ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 23. oktobra 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 19 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija zlobne hijene Cintija Pregelj, Andrej Kav­cic in Maksi Žnidaršic. Materi mladih Sim­ba in Nale sta bili Diana Smole in Lucka Pregelj mali krtek pa Joaco Cestnik. Vsak od njih se je izkazal v svoji vlogi ne samo kot sijajen igralec ampak tudi kot odlicen pevec. Mladina in šolski otroci so ubrano in veselo zaplesali svoje plesne vložke. Obrazne maske so bile posebnost saj so bile narejene s 3D-tiskom, nekaj original­nega na naših odrih. Krasni kostumi, lutke, maskiranje in frizure, zvocni in lucni efek­ti, so pripomogli, da smo se hitro poglobili v potek pravljice. Scena je bila virtualna. Na odru je bil postavljen velik ekran, kjer so se menjava­li cudoviti barvasti prizori. Pri vsaki predstavi so bili igralci, režiser­ka in sodelavci nagrajeni z burnim in za­služenim aplavzom. Ob 75-letnici je šola izdala tudi spomin­sko brošuro, dopolnitev tiste, ki je bila izdana ob 60-letnici. Vsem bralcem je do­segljiva tudi na spletu. A.V. IZ GOVORA VODITELJA SLOMŠKOVE ŠOLE Jani Kocmur Slomškova šola v Argentini je prav poseben kraj, kjer se srecujeta tradicija in inovacija. Letos praznujemo 75. obletnico nepretr­ganega delovanja te naše drage ustanove, zato je prav, da se s posebno proslavo vese­limo vsi skupaj, združeni – ucenci, ucitelji, starši, celotna naša slovenska skupnost, saj je pomembno, da se taki jubileji obeležujejo tako s spoštovanjem do truda, ki so ga vložili vsi, ki so (ali so bili) del naše šole, kot tudi z ljubeznijo do dedišcine, ki jo nam predajajo. Ne zaman so naši predniki izbrali za za­vetnika šole in doma prav blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je med drugim zapisal: »Sveta vera bodi vam luc, materni jezik pa kljuc do zvelicavne narodove omike. Vsi, ki smo bili ucenci te šole lahko ponos­no recemo, da smo bili deležni tako izrocila maternega jezika kot življenjskih in verskih naukov. Takšna obletnica je torej priložnost za pogled nazaj na bogato zgodovino šole , ki jo boste lahko virtualno spregledali po povezavi QR , ter hkrati za razmislek o nje­ni prihodnosti in nadaljnjem razvoju. Tukaj naj omenim tehnološki razvoj naše šole, ki je prava popestritev klasicnega pouka. In naj omenim tudi naš novi projekt, tecaj slovenskega jezika za starejše. S tem jim tudi pomagamo in pospešujemo, da se raje in lažje pridružijo in vkljucijo naši skupnosti in vzljubijo slovenstvo. Danes gre najprej velika zahvala vsem nekdanjim in zdajšnjim uciteljem. Vaša predanost, strast in požrtvovalnost ostaja­jo kot nepozaben pecat v spominu in srcu vaših ucencev, saj prispevajo k njihovi rasti in uspehu. Pohvala, ki jo vi, starši, izrecete uciteljem za njihovo delo, pa je izjemno po­membna in bo zagotovo cenjena, saj prizna­ nje za njihov nesebicni trud mocno vpliva na motivacijo in zadovoljstvo pri delu. Dragi ucenci, velika pohvala pa gre, se­veda, vam, ki