi slovenska Koroška, ki se v par mesecih združipo železnici s Kranjsko Judež Iškarjot, predpodoba Zabukovca, je izdal svojega učitelja za 30 srebrnikov. Za koliko je Zabukovec prodal slovenstvo na Jesenicah, ni znano. Judež Iškarjot se je, kesajoč se svojega ostudnega dejanja, obesil; da bi se Zabukovec, ne moremo trditi, le eno lahko trdimo: V pošteni družbi ni več mesta zanj! — Ad iniormationem. Kimali so maziljenci okoli „Slovenca", ko so seštevali nebroj v „Slov. Narodu" tiskanih brzojavk, katere so došle „Triglavu" v Celje kot izraz simpatij, ki jih uživa ta akad. korporacija po celi slovenski domovini. Najbolj pa je dirnila njih rahločutna srca brzojavka, v kateri so pripoznali nekateri štajerski akademiki očitno, da so svobodomiselni. Zdelo se jim je namreč vredno, debelo ponatisniti imena dotičnih visokošolcev. K temu bi bilo pripomniti tudi „ad informationem" le to, da se velečastiti gospodje jako motijo, če mislijo vplivati s tako podlo in poleg tega še neumno denuncijacijo na prepričanje akademika ; to se jim ne bo posrečilo, Če bi bili tudi desetkrat žegnani. — Zaslugi — priznanje. De- želnovladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Postojni, g. Fr. VIČek, si je kot vladni komisar pri obč. volitvah v Knežaku s svojim pristranskim, zakonu in pravioi v obraz bijočim postopanjem .pridobil velikih zaslug za zmago klerikalcev. Tej zaslugi je takoj sledilo primerno pri-poznanje. Fr. Vlček je imenovan za okrajnega komisarja extra statum na Primorskem in dodeljen okr. glavarstvu v Sežani. — Il železniške službe. Premeščeni so: gosp. Grč ar, železniški koncipist državnih železnic od železniškega vodstva v Gorici k onemu v Celovec ; Pavel J eš enak, pristav pri državni železnici v Trstu pride na Dunaj, Josip K u 1 lik, revident državnih železnic pride v Trst. — Šolske vesti. Gosp. Peter R e p i Č, nadučitelj na Uncu, je pomaknjen v L, gosp. Frano Ran t, nadučitelj v Radečah pri Krškem, v II. in gdč. Rozina Coriarv, učiteljica na Jesenicah, v III. plačilni razred. Suplentinja gdč. Marija Pogačnik v Radovljici je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Ru-pertu. — Bepertoir slovenskega gledališča« I2 pisarne „ Dramatičnega društva* se nam piše: Danes zvečer se poje tretjič krasna Weisova opera .Poljski židK; v četrtek, dne 20. februarja se ponavlja prvič igrokaz „Mali lord". V soboto, dne 24. februarja se vprizorita „Tuji kruh" in „Babje leto*, v torek, dne 27. februarja pa pride na vrsto „Avtom obil". — Stritarjeva sedemdesetletnica. Kakor smo že poročali, slavi pesnik Josip Stritar 6. marca t. 1. svojo sedemdesetletnico. „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" proslavi ta jubilej s tem, da priredi v soboto 3. marca zvečer v „Mestnem domu" poljudno predavanje o Stritarju, v torek, dne 6. marca pa slavnostno predstavo v gledališču. V „Mestnem domu" bo predaval g. prof. dr. Josip Tominšek. Za slavnostno predstavo je določen tale program: I. Prolog. Napisal g. An t. Funtek, deklamuje g. režiser Dobrovolnv. II. J. Stritarjev dramatični prizor „Medea", nastopi gca. Spurna. III. Smetanova opera „D a 1 i b o r" (prvo dejanje) in IV. J. Stritarjeva drama ^Logarjevi" (4. dejanje). — ^Društvu slov. književnikov in časnikarjev11 je podarila slavna „0 k raj na posojilnica" v Litiji 20 kron. Zahvaljujemo se kar najiskreneje na doposlanem darilu v nadi, da se bodo našega društva spominjali ob računskem zaključku še drugi naši denarni zavodi! — Malomestnosti v našem gledališču. Iz krogov gledaliških abonentov se nam piše: V našem gledališču je Se mnogo m al o mestnega in kritika bi si pridobila zaslug, ako bi nekatere smešne razvade krcala tako dolgo, da se jih odvadijo! Ako se ubiti in zaklani „junaki" hodijo pred zastor priklanjat, je to pač malomestno ! Ce se med tragično sceno na aplavz igralec nakrat smehljaje klanja, je to malomestno! Če se med over-turo glasno razgovarja, smeje in stoji, je to malomestno! Prihajati v gledališče s hrupom in vriščem med predstavo ter motiti vse poslušalce, je tudi malomestno! Med dramo ali opero neprestano šumeti s papirjem za sladkor, šepetati in smejati se, kakor bi bil v gostilni, to ni veliko-mestno! Najesti se more v buifetu vsakdo dovolj v premorih in govoriti je možno dosti pc predstavi ali v pavzah. Ako traja premor dalje časa, postanejo pri nas nekateri hitro nervozni, nevoljni ter ploskajo in sikajo. To je čisto malomestno. Igralke in igralci se preoblačijo, kar traja vsaj 3—5 minut. Cirkuški klovn na konju se seveda slači hitrejše, a gledališče ni cirkus. Dekorativne izpremembe na našem odru so vedno težavne, kadar so količkaj komplicirane. Kulise se zaradi tesnobe prostora le z največjim naporom nameščajo, in kar se zgodi drugod v par hipih, to traja vzlic vsej pridnosti delavcev pri nas več minut. Nervoznost našega občinstva je torej neutemeljena. Po drugih gledališčih hodi občinstvo v premorih na hodnike promenirat ali v buffet, dela posete po ložah ali pa puši pred gledališčem. Pavze med dejanji so povsod prav zabavne, šumne in vesele ter minejo — vzlic temu, da trajajo 10—15 minut — vsakomur Še prehitro. Pri nas pa večina občinstva mirno obsedi ter nemo čaka! Seveda se potem dolgočasi! A samo je krivo! V zadnjem času pa se je začela kazati malomestna nervoznost celo na stojišču, kjer se plača 40 v! A ti nervozneži niso dijaki, nego ljudje, ki tja absolutno ne spadajo ter se le zato izdajajo za dijake, da malo plačajo. Da bi taki v tihotapljene i terorizirali naše gledališče, tega se ne sme trpeti! Na odru se z izpremem-bami itak tako hiti, da lije delavcem pot s Čela in člani se hite preoblačit, da lete cunje! Ako se vzlic temu ne morejo dejanja izpreminjati s toliko naglico, kakor v — kinematografu, ni tega kriv režiser, nego gledališki sistem sam, pri nas pa še posebej — nepraktičnost gledališke stavbe. Zatorej: malo manje malomestno nestrpnosti! — Popravek in pojasnilo. Veleč en j eni gospod urednik! Sklicujoč se na vašo bogato potrpežljivost vas prosim, da prijavite sledeči stvarni popravek : Ni res, da pride na belo reduto kraljica iz Olandije, pač pa je res, da pride na belo reduto kraljica Myrt, ki bode v divjem plesu rajne Saloni e tolažila svojo slado-strastno žalost zaradi Številnih myr-tovih cvetov, ki jih izgubi v tem predpustu iz svojega vrta. S sramežljivim pozdravom Marjeta Cinjgeljček iz Belega Dola. — Redne pevske vaje pevskega zbora .»Glasbene Matice" se pričnejo v sredo, dne 2 1. t. m. in se nadaljujejo za ženski zbor vsako soboto in sredo od polu 6. do.polu 7. ure zvečer ; moški zbor pa vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer. Ker je do prireditve druzega koncerta le malo 5asa več, se naprošajo častiti člani, da se udeležujejo pevskih skušenj redno inpolnoštevilno. — Veliki korzo. Dne 25. t nu se vrši veliki korzo v Ljubljani. Do sedaj je že veliko zanimanja in poizvedovanja, ako se more vsaka paska udeležiti. Toliko na znanje, da zaradi reda se ima vsaka maska, katera se udeleži korza, prijaviti do sobote ob 2. uri popoldne pri g. Alb. Orehku, lastniku časniškega in anonČnega biroa, Rimska cesta 2 ali pa tudi pri društvu „ Strokovna akademija0 v Ljubljani. Maskam se jamči za največjo tajnost. To naznanilo se zahteva samo radi vladajočih razmer Istega 'ln ' je velika mednarodna ma-skarada v hotelu „Union". — Poročil se je gosp. Andrej Debevoc, mestni računski revident, z gdč. Ivanko &pe ilovo. Čestitamo ! — Poročil se je danes gospod Miloš V e h o v a r, c. kr. avskultant pri tukajšnjem deželnem sodišču, z gdč. Parki j evo, hčerko hišne po-sestnice Katarine Parkljev« na Poljanskem nasipu. Bilo srečno! — Delavska stanovanja so pridobnine prosta. Finančno ministrstvo je odredilo, da so dohodki delavskih stanovanj prosti ne samo hišnega, temuČ tudi pridobninskega davka. To velja za podjetja, ki se bavijo z zidanjem in oddajanjem takih poslopij ali izključno, ali le postransko, ako investirani kapital no presega zakonite maksimalne meje. — Častne kolajno za požarne brambe in reševalna društva. Ka kor znano, se je s cesarsko odredbo z dne 24. novembra 1905 ustanovila častna kolajna za 251etno zaslužno delovanje pri požarni brambi ali reševalnem društvu. Kolajne so slione jubilejnim, le da se ne nosijo na ru-dečem, temuč na rumenem traku Prošnje za podelite * take kolajne morajo upravičenci oziroma njih poveljniki vložiti pismeno pri politični instanci I. vrste. Take prošnje je treba kolekovati po 1 krono za p o 1 o. Rekurzi proti odklonitvi pa bo morajo kolekovati s 3 kronami za prvo, in po 1 K za vsako prihodnjo polo. — Das Rote Krenz. Zvezno vodstvo avstrijske družbe „Rdečega križa" izdaja svoj list z gornjim naslovom. Druga letošnja številka tega lista obsega predvsem konec intere-santnega predavanja štabnega zdravnika dr. Steinerja o japonskem vojaškem zdravstvenem stanju in nekaj jako interesantnih podatkov o „Rde-čem križu" v Avstriji. Ti podatki dokazujejo žalostno dejstvo, da je vkljub velikemu pomenu in važnosti ter delovanju te institucije zlasti pri epidemijah itd. primeroma skrajno majhno število Članov, katerih je vseh skupaj le 55.000. V uradnem listovem delu opozarjamo zlasti na razglas, ki gaje izdalo notranje ministrstvo pred kratkim na vse deželne vlade in ki M tiče varstva znamenja rRdečega križa* List je torej vsled njegovega humanitarnega pomena vsestransko priporočati, posebno ker stane letno za Člane .Rdečega križa" le 2 K, za nečlane pa 3 K. — Iz deželne vinske kleti Kakor navadno, se je zbralo tudi pri sobotni javni vinski pokušnji prav obilo ljubljanskih in tujih obiskovalcev. Od novorazstavljenih vin >o splošno ugajala LenarČiČev rizling ii Turnske graščine in MiklauČiČev rdeči cviček od Sv. Križa pri Litiji ter staro desertno vino od gospe Wutscher v Sent Jerneju. Vipavski FerjančiČev beli burgundec, Čigar dobrote mu nihče ne more odrekati, postaja čim starejši, tem finejši. Tega ima imenovani posestnik še večjo množino ▼ zalogi. Pripomnimo, da se je pri tej priliki izvršilo več naročil na razna vina. — Iz Ihana. Naš župnik so jako šaljiv Človek. Danes so oznanili izpred oltarja: „ Jutri naj prideta cerkvena kij