Društveni vestnik. Iz wZv«zo slovcnskili nčiteljskih društev". (Konec). Dne 17. velikega srpana so se zbrali delegatje na grobu Slomškovern ob 7. uri zjutraj ter so mu zapeli ,Blagor mu*. Jednako pesem so zapeli tudi A. Tomšiču. Od tod smo se podali v stolno cerkev, da smo si ogledali Slomškov kip. Od 8 — 10 je zboroval a) odsek Slomškov v citalnici, A>) odsek za šolsko vrtnarstvo v dvorani pri Gambrinu in r) odsek za razna učilti v čitalnici. V Slomškovem odseku, kateremu je predsedoval g. nu. Praprotnik, razgovarjalo se je, kako bi se čez 7 Iet praznnvala Slomškova stoletnica. Sklenilo se ni nič stalnega, a stavili so se razni nasveti. G. ravnatelj Schreiner je nasvetoval, naj se izda o tej priliki Slomškov alburn, v katerem bi bilo znanstveno ocenjeno njegovo pedagogiško delovanje. G. nu. Strel se je pridružil temu nasvetu ter ob jednem naznanil, da ima ,Ptujško učiteljsko društvo" v ta namen uže nabranih 150 gld. Dalje je predlagal g. Praprotnik, da bi .Zveza" pričela izdajati Slomškove spise za mladino in g. Diinnik pa je nasvetoval, naj se iz prebitka zbira ^tiklad za Slotnškovo ustanovo, katere obr.esti bi se uporabljale za nagrade marljivira pisateljem pedagogiških spisov. Vse te nasvete vzel je novi odbor obstoječ iz gg. Schreiner, (predsednik), prof. dr. Bezjak, prof. Koprivnik, Nerat, Podobnik, Lapajne, Dimnik in Krajnik z obljubo na znanje, da jih bode upošteval. V odseku za šolsko vrtnarstvo je predaval prav temeljito g. prof. Koprivnik ter bil tudi izvoljen predsednikorn tega odseka. — Odsek za razna učila si je izbral svojim načelnikotn g. Nerata. Po 10. uri dodoldne smo si ogledali pod vodstvom g. ravnatelja Scbreineija razstavo učil na mariborskeni učiteljišči. Lepi in ukusno urejeni predmeti so naredili na vsacega najboljši vt.isek tetnbolj, ker razstavljeni predmeti niso tovarniško delo, temveč po večini plod učiteljev in učencev. Take razstave vlečejo in vspodbujajo gledalca k jednakemu delu, ker to storiti, kar so že drugi brez strojev storili, tirja od slebarnega že prirojeni ponos. A ti predmeti niso saino lično izdelani, tetnveč tudi popolnonia ustrezajo svojemu namenu, ker so izdelovatelji vse na nje obesili, kar jim je velela večletna praksa. Na njib najdeš vse to, kar moraš ukaželni raladini lehkiin načinom pokazati in ji trdno vtisniti v spotnin. In to je velik korak novodobne pedagogike, katerega je storilo vzorno mariborsko učiteljišče. Čestitamo! G. prof. Koprivnik pa nam je razkazal vzorno urejeni vrt učiteljišea. Po banketu ob 3. uri popoldne se je pričelo glavno zborovanje v dvorani pri Gambrinu, katera je bila jako ukusno ozaljšana s podobo A. M. Slomška, Komenskega, Herbarta, Heberta, Preširna, Vodnika, Stritarja, Sim. Gregorčiča in Jurčiča; med podobami pa so bili nabiti grbi z zastavaini slovenskili inest in pokrajin. Ko se je do slebarnega kotička napolnila prostorna dvorana, otvoril je g. predsednik Kibnikar zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse prisolne ler je izrazil veselje nad tolikim obiskotn. Število udeležencev jasno kaže, da se slovensko učiteljstvo zaveda svojih dolžnostij, ker se ne ustraši stroškov za povzdigo svojega ugleda. Slovensko učiteljstvo ne išče prepira, temveč le resno delo, s katerim se želi popeti do dostojne višine. Resno in uspešno delovanje v prid slovenski mladini, kar je na.