medtem ko vaši argentinski prijatelji imajo sobote proste, vi hodite v slovensko šolo. A ta naša šola je posebna, ker se ucitelji trudimo, da vam je lepo, zato organiziramo proslave, praznike, kjer zelo lepo nastopate, tudi izlete in športna sre­canja, vas pripravimo na prejem zakramen­tov. In, kar je zelo pomembno, vam omo­gocimo, da spoznavate prelepo Slovenijo, od koder so prišli vaši dedki ki, ce Bog da to možnost, jo boste nekoc spoznali v živo, zato je dobro, da med seboj in tudi doma cimvec vadite slovenšcine. Ponos staršev nad dosežki svojih otrok je cudovit in mocan obcutek, ki ga ni mogoce zlahka opisati. Starši so navdihnjeni in ga­njeni, ko vidijo, kako se njihovi otroci raz­vijajo, rastejo in premagujejo ovire na svoji poti do uspeha. To lahko vkljucuje akadem­ske dosežke, umetniške talente, športne uspehe ali pa preprosto vidijo, kako se nji­hovi otroci razvijajo v ljubece, odgovorne in socutne posameznike. Ponos staršev je pogosto rezultat trdega dela, vztrajnosti in podpore, ki so jo starši vložili v svoje otroke skozi leta. Obcutek, da so bili del tega procesa in da so videli svoje otroke rasti in se razvijati v cudovite osebno­sti, je nekaj, kar lahko napolni starše s sreco in zadovoljstvom. Ta ponos je pomemben del starševske izkušnje in je vsekakor vreden praznovanja in deljenja z drugimi. 75 LET SLOMŠKOVE ŠOLE Slomškova šola letos praznuje prvi 75 let delovanja. Ta lepi dogodek je obeležila v soboto, 7. septembra 2024, z vsem zna­nim muzikalom »Levji kralj«. Skoraj pred enim letom je režiserka An­gelika Smole s pomocnicama Majo Podržaj in Saši Selan zacela ustvarjati in nacrtovati odrsko predstavo. Na pomoc je poklicala talentirani Viki Kastelic, ki je uredila in na­ucila pevske vložke in Sol Roa Malovrh, ki si je zamislila in naucila vse plese. Pri igri so sodelovali sedanji in bivši ucenci Slomškove šole, pevski zbor Ex­-Corde, ki ga vodi Diego Perez, starši in sploh vsak je bil dobrodošel. Glavne vloge je režiserka razdelila tako, da je bila vsakemu kot vlita. Zablesteli so v svojih vlogah: Martin Ma­rolt, kot ljubeci oce Mufasa, Tomi Selan kot odrasel Simba, mladega je pa zaigral Juanma Vester. Clara Mazieres je zaigra­la nežno a odlocno Nalo, mlado pa Viki Rovan. Zahrbtni Skar je bil Dani Cestnik, kraljevi služabnik Zazu, Nadja Jakoš, du­hovni vodja tropa, Rafiki pa Jana Kastelic. Brezskrbna prijatelja, Timon in Pumba sta zaigrala Martin Loboda in Mati Kocar, Društvo Slovencev v Mendozi in Zedinjena Slovenija vabita k praznovanjuIX. MARTINOVANJA IN 69. SLOVENSKEGA DNEVA, ki se bo vršil v Mendozi med 14. in 17. novembrom.Ti dogodki bodo potekali v okviru 75. obletnice Društva Slovencev v Mendozi.Zainteresirane prosimo, da udeležbo potrditetukaj. S to registracijo boste vkljuceni v skupini whatsappa v katerem bomo pravocasno poslali natancen dnevni program indruge logisticne informacije. SLOMŠKOVA PROSLAVA Šolska Slomškova proslava se je vršila v so­boto, 28. septembra, kjer smo se najprej zbrali pri sveti maši v cerkvi