učai j a, da podpišeta cerkvene račune." Mi pa pravimo: ^Podpisati zna tudi sedemletni otrok, če so že računi cerkveni ali pa f a j m o š tr o v i.u Porednež — Dobro srce narodne-na- prednoga moža. Pred kratkim umrli veletržec g Janko Majdič je daroval v svoji poslednji volji: za dijaško kuhinjo v Kranju 40UO K, za kranjsko podružnico slovenskega planinskega društva 2000 K, za fGo-renjskega Sokola", r Čitalnico", mestno godbo in „Bralno društvo14 v Kranju in ^Glasbeno Matico" v Ljubljani, vsakemu po 400 K. Kranjska Čitalnica dobi njegovo privatno knjižnico. — Slovensko bralno društvo V Kranju priredi na pustni torek v Sokolovi dvorani ples v maskah — V Borovnici je te dni umrl najstarejši občan — stari Krepec — v 94. letu svoje starosti V poprejšnjih letih je bil nimrod prve vrsto in je gotovo starejšim lovcem, ki so pohajali tukajšnji lov, ie v dobrem spominu. Predpust se bliža svojemu koncu in veselic imamo toliko, da si kar druga drugi podajajo roke; vendar pa letos niso tako obiskovane, kakor prejšnja leta in kakor si morebiti krčmarji žele. Izjemo pa dela v tem oziru neka oseba, ki ne za- Luđi nobene veselice, ki pa s svojim Intaktnim vedenjem ne dela baš Časti Loj emu stanu in bode treba, ako se razmere korenito ne izpremene, na Llrugoin mestu glasneje govoriti. Za Ledaj prizanesemo in ne imenujemo h. t ione osebe v nadi, da bodo zadolževale te vrstice. — Ogenj vsled isker iz lo- MBJSjffJVBJi Lokomotiva osebnega vlaka je 16. i. m s iskrami užgala železniško koćo, v kateri stanuje Čuvaj Josip Dež man in ki stoji med Žirovnico in Javornikom. Dež man je vkljub temu, da se je bližal drug vlak, , »renj bri pogasil, tako da ni zgorela pela koča. — Iz Save so slišali včeraj v litiji klice na pomaganje, vendar doklej še niso naib' nobenega utopljenca. Klicala je moška oseba. — „Jakob Ruda" v Novem Siestu* 17- marca igrajo v Novem mestu Cankarjevega „Jakoba Rudo" ; r naslovni vlogi bo gostoval g. Dragutin ovi e. — Premog pri Novem mestu. V graščinskem gozdu pri OtoČcu so že veČ let znani obširni premogovi skladi, ki pa se dozdaj niso izkoriščali zaradi pomanjkanja pripravnega izvoznega pota. Te dni je bil ustanovni shod premogarske združbe OtoČeo, ;Kohlengewerkschaft Wordl), ki namerava začeti s kopanjem Še v teku tega leta. V odbor so izvoljeni: gosp. Pavel Endlicher, obl. pov. rud. inž v Ljubljani kot predsednik, grof Rudolf Margheri, dež. posl. in gronca Rod riga Margheri kot člana. Rudarska posest obstoji v treh rudarskih poljih od 108 ha ali 188 oralov in 21 prostosledov. Znani so že trije skladi, ki so prilično 3 m debeli in imajo v sebi velikansko množino premoga. Združbena posest je razdeljena na 12S deležev (kuksov) od katerih jih imajo sedanji posestniki 64 za-se. Od ostalih 64 združbe-oih deležev se namerava odprodati za zdaj samo 10 deležev po 2500 K, da se pribavi mali kapital v svrho zgradbe zračne železnice na vrvi od premogokopa Čez Krko do okrajne ceste pri graščini Otočec. Poznejše razširjenje podjetja se misli izvršiti že iz sredstev, ki se bodo prihranila pri lastnem podjetju. Združbena pravila so se predložila c. kr. rudarskemu poglavarstvu v Celovcu v potrditev. Sedež združbe je Ljubljana. Denarni promet bo posredovala kreditna banka v Ljubljani. Želeti je, da bi to domaČe podjetje dobro uspevalo, ker bi gotovo pospešilo podaljšanje dolenjske železnice iz Novega Mesta do Krškega ali Samobora in tako tudi posredno dobro vplivalo na gospodarski razvoj Dolenjske. — Hitra pošta. 15. jan. t. 1. je bilo v St. Rupertu na Dolenjskem oddano pismo z naslovom: I. I. Svetinje pri Ormožu. Štajersko. 13. t. m. je pismo prišlo srečno na svoje mesto, a okrašeno z nebrojem poštnih pečatov, med temi tudi z onim v New Torku. Šele v Ameriki so dognali, da je Štajersko v Avstriji in poslali pismo na svoj cilj. Potem ni čudno, & Američani zmajujejo z glavami nad evropsko, zlasti pa avstrijsko omejenostjo in počasnostjo! — Iz Kostanjevice. Plesni ven-ček, katerega je priredilo dne 11. t. m. ^Kostanjeviško gasilno društvo", je uspel nad vse pričakovanje in lahko rečemo, da so postale prireditve gasilnega društva najbolj animirane. V okusno, s trobojnicami, z zelenjem ter gasilskimi amblemi okrašeni dvorani in stranskih prostorih gosp. Bučarja se je zbralo največ občinstva iz uradniških in meščanskih krogov v najlepšem soglasju. Zabava je bila neprisiljena in zelo živahna. Vrhunec veselja in vrvenja pa je dosegla kon-feti-bitka. Četvorko je plesalo 20 parov. Meščanska godba je neutrudljivo igrala same izbrane komade, zakar ji gre vse priznanje. Rajali smo pozno v noč in se razšli zjutraj z zadovoljstvom, želeČ društvu še veliko takih prireditev. Da bo pa letošnji pred-pust še živahnejši, pripravljajo marljivi kostanjeviški diletantje v zvezi s salonskim orkestrom večjo prireditev. Za sedaj omenjamo samo, da čaka tozadevno vse prijatelje umetnosti in zabave vse presenečenje, kajti v Kostanjevici se bode vzbudil lev. Kdaj, kje in kako se to izvrši, bodemo poročali pravočasno. — a — — Pogreša bo že dlje kot osem ini okrajni glavar v Krškem