(iOVICE ► » ► LEVO HI. - št. 1 V KOČEVJU, DNE 1. JANUARJA 1958 V KOČEVSKI OBČINI BODO VOLITVE V ODBORE SOCIALISTIČNE DRŽAVNIH VOLITEV ZVEZE PO SISTEMU V Kočevju je bila 21. decembra seja občinskega odbora SZDL. Odborniki so najprej poslušali poročilo sekretarja obč. odbora SZDL tov. Pirnata o seji sekretariata obč. odbora Socialistične zveze. Odborniki so potem razpravljali o pripravah za sektorske konference, letne občne zbore in na volitve odborov Socialistične zveze. Na sektorskih konferencah se bodo člani odborov' SZDL seznanili z vsem potrebnim v zvezi z občnimi zbori in volitvami. Na te konference bodo prišli člani občinskega odbora SZDL. V nekaterih krajih so te konference že imeli. Na občne zbere naj se predsedniki in ostali člani odborov organizacij Socialistične zveze dobro pripravijo. Na zborih naj podajo točen pregled članstva, tu ni treba ločiti tistih članov, ki so še v zaostanku za članarino. Na zborih bo najlepša priložnost za sprejem novih 'članov v organizacijo. Pozabiti ne smemo mladine in žena. Na občnih zborih naj funkcionarji organizacije poročajo o delu SZDL med letom, o delu zadrug, analizirajo naj zadnje volitve v ljudske odbore. Razpravljajo naj tudi o gospodarskih vprašanjih njihovega kraja. Prav bi bilo, da bi razpravljali tudi o osnutku občinskega proračuna in družbenega piana občine za leto 1958. Na seji je bil sprejet sklep, da bi vse organizacije Socialistične zveze zaključile z občnimi zbori do konca januarja 1958. Na občnih zborih naj postavijo kandidatne liste za nove odbornike. Kan'iidatne liste naj razobesijo na javnih mestih, tako da bodo na vpogled vsem članom. Na javeem mestu mora biti izobešen tudi spisek članov Socialistične zveze. Na občnih zborih bodo izvolili tudi volilne odbore in pripravili) vse potrebno za volitve. Volitve bodo v vsaj občini na VELIK OBISK V RUDNIŠKEM KINU V kino dvorani »Svoboda« Rudnik so vrteli 57 različnih filmov, filmskih predstav pa je bilo 285. Te predstave je gledalo 22.618 gledalcev. en dan in sicer 16. februarja 1958. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo volitve tajne. Volitve bodo potekale po istem načinu kot pretekle volitve v ljudske odbore z Itettkd. Tu bodo volilne Skrinjice, volilni odbori, volišča bodo lepo okrašena, volitve pa bodo trajale od 8. zjutraj do 16. ure popoldne. Kakor vidimo, bodo te volitve drugače potekale kot običajno, ko so izvolili nove odbore kar na občnih zborih. Prepričani smo, da bodo volitve zelo uspele. Obenem bodo te volitve tudi nekakšna tehnična priprava za. volitve v Zvezno in Republiško skupščino v marcu 1958. Na seji so govorili tudi o tem, da naj bi bili množični sestanki Socialistične zveze vsake tri mesece enkrat, sedaj pa se dogaja, da so v nekaterih krajih sestanki enkrat ali dvakrat na leto. Organizacije SZDL naj bi se bolj zanimale tudi za delo krajevnih odborov. Pogovor je tekel tudi o drugih vprašanjih in nalogah Socialistične zveze tako na vasi koc v mestu. Prepričani smo, da bodo občni zbori uspešno potekali in da bodo volitve novih odborov organizacij SZDL lepo uspele. Nadalje smo prepričani tudi v to, da bomo do volitev, to je do 16. febr. 1958 zaznamovali velik porast članstva naše največje politične organizacije — Socialistične zveze. Cm« 10 dfn PRISILNA UPRAVA PRI »ZIDARJU« O težavah splošnega gradbenega podjetja smo že pisali. Da se podjetje uredi In zopet prične redno poslovati, so pretekli teden na seji obč nskega ljudskega odbora Kočevje imenovali prisilno upravo nad podjetjem »Zidar«. V prisilni upravi so: Korelc Franci, računovodja Rudnika Kočevje, Urbančič Metod in Cudej Vlado, oba finančna strokovnjaka iz Ljubljane, Alojz Žagar, finančni inšpektor iz Kočevja, in Ježe žagar, direktor LIP Kočevje. O vzrokih, ki so privedli do tega, bomo poročali v eni izmed pri-h dnjih številk. Komisija za kredite v Laščah Na predlog predsednika občine Krvave peči, Anton Nared iz Mo- Lašče, Alojza Pečnika, so na zad nji seji občinski odborniki imenovali posebno komisijo, ki bo pregledala, kdo in kdaj bo posameznik zmežen vrniti kredit, ki je bil pred leti dan za obnovo podeželja. Do sedaj je to evidenco vodil OLO Kočevje, ko pa je bil ukinjen, je bilo to prenešeno na občino. Po pravilih pa mora kartice dolžnikov voditi banka v Kočevju. Komisijo, ki bo to zadevo pregledala, sestavljajo: Franc Purkart iz Osredka, kot her ja, Anton Hribar iz Nove poti, Alojz Venturini iz Vel. Lašč in Jože Možek iz Turjaka. Mala Lučka prižiga svečke na novoletni jelki OKRAJNA KONFERENCA LMS V LJUBLJANI ZDRUŽIMO KORISTNO S PRIJETNIM Izredne konference okrajnega komiteja LMS, ki je bila 20. t. m. v Ljubljani, se je udeležilo nad Okrajna skupščina Svobod in prosvetnih društev Pred kratkim je bila v Ljubljani okrajna skupščina Sveta Svobod in prosvetnih društev. Po poročilu in referatu o ibedočih nalogah Svobod in presvetnih diuštev se je razvila živahna in plodna razprava. V novem okraju je 122 »Svouod« in prosvetnih društev s 141 dramskimi družinami, 69 pevskimi zbori, 52 glasbenimi odseki ter godbami in 65 izobraževalnimi sekcijami. Društva imajo tudi 81 ljudskih knjižnic, Poudariti je treba, da s sedanjim razvojem -knjižničarstva kljub precejšnjim številom knjižnic ne moremo biti zadovoljni. V knjižnicah izven Ljubljane je samo ena tretjina vseh knjig, vse ostale pa so v večjih knjižnicah Ljubljane. Zaradi pomanjkanja sredstev pa knjižnice kupujejo v glavnem samo knjige, ki »dobro gredo«, zanemarjajo pa nakup poučne in družbenopolitične literature. predsednik, člani pa so: Jože Ma- dve sto delegatov in gostov, pred-rolt iz Dvorske vasi, Jože Rupar iz »tavnikov množičnih organizacij in oblastvenih forumov. Med gosti je bil tudi predsednik CK LMS Ko-prušek Tone. V obsežnem poročilu je sekretar okrajnega komiteja prikazal delo in probleme organizacije. Priprave, na kongres LMS v Celju in občinske volitve sta bila dva važna oogodka, ki sta vplivala na razvoj in petek dela. Veliko mladih ljudi if bilo izvoljenih v nove občinske oduce; Tudi na drugih področjih družbenega upravljanja se mladina .j.* bolj uvelj.n.v'ja. Dan mladosti in predhodne priprave sta razgibala na deset tisoč e mladincev. V preteklem letu so ponovno oživele mladinske organizacije. Brigade in izobraževalni tečaji v Bohinju sa dali organizaciji nove kadre. Razgibano delo šolskih aktivov je predpogoj za uveljavljanja samoupravljanja na šolah. Pomen mla- Mnogo pozornosti pa so društva p:svatila vzgoji igralskega in režiserskega kadra in to predvsem s tečaji, ki so bili ogranizirani v vseh večjih centrih. Delo v dramskih družinah se Je poživilo predvsem v pripravah na okrajni festival, zt katerega se je prijavilo 40 društev. Poseben problem v okviru »Svobod« in prosvetnih društev pa predstavljajo pevski zbori. Teh je 69, a jih tretjina le životari. Vzrok temu je pomanjkanje pevovodij. Ob koncu je skupščina izvolila nov Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev ter delegate za kongres prosvetnih društev In »Svobod«, ki bo v začetku prihod- ^lrLske organizacije na šolah posta- tanti obravnavali vsa vprašanja organizacije in mladih ljudi. Mladinske delovne brigade, politično ideološko delo, predvojaška vzgoja, filmska vzgoja, odnos do drugih icirganizacij in slična aktualna vprašanja so bila v ospredju zanimanja. Organizatorji brigad so imeli velike težave z investitorji: le-ti so preveč gledali na delovni efekt. Težave so bile pri oskrbovanju z orodjem in bivališča. V letu 1958 bo na zveznih (cesta Ljubljana—Zagreb) in lokalnih akcijah sodelovalo okcli 154)0 brigadirjev iz ljubljanskega okraja, življenjski pogoji bodo še boljši kot v letu 1957, Načelo, ki vedi pri organizaciji origad, je: »Združimo koristno is prijetnim.« Utemeljen je tudi predlog, da se osnuje pri CK LMS' posebna vaje- niška komisija, ki naj rešuje vprašanja vajeniške mladine. Le-ta so tako specifična, da jih ni mogoče reševati v okviru šolske ali delavske mladine. Diskutanti so poudarjali pomen ideološko-poMične vzgoje, Id je žal često zelo okorna in zastarela, ta* vzgoja mora iti vzporedno z razvojem. LMS bo šola družbenega samoupravljanja. Osnovne naloge mladinske organizacije so: skrb za zdravo vzgojo, reševanje gmotnih vprašanj in skrb za zdravo zabavo. Nevi okrajni' komite, ki je bdi izvoljen na konferenci, je nekoliko mlajši kot prejšnji (1. 1957 je bila povprečna starost 25 let, sedaj je 20 lot). Iz Kočevja je bil izvoljen v komite Vesel Pavel, dz Ribnice Abrahamsberg Bogomir in iz Sodražice Francelj Ivan. Novemu letu naproti Spet je leto okrog. V teh dneh si bomo segali v roke In drug drugemu voščili srečno in uspelui polno novo leto. Vsi želimo, da bi na svetu vladal mir. Mir, beseda, izgovorjena neštetokrat v vseh jezikih sveta, si želijo vsi ljudje, ki hočejo v miru delati in živeti. Trdno smo prepričani, da bodo državniki velikih držav našli skupni jezik v razorožitvi in vrnili ljudem zaupanje v mir. Jugoslavija, dežela socializma, podpira cilje in želje za mirom in mednarodnim sodelovanjem. Predvsem v tem, da je naša zunanja in notranja politika orientirana v to smer, je njena moč, pravilnost in sposobnost. Mi bi naposled lahko imeli manj gospodarskih težav, kot jih imamo, ali pa več divizij, kot je potrebno, toda vse to ne bi nič spremenilo mednarodnega položaja naše države v pozitivnem smislu, če no bi bila naša politika principialna in v skladu z naprednimi stremljenji mednarodnih ljudskih množic. In samo zato in tako je mogoče, da je Jugoslavija v mednarodnem svetu to, kar je. Samo zato in tako je mogoče, da danes gledajo in ana-Uzirajo vsak korak Jugoslavije, tiste Jugoslavije, ki je bila še pred šestnajstimi leti samo polko-lonialna kombinacija raznih diplomacij na zaostalem Balkanu. Pozitivni rezultati graditve socializma so tisti, katerim sc imamo zahvaliti, da je stavba socialistične Jugoslavije trdna, kar je bilo že večkrat dokazano ob raznih mednarodnih pripetljajih. Jugoslavija stoji vedno na braniku miru. Njeno delo v tem smislu je Imelo v OZN zelo pozitivno vlogo. Naše ekonomske težave so znane. Vsekakor pa v zadnjih letih, posebno pa v letu 1957 zaznamujemo dvig življenjskega standar- da. Upravičeno lahko trdimo, da je najtežje obdobje za nami. Ni še tako kot si želimo, vsaj za nekatere ne. če se pa ozremo nazaj na prva povojna leta, da ne govorimo o »blagostanju« v stari Jugoslaviji, vidimo, da je življenje precej lx>ljše. Nedvomno so danes ekonomski pogoji boljši kot so bili prod petimi leti. Naše kapacitete so večje. Strokovna sposobnost delavcev, mojstrov in tehnične inteligence je sedaj mnogo boljša. Naš«; tovarne so stHlaj bolje oskrbovane. Imamo tudi več surovin. Splošna