Marije Pomagaj. Med mašo so otroci aktivno sodelovali z g. Robertom, ki je pripravil drevešcek z vejami, na katerih so viseli listki, na katerih so bile zapisane vrline in slabe lastnosti ali pa grehi. Klical je otroke pred oltar, da so izbrali list in prebrati, kar je bilo na njem napisano. Ko je npr. pisalo pomagam mami v kuhinji je veja ostala na drevesu. Ko je npr. pisalo lažem je g. Robert z škarjami vejo odrezal. Tako je na­daljevala dejavnost med pridigo, kjer so ot­roci spoznavali in priznali, kar dobrega delajo in cesa ne! Po kratki malici smo se napotili proti dvo­rani, kjer nas je cakal »Levji kralj« v izvedbi Slomškove šole. Uprizorili so jo na njihovem praznovanju 75. letnice šole dva tedna prej. Pred nastopom sem nagovorila otroke, da ne smemo pozabiti na slovenski jezik, slovenska govorica je naš biser in bl. Anton Martin Slomšek bi bil danes presrecen, ce bi nas videl ob sobotah v slovenski šoli. Seveda pa ne bi mogli slediti tej predstavi, ce ne bi znali slovensko. Zopet so se izkazali v vseh vlogah mali Sim­ba in njegov oce Mufasa. Tudi mala Nala je izvrstno nastopila, starejša Nala pa nam je nudila krasno pesem. Ples hijen in levinj je bil cudovit. Timon in Pumba pa sta s sme­hom napolnila dvorano. Sazu in Rafiki, kaj naj recem, odlicni igral­ki. Seveda je tudi Skar svoje pokazal… tako mocno je izrazil svojo hudobijo, da so se ga otroci kar bali. Po koncani igri je bila na vrsti zahvala, velik aplavz, priznanje vsem sodelavcem in poma­gacem, ker vemo, da je za vsem tem ogrom­no, ogromno dela. Po slikanju smo pa še enkrat cestitali Slomškovi šoli za njeno obletnico in odlicno predstavo. LvS PRAZNIK UCITELJEV v Balanticevi šoli V soboto, 21. septembra, so v prelepem spo­ mladanskem dnevu družine Balanticeve šole veselo praznovale dan slovenskih uciteljev ob spominu na oceta slovenskih šol, blaže­nega Antona Martina Slomška. Ob zacetku proslave je voditeljica šole, ga. Irena Urbancic Poglajen, pozdravila vse nav­zoce: ucence slovenske osnovne šole, ucen­ce tecaja ABC, starše, stare starše, sestre in brate naših ucencev ter seveda vse ucite­ljice, ki vsako soboto prihajajo z veseljem in ljubeznijo v našo šolo. Tako smo se tudi spomnili na dolgoletno vzgojiteljico gdc. An­gelco Klanšek, ki jo imenujemo kar »mati« naše Balanticeve šole. Ponosno in spoštljivo so slovensko zastavo prinesli ucenci osmega razreda: Valentina Dellacasa Poglajen, Marko Marini Godec, Mathias Indihar in Tomaž Dellacasa Poglajen. Ob prazniku nam je spregovorila ga. Alenka Zupanc Urbancic in nakazala najlepše vrline velikega domoljuba in vzgojitelja blaženega Slomška. V besedi nam je približala njegove bogate in vzgojne napotke: “ BLAŽENI ŠKOF ANTON MARTIN SLOMŠEK IN VZGOJA Blaženi škof Anton Martin Slomšek je živel v vecnarodnosti avstrijski monarhiji, v casu velikih sprememb v prvi polovici 19. stoletja. Sredi vsega tega je Slomšek ostal trden ste­ber kot duhovnik, škof, vzgojitelj, pedagog in tudi politik. Blaženega Slomška štejemo med najvecje vzgojitelje