gosp. Orešek. Sodi se, da se mu je zgodila ali kaka posebna nesreča ali pa daje postal žrtev kakega maščevanja. — Zabavno društvo v Krškem priredi v dvorani g. K. Schenerja T Krškem, dne 27. t. m. (na pustni t^rek) zabavni večer, na katerem se uprizori burka „J£ no uro dokto ru. Predstavi sledi ples. — Iz Metlike se nam piše: Pri nas je sedaj eno učiteljsko mesto prazno. Ker se naša šola in tukajšnje složno in vestno učiteljstvo, ki poučuje Še več kakor mu je dolžnost, Vedno v „Slovencu" in „Domoljubu" direktno in indirektno napada, menda ne bo nikogar izmed kranjskega učitelj stva po tej izpraznjeni službi mikalo. Ako se šola razširi Se za tri razrede, kakor želi krajni šolski svet, kar bi bilo seveda prav, ostale bodo pri takih razmerah šolske sobe prazne, ker ne bode dobiti niti slabih, kamoli dobrih učiteljev. — Učiteljski prijatelj. — Razpisana |o siuftba poštnega Odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu TTT/4 na Suhoru pri Metliki okraj Črnomelj. Skupni dohodki znašajo 1135 K. Uradna oprava in prostor ter stanovanje je brezplačno na razpolago. Ker je kraj lep in prijazen, se nudi prosilcem lepa prilika za ugodno Življenje. — Mesroea. Ko so v petek tesarji pri erariČni hiši v Idriji spravljah* deske na strop, prijela je tesarja Ivana Kavčiča božjast, da je padel z okna, na katerem je sedel, tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in Čez dve uri umrl. — Nezgoda. V sredo popoldne je kopal Josip GašperšiČ iz Prema pri Ilirski Bistrici pri posestniku Josipu Repincu neki studenec. Pri tem mu je nadel na nogo 3 kg težak kamen, da se je moral podati v bolnico v Ljubljano. Nezgode si je GašperšiČ najbrž sam kriv, ker ni pazil dovolj nase. — V kamnolomu ubit 441etni Josip Gregorič iz Zagorja je delal v kamnolomu. V četrtek mu je padel težak kamen na glavo, da je bil na mestu mrtev. Gregorič zapušča ženo in pet otrok. — Poročil se je gosp. Jakob Jančar, asistent južne železnice na Zidanem mostu z gospico Marico Hlebec v Sevnici. — V Rogatcu je umrl najstarejši mož vsega okraja Alojzij P a r c h e r, star 9S let. Bil je do zadnjega čil in zdrav, zadela ga je kap. — Kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu šent-lenarškem pri Mariboru je izvoljen učitelj Jakob K o v a Č i Č. — Občinski zastop v Šoštanju razpuŠČen. Občinski zastop trga Šoštanja je oblastveno razpuščen ter imenovan za vladnega komisarja „slo-veči" Zoifal. Na Spod. Štajerskem je postal že naravnost zistem, da se okrajni in občinski zastopi, proti katerim rogo vili par nemŠkutarjev, toliko časa razpuščajo, da se skuje za nemškutarje veČina. Ta zistem pa bodo morali seveda naši poslanci enkrat za vselej korenito odpraviti. — Društvo „Naprej" v Gradcu ima v Četrtek, dne 22. t. m. ob polu 8. uri zvečer „pri zeleni Štajerski" (na voglu Radeckega in Wielundovih ulic) izredni občni zbor. Na sporedu je volitev novega odbora, predlog zaradi izpremembe društvenega imena, predlog zaradi ustanovitve slovenskega otroškega vrtca in zaradi pouka v slovenščini. — Cigansko tolpo 20 oseb je prijelo orožništvo v Trgu na Koroškem. Cigani so sicer vsi kovači, a nimajo nikakih izkazil, zato oblastva ne vedo kam z njimi in pošiljajo njih fotografije na vse strani, Če bi se dala dognati pristojnost ciganov. Dostojnost katoliškega duhovnika. V župni cerkvi sv. Jakoba v Trstu je nameščen za kaplana bivši kapucin Rihard Sauli, ki je hud Italijan in kaže svojo fanatičnost celo v cerkvi. Ako prihajajo Slovenke k spovedi k njegovi spovednici, jih odganja z „brute ščaveu (neumne Slovenke), med slovensko mašo ob nedeljah pa odpira vrata zakristije, se smeje porogljivo in oponaša slovensko petje s „ Ti diraj sum, ti diraj s um!" Že z ozirom na svetost mesta je tako početje obsojati, ker še tako veren kristjan mora izgubiti svoj verski Čut, če vidi duhovnika norčevati se iz reči, ki jih cerkev proglaša kot nekaj vzvišenega. Z narodnega stališča je pa ta Sauli potreben, da mu vsak Slovenec pljune v obraz, koli-korkrat se bo še norčeval iz slovenskega petja in Slovence nazival z „brutti". — Narodna netaktnost „Dalmatinski skup" v Trstu je pretekli teden priredil svoj ples v dvorani v ulici Coroneo št. 15. Kdor ne pozna Trsta, ne bo vedel, da je ta dvorana last najsrditejšega nemškega društva „Eintracht". V tej dvorani se prisega najobčutnejše zatiranje slovanstva v Trstu in se kujejo najnesramnejši sklepi in naklepi, kako ubit' nenemški živelj v Istri. V tej dvorani sta kričala zaporedoma Schrei-ter in Wolf, kako da morajo Nemci gospodarsko in politično okupirati Trst, Istro in Dalmacijo. Vse to je „Dalmatinski skupu vedel, a je Šel priredit svoj ples v to dvorano, prav kakor bi v Trstu ne bilo mogoče dobiti nobenega primernega prostora. Tako postopanje „ Dalmatinskega skupa" se mora s slovanskega stališča obžalovati in obsojati, ker daje našim narodnim nasprotnikom v roke oster nož, kateremu bodemo podlegli mi, če ne mi, pa naši potomci. Kako se pač pomaga uresničevati vsenem-ško devizo „Od Belta do Adrije!" — Napad« V nedeljo zvečer so štirje lopovi napali t Trstu