socialistična zavest naših delovnih ljudi se je v zadnjih letih dvignila in utrdila. Ustvarjeni so vsi pogoji za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in vzporedno s tem tudi nadaljnji dvig življenjskega standarda. Za to nam je porok prehojena pot, ki bo vedno lažja in manj naporna. Ko govorimo o napredku v merilu vse države, mislimo tudi na dosežen napredek v naših krajih. Lahko bi začeli naštevati: toliko in toliko novih stanovanj, modernizirana ec'sta Dolenja vas—Žlebič, gradnja novih vodovodov, mostov, elektrifikacija, povečana proizvodnja v posameznih podjetjih, novi lesno predelovalni obrat »Galanterija« v Sodražici itd. Predaleč bi prišli, če bi naštevali, kaj je bilo vse novo storjenega v letu 1957. Novo leto je pred nami. Pred nami so novi načrti, katere smo sl zadali, da jih izvršimo v letu 1958. Ko bomo zaključili z novoletnim praznovanjem, bomo spet zavihali rokave. Obilo dela nas čaka. Naj bo novo leto 1958 res srečno In uspehov polno tako pri posameznikih kot celotne družine narodov Jugoslavije, naj bo novo leto v znamenju pomiritve in sožitja med narodi, kar je želja nas vseh in vseh poštenih ljudi na zemeljski obli. njega leta, v Mariboru. V upravni odbor Okrajnega sveta so bili iz bivšega okraja Kočevje izvoljeni: Tone Šercer, Jože Smolej, oba iz Kočevja, Jaka Lavrifia iz Kočevske Reke, Mirko Cvar iz Sodražice in Olga Giivar iz Loškega potoka. V nadzorni odbor pa poleg ostalih še Janko Zupan iz »Svobode« Rudnik - Kočevje. ja v tem obdobju, ko se pripravlja šolska reforma, vse večji. V nadaljevanju referata se je sekretar dotaknil problemov vajeniške mladine, klubov mladih proizvajalcev in zadružnikov. V podrobnosti se tu ne bi spuščali, ker so vsa ta vprašanja že precej znana. Diskusija, ki je sledila, je bila močno razgibana. Izčrpno so -mena razvoj živinoreje in sadjar- dejavnoaUh123 f^slu;ieJo v svo;iilh v torek 17. decembra je bila te občin bivšega OLG Kočevje. Prebivalci želijo, da bi ustanovi- univerzitetna predavalnica v Ljub- Ob taki množičnosti pa je uspeš- li v tem predelu večji industrijski Polna študentov. S svojo ži- nost kluba kaj dvomljiva, zlasti obrat. Mogoče bi se dalo to tako ^no^° »° Se P0™0 v noč ka- če se usmerja na šablonske oblike urediti, da bi bila v Fari podruž- 111 VG,iča*;"l rnlr' ^ Je visel nad dela. niča podjetja »Ključavničarstvo« dolgimi hodniki. Ustanovnemu občnemu zboru sta Kočevje V tem podjetju je zaposle- Zbrali so se študentje kočevske prisostvovala tudi predstavnika nih precej domačinov iz teh krajev, in draške občine, da ustanove občine Kočevje. sodraške ki bi imeli potem zaposlitev doma. pokrajinski študentski klub. Ti Na svojem službenem mesto- V Wubi združujejo v svojih vrstah je v pozdravnem govoru poudaril mmm rnsmEž ?mmm ieru iao» dosegu venao uay za vi5okošolcev okraja Kočevje) je simpatije k ustanovitvi kluba in »Kočevski akademski klub«. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo kluba. Za predsednika so soglasno sprejeli Južniča Matijo, za podpredsednika tovariša Vesela, za tajnika tovarišico Majdo Dolenc in za blagajnika tovarišico Ano Gole. Izvolitev devetčlanskega odbora naj vseh področjih gospodarske, politične in kulturne dejavnosti. Študent tehnike, tovariš Briški, zagotavlja uspešno delo kluba. Predlog študentov, da se v občinsko komisijo za štipendije vključi predstavnik študentov, je bil z razumevanjem sprejet, številke zgovorno pričajo o velikih izdatkih, ki jih ima družba s šolanjem zamrl brez sledu. Zanj ni bil pro- obljubil vsestransko pomoč občine kadrov. Cesto pa se pojavljajo ne- OVEN RUDOLF, SADJAR IZ PEČKOV PRI ROBU Za napredek sadjarstva na Robu blem število članstva, pač pa sta in množičnih organizacij, bili problematični delavnost in ne- Glavni povzetki sklepov Usta-zainteresiranost tega članstva. V novnega občnega zbora so bili: delno opravičilo mu lahko štejemo ustanovi se kiub študentov občine obsežnost, saj je združeval študen- Kočevja in Sodražice. Imenuje se V našem kraju smo začeli z delom za izboljšanje sadjarstva že leta 1938. Takrat smo iz lastnih nekaj ur pouk o kmetijstvu, sadjarstvu in čebelarstvu. Spominjam se, da sem bil še deček ko sem v šoli sredstev zgradili sadno sušilnico in dobil veselje za sadjarstvo, ker smo nabavili sadni mlin in stiskalnico se v šoli učili o naprednem sad- za sadje. Takratna banska uprava nam je obljubila kotle za kuhanje marmelade in sladek sok, pa je ostalo samo pri obljubah. jarstvu. Imamo tudi sadno sušilnico. Tu bi bilo treba urediti še naprave za izdelavo marmelade in za sladek V naših krajih so ugodni pogoji sok. Napeljati bi bilo treba še elek-za sadjarstvo, vendar so nekateri triko, naši ljudje še starokopitni in se Pa še nekaj. V prihodnjem letu premalo zanimajo za izboljšanje želim, da bi imeli čim več preda- sadjarstva. Nekateri govorijo, da ne odgovarja podjetje, drugi da je pretanka zemlja itd. Povedati moram, da je današnja ljudska oblast pokazala veliko razumevanje za napredek sadjarstva. Uredili bi lahko večje sadjarske nasade, od katerih vanj iz sadjarstva, želim tudi, da se ne bi več ponovila katastrofa v maju 1957, ki je prizadejala sadnemu- drevju In sadjarjem toliko škode. Pa še eno željo imam. Prav bi bilo, če bi kmetijska zadruga Rob nabavila traktor, ki bi nam bi imeli kmetje veliko korist. Pred- prav prišel tudi za škropljenje sad-lagam, da se uvede v šoli vsaj po nega drevja. Ni dolgo od tega, ko so v Jakšlčih v Kostelu zgradili nov most (Vaščani na novem mostu) pravilnosti. Klub naj se poveže z osmošolci kočevske gimnazije in jih seznani s študijem na univerzi, ker študentje iz svojih lastnih skušenj vedo, kako brezplodno je delo v začetku študija. Cesto se zgodi, da bruc izgubi semester, ker se -na znajde v novem okolju. Študentje naj bi se oglašali tudi v kočevskih »Novicah«. Velikega pomena je idejno-politično delo, ki vsebuje vso dejavnost študentov, tako v klubu samem, predvsem pa med domačim prebivalstvom. Ob diskusiji so ugotovili, da se delo kluba ne sme omejevati samo na kulturno in družabno življenje, za utrip naše stvarnosti pa bi bil klub slep in gluh. Uspeh; bodo vidni, če bo klub našel pravilno povezavo in znal sodelovati z množičnimi organizacijami, da jim bo po svojih močeh pomagal pri reševanju kulfumih, gospodarskih in političnih vprašanj. Potrebne pa so take obiikp dela, ki jih narekuje specifikacija na Kočevskem. Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline 10 ————————Levstek Franc ~ Modelarska (tesarsko-mizarska) delavnica izdeluje vse potrebne modele, ki jih podjetje potrebuje, delovne mize itd. Posebno skrbi za dobre strehe, obratne tire in ograje. Brusilnica je servisni obrat in skrbi za brušenje vseh mogočih Žaganih listov in rezkarjev ter vsega, kar je v zvezi' z brušenjem. Njena stalna oziroma dokončna lokacija je v podaljšku kotlovnice, otBiroma strojnice. Rekonstrukcija brusalnice, v koHikor bo pač potrebna, se bo morala Izvršiti skupno s kotlovnico. Zaradi tega so tudi vsi predračuni in načrti delani skupno, čeprav je to čisto poseben objekt. Vratarnica je predvidena ob glavnem vhodu v podjetje. Sedanja ne odgovarja niti najosnovnejšim potrebam in zato je tudi zanjo izdelan eJaborat, ki predvideva zgraditev večjega objekta, v katerem bo dobila svoje stalno mesto tudi obratna ambulanta, ki bo posebno služila v profilakdjške namene. V njej bo tudi nekoliko postlej za ambulantno nego bolnikov. V njej bodo vsi (bolniški pregledi in oskrbljena bo s potrebnim instrumentari-jem, kakor tudi s strokovnim osebjem. Gradbena Investicija bo po predračunu za gornja dva objekta znašala okoli 4,500.000 din. Da bi se zaposlenim delavcem in uslužbencem moglo nuditi med delom oziroma med službo topilo okrepčilo, bo kmalu zgrajen tudi nov objekt — okrepčevalnica (mlečna kuhinja). Tu bodo delavci med službo lahko sprejemali tudi nujne obiske in bo zato tudi loki-rana v neposredni bližini glavnega vhoda. To bo potrebno tudi zato, ker nihče, ki ni zaposlen v podjetju, ne bo mogel priti v proizvodne obrate in po svoji volji Iskati ljudi. Za shrambo koles in drugih prevoznih sredstev bo zgrajena tudi kolesarnica in garaža. V kolesarnico samo bodo po programu investirali okrog 1,200.000 din, iz česar lahko sklepamo, da bosta urejena popolnoma sodobno. Tudi garaža za osebna in tovorna vozila podjetja bo zelo moderno urejena s potrebno servisno službo, to je za mala popravila, čiščenje in pranje ter preskrbo s pogonskimi sredstvi. Ker bo (grajena z ostalimi objekti in so načrti ter proračuni napravljeni skupno, ne morem navesti potrebnega zneska investicij. Skladišče lahkovnetljivih materialov bo locirano v skrajnem jugovzhodnem kotu tovarniškega področja. Za skladišče bodo potrošili 1,300.000 din investicij. Po vseh predpisih bo dvakrat ograjeno, t. j. enkrat z nasipi, a drugič tudi z žico. Na ta način bo v primeru eksplozije onemogočena vsaka večja škoda pri ostalih objektih. Okrog 15 milijonov din bodo investirali v shrambo požarnovarnostnih naprav, skladišč«; pomožnega in reprodukcijskega materiala in agaražo, ki smo o njej že prej govorili. V tem objektu bo tudi nekaj pisarniških oddelkov za'neposredne potrebe kombinata in od-premne (špedicijske) ter prevzemne službe. Vodovodno omrežje s hklrantskim sistemom bo 'oskrbovalo ves kombinat s potrebno pitno vodo, poleg tega pa tudi z vodo za gašenje event, požara. Iz tehničnega poročila elaborata povzemamo, da bo vodovodno omrežje priključeno na obstoječi ribniški vodovod, ki vodi ob cesti Gasilni dom—Hrovača. Vodovodna napeljava bo odcep cestnega vodovoda premera 80 mm. Pii odcepu je situiran jašek, v katerem je ugrajen glavni zapirač, ki bo stalno zaprt In zaplombiran; odprt bo le v primeru požara. Za odjem ostalih količin vode je v jašku izveden obtok glavnega vodovoda, v katerem je vgrajen vodomer s po- trebnima zapiračema. Od glavne vodovodne cevi premera 80 mm, ki bo speljana centralno skozi obratni prostor ob glavni obratni cesti, bodo odcepi k posameznim objektom. Za požarno varnost bo zgrajeno potrebno število podtalnih hidrantov premera 80 mm. Glavna vodovodna napeljava je Iz litoželeznih cevi, posamezni odcepi pa i'z pocinkanih izoliranjih cevi ustreznih premerov. Vodovodna napeljava je dimenzionirana na glavni odjem vode, v primeru požara na Q — 4 litre na sek. s hitrostjo v ceveh 0,81 m na sekundo. To bo zadostovalo za potrebe pri gašenju požara. Kanalizacija bo speljana po istih gradbenih načrtih v glavnem po liniji vodovodnega omrežja, o čemer sem že govoril pri rekonstrukciji žagalnice. Vsak proizvodni objekt v kombinatu bo imel posebne oddelke, kjer bodo instalirane sanitarije, ki bodo