slovenskega naroda. Bil je pobudnik ustanavljanja šol, pisal je ucbenike, izdajal knjige, pridigal, ucil, svaril, spodbujal. Med temeljne vrednote je poleg vere postav­ljal vzgojo, materin jezik, narodnost, izobraz­bo. Med vsemi pa je najbolj izpostavil osnov­no celico vse cloveške družbe – družino: Najpomembnejša drevesnica cloveške skupnosti je družina. Naša najvecja skrb mo­rajo biti dobri kršcanski zakoni. Ce bo druži­na kot prva in najbolj pomembna ustanova družbe zdrava in bodo njene obveznosti zvesto in zavestno izpolnjene, bo tudi clo­veštvo zdravo. Bodo zdravi naši otroci in na­rodi sveta. Prav v zakonu in družini je tista tocka, v kateri se vezi družine, domovine in Cerkve najbolj notranje povezujejo. Zadnji vesoljni cerkveni zbor je poudaril, da so starši prvi vzgojitelji svojih otrok in naj skrbijo, da bo njihova družina domaca Cerkev. Zato je prvi pogoj za zdravo vzgojo otrok lep kršcanski zakon, ki je že brez besed, le z zgle­dom, najboljša vzgoja. Blaženi Slomšek tako govori zakoncem: O, zakon, zakon, ti si sreca ali najvecja nesreca tega sveta! Srecni zakoni so tisti, ki so pošteno z Bogom sklenjeni in v katerih se živi pravicno z Bogom … Kdor hoce živeti v zakonu z Bogom, se mora varovati pet sovražnikov srecnega zakona: ljubosumnosti, zakonske nezvestobe, hude jeze, lakomnosti in zapravljivosti. Ce v zakonu le eden izmed petih sovražnikov prebiva, v njem ni Svetega Duha. Zakon ima tudi pet prijateljev, ki skrbijo za pravo zakonsko sreco: pobožnost, zakonsko zaupanje, varcnost, sveta zakonska ljubezen in potrpežljivost. Blagor hiši, mestu, deželi, ki ima veliko srecnih zakonov! Prva vzgoja pa je seveda doma v družini, to je temelj, brez katerega ne gre. Slomšek je v Drobtinicah leta 1851 objavil pomenljive nauke o slabi in dobri vzgoji otrok. Boljših casov ne bo, dokler ne bo dobro vzgojenih ot­rok. Slaba vzgoja otrok je mati slabih casov. Vzgoja otrok je najimenitnejše delo, ki ga malokdo obvladuje, ceprav gre le za dve op­ravili: skrbno varovati otroke in jih pridno uciti vsega dobrega prepoznati. Da bodo ot­roci pošteno odrasli, se morajo skrbno varo­vati zunanjih in notranjih sovražnikov, paziti moramo, kako se razvijajo, neprestano jih moramo uciti in opozarjati. Oh, ocetje in ma­tere, varujte otroke greha, varujte jih pred slabo družbo! Oce in mati morata otroke od­vaditi hudih razvad in slabih nagonov. Naj­nevarnejši so jeza, nevošcljivost, necimrnost (vanidad) in nepokoršcina. Otroke je treba nauciti, da ubogajo brez besed. Tudi Jezus se je pokoraval svojim staršem. Pazite in opa­zujte svoje otroke. Pogovarjajte se. Nikar jih ne zagovarjajte in ne dajajte jim potuhe. Ne navelicajte se uciti, moliti, opozarjati svo­je otroke. Dokler je drevo mlado, se še lah­ ko zravna – staro drevo se zlomi. Otroke je treba pridno uciti in privajati na vse dobro. Molitev je zlati, nebeški kljuc za otroke. Ma­tere, zjutraj in zvecer ne pozabite opominjati otrok k molitvi; ocetje naj na glas naprej mo­lijo – taka molitev bo otrokom jutranja