konjskega mešetar j a Viktorja Skilana in ga zgrabili za vrat. Skilan je pa močan Človek, ki se je vseh štirih otresel in naznanil zadevo na policiji, ki je kmalu aretovala vse 4 napadalce, ki so: 281etni delavec Emil Podboj, 21 letni mesar Alfonz Cej. 181etni postopač Anton Krt in 21 letni potepuh Viljem Bobso. — Gozdni poiar. V nedeljo dopoldne je nastal pri Trstu ogenj na travnikih in gozdovih mod cesto v Kontovel in progo nove železnice ter uničil rastlinstva na 50.000 m2. Ognjegasei so šele Čez dve uri mogli preprečiti širjenje ogni a. — Mesto Pazin se loči od okoliških občin kot samostojna mestna občina, da se ohrani italijanstvu. Opatijske novice, štrajk na Reki je končan in sicer s popolno zmago stavkarjev. Najbolj veseli so ga bili izvoščki, ki so silno veliko zaslužili dneve stavke, ker je bilo veliko posla z gosti, ki so ravno zdaj začeli kar trumoma preko Reke prihajati v Opatijo. V petek popoldne je prišlo na Reki do burnih prizorov med izvoščki in stavkujočimi. Ko je neki koČijaž vozil goste iz Opatije na Reko, so ga stavkarji napadli. Nekdo je skočil z nožem nadenj in bi ga bil gotovo zabodel, če bi ne bilo nekega častnika, ki je s svojo sabljo udaril napadalca po glavi in s svojo patruljo preprečil, da ni prišlo do kaj hujšega. — Ples volosko-opatij skega „Sokola" dne 10. t. m. se je obnesel v vseh pogledih izborno. Dvorana „Narodnega doma" v Voloski je bila v kljub prostornosti ta dan za toliko gostov skoraj premajhna. Sušački „Soku!" je bil mnogobrojno zastopan pod vodstvom svojega staroste brata Akačiča. Tudi blagajnik se ni imel ta dan kaj pritoževati. — Koncert za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri se je vršil v Opatiji 14. t. m. in je prinesel čistega dobička 678 K. Te. znesek govori dovolj glasno, da so Opatijci in okoličani res pravi narodnjaki, ki vedo ceniti velik pomen te prepo-trebne družbe. Koncert sam se je izvršil na vsestransko zadovoljnost in je hrvatsko pevsko društvo „Lovor" odpelo nekaj prav krasnih hrvatskih, slovenskih in ruskih pesmi. Opatijski hrvatski mešani zbor je iznenadi! občinstvo z izbornim petjem ruske pesmi N. Slavjanske „VPahod", vsled česar ni bilo konca ploskanju. Vso pohvalo zasluži tudi g. Požega, ki je s Čuvstvom pel „En starček je živel". V splošno zadovoljnost so pele Grbicev .Rožmarin" gospa G u-c u 1 in gdčni. Letiš in Omahen. „Siroto Dinko" je kaj lepo deklamirala gdčna. Olga Stipaničeva. Tamburaški kvartet iz bližnjih Miho-tićev, gospod Grgur in ter gospa Kundičeva so vsi častno rešili svojo vlogo zlasti pa zadnja. Tudi igro „Prva burja" so igralci prav dobro igraii. Zadnja točka, ples je trajal do ranega jutra. — Aretovan duhovnik. V Opatiji je te dni aretovala policija nekega duhovnika, ki je hotel tam zastonj jesti in piti in se s kočijo voziti okrog. Vtaknili so ga pod ključ in ga že parkrat „podvrgli" spraševanju o njegovih „generalijih", a mož neČe ničesar povedati, ne kdo je, ne odkod je. Seveda mu to nič ne koristi, da bi ne ostal še nadalje v zaporu. — Romantično ftenitvansko potovanje. Privatni uradnik Ladislav Prami na Dunaju se je lani poročil z lepo Alojzijo Haas. Po poroki sta se odpeljala v Opatijo. Medpotoma pa je prišlo med njima do prvega zakonskega prepira, ker je ženin zapazil, da nosi nevesta na vratu v medaljonu sliko nekega častnika, a ta častnik se je — tudi vozil v istem vlaku z Dunaja v Opatijo. Drugo noč pa ga je družica v Opatiji natihoma zapustila ter se odpeljala' s Častnikom na Dunaj ter se sploh ni hotela več vrniti k možu. Ker sta pred poroko oba prestopila k protestantizmu, je mož takoj vložil tožbo na razveljavljenje zakona. Mlada žena je temu nasprotovala, češ, da tudi mož ni tako nedolžen, zakaj tudi njegova prva ljubica se je vozila z istim — vlakom v Opatijo. Deželno nadsodišče na Dunaju pa je vendar zakon razveljavilo. — Panorama-kosmorama na Dvornem trgu nas pelje ta teden na Japonsko. Splošno si mislimo, da je Japonska dežela, v kateri ne najdemo prav nobenih posebnosti in zanimivosti. Tatedenska serija Panorame-kosmorame nas pa prepriča o nasprotnem. Res da so japonski obrazi brez izjeme vsi kisli, a če se ozremo na japonska svetišča, moramo priznati, da zaslužijo vse zanimanje. Izmed spomenikov naj omenimo le onega, ki predstavlja ustanovitelja Japonske ter 8001etno soho Buddhovo, ki presega najmanj lOkrat naravno velikost. Ogleduje prirodne lepote se nam parkrat zdi, da stojimo v kaki romantični pokrajini na .Gorenjskem, ki so smeje zelenja in cvetja. Udeležimo se tudi znamenitih buddhovih procesij, sprehajamo se po temnih parkih in si ogledamo tudi mogočne slapove. Se- rija je vredna, da si jo vsakdo ogleda. — Prihodnji teden Rim. — Mednarodna panorama. — Iz dveh vzrokov je tatedenska razstava v mednarodni panorami zanimiva: kažejo se nam mesta, ki morajo zanimati vsakega Slovenca, ker so ruska in drugič, ker so bila pred kratkim pozorišČe najbolj krvave ruske revolucije. Sicer pa je Krim s Sebastopolom, Simferopolom, Kačjo dolino in Evpatorijo privlačna točka za vse svetovne poto-valce in občudovalce