urejene na sodoben način. Obratne ceste so po načrtu predvidene v širini 6 m. Njihova planirana dolžina znaša za prvo etapo 895 metrov. Potrebna investicija za ureditev obratnih cest bo znašala približno 3 milijone din, kar bo podjetje napravilo Iz lastnih sredstev. Dokler ne bo ves promet po tovarniškem prostoru popolnoma mehaniziran, bodo postavljeni tudi obratni tiri. O teh sem že govoril pri rekonstrukciji žagalnice, vendar bi tu še posebej omenil rekonstrukcijo pomičnega tira. Ta tir bo imel dolžino 150 m in se bo zaradi pravilnega odvijanja transporta moral premestiti za eno svojo širino proti severovzhodu. Tako bomo dobili dovolj prostora za prečni transport lesa tudi v dolžini 8 m. Investicija za rekonstrukcijo tega tira bo znašala približno 750.000 din, kar bo podjetje izvršilo z lastnimi sredstvi. Ostali obratni tiri že obstajajo in bo potrebno samo njihovo nadaljnje investicijsko vzdrževanje, dokler ne bodo zamenjani z modernim cestnim omrežjem. O obstoječi ograji okoli tovarniškega prostora še nismo govorili. Njena dolžina znaša trenutno 871 metrov. Pri predvideni rekonstrukciji bodo isito podaljšali za 90 m in bo rekonstruirana ograja imela dolžino 961 m. Podaljšek ograje je predviden zaradi pripojitve treh parcel severozahodno od sedanjega tovarniškega prostora. Predvidena rekonstrukcija, tovarniške ograje bo stala nekaj več od 3,500.000 din, kar zavisi od tega, katero varianto, ki je v načrtih predvidena, bodo osvojili. Upravno poslopje, ki je po idejnih načrtih predvideno v hiši štev. 96, ki se nahaja neposredno v tovarniškem področju, bo s potrebno adaptacijo usposobljeno za lažje in sodobnejše vodenje podjetja, ki zaradi preciznega in vztrajnega pro-učavanja modernih metod dela, tehnološkega procesa, večje delovne storilnosti in večjega ozir. boljšega izkoriščanja surovin stopa z naglimi koraki k čedalje večjemu razvoju nasproti. Celokupna investicija za adaptacijo upravne zgradb* bo znašala okoli 5 milijonov din, oziroma z event, nadzidavo še enega nadstropja nekaj preko 6 milijonov din. V nadzidano nadstropje predvideva podjetje nastaniti svoje posebne strokovne organe, ki bodo podjetju v bližnji bodočnosti ne-obhodno potrebni. Po načrtu bodo upravno poslopje adaptirali tako, da bo imelo glavni vhod samo poleg vratarja na glavnem vhodu v podjetje. Tudi bo oskrbljeno s centralno kurjavo, a poslovni prostori bodo rekonstruirani tako, da bodo dovolj prostorni, da bodo imeli čim-več svetlobe in da bo povezava med posameznimi sektorji izvedena čimbolj sodobno In praktično. (Se nadaljuje) Vaše in naše novoletne želje V dneh pred novim letom smo se obrnili na nekatere naše delovne ljudi na področju bivšega kočevskega okraja In jim zastavili različna vprašanja. Prosili smo jih, naj nam odgovore, kaj si želijo in kaj predlagajo za izboljšanje na različnih področjih dejavnosti v novem letu. Zastavili smo jim tudi vprašanja iz področja gospodarstva, kmetijstva, zadružništva, Iz dela političnih in množičnih organ izaeij, KUD, šolstva, o življenju bivših partizanskih borcev, komimalni dejavnosti, delu ljudskih odborov Itd. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo na naša vprašanja prejeli veliko odgovorov, žal nam prostor ne dopušča, da bi lahko vse odgovore objavili v celoti. Zato smo bili prisiljeni, da smo nekatere odgovore delno skrajšali. Neobjavljeni del odgovorov pa bomo kasneje priobčili kot samostojne članke. Vsem tovarišem, ki so sodelovali pri teh odgovorih, najlepša hvala, v novem letu pa želimo, tla bi se izpolnile njihove želje, ki so obenem tudi naše želje. Mod prvimi je na naša vprašanja odgovoril tudi ljudski poslanec in sekretar za finance LRS tovariš Matija Maležlč in se mu za poslane odgovore še posebej zahvaljujemo. Uredništvo ILC JOŽE, ODBORNIK ObLO RIBNICA, Za napredek Ribniške doline Matija Maležlč, poslanec Ribniške doline Želje poslanca Matije Maležiča Dragi tovariš urednik! Tri vprašanja si mi poslal, na katera naj bi odgovoril v Novicah. Ker si mi dal za odgovor zelo malo časa, bom kratek in kar začnem: 1. vprašanje Vaše osebne željo prebivalcem Ribniške doline za prihodnje leto. To vprašanje me spravlja malo v zadrego. Oni dan mi je namreč neki Sodražan napol za res napol za šalo očital, da sem najprej Ribničan, potem pa šele poslanec. Taka, po moji vesti krivična sodba, me je prizadela, da sem bil užaljen, malo zares malo pa seveda tudi zaradi lepšega. In kaj bi sedaj tisti Sodražan rekel, če bi bral, da jaz samo prebivalcem Ribniške doline nekaj želim! Veš, da nisem tako nepreviden! Zato povem, da želim to, kar bom spodaj pisal, vsem tistim, ki so »krivi«, da sem bil pred štirimi leti izvoljen za poslanca. Seveda tudi tistemu Sodražanu! Ob vsakem Novem latu si ljudje želijo vse mogoče in nemogoče. Že tedaj, ko sem bil še frkolin, pa slednje leto vse doslej ml je ne-broj znancev vsako leto žeJelo »vse najboljše«. In še do danes nisem nikdar dočakal vsega najboljšega. Pa tudi nikdar ne bom! Vem, da mi bo tudi letos kdo tako želel. Vedel bom, da Iz tega ne bo dosti, dobro se ml bo pa vendarle zdelo. Tako tudi jaz želim svojim volivcem vse tisto, kar si sami najbolj želijo, pa še malo več. Da bi bili vse leto veseli in zdravi — se pravi: godci, svatje, kuharice, gostilničarji In podobni ljudje naj Imajo dela čez glavo, zdravniki, sodniki in pogrebci pa nič. Dolenjevaščanom želim tako cesto, kot je v Ribnici, Ribničanom tak lesni obrat, kot je v Sodražici, Sodražanom malo poplav kot v Loškem potoku na Hribu, Potočanom složnost, kot je v Dragi. In nazaj — Dragarjem želim tako destilarno eteričnih olj, kot je v Loškem potoku, Potočanom tako plemensko živinorejo, kot je v Sodražici, Sodražanom tak stadion, kot je v Ribnici, Ribničanom tak občinski dom, kot je V Dolenji vasi. In tako dalje, še nekajkrat sem ter tja! Poleg tega bi delavcem privoščil nizke cene, trgovcem pa take, kot si jih želijo; kmetom malo plevela in v suši vsaj tisto vodo, ki se ob deževju pri Lipovšci in Vlncah razliva (da se vsaj ne bi več dolgo! j; kmetom in obrtnikom želim, da bi jih davčne položnice spravljale v dobro voljo; vsem želim dosti denarja, pri čemer mislim tudi davkarijo; občinskim blagajnam želim presežek, pijancem pa pomanjkanje gotovine; oficirjem nova stanovanja, podoficirjem pa vsaj stara; gasilcem čim več veselic, pa ne tedaj, kadar so požari. Ribničanom bi zaželel tako stanovanjsko stisko, kot je v žapužah in pri Seljanu; Za-doljcem In Dancem čim manj jelenov, lovcem pa čim več; Travni-čanom, da bi vodovodne cevi odgnale in se razrastle od Hriba doli; Novokotarjem vsaj toliko elektrike, kot jo po drobni žici pride; Gorn'-kom za šolo vsaj delček tistega, kar bo v Travi in Dolenji vasi »ostalo«; žlebičanom novo železniško postajo, Ribničani naj imajo pa kar staro; v Dolenji vasi bi se spodobilo, da bi se šli letos otroci že v »ta novo šolo zapisat«. Tako bi rad še kar naprej našteval, pa vem da Tl, tovariš urednik, ne bi hotel vsega natisniti, ker bi bilo preveč. Zato naj ml oprostijo tisti, ki jih nisem posebej omenil. Vsem želim — pa ne vse najboljše, vsaj boljše! Bo kar dovolj! Tudi želim, da bi letošnjega sušca boljšega poslanca izvolili, kot ga imajo sedaj. Rešetarje in »furmane« sem po. čisto pozabil! No, upam, la ne bodo obubožali! Tako končam prvo vprašanje. Ne zameri pisanju! Kar natisni, ljudje bodo že razumeli, da dobro mislim. 2. vprašanje; Povejte nam zna.-čilnostl letošnjih zasedanj Ljudske skupščine FLRJ! Na to vprašanje ne znam na kratko in zadovoljivo odgovoriti. Pa naj bo tako, kakor da me nisi nič o tem vprašal. 3. vprašanje: Kakšen naj bi bil napredek Ribniške doline po novem petletnem načrtu? Sedaj imamo petletni načrt za vso državo, v kratkem ga bomo sprejeli za Slovenijo. Seveda bodo morali tudi okraji in občine napraviti svoj del načrta. Zaenkrat pa, ket mi je znano, še ni nikjer dosti narejenega. Občina Ribnica in občina Sodražica si tudi še nista osvetlili svoje poti za pet let naprej. To bO' treba storiti čimprej. Težko je na kratko reči, kako in kaj. Vsak bo moral prispevati pametno misel. Najprej misel, potem še kaj več. Vskladiti želje in možnosti ni lahko. Predvsem bi bilo treba čimbolj izkoristiti vse možnosti v razvoju gozdarstva in lesne industrije. V podrobnosti pa se sedaj ne bi rad spuščal. Morda bi me kdo osumil, da se grem predvolilne obljube. Lepo Te pozdravlja Matija Maležlč PREZELJ VLADIMIR, POSTA JEN ACELNIK IZ ORTNEKA Da bo vlak brez zamud in hirreje vozil Kot aktiven železničar želim, da bi dočakal 40. leto nepretrganega službovanja pri železnici. Pri železnici sem nastopil službo 1918. leta kot telegrafist. Od takrat sem stalno pri železnici. Nadalje želim, da bi se nam vsem življenjska raven vedno hitreje zviševala. Tudi železniški progi Kočevje—Ljubljana želim, da bi se stanje na tej progi čimprej izboljšalo. Delo železničarja je zelo odgovorno. Tega se mora vsak pošten železničar vedno zavedati. Pomislite, kaj vse in kakšno vrednost nam je zaupana za prevoz in tudi dragocena človeška življenja. Vprašate, zakaj imajo vlaki zamudo? Zelo različni so vzroki, ki povzročajo to zlo, ki dela toliko preglavic nam železničarjem in potnikom. Večkrat po krivi zamud »edisclpliniranl potniki, ki s svo- CAR ALOJZ, UPRAVNIK KMETIJSKE ZADRUGE HRIB -LOŠKI FOTON Potočanom nov trgovski lokal Ob vltopu v novo leto želim veliko uspehov naši zadrugi ter zadovoljstvo in boljše življenje članom zadruge. Naša zadruga je v preteklem letu dosegla lepe uspehe. Imeli smo gospodarski program, ki ga je potrdil zbor zadružnikov. Vse zadružne dejavnosti so dosegle po predračunu predvideni dohodek. Člane smo oskrbovali s potrošnim in reprodukcijskim blagom. Zadruga je s smotrnim gospodarjenjem pridobila osnovna sredstva,, med katere moramo šteti kot najpomembnejša — novo zgrajeno re-mizo, ki bo služila za skladišče materiala in.strojev. V letu 1958 bo treba začeti z gradnjo trgovskega lokala v Ret-jah. Pri svojem delu sem zadovoljen in sem vesel vsakega uspeha, ki ga doseže zadruga. Pri nas so zaradi visoke nadmorske višine (750 m) slabi pogoji za kmetijstvo. S smotrnim gnojenjem z organskimi in umetnimi gnojili pa bi se dalo tudi v tem pogledu nekaj doseči. Glavni dohodek pri nas dajeta gozdarstvo in živinoreja. Zaradi nizkih hektarskih donosov sl mora skoro vsak kmet iskati stranski zaslužek z delom v gozdovih in s prevozom lesa. Ko stopamo s prvo številko v novo leto, želim uredništvu in upravi »Novic«, da bi bilo v novem letu še večje število bralcev. Tudi našim bratom, sestram in dragim rojakom v Ameriki, Kanadi in drugih deželah, ki prejemajo naš list, svetujem, da bi tudi oni kaj napisali o svojem delu in