zarja srecnega življenja. Molitev nedolžnih otrok je zlata vredna. Clovek je ustvarjen za delo, kakor ptica za letanje in riba za plavanje. Na delo se je treba navajati od malega. Pridno delo lastnih rok blagoslovi dobri Bog. Bog nas varuj pred vsako ujmo, posebno pred tre­mi nesrecami: -skopimi starši, ki jim denar pomeni vec kot otroci; -zanikrnimi starši, ki ne skrbijo za otroke in vzredijo divjake, in ­slabo vzgojenimi otroki, ki so najvecja nesre­ca. (prim. Anton Martin Slomšek, Kršcanska beseda Antona Martina Slomška, Slomškova založba, Maribor 2000, 142-150) To so sto petdeset let stari nauki blaženega Antona Martina. Zdi se nam, da so napisani za da­našnji cas. Zapišimo si jih v srce in jih uresni­cujmo, da bomo lahko z vecjim upanjem gle­dali v prihodnost. Bl. A. M. Slomšek, pomagaj nam v teh cud­nih casih ” V prvi tocki nastopa nas je ucenec Tecaja ABC, Mario Tomazin, presenetil s petjem li­ricne skladbe, ki jo je namenil in v dar poklo­nil uciteljicam in vsem navzocim. Naši najmlajši ucenci iz vrtca se radi igrajo, plešejo in prepevajo slovenske pesmice. Pod vodstvom otroških vzgojiteljic so nam zapeli in pokazali prizorcek »Mucek miško je lovil«. Nato so nam šolarji 5. in 6. razreda z gdc. Danico Malovrh in 1. razred z go. Alenko Zupanc Urbancic pokazali, kaj vse se ucijo v slovenski šoli in doma. Z recitacijami »Svinc­niki«, »Pika pok« in “Potepena šolarja” so nas prepricali, kdo je v življenju resnicno us­pešen in srecen. Ucenci 7. in 8. razreda z gdc. Ivano Tekavec na celu so nam predstavili “Samostalnik” av­torice Berte Golob; nato pa nam s smešnim nastopom z oslickom potrdili, da v življenju “nikoli ne bomo mogli vsem ustreci”. Pesem je pri nas vedno doma! Pod spretnim vodstvom ge. Lucke Marincic so nam ucenci od 1. do 4. razreda zapeli “Kaj vse znamo”. Za konec proslave in predno smo še korajžno zapeli Slomškovo himno, so vsi navzoci ucen­ci izrazili ljubezen uciteljicam z rdecim nage­ljem. Presenetili so jih še z bogatimi darili! Za­tem smo se vsi skupaj poveselili na zakuski, ki je bila pripravljena v obednici Našega doma. Ob zakljucku teh vrst praznovanj se zaveda­mo marsikaterih stvari, za katere smo lahko hvaležni. Najprej naj gre zahvala Bogu, ki že 73 let ohranja našo drago Balanticevo šolo! Veliko število izmed staršev in vse sedanje uciteljice so sedeli na njenih šolskih klopeh. V svobodi in celo življenje smo lahko svoja srca polnili z ljubeznijo do vsega, kar je slo­venskega... Zdaj to bogastvo želimo in mora­mo odgovorno podajati naprej. Zahvala gre tudi staršem, ki vsako soboto prihajajo od blizu in dalec in s tem dokazujejo, kako vrednotijo slovenski jezik, kulturo, zdra­vo okolje, kršcansko vzgojo in vse, kar jim še danes nudi sobotna slovenska šola. Iskreno se zahvaljujemo odboru staršev, ki uciteljicam in ucencem brezpogojno stoji ob strani! Zahvala gre tudi našim dragim ucencem, ki nas vedno znova spodbujajo, da nadaljuje­mo s prelepim a odgovornim poslanstvom. Ob prazniku dneva uciteljev pa gre najvec­ja zahvala