naravnih lepot ter večno zagonetnega morja. Na tem potovanju se seznanimo tudi s Ta-tarji, z njihovimi naselbinami in šegami. Prihodnji teden obiščemo par-nike proge Amerika-H a m b u r g ter upravna in izselniška poslopja v Hamburgu - Cuxhavnu, kar bo zanimalo posebno bivše in bodoče izsel-nike v Ameriko. Se v zaporu nima miru. 281etni agent Ludo vik Perko iz Ljubljane že petič sedi v zaporu zaradi goljufije. Komaj je nastopil lOteden-ski zapor, pa so prišli na dan že novi grehi. Posestnika Ivan Dolenc z Lesnega brda in Fran Juhant sta ga namreč ovadila, da je Še meseca januarja pri prvem vzel 40, pri drugem pa 60 K predujema s pretvezo, da jima naroČi slamnoreznice. Tega pa Perko ni storil, marveč je pognal vseh 100 K po grlu. Ko bode presedel pri okrajnem sodišču vseh 10 tednov, ne bode sfrČal, kakor on misli, v zlato prostost, ampak se bode moral še preseliti v zapore c. kr. deželnega sodišča. — Hud raoi je Andrej Jager. Ko je prišel v soboto zvečer domov na Gruberjevo cesto št. 1., se je začel z ženo prepirati in ji naposled tudi fizično pokazal svojo vročo ljubezen. Ko se mu je zdelo, da ima ta dovolj, se je lotil Še njene matere in ni bilo preje miru, dokler ni prišel na pomoč mož postave in je dobrega možička vzel seboj. Med potjo pa je v aretovanje vtaknil svoj nos Ivan Marenko in začel nad stražnikom vpiti in ga obdajati z ne posebno ljubimi psovkami. Ko je stražnik potem tudi tega hotel aretovati, se mu je uprl in moral je priti še eden na pomoč, da sta mogla odpeljati oba vroče-krvneža na hladno. — Oddelek „Ljubljanske društvene godbe11 koncertuje danes zvečer v kleti hotela „Union". Začetek ob 8. uri. — Jugoslovanske vesti. Znači 1 n a zaplena. V Varaždinu izhaja opozicijonalen tednik „Naše Pravice". Pretekli teden je list priobčil tekst interpelacije poslanca drja. Vinko vica o znani pikantni zadevi velikega župana varaždinskega Rubida s Štefanijo Jakopičevo. Dotično interpelacijo je priobčil tudi zagrebški „Obzor", ne da bi bil zaplenjen. Varaždinsko drž. pravdništvo je pa „Naše Pravice" zaplenilo samo, da napravi uslugo velikemu županu, ki se silno boji, da bi se o njegovi delikatni stviiri javno razpravljalo v varaždinski županiji. To so sodišča, ki gredo na roko uradnikom, da preprečijo javno razpravljanje o njim neljubih aferah. — Šaljivi list .Gromov« n i ku v Varaždinu. Ker je vlada humoristični list „Štefek z mustaci," ki je izhajal dosedaj v Varaždinu, ustavila in je zabranila tudi izdajanje novega Šaljivega Časopisa „Zagorski zajec4*, je urednik Lehpamer sklenil, da bo jel izdajati nov list „Gromovnik". Ker je pa veliki župan Rubido v javnosti tudi znan pod imenom „gromovnik", namerava baje oblast tudi ta list prepovedati Češ, da se hoče z njim persiflirati Rubida. — Reška k o.n fer en ca. Kakor poročajo hrvatski listi, so se hrvatski in srbski politiki, zbrani na Reki, razdelili v tri skupine. Po mnenju ene skupine bi bilo definitivno sporazum-Ijenje z Ogrsko mogoče, in uspešno, ako bi se najprvo obstoječa n&god-bena praksa ustavila in poklicala na krmilo provizorično vlado, ki bi izvedla svobodne volitve za sabor, ki bi bil potem pravi izraz narodove volje. Ta sabor bi moral v prvi vrsti razširiti ustavne pravice v najliberalnejši smeri in uvesti volilno reformo na Čisto demokratični podlagi. Šele ta novi sabor, kot pravi mandatar vsega naroda, bi bil v položaju, urediti razmerje z Ogrsko. Druga skupina je pa mnenja, da bi bilo treba takoj formulirati zahtevo Hrvatske v državnopravnem oziru. Tretja skupina meni, da je treba najprvo zahtevati od madjarske koalicije, naj prizna, da je hrvatski jezik izključni uradni jezik na teritoriju Hrvatske in Slavonije, in se zaveže, da bo respektirala te pravice hrv. jezika. Ta zadnji predlog je pa veČina udeležencev na konferenci odklonila, zbog tega je tudi poslanec dr. Vrbanic, ki se je najbolj zavzemal za ta predlog, že v soboto odpotoval z Reke in baje sporočil predsedniku konference drju. Cingriji, da se ne vdeleži več nadaljnih pogajanj. „Agramer Tag-blatt" nadalje poroča, da je inadjar-ska koalicija sploh opustila vsako spravno akcijo in da se zbog tega sploh ne bo vršila konferenca med madjarskimi in hrvatsko - srbskimi delegati. — Kako so zabavalo Slo venci v Sarajevu. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik" od 15. t. m. piše: „MnogoŠte-vilna tukajšnja slovenska kolonija, ki ima tudi med naj odličnejšimi krogi sarajevskega meščanstva prilično število zastopnikov, je priredila snoČi v malih prostorih ^Društvenega doma" predpustno zabavo Ni bila to zabava v velikem obsegu, po vseh pravilih stroge etikete, kjer je treba paziti na vsako gibanje in na vsako besedo; Slovenci tega ne trpijo. Zabava je odgovarjala slovenskemu temperamentu, ki je nekako svoboden in svobodoljuben. Vse se je smatralo za eno obitelj: vse one razlike, ki se sicer tudi pri zabavah toliko iztikajo, razlike dostojanstva in stanu, niso imele pristopa na slovensko zabavo. Brez izvežbanega zbora in kapelnika so se razlegale po sobah slovenske narodne pesmi; poleg živahnega