§f OlOĄ€C Kot prvi mednarodni pustolovec vel3*a v zgodovini grof Cagliostro. Vse je že bilo enkrat na svetu, kakor povdarja arabski modrijan, in tudi Cagliostro, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja, je imel pred 100 leti prednika, kojega ime je le malo znano. Je to nekl Fabricij, kojega življenje je zanimiv roman In katerega zgodovino hočemo poklicati čitateljem v spomin. Iz Holandije v Rusijo. Fabricij je bil sin častitljivega holandskega učenjaka in rojen v Amsterdamu leta 1648. Njegov oče je potoval, kar je bilo tedaj zelo drago, v Ameriko, da bi osebno spoznal novi svet. Leta 1664 je zapustil Ludvik Fabricij, gnan od sile po doživljajih, domovino in se je napotil v deželo, o kateri niso v Evropi prav nič znali, v Rusijo. Tukaj pričnejo doživljaji mladega moža. Bilo je ob času, ko je prosluli roparski poglavar Stenko Rasin, ko3'ega ime še živi danes v neštetih narodnih pesmih, delal velike preglavice — moskovskemu carju Alekseju Mihajloviču. Na čelu moCne kmečke voj'ske 3*e korakal Rasin, katerega časti sovjetska Rusija kot narodnega junaka, proti Astrahanu. Dolgo ije žo narareč ogrožal pokrajine ob rcki Wolgi in 0balo Kaspiškega mrrja. Fnhrfcij je vstopii v rarjc\To armado, ki ic šla proti prmtarju. .Po krvavi Mtki med car3kimi Cetaml in dobro ob oroženimi Rasinovimi bandami j'e padel Fabricij v ujetništvo pristašev roparskega poglayarja. Moral bi biti usmrčen, pa ga je rešil hlapec. Fabricij si je pustil od služabnika odrezati lase, se je preoblekel v hlapca in se podal na pot z ladjo po Wolgi. V nek«m mestu ob Wolgi je spoznal poljskega plemiča, ki rje bil pri Rasinu nekak prl bočnik (adjutant). Poljak je prigovarjal Fabriciju, naj se priključi Rasinovemu gibanju. Holandec se je pridružil spremstvu najbolj zagrizenega carjevega sovražnika in je igral velik« vlogo. V PerziJI. Enkrat se je podal Fabricij na Raslnovo povelje na izlet v neko sosedno mesto. Med potjo ye bil njegov čoln napaden od perzijanskih roparj^ev. Mladi Holandec je bil ujet in prepeljan kot suženj v Baku, kjer je bil javno na trgu na prodaj. Neki kmet ga je kupil in ga vzel seboj na dom. Tukaj je spoznal Fabricij tri mlade poljske deklice, ki so bile tudi kupljene od kmeta kot sužimje. Zgodilo se je pač, da so se tri lepe Poljakinje zaljubile v čednega Holandca in kar vse tri so ga hotele poročiti. Zadovoljile bi se bile celo s tem, da bi postale po mohamedanski navadi žene v njegovem haremu. Fabriciju ženska usiljivost ni bila po godu in si 3'e izprosil čas za premislek. Med tem se je oglasil pri kmetu Holandcev prijatelj, ki je ponudil gospodarju 400 zlatnikov odkupnine za znanca. Po dolgem barantanju je bil» kupčija sklenj'ena. <. Holandec je bil zopet prost in s3 5_ podal v Derbent, v perzijsko mesto^ kjer je osnoval apoteko, zavod, katerega v Derbentu sploh niso poznalf. Izdajal se je isto.asno za zdravnika, akoravno se mu niti sanjalo ni o zdravniški vedi. Pustolovec je bil dovolj zvit, da je igral spretno najbolj izkušenega zdravnika. Zopet v službi carfa. Med tem je bila prodrla v Derbent vest, da je zavzela carjeva vojska Astrahan, prestolno mesto upornika Stenka Rasina. Fabricij je hitel v Astrahan in je razumel se prikupiti poveljnikom carjeve armade, da so mu izplačali plačo, odkar ni več služil carju. V vsej časti se je vrnil v Moskvo, kjer je stopil osebno pri carju v službo. Car je obdaroval svojega svetovalca z bogatimi darovi in ga je vedno poviševal. Fabricij ni imel miru in je sklenil, da mora poiskati nove doživljaje. Švedski diplomat. Leta 1677 naletimo na holandskega pustolovca na Švedskem, pri kralju Karlu XI. Švedski kralj ga je poslal, ker si je znal v kratkem pridobiti zaupanje, v važnih diplomatskih zadevah v Perzijo. Fabricij je imel pove« lje: napeljati trgovske stike med sever nimi pokrajinami in Perzijo. Težko založena pcrzijska karavana se je podala prcko Moskve na Švedsko. Med potjo jr bila p-opolnoma izropana od Rusov. Kljub temu Karl XI. ni zgubll zauoania v Fabricija. Holandec j« PO» toval ponovno v Perzijo v spremstvu 70 mož. Perzijanski šah se je pustil natanko poučiti o razmerah na švedskem kraljevskem dvoru. Njegovo spoštovanje do kralja Švedov je skopnelo, ko je zvedel, da ima samo eno ženo. »To je najbolj čudno, kar sem čul v življenju«, je rekel Šah. Fabricij je ostal nekaj let na perzijskem dvoru. Posrečilo se mu je, da je pripeljal s svilnatimi predmeti založeno karavano iz Perzije v Štokholm na Švedskem. Od Fabricija ustvarjene trgovske zveze med severom ter Perzijo je uničila vojna med Rusijo ter Švedsko leta 1700. Neumorni pustolovec Fabricij se je slednjič naselil v Štokholmu, kjer ga je zalotila smrt leta 1729.