življenju v tujini. Vsem, ki prebirajo »Novice«, želim srečno in uspehov polno novo leto 1958, nalšim dragim rojakom pa želim, da nas v letu 1958 obiščejo. Delo odbornika ObLO je zelo odgovorno. V naši občini imamo lesno Industrijo, opekamo in kovinsko Industrijo. Odbornikova dolžnost je tudi ta, da to industrijo podpira. Važno panogo gospodarstva predstavlja pri nas tudi kmetijstvo. Da se bo* kmetijstvo razvijalo v pravilni smeri, bo skrb tudi odbornikov zbora proizvajalcev pri ObLO. Odbornik je tista oseba v naših vaseh, ki mora upoštevati predloge svojih volivcev. Trdno sodelovanje med odbornikom in volivci rodi tudi dobre sadove v gospodarskem in komunalnem napredku do-tičnih krajev. Delo odbornika je zelo odgovorno, zato pa naj mu pri njegovem delu pomagajo tudi volivci. Zbori volivcev so tista vez med odbornikom in volivci, kjer odbornik tolmači sklepe ljudskega odbora, na drugi strani pa ga volivci seznanjajo s potrebami in predlogi v enem ali drugem primeru in za različna Izboljšanja v njihovem kraju. S svojim poklicem sem zadovoljen. Z vestnim delom bom skušal omogočiti boljše življenjske pogoje sebi in svoji družini. Glede kulturno prosvetnega dela v našem kraju menim, da bi morala biti skrb za dvig kulture in prosvete vseh ljudi. V zadnjih letih se je prosvetna dejavnost po-šolske mladine lepo razvijala. Bilo je več raznih sbrokovnih tečajev. Tudi dramska sekcija pri KUD je bila delavna. Trenutno pa so nastale težave, ker so starejši igralci odšli, mladi pa ne kažejo dovolj zanimanja za odrske deske. Prepričan sem, da bo mladina sledila stopinjam starejših In nadaljevala njihovo delo na odru zadružnega doma v Sušju. Pri tem delu bo nudilo vso pomoč tudi učiteljstvo v osnovni šoli v Sušju. Za izboljšanje komunalnih naprav bi bilo treba najprej oskrbeti prebivalcem žlebiča dobro pitno vodo. Skrajni čas je že, da zgradijo železniško postajno poslopje. Prebivalci Blatnika naj bi začeli z urejevanjem kanalizacije po vasi. Potrebno bi bilo izvršiti generalno popravilo vodovoda, ki je že precej dotrajan. Za to naj bi se zavzela vodovodna zadruga. MOHAR IVAN, UČITE LJ IZ KOPRIVNIKA Za novo šolo na Oneku RAITH ALOJZ, KMET IZ SLAVSKIH LAZOV Krivica se lahko popravi Po mojem mišljenju naj bi se za napredek naših krajev dala možnost, da bi vsi' prebivalci Imeli zaposlitev. Kmetije so pri nas majhne in ne morejo preživljati vseh družinskih članov. Zato upamo, da nam bo nova socialistična Jugoslavija nudila vso pomoč, da bodo naši ljudje dobili zaposlitev v domačem kraju. Upokojen nisem, čeprav sem star že 76 let, to pa zaradi tega ne, ker imam premajhen delovni staž. Moji otroci, bivši borci v NOV, so v raznih službah in mi radi nudijo denarno pomoč. Tudi od Izvršnega sveta LRS sem že večkrat prejel denarno podporo — v priznanje za moje delo v času NOB. Vse bi bilo v redu, če bi bile politične organizacije tako aktivne, kot so bile V času NOB. SZDL in ZB NOV imata premalo sestankov. Na sestankih naj bi člani obravnavali in reševali vsa politična in go- spodarska vprašanja, kakor smo to delali v času zadnje vojne. Kako živijo bivši partizani pri nas? Nergačev je povsod dovolj. To so navadno tisti, ki so najmanj prispevali k osvoboditvi. Slepi bi bili, če ne bi videli, da se je življenje po osvoboditvi izboljšalo. Otroci padlih borcev so preskrbljeni, kakor tudi vojni invalidi. Poskrbljen® je tudi za stare in onemogle ljudi. Včasih so stari ljudje beračili od hiše do hiše, da so se lahko preživeli. Danes tega ni več. Morda se je res temu ali onemu bivšemu partizanu zgodila krivica, da ni dobil v redu priznane invalidnine ali pokojnine. Toda te stvari se dajo popraviti, samo obrniti se je treba na pravo mesto. Moje želje v letu 1958 so, da bi vladal na svetu mir in da bi vsi ljudje na vsem svetu živeli v slogi in razumevanju. Z ozirom na krajevne razmere bi bilo po mojem mišljenju nujno, da v bodočem letu za napredek šolstva na področju Koprivnika storimo naslednje: Šolski okoliš obsega Koprivnik ter Rajhenav in Lovski vrh, ki sta oddaljena od Koprivnika 6 km. Otroci iz Lovskega viha bi Imeli bliže do Oneka, zato bi bilo potrebno, da se ustanovi v Oneku šola, ali pa da se vzpostavi zveza za prevoz otrok iz Oneka in okolice v Kočevje. Ta zveza naj bi se po- daljšala do Koprivnika, da bi se učenci višjih razredov vozili v Kočevje, kjer je višje organizirana šola. Delo pionirske organizacije dobro poteka. Njene glavne dejavnosti so učenje, skrb za higieno v šoli, delo na šolskem vitu; sodelovanje na raznih proslavah ter skrb za grobove padlih borcev. Moje osebne želje za novo leto ne vsebujejo nič posebnega, saj se take želje mnogokrat drugače realizirajo, kot sl jih pa mi zamišljamo. BLATNIK LUDVIK, UPRAVNIK KMETIJSKE ZADRUGE VIDEM Delo Kmetijske zadruge Videm VRBINC ALOJZ, MATIČAR, DOLENJA VAS Želje so velike Kaj si želim v novem letu? Na to je težko odgovoriti, ker si želim in potrebujem veliko stvari. So pa stvari, za katere bi jaz in še mnogi želeli, da bi bile boljše, predvsem plače. Po mojem naj bi znašala najnižja plača delovnega človeka 12.000 dinarjev. Menim pa, da bo to ostalo samo pri želji. Nadalje želim, da 'ol se velesile spametovale, da bodo prenehale z grožnjami z atomskim orožjem. Milijarde denarja, ki jih trošijo za oborožitev, naj bi uporabili v miroljubne namene in bi vsi ljudje dobro živeli. To si. želim v novem letu. Matična služba zahteva celega človeka. Jaz sem v glavnem v matični službi zadovoljen, želim samo to, da bi vodilni uslužbenci na nekaterih občinah matično službo bolje upoštevali. Matična služba je precej izpopolnjena. Matičarji so tudi po večini dobro strokovno podkovani. LOVŠIN STANKO IZ GAŠPINOVEGA PRI GREGORJU S prosvetnim delom na vas jim nediscipliniranim vedenjem povzročajo zamudo (pozno prihajanje k blagajni, nedisciplinirano vstopanje in izstopanje iz vlaka Itd.). Ko bomo dobili nove lokomotive in bo naša proga taka, kot zahteva današnji promet, in ko bo ljubljansko železniško vozlišče zgrajeno tako, kot ga zahteva sodobni železniški promet, potem bodo tudi zamude omejene. Upam, da do tega ni več tako daleč. Nisem iz železničarske družine, vendar (ta me že kot mladega fanta pestrost te službe in seveda tudi uniforma premamili, da sem postal železničar. Tega se nisem ni-kcli kesal. S svojo službo sem zelo zadovoljen, čeravno ni bilo vedno tako, kot bi človek želel. Posebno pa sem zadovoljen, da sem skozi vsa dolga leta »prerinil« brez nezgod. Prosvetno društvo »Slemena« Gregor Ima 90 članov. Največ je mladine. Društvo ima naslednje sekcije: splošno izobraževalno, dramsko, pevsko In športno. Konec novembra je bil redni letni občni zbor društva, ki je zelo lepo uspel. Dramska sekcija ima za to sezono na sporedu naslednje igre: »V Ljubljano jo dajmo«, »žitkarji«, »Beneški trojčki« In druge. Na Silvestrovo bodo uprizorili igro »V Ljubljano jo dajmo«. Pevska sekcija pa bo naštudirala več narodnih pesmi. S prvim koncertom bo nastopil pevski zbor na Silvestrovo. Moje osebne želje glede kulturno prosvetnega dela pri nas so naslednje: Prosvetna društva naj bi nudila kmečkemu prebivalstvu razna predavanja, seminarje in tečaje. Ljudem je treba nuditi potrebno splošno In strokovno izobrazbo, da bodo poznali našo družbeno in politično ureditev in da bodo sposobni upravljati naš komunalni sistem v organih ljudske oblasti. Na zadnjih občinskih volitvah sem bil izvoljen za odbornika v ob- činski zbor ObLO Lašče. Moja volilna enota obsega vasi Maršče, Praproče, Rigelj, Pusti hrib, Zlati rep In Gašpinovo. V tej volilni enoti deluje šestčlanski krajevni odbor, ki se večkrat sestaja na seje. Na sejah obravnava In rešuje vso problematiko iz področja komunalne dejavnosti v teh krajih. Doseženi so bili že lepri uspehi. Leta 1955 smo zgradili vodovod, ki je stal 5 milijonov din. Sedaj pa stoji pred krajevnim odborom naloga, kako urediti občinsko pot Ortnek—Sv. Gregor. Pot je v zelo slabem stanju. Po poklicu sem kmečki delavec, stn srednjega kmeta. Na posestvu gospodari še oče, ki ima 82 let, mati pa 70 let. Vsi imamo dovolj dela, v zimskem času Izdelujemo tudi suho robo — obode za rešeta. Pa tudi drugače sem »polno« zaposlen. Imam namreč samo osem funkcij v družbenih in političnih organizacijah. Pri vsakdanjem delu sem zadovoljen, ker vem, da je storjeno delo v korist ljudstvu in meni osebno. Področje kmetijske zadruge Videm je izrazito kmetijsko, glavna panoga pa je živinoreja in poljedelstvo. Sedež zadruge je nekako v središču občine Dobrepolje. Območje zadruge zajema dvanajst vasi, od teh je enajst izrazito kmetijskih. V občini je 857 gospodarstev, na območju zadruge Videm pa jih je 465, ki imajo skupno 1444 ha obdelovalne zemlje. KZ Videm zajema po številu prebivalstva in po površini obdelovalne zemlje nad polovico v občini Dobrepolje. KZ Videm je zelo važna gospodarska organizacija in lahko znatno vpliva na napredek kmetijskega gospodarstva in na dohodek v občini. V zimi leta 1955-56 je organizirala 2 kmetijski nadaljevalni šoli. Te je obiskovalo po dvajset mladih ljudi. Organizirali so več strokovnih predavanj, v poletnem času pa je bilo v poljedelstvu več demonstracijskih in sortnih poizkusov, katerih Izkušnje kmetje zelo koristijo. V jeseni 1956 sta bila dva splošna gospodinjska tečaja za dekleta, katera je obiskovalo 35 deklet. Posajenih je bilo več sto sadnih drevesc — kot skupni nasadi. V letu 1956 je KZ videm organizirala sekcijo mladih zadružnikov, ki zajema tudi mladino KZ Kompolje. Delo mladinske sekcije je zelo plodno. Zadruga je v teku leta 1957 uredila zasilni vodovod, nabavila hladilnik za hlajenje mesa in drugih artiklov. Hladilnik bo mogoče urediti tudi za hlajenje mleka. KZ namerava začeti tudi s predelavo oziroma izdelavo mesnih izdelkov, kar bo spet pripomoglo k zvišanju dohodka. Kljub težkim pogojem zaradi goste naseljenosti ljudi, razdrobljeno- sti zemljišč in zaviranju nekaterih posameznikov, imamo tudi v KZ Videm, kakor tudi na področju cele občine, določene možnosti za še večje sodelovanje kmetov z zadrugami v smislu kooperacije. Saj si tudi naši ljudje želijo boljše življenje. Predpogoj za uspeh In nadaljevanje dela pa je kvaliteten, organizacijsko In gospodarsko razgledan kader. Naj omenim, da imamo že organizirano višjo obliko sodelovanja — kooperacijo. Na parceli SLP na 1.5 ha bodo kmetje skupaj s KZ pogodbeno posadili črni ribez. Kompost In sadike ima KZ že pripravljene, zemlja je globoko preorana, pogodbe so sklenjene. Tu predvidevajo dohodek že tretje leto nad 1,000.000 din na ha. Take zemlje pa je v Dobrepolju še okrog 40 ha. Začetek je tu. Zadruga tudi sklepa pogodbe za pitanje klavne živine. Obstaja