plesa. Šaljive igre, zabavne loterije in pošte, je bil prirejen v sosedni sobi pravi slovenski semenj. Kakor ob nedeljah okoli slovenske vaške cerkve, ko stare ženice pod platneno streho prodajajo kolače, sadje in druge drobnarije — tak semenj je bil prirejen na snoČni slovenski zabavi, samo z razliko, da prodajalke niso bile stare ženice, ampak mlade sarajevske Slovenke. Odbor se je celo potrudil, da je izšlo za ta večer posebno izdanje šaljive „Harmonike" s primernimi, prav „kranjskimi" Šalami." ■ Najnovejše novice. V jutranjem tajnem konzistoriju bo imenoval papež 18 novih francoskih nadškofov in škofov. Pri tej priliki bo imel papež tudi političen govor o ločitvi cerkve od države. — Bivši b a v ar ski v o j ni minister baron Asch je umrl za kapjo. — Velika insolvenca. Banka bratov Samson v Hamburgu je propadla ter ostavila pasiv za 14 milijonov mark. Oba kreditorja sta zbežala na Grško. TelefonsHfl in brzojavna poročila. Dunaj 20. februarja. V parlamentu se je danes nadalievala do bata o razmerju Daše državne polov ca z Ogrske. Mmistraki predsednik baron Gautsch j$ imel dolg govor, v katerem je zlasti polemiz val proti iz ajbn em posl. drja. Grabmaverja in grefa Dzieduczickega. Naglašal je, da se pa iahko da krt*kovati slado, težje pa je, vladati tako, da je v korist drživi. Ob koncu svojega govora je p dal v cesarjevem imenu dve *2javi, v katerih se d a glasa, da se z enostranskimi caredbam glede Ogrske ne bo tan-g'ra'o cslitvanske državne polovice in da krona slejkoprei vztraja na stališču enr t? ega vodstva io enotnega povečevalnega jezika v skupni armadi V debat) 81 posegli poslanci Ax mann, dr. Kramar in Baerenreitber. Seja še traja Prhodnja seja je jutri. Bud mpesta 20. februarja Koalicija računa s tem, d* bo vlada razgoala njen ekselro , penzijonisi V Za ieclajofe ho v Ljnbiiaui enkratni tečaj« — Ozdravljenje v ita kra|Srm času pri otrokih in odraslih, tudi pri takib, ki h*» te brezii-pr-im uhinkovali knrze. Uspeh zajamčen, preiskovanje Zastonj. Pfliave m.i»-j»-tnai-. v*an dao v hotelu „pri Malico", soba št. 44. 971 Zavod za zdravljenje lovora „Ideaj" Div. H Fickenscher. 1*42. JHAriSOV IN QKftOV um% BRATA CBCKlI Krali staaovtki urad O kl i enega reg. itev. 91. Oklic aeiavnice j ia kleti (transito) se dajo v najem na Sv. Martina cesti št. 20. Daje se aa javno znanje, da se nameravata poročiti: 1.) premogarski kopač Jo*ef Blatič. samski, katoliški stanujoč v Bcbmidthorstn, prej v Sodingenn, sin kmetovalca Franca Blaitča in njegove soproge roj Kavčič, ki sta oba 2e umrla in nazadnje stanovala v Dobračevi na Kranjskem; 2) gosp« dinia Leopoldlna Otrin, samska, katoli-ka, stannjoča v Schmid'horstu, prej v Novi THsi na Kranjskem, hči umrlega dninarja Pavla Otrina, nazadnje stannjoČega v Novi vasi in njegove soproge Marije, roj. KatčiČ, stana-)oče Novi vasi na Kranjskem. Kakšni ugovori, ki bi se opirali na zakonske gadržke, s« imajo prijaviti podpisancu Oklic se ima raa/laaiti v občinpb Hamborn Sodingen in v Ljubljani izhajajočem časopisa „Slovenski Narod*. V Hambornu, 13. februarja 1909. 666 Stanovski uradnik: It, S. Llnfert s r. 5 kron in već zaslužka na dan! IŠeejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nalih strojih. — Preprosto io hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni ćea&r. — Oddaljenost ne škodi ml in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 48 THON. Ii. WH1TTICK Ac Oo. Praga, Petrske namesti 7 156. Trst Viaa Campanile 13 156. C. in kr. intendancija o. voja. Št. 943 " "" 56a 2 Izvod iz razglasa. Glasom razDisa odd. 5/E. B. St. 28^5 od 26. jannarja 1906 namerava c. in kr. dri. vojno ministrstvo potom splošne konkurence zagotovili potrebne lesene prase za lokomotlono poljsko železnico u === Rorneuburju. = Glede podrobnejših pogojev se opozarja na v polnem obsegu priobčeni razglas v „Slov. Narodu" od 14. februarja t. 1. Št. 36. Ta razglas se tudi lahko pri intendancab vojaških teritorijalnih poveljstev in pri trgovinskih ter obrtnih zbornicah monarhije pregleda. V Gradcu, 15. februarja 1907. C. in kr. intendancija 3. voja. Vrtnar 20 let star, zmožen slovenskega in nemškega jetika v govoru in pisavi, išče •talne službe. Vstop takoj. Naslov: ,,A B " v Halaol, posta Črna pri Plibarku, Ko.oško. 67» Zontorist 20 let star, slovensko-nemški korespon dent, vešč pnalngu stroja, teli spre meniti me*to. Sprejme tudi vsako drago primerno sluioo v Ljubljani ali zunaj nje, Nafctop takoj ali pozneje. Ponudbe do 20 t. m. pod šifro Samostojni delavec IOO'1, glsvna posta v Liubljar i. 571-4 Sboro no električni motor z 1 konjsko silo proda za nitko ccimj ICi LIC Ljubljana, Mestni trg M, a Trgovskega pomočnika id vajenca sprejme takoj večja trgovina na Do lenjskem. — Ponudbe pod fvJL B** a. opravu. „Slov. Naroda-. E 3321.5 Ustavitev prodaje. 