ša prva naloga, bodi naš najboljši spremljevalec in varuh proti snvražniui napadom. Svuj nagovor pa sklene s trikratnim .Slava-klicem" na presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I., kateremu klicu se navzočni z najveejim navdušenjem pridružijo. Z istim navdušenjem se sprejme predlog g. nu. Praprotnika, da se odpošlje brzojavnitn potem udanostna izjava slovenskega učiteljstva presvetlemu cesarju, kar se je takoj zgodilo. Sedaj se je spominjal predsednik tekom leta umrlih društvenikov, ter je prosil, naj navzočni v znak žalosti vstanejo raz sedeže, kar se tudi zgodi. Ko se je konstatirala sklepčnost zborovalcev, prevzatne besedo g. Nerat, kateri kot predsednik ,,Učiteljskega društva za mariborsko okolico", zborovalce najprisrčneje pozdravi. Za njim je poročal g. ravnatelj Sebreiner o najnovejših. reformatornih težnjah na pedagogiškein polji". Vsestransko, pedagogiško pretnišljen in prijetno prednašan govor je bil vsem navzočnim izvanreden duševen užitek. Dolgo trajajoče ploskanje in ,Živio-klici" doneli so po končanem govoru po dvorani kot izraz uotranjih čutil poslušalcev. 0 govoru samern ne omenitn druzega, nego izrazira naj ie občno željo, da bi ga blagovolil g. ravnatelj priobčiti. Tudi drugo poročilo g. nu. Lebana: ,,Kaj in kako naj čita mladina?" so zborovalci z odobravanjein sprejeli. Ko se je na podstavi Lebanovega poročila izvolil ,ocenjevalen odsek za mladinske spise" (gg. Dimnik, Freuensfeld, Judnič, Kosi in Leban), zaključi predsednik zborovanje z željo, da bi lelošnje zborovanje donašalo mnogo koristi ter da bi se prihodnje leto zopet zdravi in veseli snidili. Po glavnem zborovanji so določili delegatje pribodnje zborovanje na drugo polovico nieseca velikega srpana ter izrazili željo, da bi se VI. glavna skupščina vršila v Gorici. V upravni odbor so bili jednoglasno voljeni: 1. Nadufiitelj Vojteh Ribnikar predsednikom; 2. Ravnatelj Ivan Lapajne I. podpredsednikom; 3. Nadučitelj Frančišek Praprotnik II. podpredsednikom; 4. Učitelj Armin Gradišnik I. tajnikom; 5. Učitelj Jožef Šega II. lajnikom; 6. Nadučilelj Krnc Magajnikom; 7. Nadučitelj Miha Nerat urednikum Poputnika; 8. Odborniki za Stajersko so bili izvoljeni nadučitelja Fr. Kocbek in Ant. Porekar ter učitelj Jožef Freuensfeld '.). Odbtirnikoina za Kianjsko sta bila izvoljena nadučilelj Luka Jelenec in utitelj Jakob Ditnnik. 10. Odbornikoin za Pritnorsko so bili izvoljeni nadučitelja Mate Kante in Peter Medvedšek ter učitelj Kristijan Uogatec. Ob 8. uri zvečer se je pričel na vrtu pri Gambrinu kuncert s sodelovanjem južno-železniške godbe, mešanega zbora oitalniškega in tamburašev. Jako diibro obiskan in ži-ahen koncert je pofiastilo razven Mariboičanov tudi mnogo gg. duhovnikov. Med koncerlom se je prebralo nad 20 brzojavnih pozdravov, ki so došli med zborovanjetn. Tudi je naznanil predsednik, da se je deputacija upravnega odbora poklonila g. okrajnemu glavarju in prevzvišenemu vladiki Mibaelu Napotniku, kateri je deputacijo prav ljulieznjivo sprejel ter jej izročil tvoj pozdrav vsemu sluvenskemu učiteljstvu, kar je učiteljstvo jako razveselilo. Drugi dan ob '/-'"• uri so se udeležili zborovalci sv. niaše za našega preljubljenega vladarja. A. K. Iz Kranja. ,Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj" zboruje dne 5. vinotoka v Kranji. Začetek ob 10. uri zjutraj s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in volitev treb pregledovalcev računov. 4. Volitev sedein udov v društveno vodstvo. 