tudi možnost za pogodbeno vzrejo beko-nov — mesnatih prašičev in za rejo mesnatih piščancev. Precej je zamočvirjenih travnikov, kjer raste le malo kisle krme. Le-ta je privatna last in jo kmetje ne bodo mogli Izboljšati, zato bo nujna pomoč in sodelovanje zadruge. Politično delo ne more biti ločeno od gospodarskih del in jih je treba še vedno bolj povezovati. Za Izboljšanje političnega dela pri nas pa je po mojem trdnem prepričanju potrebno vedno bolj upoštevati in koristiti vse dobre Izkušnje in predloge vseh delovnih ljudi ter več zaupanja do mladih ljudi, zbuditi čut orgovomosti organizacij ZK in SZDL za usposabljanje in vzgojo teh ljudi. Usmerjati jih in jim pomagati konkretno z dejanji in ne samo z besedami. S tem so povedane in izražene tudi moje želje v letu 1958. OPACIC MILAN, UPRAVNIK KZ BANJA LOKA Kooperacija v Kolpski dolini Naša zadruga deluje v pasivnem predelu okraja. V prihodnje se bo trudila, da bi razvila razne dejavnosti, da bi našlo zaposlitev večje število ljudi. Na področju zadruge so najpomembnejše dejavnosti: živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo ter odkup in prodaja kmetijskih pridelkov In gozdnih sadežev. Skrbeli bomo za razvoj zadruž. posestva s sedežem v Kostelu. Na tem posestvu smo zvišali stalež živine od ene na dvanajst glav. Menim, da bi se pri nas najbolj obnesla oblika sodelovanja med zadrugo in kmetovalci (kooperacija) v sadjarstvu, pogodbeni vzreji živine ter v čebelarstvu. Moje želje v novem letu bi bile naslednje: izboljšanje kmetijske proizvodnje, tako pri privatnih kmetovalcih kot na zadružnem posestvu, povečanje zadružnih sredstev ter da bi zadruga zajela celoten odkup vsega blaga od kmetovalcev. Novice nastajajo... ___ moramo, da sta sedaj v uredništvu papirja uporablja teke čl svinec, primer: raster 40 — širina 9 cm. diva stalna novinarja), iga skrbno Strojni stavec, ki sedi za tem stro- Slike nato pošljemo v klišarno v prečrtal, malo popravil in skrajšal jem, ima pred seboj tipke kot na Ljubljano, cd koder nam v nekaj ter ga vložil v mapo, ki ima na- pisalnem stroju, samo da jih ima dnevih vrnejo klišeje, ki so dejan-pis: »Rokopisi za prihodnjo števil- veliko več (vsega 91), nad njim pa sko narobe obrnjene slike na plo-ko«. Z vsemi dopisi pa naš novi- je »matričnik«, v katerem je za ščah iz zmesi cinka in kositra, nar ne opravi tako hitro. Nekateri vsako ustrezajočo tipko po 20 črk- Kliširanje je zelo zamotan posto-dopisniki bi radi povedali vso zgo- matric. Te matrice pritekajo po do- pek. Sliko najprej preslikajo na dovino, trenutne težave in uspehe ločenih kanalih na voljo stavca v prozorno steklo skozi gosto mre-ter bodočnest domačega kraja v vrsto, s katere se petem odtisnejo žo, ki jo imenujemo raster. Ta go-enem samem sestavku. Sami pa ve- v tekočem svincu, črke potem stroj sta mreža ima na površini enega ste, da berete radi manjše članke in vrača na .staro mesto, svinčene vr- kvadratnega centimetra od 400 do da bi v vsaki številki bilo kaj iz ste pa prihajajo iz stroja in se vr- 6000 luknjic. To mrežo postavijo domačega kraja. Zato dolge sestav- ste druga za drugo. Tako stavec med eparat in stekleno ploščo pred Anica Turk zbira črke in postavlja naslove za »Novice« ke skrajšamo, delimo na več člankov in če ne v prvi, pa v naslednjih številkah pridejo na vrsto vsi članiki, ki so bili napisani z dobronamerno željo. Seveda pa članki, ki so preveč osebni ali žalijo posameznike, romajo v koš. Isto velja tudi za nepodpisane članke. Jr J 7BS3S?! Z NOVICAMI V TRETJE LETO Z današnjo številko »Novic« prihajamo že v tretje leto, OuKar izhaja naš tednik »Novice«. Prepričani smo, da bo naše bralce zanima^ lo, kakšna je pot od vesti ali članka, ki nam ga napiše dopisnik, pa do časnika, ki ga prejmete vsak teden v roke. V tem sestavku pa se bomo na kratko pomenili tudi o vseh drugih težavah, ki spremljajo list. V začetku februarja leta 1956 je po krajših pripravah zagledala luč sveta prva številka »Novic«, ki so v začetku izhajale štirinajstdnevno. Prva številka, tiskana v 2500 izvodih, je hitro pošla in kmalu se je pokazalo, da je bila potreba po lastnem časniku za tedanji okraj Kočevje več kot nujna. Cilj uredništva in okrajnega političnega vodstva je bil: »Naročniki naj pišejo in čitajo Novice.« Pri ostalih listih je obiu čaj, da ima uredništvo več novinarjev, ki stikajo za vestmi in napišejo večino lista sami, v uredništvu »Novic« pa je bil eno leto en sam novinar, ki je zbiral članke od več kot sto dopisnikov, Iki so sproti pisali in obveščali uredništvo o vseh važnejših dogodkih. To je bil tudi pogoj, da so bili sestavki v listu vedno po domače napisani in vsem razumljivi. postavi ves ,rokopis. Časopisna stran, sliko. Brez rastra bi ne mogli do-vlita v svinec, tehta nad 20 kg. biti klišeja, ker raster ustvarja s svojimi pikicami, ko kopirajo sliko a stekla na cinkovo ploščo in jo s __ ______ ______ _______ kislino jedkajo, globlje ali plitkejše !! jamico, ki ustvarjajo svetlejše ali 1 tm Sr/m AT J r^l ■»temnejše ploskve, v celo pa sliko, kakršno je ujel fotograf. Pestrost in zanimivost članka velikokrat zavisi tudi od oblike, ki jo dobi v časopisni strani. To odgo-Postavljene vrste nato odtisnejo vorno delo ima ročni stavec-meter na papir in korektor jih skrbno v ročni stavnici. Tu so velike cma-prečita, primerja z rokopisom in na re, polne črk. Povedati moramo, da robu stolpca označi napake, ki jih strojni .stavec postavi samo časopisne vrstice, vse naslove in oglase, kateri so sestavljeni iz večjih črk, pa postavijo ročni stavci, tako da posamezne črke jemljejo iz omar-regalov in jih postavijo v vrsto. Ko je ena stran pripravljena, jo odtisnejo, še enkrat prečrtajo, na robu strani označijo popravke, k , , . . . slikam dopišejo besedilo in odtis pre§:leda. fe sc zamenjane vse na- di zgodi, da posamezni naročniki ne (pravimo mu krtačni odtis, ker si vr3tlf' oziroma popravljene sprejmejo list vedno v soboto, kdaj pri odtisovanju pomagamo s krta- napake. Nato meter popravi še zad- pa morda sploh izostane; tudi v na-čo) roma k strojnemu stavcu, da "-f napake, nakar se prične tisk. slovih so kdaj napake itd. Naši vlile nove in nonravliene vrste na- Vlagalka, ki stoji za strojem, vlaga pismonoši navadno storijo vse, da to meter zamenja te vrste in stran na ki odtisne papir na bi list vsi čim hitreje sprejeli, ven- odneseio v stroinico premikajočo se, v svinec vlito ča- dar ne zmorejo spričo tolike po- J J ' sopisno stran. Ta stroj natisne oko- šte vsem in hitro ustreči. Skušajmo li tiiiilofi izvodov »Novic« na uro. To j'-n pomagati tudi sami. Upravi lije v četrtek zvečer, v petek sta pa sporočite vse nastale napa-? zjutraJ Pa hitra 'dekleta časnik zgi- Ijj gg Fini "C ha jo, nalepijo naslove, preštejejo, zvežejo v svežnje in popoldanski vlaki ter avtobusi odpeljejo list na vse strani. V soboto zjutraj, ponekod pozne- _____ je, pa pismonoša potrka na vaših Štiri strani »Novic« nato vložijo vratiih: »Dobro jutro, Novice, pro-Vsaka številka lista, ki jo prejmete, nosi vaš naslov. Da so naslovi v stroj, imenovan brzotiskalni, via- aim!« vedno pripravljeni in čitljivo prepisani, skrili naša mlada in brhka galka pripravi papir, strojnik pa Posebne težave pa imamo z Najvažnejše delo pri nastajanju »Novic« ima strojni stavec Lojze Mugerle, ki veliko noči presedi pri velikem »pisalnem stroju« (stavni stroj »Linotype«), ki za razliko cd navadnega namesto papirja uporablja tekoči svinec strojepiska Nada Gole barvo in vse ostalo ter napravi en dostavo lista naročnikom na dom. odtis. Novinar ali korektor ponovno Možnost za redno izhajanje lista na Kočevskem (pred vojno sta v Kočevju izhajala dva časnika), je omogočila tu di v tem času na novo zgrajena tiskarna, ki list tudi od začetka redno tiska. Pa preidimo k stvari, kako »Novice« nastanejo: Omenili smo že, da z listom sodeluje nad sto dopisnikov in eden izmed zvestih sodelavcev je tudi Jože Ivanc-Pepi iz Sodražice. Te dni nam je pisal: »Dan pred praznikom JLA je tudi Sodražica lepo proslavila z akademijo, katero je priredilo društvo rezervnih oficirjev, pred vojaška vzgoja ...« Ne bomo vesti v celoti napisali, saj jo boste na eni izmed strani današnje številke lahko v celoti prebrali. Vest o proslavi Dneva Jugoslovanske ljudke armade v Sodražici je dobil v roke novinar (povedati Ko se vsak torek napolni mapa z dopisi, imenujemo jih »rokopisi«, čeprav so vsi pretipkani na pisalni stroj, jih oba novinarja še enkrat pregledata, napišeta naslove, nadnaslove in podnaslove, določita, na kateri strani časnika bo sestavek, v levi zgornji kot pa novinar-ured-nik napiše še vrsto črk, ki naj se uporabijo za posamezni sestavek. Ta sestavek je n. pr. tiskan z vrsto črk, ki se imenujejo petit, oba naša komentarja in še nekateri drugi članki pa s črkami petit-polkrepko (črke so močnejše, ali kot pravimo »mastne«), nekateri sestavki pa so tiskani z večjimi črkami, Imenovanimi borgis. Rokopise prečita tudi še korektor, ki še popravi posamezne pravopisne napake in tedaj, v sredo zjutraj, pa se prične delo v tiskarni. Vsako večje tiskarsko delo se začne v strojni stavnici. Tu je stavni stroj, ki je na prvi pogled podoben kupu sestavljenega železja, a je napravil stavec. Popravljeni stol-vendar Ima vsak vzvod In vsak del pec ponovno roma k strojnemu določeno nalogo, da vse teče kot stavcu, ki popravi vse napake, če ura. V bistvu je stavni stroj kom- je v vrsti samo vejica napačno po-pliciran pisalni stroj, ki namesto stavljena, mora stavec vso vrsto postaviti znova. Ročni stavec, o katerem bomo govorili v nadaljevanju, pa napačne vrste zamenja s popravljenimi. Ko je vse to pripravljeno, dobimo iz klišame »Slovenskega poročevalca« še klišeje in začnemo »lomljenje«, to je razporeditev gradiva po straneh in oblikovanje Usta. Temu vedno prisostvuje novinar. Dopisniki foto-amaterji nam pošiljajo tudi fotografije z željo, da bi tudi te objavili. Večino slik pa fotografiramo in izdelamo sami. Ko sliko že imamo, označimo na njeni hrbtni strani velikost in raster. Na Tu sta Marko Bednarik, ročni stavec in naš novinar Kori Oraženi. Marko je ravno zmetiral prvo stran »Novic«, Kori pa mu je svetoval, kateri članki naj pridejo na prvo stran Kaj čudno se sliši, pa tudi neverjetno, a vendar resnično, da nekateri naši naročniki v Dragi, Osilnici, Dobrepolju, v oddaljenosti več deset kilometrov, prejmejo časopis ( že v petek zvečer, naročniki Rudnika, Šalke vasi in nekaterih drugih krajev, ki so v neposredni bližini tiskarne, pa šele v ponedeljek ali torek. Krivda je na dostavi, toda tega niso krivi pismonoše, saj oni storijo kolikor jim je to mogoče, dolžnost direkcije pošte bi bila, da nastavi