68 Dražba juvelirskega blaga, prodajalni&ke in hi&ne oprave, ki se je imela vršiti od 19. do 28. februarja ter od 1 do 3. marca 1906 v notarski pisarni pod pisanega, oziroma tudi v juvelirski prodajalni, Prešernove ulice št. 9 in pod Tivoli št 5 je aatailjetni. V Ljubljani, dne 19. februarja 1906. C. kr. notar kot sodni poverjenik : Dr. Karel Schmidlnger 1. r. Lepa prilika!! Rr€t*»a •■«- iz proste roke 'V^lftl*aa laS&fla tik deželne ceste, blisn oorea> kolodvora v rasi Momen) poŠta Boh. Bistrica. V hi*i se nabaia gostilna z vsemi obrti, trgovin1* e meaanim blagom ia »obe ma tujce. Pri biši je gospodarsko poslopje, veliko dvojno dvorisće, lepa veranSa, velika klet, ledenica keglišče in sadni vrt K hi$i upadajo 4 gosdi, njiva iu občinske pr^vt*** aa obširnih pašnikih. Kavnotam, par minut od hi e in prav v bližini kolodvora Je aa p.aga ob stanovitni vodi. Pod isto streho lepo stanovanje za Žagarja, klet in žganjarna Pri Žagi je prav V p, obSiren, raven probtor, pripraven za kako manjšo tovarno. Vsa poslopja so v najbuijMrm stanu in večinoota a.vu Naprodaj je hiša in Žaga skupaj, ali pa vsako posebej. Vse podrobnosti se izvedo pri lastnika A. iti tile }a nss .\oinenJu «f. 1*>. posta Bohinjska Bistrica. 678—1 Prvi vinski semenj v Ptuju se vrši 26. svečana 1906 v prostorih minoritskega samostana Ponujali se bodo vzorci letošnjega prav dobrega pridelka ter tudi vzore* iz prejšnjih letnikov iz vseh vinorodnih krajev ptujskega okraja. ZvC^itek ob lO. uirl dopoldne. Železniške zveze s Ptujem: Is Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. uri 15 min. dopoldne Iz Ljubljane - m „ „ 5. „ 15 „ Prihod v Ptuj ob 9. uri 53 min. dopoldne. Odhod iz Ptuja: Ob 1. uri 45 min. popoldne brzovlak na Pragersko-Maribor in Pragersko Ljubljana Ob 5. „ 15 „ „ pošt. vlak na Pragersko-Maribor in Pragersko Ljab^jaiu V Ptuju, dne 10. svečana 1906. 627-2 Za odbor: M. BRElfČIČ, načelnik. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhod iz LJubljane jui kol Proga aa Trbti. Ob 12. uri 34 m ponoa -vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensteste. Inomost, Monakovo I čez Selztal v Aussee, Solnograd, cez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetu — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Muran, Matrternd Franzensteste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifhng v Stey Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Cez Amatettert na Dunaj. - Ob 11 uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec Mah Prago direktni voz ! in II razr), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. Ob 10. uri ponoči osjbni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Moaakovo direktni voz 1. in II. razr) - Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7 ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. tetotaki - Ob 7 uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod ▼ Ljubljano jui. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3, uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten. Monakovo (Me nakovo-Tist dtrekt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensteste, Solnograd, Liac, Stevr, HI Aussee, Ljubno, Celovec, A\ali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak i Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Pragt (iz Prage direktni voz I. in 11. razreda),, Francove vare, Karlove vare, Heb, M ari/ine vari Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Cunh, Bregenz, Inomost, Zett ob fez, Bad Oastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. - Ob 4. uri 29 m popoldr osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Mooakovcu Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri Ob m zvečer osebni vlak ^ Dunaj Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla. čez Selztal. od !nomos< in Solnograda, čez Kltm-Kestling iz Stcvra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih v.vav, Hct-. Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlak Ob 8. ari 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldn. iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer isto tako — Odhod ix Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih iu le i oktobru. - Prihod v Lfubliana drž. kol. b Kamaika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 miti zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru Srednjeevropski čas je za 2 min pred krajevni časom v Ljubljani | Sprejema aa varovanja (flovoairaga iiv ljenja po oajraanovratnejaib kombina cijah pod tako ogodnimi pogoji. mx nobena droga amvarovalnioa. Zlasti ugodno sav aro vanje aa doftivetje amrt ■ anianjsujocimi se vplačili Vaat fiin ima po pretaka patih lat pravico do aavidoud*. --------- vza]em n a zavarovalna banka vPrar^ Raz. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačana odikodnlna In kapitallja: 82,737.159-57 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s ftMksil •l«vH«fc* • Bt^ratlai« aprsvs. 2 >1 Wm lojiaili daj«: Generalni zattop v Ljubljani, toga? pisarna ao ▼ lastnoj baniaaj hiii iavaraje poslopja in prezničnine proti požarnim ftkrv^rn po najnižjih oonab Skoda oecjoje takoj in najkaiantaoje Oaiva najboljši sloves, koder posaoje Dovoljuje ia Oataga donsOca iadatot podpora i narodna m občnokormu Izdajatelj in odgovorni urednik^^Dr.^1 van Tavčar. Taatnina ia tisk „Narodne tiskaraeu