vsem uciteljicam, katehistinjam, pevskim voditeljicam in knjižnicarki, ki s tolikšno ljubeznijo darujejo svoj cas, svoje sile, talente, predvsem pa ljubezen v dobro sanjuškim šolarjem in ucencem Tecaja ABC. Naj bodo složno sodelovanje, medsebojna opora in pomoc še vedno trdni stebri naše drage šole! Uciteljice Balanticeve šole ZA POBITE SLOVENCE MISSA PRO DEFUNCTIS PATER NOSTER Oce naš, ki Si v nebesih ­vem: ne boš Sodnik jim oster, dušam njih, ki so pobiti: palma rane jim že kiti, spev pojo Ti zmagoviti; toda mi, ki smo v telesih, v kite mesnate poviti, slabi in nesamoviti, prošnje dvigamo k oltarju po pomoci, blagodarju, kot ucil Si nas moliti tam pri oljcnatih drevesih: Oce naš, ki Si v nebesih… Posveceno bodi Tvoje Ime -Ime Stvarnika - Boga Oceta, Ime Odrešenika - Boga Sina, Ime Tolažnika - Boga Svetega Duhá, Ime Enega Boga, ki je v Troje ­ brez zacetnosti Svoje, brez zadnje mejé: Trojica Presveta, Vecna in Edina, Skrivnost Skrivnosti, umu zastrti Sijaj: Slava in Cast Ti vekomaj! Vekomaj v Vesolju, ki Si ga ustvaril! Vekomaj na Zemlji, ki po njej Si hodil! Vekomaj v Dušah, ki Si jih prerodil! Vekomaj v Sloveniji, ki Si jo podaril mojemu Narodu za Svoj oltar! Glej: ceznjo je šel rušeci vihar, podrl Ti svetišca, pregnal duhovne, razpodil jim crede kot splašene ovne, za njimi drvi se - polip, mecoc lovke; a v Tvoje Ime je sunil pest - psovke, v gobavih ustih Ga krotovici s penastim besom, da vrže Ga s pljunci med prasce in Ga pohodi s Hudici… Narod, moj Narod, Božje Jeze ne klici! Bic, Tebi namenjen, preprezamo begunci, z ustnami pobiramo Imena poteptana, sladka kot Ljubezen, samó šepetana: O Bog!... O Jezus… Na kolenih strmimo oslepljeni v blesk v Svetih Imenih - cešcena zdaj in vekomaj! O Jezus, na najvišjem jamboru vihraj z ekvatorskim žarom - naša zastava! Pod I H S barka naj naša plava kamor že koli: v Domovino nazaj, da povzdignemo spet Tvoja Sveta Imena na naših hiš najvišja sleména, vrežemo jih v vežnih vrat podboje, vpecemo v lect za ljubecih src dvoje, da ljubezen bo v Tvojem Imenu gorela in v Tvojem Imenu nov rod zacela; narišemo zopet Te na zibéli, da Angeli bodo ob njih peli preganjali More in rdece Crte; uvežemo Te na pisane prte, nanje postavljali bomo kruh; in pod stropom nam plavaj Golobica-Duh, blagoslavljaj nam rojstva, življenja in smrti! Vtisnili Te bomo v monštrancne sije na Kruh pod Grozdje na vinski trti, s kadilom Ti peli hvalospevne litanije! In razžgemo Ti v Sloveniji ustnico slednjo, da segla po Tebi bo s kretnjo obredno: kot vrc se ji nagni in pogosti jo z medico Svojo kot Sveto Hostijo! Slednja ustnica Te bo v vzdihljajih pela, in tembolj bo drhtela, cim bolj Te je klela! Ce pa na valih teh bomo obviseli kot šotor kužni, zapisan smrti, ne daj, da bi cásti Tvoji obnemeli od groze pred Tvojimi strašnimi nacrti, rišocimi v krog nas vecnega Begunstva! Na barki Tvoji še kot slepi hromci, ko dvigniti ne bomo mogli vec vesel, ko v zadnji vrtinec Tvoj tok nas bo nesel, ko bomo toneci že brodolomci, še vedno naj v spravo