Koristne stvari. Suoski protoK. Dne 17. novembra se je svečano odperl pretcik (kanal sneški). Francoz Ferdinand Lesseps jc niož, kteremn gre slava, da je dognal veličansko to delo. Misel zastran prekopanja ožine sucške in zvezanja sredozemeljskega morja z rudečini ni nova, kajli že ob času slarih egipčanskih faraonov (kraljcv dolgo pred KristusomJ, jo bila ta ožina prekopana in ste bili omenjeni morji vzvezi; to kažejo razvaline v poznejib časih izkopane, toda natančnega nič ne verao; gotovo je le toliko, da so prenapeti Arabljani kanal zasuli. Ko je vladal v Egiptu namestni kralj Said Paša bil je Lesseps tje povabljen tcr naredil načert, kako bi se dala ožina predreti, in leta 1859. so se dela pričela. Angleži so se temu podvzetju na mnogoteri način uslavljali, pa vsi zaderžki od njih strani so se srečno odpravili. Po prevdarku je bilo treba za izdelanje vodotoka 200 aiiljonov frankov (1 frank = 40 sold.), ki so se spravili po posojilu na delnice ali akcije, in namestni kralj je obečal, da bo priskerboval vsak mesec po 20 tisuč delavcev; ali njegovi egiptovski delavci so bili tako za nič, da je bilo treba si delavcev iz Evrope pridobiti (med temi je bilo naj več Dalmatinov in Istrijanov; pa tudi iz naših krajev se jih ni manjkalo). Konec 9 let. delanja se jc pokazalo, da priroanjkuje še 100 miljonov frankov. Lesseps (ki je bodil povsod po Evropi svoje započetje priporočat) je dosegel od francoske vlade in ondašnjega državnega zbora, da sme napraviti veliko loterijo, ktera je vergla preteklo leto več ko 40 milj. frankov; s tem denarjem bodo stroški znabiti pokriti. Ravnina zemske ožine sueške meri, koder jo naj krajša, 16 zendjepisnih milj in je le po treli velikih ponikvab pretergana. Na severnein bregu (ob sredozemeljskem morji} blizo nekdanjega mesta Pelnsium-a je nastalo novo ladjostajsko niesto PortSaid, ktero je bilo še ni davno le vas ali terg, in je zdaj že precej veliko mesto. (^Said* pomenja v arabskem jeziku Zgornji Egipt, Zgornjo egiptovsko Iuko.) Blizo na sredi medmorja fožine) je poprej posušeno jezero Tioisah, ktero je ločeno le po neki neznameniti višavi od južnejšib slanili jezer, ki se žc nekako drže rudečega morja. Sarao od sebe se je razumelo, da so la jezera, ko so vodotok kopali, porabili, ker so si po njih doberšno dela prihranili. — Ena naj večih težav pri delu je bila ta, da so morali sladko vodo za toliko ljudi in živine, ki so se je pri delu posluževali, kakor tudi za parne mašine od daleč napeljavati. Vodo so torej napeljali iz Nila pri mestu Sagasig v Timsali-jezero in od ondot dalje v mesto Suez (ob rudečem morji), in to, po 2 vodorodih dolgili 22 y2 milj. Na tem kanalu sladke vode ne daleč od Timsah-a je nastalo med delanjem tudi novo mesto, kteremu so dali ime nIsmailia" (po sedanjem namestnera kralji Ismailu), ktero šteje tudi že okoli 10 tisuč stanovavcev, in bo s časotn berž ko ne naj važnejše mesto na sueškem medmorji. Svet, na kteretn stoji zdaj Ismailia, bil je še pred malo Ieti peščena puščava; potem pa, ko so napeljali vodo v prazno kotlino jezera Timsah-a, je začelo rasti drevje in zelišče. Podnebne razmere so se ludi spremenile: pred dvema letoma ni ondot še nič deževalo, v poslednjih 12 mesecih je šel že 14 krat dež. Morski kanal med Ismailio in Port-Saidom je izdelan tako na široko, kakor je načertan, in rupa jezera Timsah je z vodo iz sredozemeljskega inorja do dobrega napolnjena. Naj važnejše pa za kanal ali ne-kanal je bilo to, da se je speljala voda v niža slana jezera proti rudečemu morju; to se je zgodilo 18. marca t. 1. S tem je bil vspeh podvzetja gotov, dasiravno je bilo potem in je ludi sedaj še veliko, veliko opraviti, predno bo vse narejeno. Ali, glavno delo je storjeno, in po pravici smemo zdaj reči: Afrika ni več polotok, ampak — otok. Po sueškem preloku se je skerčila morska pot med kupčijsko deželo vzhodno Indijo in sredozemeljskim morjem, v ktero so šle ladje do zdaj okrog Afrike, skoraj za polovico. Prej ko je bila Amerika znana, so mesta v Italiji in južni Nemciji cvetela vsled kupčije z jutrovimi deželami; znabiti, da pride čas, ko se jim nekdanje blagostanje poverne. Vesoljno tergovstvo se je vleklo dosihmal po eni strani iz Azije krog nosa ,;dobre nade" (južne Afrike), po drugi strani pa iz Amerike v angleške, francoske in severno-nemške ladjostaje. Po tej novo odperti sueški poti se oberne svetovna kupčija deloma v luke srednjega morja. Da se to zgodi, treba ozirati se je še na dvoje reci (faktorjev): na ladjostaje sredozemeljskega morja in posebno morajo dobite naše avstrijske Terst, Reka in dalmatinske urno potrebne žcleznice do nolranjili dežel, zlasti ni moč nikdar preveč povdariti potrebnost predelske železnice za Terst in Karlovško-Rečke za Reko, ako nočemo, da nas prekosijo Benetke, Genova in Brindisi. Drugi faktor so jutrove železnice, ktere se imajo začeti v kratkem delati; med temi so lurške naj važnejše za avstrijsko kupčijo, kajti železnica iz Soluna sem črez v Niso, Brod ali Sisek bi zavernila ludi en del jutrovega tergovstva skoz Avslrijo. Neposrednje občenje Tersta z vshodno Indijo in s Kitajskim je bilo do sedaj neznamenito; zdaj, ko je sueški pretdk odpert, bode kupčija roed Terstom in omenjenimi deželami veliko živejša. Reči, ki se dajo iz Avstrije v Azijo izvajati, se ne manjka, n. pr. izverslno sukno z Moravskega in Ceskega, bonibažasti izdelki. steklenina, usnje, moka, razna vina se prikupijo gotovo tudi julrovcem, kakor so na pariški razstavi zaslovele. Akoravno zna bili neklcri od novega kanala sueškega prevec pričaknjpjo, toliko se vendar laliko za gotovo sprevidi, da bode vodotok na.šim materijalnim avslrijskim intpresom na korist. Torej smemo biti vescli, da se je pomenljivo delo v Egiplu srečno doveršilo. (Po nDomovini.")