5. Posamezni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. l/. postojinskega okraja. Sedma glavna skupščina učileljskega društva za postojinski šolski okraj •<u je višila prav sijajno v prijaznem Trnovem pri lliiski Bistrici dne 2. vel. srpana 1893 v navzočnosti 17 pravih članov in 5 gostov. Gospod predsednik Z a r n i k pozdravi navzočne, obžaluje, da je samo jedna gdč. učiteljica prišla in opominja vse društvenike k skupnemu, složnemu delovanju v blagor slovenske mladine, šole in domovine po geslu ,naprej*. Gospod tajnik Judnič cbširno poroča o društvenem delovanji 1. 1892/3. in stavi sledeči predlog: Dve očesi se nam zrcalite v našem obličji, ki sta naai gotovo narvečji dar božji; te pa čuvajmo, da ne izgubita luči in svita. Tudi naš učiteljski stan ima dve očesi, dva bisera, šolsko družbo ,,sv. Cirila in Metoda" in naš ,Ueiteljski dom* in spe, zgradbo naše dične nZveze". Za Ciril - jMetodovo družbo je naše društv.) kot ustanovnik vplačplo 1. 1892. deset gld., na ,Učiteljski dom" pa do letos še mislili nismo. 0 ,Učiteljskem domu" bilo je vodstvo našega društva po vsetn druzih inislij nego pedagogiško društvo v Krškein. Ker je pa ideja .Učileljskega doma" tako vzvišena, tako krasna, da jo mora odobiavati vsak vesten ueilelj in vsak prijatelj šole in učiteljstva, ker je Ciril-Melodova družba v slovenskem narodu itak tako priljubljena, kakor nubena druga, tedaj stopim danes pred slavni občni zlior s predlogom: Učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj pristopi kot pokrovitelj šolski družbi ,sv. Cirila in Metoda" in .Učiteljskemu doniu". Vsota dve sto goldinarjev se pa pokrije sledeče: 1. Vsak učitelj in vsaka učiteljica plača vsako leto jedno krono za ,Ciril-Metodovo družbo" in jedno krono za .Učiteljski dom". 2. Vsako leto vplača naše društvo od društvenega premoženja za družbu ,,sv. Cirila in Metoda" desel gld. in za ,,Učiteljski doin* de«et gld. 3. Vsak društvenik spodbujaj piijatelje šole in učiteljstva, da v ta blag nainen darujejo vsaj jedno krono vsako leto. Ti letni doneski nalože se na ime našega društva v dveh knjižicah v mestno hranilnico v Ljubljani. Hranilno knjižico .Ciril-Metod* shranjuje g. lajnik. — Hranilno knjižico .Ufiteljski dom" sbranjuje g. društveni predsednik. Vsota sto gld. za ,Ciril-Metoda" se bo izplačala le tedaj, ako bo ta šolska družba v tem smislu delovala, kakor do sedaj. Vsota sto gld. za ,Učiteljski doin" se bo izplačala, kedar se bo poslopje staviti začelo. Ako se pa namen nGiril-Metodove družbe spremeni, ako se ,,Učiteljski dom" zidati ne bi začel, pa ostanela obe vsoti kot glavnica društva za postojinski šolski okraj in se v druge svrbe porabiti ne smeta. Tajnikovo porooilo je bilo brez debate z dobroklici sprejeto, a o njegovem predlogu skiepala bo osma glavna skupščina v Vipavi 1. 1894., kei- je g. Rustija stavil v tem smislu svoj predlog. Iz blagajnikovega poroeila povzamemo, da ima društvo premoženja 215 gld. 18 kr., kateri račun so trije pregledovalci potrdili. Jednoglasno je bilo sklenjeno, da 1. 1893/4. društveniki plačajn sarno 1 gld. društvenine. Referat g. Jelenca o .Lavtarjevem računskein stroji" bil je obširno in temeljito izdelan, kakor tudi resolucija, da je ta računski stroj zelo vporaben in da ga naj vse šole si kupijo, po daljši debati s pohvalo sprejeta. V knjižnični presojevalni odsek so bili izvoljeni: gg. Zarnik, Judnič, Trošt, Jelenec, Požar. V društveno vodstvo so bili izbrani: gg. Zarnik, Judnič, Trošt, Jelenec, Zainan, Rustija Jože, Rudolflvan- Na to zaključi g. predsednik zborovanje s Irikratnini ,Slava" na presvitlega cesarja, na kar ves zbor zapoje cesarsko pesem. Bog daj, da bi natn to zborovanje doneslo mnogo krasnega cvetja in sadja in da bi naše društvo vedno krepkeje postajalo učiteljstvu v čast! Darorin Judnii.