več pismonoš. K hitrejši dostavi pa b) lahko prispevali tudi naročniki sami. Veliko je primerov, ko mora pismonoša čakati in trkati, da stanovalci odprejo duri, drugod je pred vrati hud pes itd. Naročniki v oddaljenih vaseh pa naj bi nekoga poslali na pošto in bi »Novice« hitreje imeli. Na kraju samo še nekaj besed. Kot povsod In pri vsakem listu, so tudi pri nas še večje ali manjše pomanjkljivosti. Pri skoro 6000 naročnikih, ki jih ima naš list, se tu- Kdc ga ne pozna? To je pismonošu Viktor s polno torbo »Novic« vedno vesel in nasmejan ke in če posamezne številke ne dobite, zahtevajte, da vam pošljejo ponovni izvod. Večkrat našemu listu ponagaja tudi »tiskarski škrat«: zmeša 'posamezna vrste, popači vsebino itd. Ne da bi zagovarjali tiskarske delavce, ki so dejansko ti »škratje«, moramo tu, povedati, da se vsi trudijo, da bi bil časnik čim lepši in brez napak, teda tudi oni niso nezmotljivi in spregledane napake ni moči popraviti, ker je list že natisnjen in v rokah bralcev. Velikokrat delajo tudi po 14 in več ur dnevno s stroji in napravami, ki so stare nad petdeset let, zato jim moramo tudi marsikaj oprostiti. Na sliki vidimo, kako prihaja prva številka »Novic« iz brzotiskalne- I Siike ln besedilo Matija Cetinski I ga stroja. Stroju streže vlagalka Ivanka Janc « ..... I Ko je časnik natisnjen, pridne in hitre vlagalke »Novice« zgibajo, nalepijo naslove in zvežejo v svežnje za posamezne pošte. Na posnetku: Milena žagar, Ivanka Janc in Lojzka Lesar UREDNIŠTVO IN UPRAVA .NOVIC TER TISKARNA želijo veliko sreče, uspekov in zadovoljstva v novem letu 1958 vsem svojim naročnikom, Sralcem, sodelavcem ter vsem delovnim ljudem Ko je vse opravljeno, naložijo »Novice« na voziček in odpeljejo na pošto. Tam jih poštarji stlačijo v vreče, naložijo na avtobuse ter vlak in »Novice« se odpeljejo na vse strani O B J A V E KINO JADRAN, Kočevje: od 31. decem-ibra do 2. januarja barvni film »Novoletni ples«, 5. januarja ob 10. url dopoldne bo matineja angleškega filma »Smeh v raju«, 8. in 9. januarja angleški film »Skozi pekel«, od 10. do 12. januarja ameriški cinemascopski barvni film »Piknik«, 12. januarja ob 10. url dopoldne bo matineja jugoslovanskega filma »Milijoni na otoku«. PREGRAD: 31. decembra, ameriški film »Greh ene noči«. OSILNICA: 1. januarja, ameriški barvni film »Spomladne pesmi«, S. januarja ruski film »Veliki poziv«, 12. jan. ameriški film »Na ovinku reke«. OBVESTILO Klun Franc, krojaški mojster iz Livolda 15, sporočam cenjenim strankam, da sem se preselil v Kočevje, Ljubljanska cesta. Priporočam se za nadaljnje usluge. ZAHVALA Lampe Anica iz Kočevja, Roška cesta, se najlepše zahvaljujem Jurjevič Rozaliji, učenki I. razr. osnovne šole Kočevje, najditeljici ženske ročne ure. IZGUBLJENO Izgubil sem moško zapestno uro. Vrniti proti nagradi na upravo lista. PREKLIC Podpisani Cimperman Janez, Rob 21, preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih govoril napram davčnim izterjevalcem občine Lašče in se jim toplo zahvaljujem, kakor tudi tov. miličniku Dominu Tomazinu, da so odstopili od tožbe. Cimperman Janez Prašičerejci pozor! Če zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu, zato prašiče oderite in odnesite kožo zbiralnici KOT E KS A, ki Vam bo plačal lepe denarce. .KOTEKS' Prebivalstvu Sodražice posebno še svojim članom želi srečno novo leto in veliko uspeha v tem letu Kmetijska zadru 9 « Sodražica Srečno novo leto in obilo uspeha žele Občinski ljudski odbor Dobrepolje OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB _OBClNSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ★ OBČANOM LASC IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELE SREČNO NOVO LETO 1958 IN SE VEC USPEHA PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE Občinski ljudski odbor Lašče Občinski komife ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet ter vse ostale organizacije in društva Zadružnim organizacijam in svojim vlagateljem želi SREČNO NOVO LETO 1958 Zadružna hranilnica in posojilnica RIBNICA VSEM RIBNIČANOM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1958 ANTON NOVAK PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ______RIBNICA_______________ Vedno na zalogi svež kruh in pecivo Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem čestitamo SREČNO NOVO LETO 1958 ŽELEZNINA — VELIKE LASCE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM VEL. LASCE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PODGORICA KNJIGOVODSKI CENTER — VELIKE LASCE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RIBNICA Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet žele svojim članom in občanom srečno in uspehov polno novo leto 1958 ZADRUŽNIKOM DOLENJE VASI IN VSEM ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM ŽEU USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958 Kmetijska zadruga Dolenja vas KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Zeli svojim Članom in vsem poslovnim PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1958 IN OBILO USPEHOV V NASTOPAJOČEM LETU Svojim delavcem investitorjem In vsemu delovnemu ljudstvu želi v novem letu obilo uspehov Gradbeno podjetje GRADBENIK Ribnica DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEJ LESNI INDUSTRIJI ŽEU SREČNO NOVO LETO 1958 LESHO INDUSTRIJSKO PODJETJE Ribnica ZADRUŽNO INDUSTRIJSKO KOVINSKO PODJETJE „P ARTIZAN” RIBNICA ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO NOVO LETO 1958 VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA SREČNO NOVO LETO 1958 TRGOVSKO PODJETJE »JELKA«, RIBNICA s poslovalnicami: PRESKRBA, Ribnica GALANTERIJA, Ribnica KOLONIALE, Ribnica POSLOVALNICA, Prigorica TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR«, RIBNICA s poslovalnicami: ŽIVILA, Ribnica PREHRANA, Ribnica TRG, PODJ. »MANUFAKTURA«, RIBNICA s poslovalnico: »OBUTEV« v Ribnici KNJIGOVODSKI CENTER TRGOVSKIH PODJETIJ V RIBNICI ■oaoaoaoaoioioioioB CJioicDacsacDacDicDicDacDaoaoBOBcaacDacDacpicDacDiotoicaacDBcaacaicaicaacaacDacaicsacjicDacDHCDacjicDicDBolDtcDaoacuacDacDacDaoBo* o ■ o ■ Podružnica 0 ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o o ■ o ■ o o o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o 0“ ■ o ■ o ■ o o o ■ o o ■ o ■ o ■ o D ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o o ■ o ■_ o ■ o ■ o ■ o a o Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite IMS ter ostale organizacije in društva želijo prebivalstvu obCine in vsem delovnim KOLEKTIVOM NOVIH ZMAG V LETU 1 9 5 8 ZA NAPREDEK IN SREČO DELOVNEGA LJUDSTVA RAČUNOVODSKI BIRO —.. - KOČEVJE---- = želi vsem delovnim kolektivom In poslovnim prijateljem srečno In zadovoljno novo leto 1958 Članom zadruge, odjemalcem in POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1958 KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju želi vsem zavarovancem in delovnim kolektivom SREČNO NOVO LETO 1958 Trgovina »Manufaktura" Kočevje VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE Želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto Vsem potrošnikom in do6aviteljem želi srečno novo leto 1958 Trgovsko podjetje Železnina KOČEVJE VEl,so — —-0 — RAZNOVRSTNEGA BLAGA E pREDMETE Uspehov polno novo leto 1 95 8 želi vsem delovnim ljudem delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Kočevje UPRAVNI ODBOR Kmetijske zadruge Kočevje želi vsem zadružnikom in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO 1958 VSEM GOZDARJEM, KMETOVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Uprava za gozdarstvo bivšega OLO Kočevje Turin Milan elektro-mehanična srečno novo leto želi delavnica Kočevje vsem prebivalcem in se priporoča PREBIVALCEM LOŠKEGA POTOKA, ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ŽELI SREČNO NOVO LETO KOLEKTIV >Smceka< Zadružno lesno predelovalno podjetje sLOŠKI POTOK Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom čestita ob novem letu 1958, želeč, da bi v novem letu dosegli še večje delovne uspehe Kolektiv državnega posestva Snežnik 0 ■ o o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o _a o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o OaoaoBOUouoBononoBonoBononoBeouconououofoncDBononcoBCDicauoBonoBCDucDBOucDncjncDBcaucDnaouoooBCDiCDucDBCDuoBO -o ■ 0 a o ■ -0 a 0 o a o a o a 0 o a o a o a o o a o a o a o ■ '0 a o a o a o a o a o o a o a € a o m 0 a o a o ■ o a o a o ■ o ■ o m o ■ o SREČNO NOVO LETO 1958 želi vsem odjemalcem in potrošnikom zdravil LEKARNA Zdravstveni dom Kočevje j KOČEVJE ŽELI VSEM PREBIVALCEM SREČNO LETO 1958 VSEM PREBIVALCEM KOČEVJA IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV Uprava mestnega vodovoda - rULiIviJ INUVU LtlLlAJ | Komunala OBRTNO PODJETJE »MESNINA" USTANOVA S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM KOČEVJE aP KOČEVJE I vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1958 POTROŠNIKOM MIZARSKIH IZDELKOV IN VSEM DOBAVITELJEM ZELI SREČNO NOVO LETO 1958 MIZARSKO PODJETJE ===== KOČEVJE ŽELI VSEM PREBIVALCEM KOČEVJA SREČNO NOVO LETO 0 BRIN 0 PODJETJE »MESAR" o c e v j e Potrošnikom mesa in vsem živinorejcem želi srečno in veselo novo leto 1958 i : ■ 3 3 ■ 3 « £ m m 3 3 »AVTO« Splošno ovfoprevozništvo Kočevje želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1958 Vsem odjemalcem električnega toka in poslovnim prijateljem želi srečno in uspehov polno novo leto 1958 kolektiv podjetja Elektro KOČEVJE Jtekacua Ut V V'« V siascicama Kočevje Vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem _jn delovnim kolektivom želi mnogo sreče in delovnih uspehov v novem letu 1958 SREČNO NOVO LETO ZELI Kleparstvo S SVOJO POSLOVALNICO V SODRAŽICI Ir čestita za leto 1958 vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se priporoča za nadaljnji obisk lH J&m DELOVNI KOLEKTIV M w SINDIKALNA PODRUŽNICA osnovna organizacija zk IN AKTIV LM PODJETJA Ključavničarstvo Kočevje IZDELUJE: stavbeno in galanterijsko kleparstvo, strelovodne naprave, ekshau-strske naprave, brivske umivalnike, sušilne kape ter ostali brivski pribor_ Cene zmerne — Postrežba solidna IMA VEDNO V PRODAJI KRUH, SVEŽE PECIVO IN SLASCICE Kočevje Priporočamo se za nadaljnjo naklonjenost : I m ! I ■ Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje želi vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem srečno S KMETIJSKIMI UPRAVAMI: CVlSLARJI, KOPRIVNIK, KNEŽNA UPA, LIVOLD, MLAKA, STARA HOVO let© CERKEV, STARI LOG — Z GOZDNIMI UPRAVAMI: KOČEVJE, MOZELJ, STARA CERKEV, GRČARICE, PODPRESKA, VEUKE LASCE — ŠPEDICIJE: KOČEVJE, RIBNICA — LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT KOČEVJE — DELAVNICE: BREG, GRADBENIŠTVO IN VRTNARIJA V KOČEVJU leeeeMi mm ■eeeeaeaei VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM, ČESTITA SREČNO NOVO LETO 1958 KOLEKTIV ŠPECERIJE K O C E V 1 E s podružnicama: ŽELJNE In KOPRIVNIK Trgovina uOBUTEV" o c e v j e želi vsem odjemalcem SREČNO NOVO LETO POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO KOČEVJE želi vsem kmetijskim zadrugam in poslovnim prijateljem srečno in uspeka polno novo leto 1958 Vsem obiskovalcem želi srečno in veselo novo leto Kino JADRAN Kočevje VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PODJETJEM IN PREBIVALCEM ŽELI MNOGO NAPREDKA IN SREČNO NOVO LETO 1958 g«osisti£no t«govsko poojitji /77J7, KOČEVJE visS>*' Tiri »»&OVSICO POOJfTM KOČEVJE ■iHllIC/IRIIIA lili UPliPIRiniCM Kočevje SREČNO NOVO LETO 1958 Obiščite nas — Za novo leto popust! Lepa knjiga, najlepše novoletno darilo REDNIM ODJEMALCEM IN VSEM POTROŠNIKOM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 5 8 Trgovsko podjetje OSKRBA Kočevje s >N 00 -s .2. = S S! O o. > o >o o * TRGOVINAM IN GOSPODARSKIM PODJETJEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1958 Finančno samostojni zavod rfKnjigovodski center Kočevje Trgovsko podjetje Prehrana p: —— V NOVEM LETU 1958 ŽELI VSEM POTROŠNIKOM OBILO DELOVNIH USPEHOV Kočevje s poslovalnico v Mozlju V naši trgovim dobite vse prehrambene artikle in zelenjavo po najnižji ceni Prebivalcem Stare Cerkve in poslovnim prijateljem ŽELI SREČNO NOVO LETO 1958 Trgovina z mešanim blagom STARA CERKEV Trgovina PRESKRBA Kočevje želi vsem svojim potrošnikom srečno novo leto in se priporoča Trgovina GALANTERIJA Kočevje Trgovsko podjetje ŽELI POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO TKANINA Kočevje PREBIVALCEM KOČEVJA IN VSEM POTROŠNIKOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Trgovina »TE|t§I|L„ K o t e v j e SREČNO NOVO LETO 1958 ŽELI POTROŠNIKOM Trgovina „H R A N A" Kočevje Svojim odjemalcem in delovnim ljudem želi veliko upeha v novem letu 1958 Trgovina hPOTROŠNIK11 Kočevje Kolektiv -v m fTjekstilanč TOVARNA SUR N A Kočevje VSEM POTROŠNIKOM TEKSTILNIH IZDELKOV NAŠE TOVARNE IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO lE-VEiS.TI Nova premiera v Šeškovem domu Za Novoletno jelko bo DPI »Svobcda« Kočevje mesto uprizorila P. Goljevo mladinsko igr< »Princeska in pastirček«. Književ nik Pavel Golia sodi v krog našli starejših ustvarjalcev, ki so s( udejstvovali predvsem s pisanjerr za mladino. Težko bi našli bol prisrčno, neposredno delo, ki b v talci meri navdušilo mlade gle dalce. Zgodba je preprosta, nasprotja risana v pravljičnih kontrastih osebe zanimivo karikirane. Princeska in pastir Boštjančel se rada igrata. To ni povšeči graščaku, ki pravi, da se njegova hč ne sme igrati z umazanim pastirjem. Vse to sproži konflikt, ki na.1 kasneje pripelje do bega Boštjanč-ka in Princeske v gozd. Botra Šu ma — vladarica, širnih gozdov — jima pomaga, zajčki In medvedk Skrbijo za kratek čas in razvedrilo. In grajska gospoda! Videli bom< zoprno guvernanto, ki vedno preganja naša ljuba otroka, gospo ir gospoda Trebuščka — prava po žeruščka, gospo in gospoda Šibo ki sta uverjena, da je nju sin Pepček najbolj pameten otrok na sve tu, a niti do tri ne zna šteti. Kuharček pomaga Princeski i stiski, a grajski veterani ter love« ju preganjajo. Ti stari zapiti »junaki« nam bodo zapeli svojo himno: i»Mi smo graščinski veterani otroci bojte se nas vsi...« Vsega bo dovolj. Slab začetek — dober konec! Na koncu se vse lep: uredi, in vsi veseli zapojejo kuharč-kovo pesem o Princeski: Princeska, dušica ti zlata, Princeska, vsak te rad ima, ne, ker si lepa In bogata, a ker si dobrega srca. Za mlado in staro bo- uprizoritev prava doživetje. Zato pohitite s svojimi malčki v Šeškov dom. Predstave so: 29. decembra ob 15. uri 30. dec. ob 15. uri (za Novoletne jelko) in ob 20. uri in 5. jan. 195J ob 15. uri. Poleg teh bodo še po sebne predstave za šolsko mladine iz Kočevja in okolice. DRAMSKA DEJAVNOST NA RUDNIKU Dramska sekcija, ki deduje v okviru DPD ©Svoboda« Kočevje Rudnik, ima 104 aktivnih članov In članic, mladink, mlaeitncev, pionirjev in pionirk. Dramska sekcija ima dovolj kadra, manjka pa reži- ■ serjev. Zaradi objektivnih težav, urejevali so dvorano, delo sekcije ni bilo tako razgibano kot bi bilo v normalnih razmerah. Kljub oviram pa so z uspehom nastopili z »Uspavanko«, pri željnskih jamah pa so uprizorili na prostem »Peh-to«, ki jo je gledalo nad 1000 gledalcev. Med letom je bilo v gosteh Prešernovo gledališče iz Kranja, ki je nastopilo z dramo »Magda« 'in komedijo »Avtobusna postaja«. Vodstvo društva je poslalo na režiserski seminar v Ljubljano štiri člane, ki bodo s pridobljenim znanjem lahko veliko koristili dramatskemu delu. Dramska sekcija bo postavila na oder »Nenavadni dogodek«, v počastitev Novoletne jelke pa otroško igrico »Volk in sedem kozic«. Ta sekcija ima tudi svojo knjižnico s 106 različnimi ejramskimi deli. Skupna vreelnost inventarja pa znaša 1,960.000 din. Novoletna nagradna križanka Poživitev prosvetnega dela v Laščah Na področju prosvete se je poži- Tudi na področju šolstva lahko vilo delo tueli v samem centru zaznamujemo lep napredek. Pri Lašč se je pomaknilo z mrtve toč- vseh šolah so organizirane mlečne ke. Občinska knjižnica, ki je bila kuhinje. V začetku šolskega leta več kot eno leto zaprta, je začela smo dobili v našo občino 6 novih poslovati. Prosvetna društva bi bila začetnih učnih moči, ki so pokazale lahko bolj agilna, če bi dobila več dobro voljo do dela. Pri vseh šo- A 6 H t 6 * 1 9 JO a n 44 a H IH 1 15 it a 4* li 4Q 40 • 44 a JU li a It a u H a M a 30 M a 33 a se \A m c k Wc 3 31 a n «<*• a H0 a H4 HI Hi a HH 15 Hi H) Hi a So §* a Si S3 a 5H IS a Si S} a si :j a iO Rššakl tl 64 a ib t-H r materialne pomeoči od občine. lah obstajajo šolski odbori, ki so pokazali skrb za upravljanje šol. Zelo je delaven šolski odbor osnovne šole Sv. Gregor, ki zasluži vso pohvalo. Vexloravno: 1. novoletna želja na- rastlina močnega vonja za izdelova-šega uredništva, 10. osebni zaimek, nje mentola, žensko ime, 25. knji-11. vodna žival, 12. kratica za Par- ževnik, 26. deli telesa, 27. najdalj- sredstvo, 8. začetnici slov. zgodovinarja (1641-—1693) 9. opozorilo, 10. glej 1 vod., 14. glej 1 vod., 16. arab- tomiobilska kratica za Portugalsko zan, 30. vlečem iz zemlje izkopa-in Vatikan, 15. grška črka, 17. le- vam, 31. simbol za erbij, 32. žensko gendarna oseba, ki za Novo leto obdaruje otroke, 22. ptica pevka, 23. Naš obveščevalec Delovno predsedstvo na zadnjem zboru DPD »Svobodaee Rudnik KOLEDAR Sreda, 1. januarja — Novo leto Četrtek, 2. januarja — Makarij Petek, 3. januarja — Genovefa Sobota, 4. januarja — Angela Nedelja, 5. januarja — Simeon Ponedeljek, 6. januarja — Mojmir Torek, 7. januarja — Zdravko Sreda, 8. januarja — Maks Četrtek, 9. januarja — Julijan Petek, 10. januarja — Gregexr tizanski odredi Jugoslavije, 13. av- ša francoska reka, 29. kalen, uma- skl žrebci, 18. produkt gorenja, 19. srbski kazalni zaimek, 20. umira, 21. zgoden, 22. poganjek, cima, 24. največji azijski polotok, 26. rueinik, 28. prav take, 30. pogreb, 33. na-plačilo, 34. vrtna rastlina, začimba, 38. naslov staroegiptovskih vladarjev, 41. otok v Malajskem otočju, 43. trije enaki soglasniki, 44. poželenja, 45. kratica naše protiletalske organizacije, 46. številčna mesta v dekadnem sistemu, 47. čutilo, 48. mlade kravice, 50. ameriško moško ime, 52. takoj (okrajšana oblika), 53. stari Slovani, 56. predlog, 57. specialna barva za črnilo za risanje, 60. začetnici slov. skladatelja iz Postojne, 62. začetnici jugoslovanskega izumitelja na polju elek- TlaaaCetna sveča Vse se je zgodilo naglo, kakor ura, ki s hreščečim glasom udari enajsto, potem pa se en glas preliva v drugega, dokler ne nastane mrtvaška tišina, katero moti rahlo tiktakanje. Takrat pričakujemo, da bo vstopil kakor senea mimo dejstev In preteklosti, ki s čmo krinko spremlja nas, ki smo se rodili v času, ko je bil samo on nevidni val pa nas je butnil tja, kamor je ležala senca v podobi njega. Temu se ni čudil nihče. Ali ni on nastal iz nas, ali nismo ml verjeli njemu? Dolžni smo ostali samo sovražniku, (katerega delež nam je bil vsiljen In katerega smo brez misli uživali. Takrat si nastal ti in jaz. Iz obeh pa je nastal izrodek, ki se je kmalu razbohotil v drevo in v njegovo senco je bežalo vse in se okužilo. Takrat smo se uprli. Vsa tista siva planjava, ki je nastala nad nami in se kakor hudournik penila, nas je ponesla s seboj. Potem smo kričali, omagovali in med vsemi je bilo slišati jok otroka, ki je komaj ločil elan od noči, a njegovo srce je bilo kakor naše. Ta veter sovraštva ni prizanašal. Rjul je, se bil in vsak delec zemlje je občutil njegovo ost; če bi takrat ne bilo nas, bi se vsemu svetu smejal In rogal, kakor demon časa. Tako smo se vzpenjali leto za letom, naenkrat smo vse doumeli in začeli padati, ker nismo čutili samega sebe. Takrat je nastopil on In oni, ki so ga komaj čutili. Kakor snežinke je prihajal. Ves sem bil samo njegov. Tiste ledene rože na šipah so. nastajale iz njegovih senc. Tako lepo jih je znal narediti!. In ona, IM po ji solze razonale obraz, mi je med jokom govorila: »Prišel bo!« Potem je plapolalo, kakor novoletne sveča, v vseh srcih z enim samim plamenom, le tisto, da bo prišel, se ni nikoli zgoeiilo ... Kakor v temi smo tavali in vpili po edini kaplji sproščenja in hudournik sovraštva je drl naprej. Takrat sem omagal. Sen noči je bil močnejši od mene, od nas. Takega večera ne bo več. Vse ledene rože so se spremenile v paradiž. Kako lepo je bilo čutiti prihajajočo pomlad, veselo akkor de-vojka. Jaz pa sem bil tako majhen, da je s svojimi ročicami brišem dosegel. Slišal, celo videl sem tiste, ki so bežali za njo, ostal sem nemočan. Potem je sredi noči posijalo sonce in glas, 'M nas je vse uspaval, je bil naših mater, kje je on, nisem vedel. »Vrnil se bo!« To je bilo vse. Kar čutil sern, kako se preraja svet, kako narašča jeza In kipenje ljueii, kar srh me je obhajal. »Mati, oče!« Zeleno drevesce se je spremenilo in tam nekje daleč je gorel ogenj samo z enim plamenom kakew sveča in nas vse ogreval. Tiste ledene sveče In rože so se spremenile v kapljo, M je čedalje bolj rdela, padala, se združila z drugimi in drla, rušila in mi vsi smo kopali jarek ... POtem je prišel on, M sem ga komaj poznal. Dvignil me je, ponesel proti oni čudoviti luči, M je kmaj še trepetala v posleeinjem Pred občnim zborom AMD Kočevje Na zadnji seji upravnega odbo a, 9. decembra — prisoten je bi ueh član glavnega odbora AMZ Slovenije tov. Maček Cveto — je idbor pregledal svoje dosedanje de o in si tudi zadal nove naloge. Ko e znano, se je Avto-moto sekcije ■ preteMem letu osamosvojila odar-stvo. Tov. Prelesnik je tudi član Okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Je razgledan človek naprednih idej in ga imajo volivci radi. Zaradi tega je bil izvoljen za občinskega odbornika, na prvi seji ObLO pa za predsednika zbora proizvajalcev občine Dobrepolje. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Predvolilni sestanki v Poljanski dolini s/m Na Vidmu za dan JLA Združenje rezervnih oficirjev Do- vzgojo mladincu Ogrincu Jožetu iz brepolje je skupno z množičnimi Potiskavca za pokazani uspeh na ...—" — —— organizacijami, predvsem pa na letošnjem predvojaškem taborje- pobudo SZDL Dobrepolje ovganizi- nju v Rajndolu pri Kočevju. Ob-v OBČINI LAŠČE PRED ralo svečano proslavo Dneva JLA enem je 'Jollo podeljenih še 8 značk ORCNIMT '/ROPI v pcčastiltev 40. obletnice Oktobr- predvojaiške vzgoje in to: Babiču ske revolucije. Ivanu iz Kompolj, Hrenu Ludvi- V Zadružnem domu v Predgradu Majerlu Petru v Dolu. Za VO SZDL Vaške organizacije SZDL se pri- Proslava je bila 20. decembra v ku iz Podgorice, Meglenu Antonu se je dne 22. decembra vršil skup- za vasi Laze, Hreljin, Vrt in Bil- pravljajo na letne občne zbore. Na kino dvorani na Vidmu in je lepo iz Potiskavca, Kovačiču Alojzu iz ni sestanek vseh vaških odborov pa 5. jan. 1958 v osnovni šoli La- zborih bodo med drugim tudi raz- uspela. Dvcrana je bila polna šol- Male Ilove gore, Šporarju Branku SZDL. Ta sestanek je vodil član ze. Za VO SZDL za vasi Ceplje, Vi- pravljali in analizirali o preteklih ske mladine, mladincev predvojar iz Podpeči in Tlselju Albinu iz Obč. odbora SZDL Rauh Mirko. Na molj, Kralji, Brezovica in Nemška občinskih volitvah v ljudske odbo- alee vzgoje, članov SZDL terena Zdenske vasi. Vsi navedeni so pre- tem sestanku so predvsem raz- loka 5. jan. 1958 na Vimolju. re ter o pripravah za volitve v Videm, rez. oficirjev in ostalih pre- jeli značke za pokazani uspeh na pravljali o sklicanju zborov voliv- Obveščamo, da bodo na teh se- Zvezno in Republiško ljudsko skup. bivalcev. letošnjem predvojaškem taborje- cev po vaških odborih SZDL, kakor Stankih tudi sprejemali v članstvo ščino, ki bodo meseca marca 1958. p0 igranju državne himne in Tn- nju tudi o samih predvolilnih pripravah SZDL nove člane. leta. za volitve v odbore SZDL, ki bodo dne 16. febr. 1958. Volitve bodo ^ v°mi ^ a‘- Potočoni na Dan JLA Zato pozivamo in obveščamo vse člane SZDL, kakor tudi ostale pre- V soboto, na predvečer Dneva domovine, da jo obvarujejo pred bivalce, da bodo predvolilni sestan- JLA je Zveza rezervnih oficirjev vsiljivim tujcem, ki jo je hotel pod- ki po vaških odborih SZDL in si- JLA iz Loškega potoka pripravila jarmitl. cer: proslavo, ki je lepo uspela in pri- Kvartet »Češarek« iz Loškega Za VO SZDL za vasi Predgrad, tegnila mnogo ljudi. Tov. Mohar potoka je obogatil spored z izvaja- Jelenja vas in Paka dne 5. jan. Vinko je v svojem govoru pcudaril. njem partizanskih in narodnih pes- 1958 cfo 13 uri v zadružnem do- pomen JLA, njene formacije in mi. Člani mladinske igralske skupi- mu V Predgradu. Za VO SZDL za malih odredov, ki ,so stopili v bor- ne pa so nastopili z recitacijami vas Dol 5 jan 1958 ob 14. uri pri bo brez orožja, samo iz ljubezni do partizanskih pesmi. Na koncu proslave je rezervni temackmale je predsednik ObLO, Nato je bila filmska predstava tov. Miklič Marjan, v svojem go- dokumentarnega filma »V. I. Le-veru povezal pridobitev Oktobrske nin«. in naše revolucije. Po govern sta Na, ta način so rez. oficirji in sledili recitaciji, nato pa je pred estali prebivalci občine Dobrepolje sednik ObLO na svečan način po- dostojno proslavili oba velika praz-deiil odlikovanje za predvojaško n:ka v svetovni zgodovini. Proslava mladine v Jurjeviči Dedek Mraz v Dobrepolju Pripravljalni odbor za izvedbo povabilo tamkajšnjega pripravljal-dedka Mraza v Dobrepolju je ze- nega odbora za okraj Ljubljana. Leta po vojni nam prinašajo no- vena v decembrskih dneh leta vosti s tako hitrostjo, da jim ko- 1942 v Bihaču. V času, ko so oku-maj sledimo. Nehote pozabljamo patarske in izdajalske enote naj-na važne datume in obletnice, ki bolj pritiskale na mlado partizan-Lia. v., j.- ic^eivi.1 spominjajo na junaško borbo sko vojsko in ko so fašisti silili *• •"*'■*>* — *■* ".le’ssr c,eP.ss£ „ , . i. _________.mladina Jugoslavije v enoten bra- Ravno v teh dneh, ki se bliža- . n-.™,,-Jip m~qravHai 1a jo novemu letu, obhaja mladina nlk nar(xia- Svot pozdravljal ta najboljše pripadnike predvojaške vzgoje. Vsi udeleženci proslave so gleda- lo agilen. Pripravlja kolektivno obdarovanje pionirjev in cicibanov. Po obisku dedka Mraza, ki bo prišel v kulturni dom na Vidmu, in ostalem sporedu pa bo za otroke čajanka. Za denarna sredstva so se R.G. , , ^ x lu odločni korak naše mladine, še poli tudi fi m »Trinajsta ura«, ki ga širom po naši 1 rTIPJZ *x>m v uPaniu na skorajšnje svide- 6019. Arko Franc, Žnidaršič Janez, mojo lastno veliko prošnjo vzela iskati zatočišče po bližnjih gozdo- J IIV I ViT-OlIi K JI /l J * 1 V nJe- Gačnik Janez, Jakšič Pavle, šemac na hrano in stanovanjc, dokler si vih in prenočevati na domačem ko- ------------—--------------------------------------——------------------ Adamič Alojz, Andoljšek Franc, Angel. tega za silo nisem uredil v svoji zslcu. Tudi za hrano ji ni bilo lah- y pBEDGUAmj ZA NOVO LETO ČESTITKA ZA AMERIKO Bartolme Anton, Brus Alojz, Cvar novi hiši. Vsega gorja, ki je bUo ko in se je večji del morala pre- N& Novega leta bo v Svoji sestri Agnes Mochan iz Alojz, Gornik Anton, Gruden Ivan, POZDRAV IZ PRIMORSKE nepopisno, je v naši družini kriva življati s pečenim krompirjem, ki dvorani zadružnega doma v Pred- Clevelanda in njeni družini ter ro- Ivanc Ivan, Jerič Stanko, Kocjan Vojak Lenarčič Jože, V. p. 1098- moja žena, Zgradil sem si nov dom ji je bil glavna hrana. Ker se je du ^ 2jvajmo> jakinji Mariji Kajfež iz Clevelanda Marjan, Kapš Ivan, Lavrič Jože, BZ Volče, želi vse najboljše v no- z namenom, da se preselim vanj s nosečnost bližala h koncu, se je sre- Osnovnošolski otroci, ki so že ob in njeni družini želi srečno in vese- Marolt Franc, Modic Janez, Mestek vem letu, obenem pa pozdravlja svojo družino in zaživim tu sreč- dl meseca novembra spet vrnila Dn(?vu repubiike pokazali svoje lo Novo leto 1958 družina Glad — Vinko, Ogrinc Ivan, škul Alojz, šu- svoje domače, dekleta, fante in so- neJšc življenje — ali tudi tu so mi domov, vendar tudi tokrat ni na- apcsobnosti ge pripravljajo pevske Skvarč — Kodelic in ostali sorod- mer Johan, Vidmar Janez, Vesel ja- sede. Pcsebne čestitke pa naj velja- ves čas nagajali. Isti dan, ko sem šla pri domačih razumevanja in jo to6ke ^ dekiamacije. Na sporedu niki. je tudi tokrat brat Jože naporni ^ ca >žive črke<< ^ še več E£ffSSS 3£Sžrs.ti= sinčka. Otroka je zjutraj vsa okolišu, že pripravlja darove za mučena in sestradana v predpas- natmiaiše mku prinesla domov. Tudi sedaj je Nekaj darov je pripravil tudi za gledalce, seveda za tiste, ki jih čaka sreča pri srečelovu. niso domači lepo pogledali in sprejeli. Bilo bi vprašanje, kam naj so z otrokom zateče, če je ne bi zaščitil tamkajšnji odbomik, da je lahko ostala pod domačo streho. Res je, da je njena družina precej številna in gmotno bolj slabo LIKVIDACIJA GOSTILNE V LIVOLDU Na zadnji seji občine Kočevje so stoječa vendar pa si je težko mi- sklenili likvidirati gostinsko pod-sliti, da človek ne bi imel do svo- jetje .»Pri križišču« v Livoldu za-jega bližnjega saj malo sačutja, radi neurejenega knjigovodstva in kot se je pokazal Jože do svoje skoro milijon dinarjev izgube. Skle-lastne sestre. Še vedno se dobijo nili so dati gostilno v privatni sek-Ijudje, ki mislijo, da so izvenza- tor in sicer Mariji šnajder, gostil-koniske matere manjvredne in jih ničarki iz Kočevske Reke. Uprava in delovni kolektiv zadruge JURJEVIČA nez, Zadnik Jože, Novak Alojz, Gre- jo mladinskemu aktivu Sodevd-Kot v hipni zmedenosti zgrabil za se- v Poljanski dolini. kiro in si v obupu presekal žile, so ml razbili vse šipe, ki so komaj bd- ^^ le vstavljene v novi hiši. Ne najdem besed, s1 katerimi bi VAŠČANI ČESTITAJO VOJAKOM mogel popisati vse strašno trplje-fitarši in dekleta iz Črnega poto- n-)e> s®m Sa molče prenašal skoka in Zajčjega prija pri Kočevju 21 vec •lelt- pozdravljajo in voščijo srečno novo Naj omenim še to: ko sem se te leto 1958 fantom, ki služijo pri vo- dni po vrnitvi iz bolnišnice neke-jakih v raznih krajih naše domo- ga dne vračal iz mesta od zdravni-vine, ta sicer naslednjim: ha, sem srečal svojo družino. Moja Vertelju Janku, Goršetu Alojzu, hčerka me je hotela ogovoriti, to-Polje Alojziju, Kleparju Antonu, da predno je otrok prišel do bese-Klepacu Alojzu, Grudnu Ivanu, Bra- de, jo je mati trdno zagrabila za daču Janezu, Galjevčku Albertu, roho, da je otroku glas zamrl, pred-Benčini Francu, Koruzarju Stanetu, no je bila beseda izgovorjena. Dainjanu Jožetu, Bogataju Filipu, Kaj pravite? Ali je to prav in Grebencu Dušanu ta Metelku Stan- lepo? ku. Slavko Rak. želita vsem svojim članom, odjemalcem in delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1958 13. Blaž je dočakal pretep. Tončkov udarec, dasi močan, ga ni dosti zabolel, le vzdramil ga je, da je ravno vsa kri v njem vzkipela. Kot izkušen pretepač se oklene svojega sovražnika v trenutku, mu spodnese nogo to ga vrže po tleh. Ko neznanci vidijo, da Tončku slaba prede, navalijo na Blaža. Ta jih še v pravem trenutku opazi, prime težak stol in ga zavihti nad glavo. Zmagovalno se cere po napadalcih In iz oči mu bliska grožnja: »Naj le pride kdo blizu!« 14. V tem izvleče mali šepavec izza škornjev svoj nož. Blaž zdaj uvidi, da se je s takim bikom nevarno bosti to se umika proti vratom, grozeč, da bo prvemu, ki se mu bo približal, zmečkal roko-mavharsko glavo v kašo, da bo samo še za pasjo klobaso dobra. To razkači šepav-ca ta ta zažene z vso silo nož v Blaža. 15. Blaž je bliskoma s stolom prestregel nož, ki bi mu gotovo razklal čeljust. A zdaj se zgane stari sivobradec in vzame onikasti podstavek z mize. Pri tem mu odpade brada in Mozol, ki prepozna v njem Tomaža, se zdaj Strahoma zave, da je padel res med rokovnjače. Roke so mu otrple ta podstavek, ki ga je zadel v čelo, je opravil svoje. Izzivač je padel po tleh. »Suni ga!« zakliče Tomaž šepavcu, ki Je že Izdrl nož iz stola ta planil na Mozola. 16 »UPETAJ iŠMOLAR!«* zavpije V tem trenutku Nande, ki je pravkar stopil v točilnico ta dvigne levo roko z razklenjenimi prsti. Kakor bi ga zadela strela, spusti mali šepavec svoj nož na tla, pa tud! ostali trije strahoma sklonijo glave pred do-šleccm. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. * upetaj. Smolar! — proč, pes!