za Bogoskrunstva po nemih ustnicah poje srcé: posveceno bodi Tvoje Ime! Pridi k nam Tvoje kraljestvo, Kristus, naš kronani Kralj! Slovenija bodi kristal najžlahtnejši v Tvoji kroni, vsa v Tvojo Luc utoni ­ najsvetlejše Tvoje posestvo, grad, ki bo nosil Tvoj grb, rod, ki imej eno skrb: pognati ves iz Tvojih Besed, vrasti se ves v Tvoj Red, nasloniti se kot roža ob Tvoj Križ, da blagosloviš jo z zmagovitim smehljajem ­ zdaj z Njega pri nas le trpiš, solze tociš nad našim krajem! Glej nemoc služabnikov Svojih: roké so nam kot v povojih, iz njih so nam vzeli mec, vojšcak Tvoj zdaj moli, klecec na tuje zemlje krpi: Naj Kládiva vsa in Srpi izgubé svoje sle ubijajoce! O, daj nam v roké vpijoce spet mec, razbeljen s Tvojim žarjem, da planemo z Besedo kot z viharjem domov in dvignemo vsem gláve v sij Tvoje vekovite slave, v zaton rdecega zvezdnega blišca! In zavpijemo iz svojega središca klic ene same volje ­ kot grom naj oblak razkolje: Stopi, o Kralj, na naših prošenj lestvo -Pridi k nam Tvoje Kraljestvo! Zgodi se Tvoja Volja ­ ne naša, ki hodi svoja pota; izbira si cvetna polja, pa se v predenec zamota, nogé si z nitmi poveže in krila v pajkove mreže. Ti pa nas vodiš v gošcave, v trne, mocvirske trave, noga nam v sklepih omahuje, srcé v bolecinah obupuje, a nagloma nas blisk prešine, svetal kot Angel iz višine, in vemo: to je Tvoja smer: skoz ilo in pesek… smo kalen vir, Ti ga cistiš s podzemnimi toki. Ne odtegni od nas Svoji roki: zapeljal Si vstran našo strugo, skoz doma kri, tujinstva tugo, skoz trupla brezen, cez strte nade, razlil jo cez tuje oljcne nasade, v vrocici nižin se pári lena, v senci hladovin je vsa meglena. O Bog, ocisti nas vse mocvirnosti! Z žarkom Svojim razbij neprozirnosti! O, ne razlij nas v daljav neizmernosti! Obrni nam tok nazaj v Domovino kot cistosrebrno studencnino v krepcilo cloveku, zdaj preganjani srni, v žuboreco pesem božjega mira! Obrni domov nas! Domu nas vrni! vpije molitev in moja Vera. Toda, Gospodar naš in Vesolja: zgodi se Tvoja Volja! Kakor v nebesih, tako na zemlji! Vdani smo v Tvoje svete sklepe, naše oci so pred Tvojimi slepe, našim nogám se spodmikajo témelji, ne vem, kam zanaša naše splave, vemó pa - še las ne pade z gláve brez Tvoje volje, Tvojega odloka. Spušceni v vrtinec smo Tvojega toka, k domu obracamo svoja krmila, toda - kam sapa nam je jadra nagníla? Kamor zvihrá nas, tam Tvoj pristán je! Utrdi, o Bog, v nas to verovánje! A prisluhni prošnjam v naših jokih: Slovenije naše nikar nam ne jemlji! Toda naj bo, kot je v Tvojih odlokih: kakor v nebesih, tako na zemlji! Daj nam danes naš vsakdanji kruh ­vpijemo za one, ki jih ni z nami, iz meglá k nam segajo z lacnimi rokami ­ odtrgane madike z mojega drevesa. Nasiti jim lakoto bednega telesa, posej jim zemlj, zdaj brez posevov, breg nezoran je, na podu rjavec plug, odprta so vrata zapušcenih hlevov, prazne so kašce, ni mlacve s skednjov, ni oceta, ni bratov, ni sinov, le ženske in otroci se pehájo sámi in mesijo kruh svoj najvec s solzami. Daj nam danes naš vsakdanji kruh! kricijo v mestih brez krušnih nakaznic, skrivaj obracajo vsak grižljaj suh, da ne uzró jih oci hišnih paznic: njim naša zemlja nic vec ne poraja, njim ograd je, z žico zamrežena staja. Daj nam danes naš vsakdanji kruh! v taborišcih prosim, stojec v dolgi vrsti, prejemam dar, kot da sem potepuh in lenuh, krcevito ga stiskam med svojimi prsti in nosim k ustom: o kruh tujine, grenak se topi mi med grenke sline… A hvalim Te, Bog, še za to blagodarje! Kdaj vsajali kruh bomo v lastne pehárje? Za morji mordá? Se tja obraca naš brod? Kjer koli že bomo stopili na prod, postavi nam, Bog, ognjišca domaca, daj roki silo, da s slo oraca preorje ledino kot zemljo rodno v njivo kadeco se, njivo plodno: vsak znoj naj prestvari se v klas in zrno in se vrže v obilnosti na naše žrmo! Gospod, kjer koli smo in bomo: v Domo­vini, v izgnanstva šotorih, v udomacéni tujini, nagni vsakdar nad našo prošnjo Svoj sluh: daj nam danes naš vsakdanji kruh! In odpusti nam naše dolgé, naše slabosti in naše nerednosti, misli uboge in razkošne željé naše neokretnosti in nevednosti, slepoto za težo naše bede, odpusti nam zlasti napuh besede, vstajajoce v leporecnosti napihnjeni proti Tvoji Besedi, preprosto navdihnjeni, rušec Tvoje stalnosti v razdejanja! Odpusti Narodu njegova dejanja: rušil je zvezde z nebeškega stropa, klical vihar vesoljnega potopa, v knjige napeljaval zemskih kálov struge, cutov razkošja, slast bele kuge, kope žit klenih smo rahljali, snetno klasje v snope vezali, dvignili na mernik luci varljive, med rdece zvezde stvari minljive, grešili z razdorom smo in uporom, o Narod moj: grešil si - z umorom! Hrbét nam krivi se pod težo grehote ­ o Bog, odvzemi od nas te sramote! Zavoljo smrti naših mucenikov, zavoljo kaznjencev in tabornikov, zavoljo trpecih onstran mejnikov ponudi nam Svoje odvezujoce roké in - odpusti nam naše dolgé! Kakor tudi mi odpušcamo svojim dolžni­kom… Zapleta se nam misel, kot da ni naša, težkó se nam mota med nebom in jezi­kom, v krcih telesa se odpor nam oglaša: Ne! Ne! Nikdar ne! Smrt našim krvnikom! A Ti nas ucil si odpustiti, ce hocemo odpušcanje… O Oce Srditi, do naše narave Si neizprosen in krut! Drhti nam v mišicah sleherni cut, ko v ušesa grmiš nam Besede Svoje: Mašcevanje ni vaše, mašcevanje je Moje!... O sladko mašcevanje, ki me vsegá napol­njuje ­ zakaj ga nam Prst Tvoj ne dovoljuje? Srcé mi grgrá pod silo Tvoje roke: Ti bicaj, kot misliš, Svoje otroke, ne jaz… ne mi… ki… ki… odpustimo… Težkó, o težkó je šla prošnja mimo: na tehtnico našo naj težka pade, visoko naj dvigne nam svetle nade, odpusti Narodu in Zvodnikom, kakor tudi mi odpušcamo svojim dolžni­kom… In ne vpelji nas v skušnjavo, da v nepocakanosti obupnem gnevu spustimo roké in v tla obrnemo glávo: Kaj cakali na sad bi ob mladem posevu? Kdaj bomo želi svojo setev snetljivo? Poteptajmo to Bogu odprto njivo, kjer zaman nam rane neusmiljeno kricijo! Tu pa glasniki so kot price: Ali ne slišiš, kako te dom klice? Zopet se tvoje živali plodijo, v tvojih njivah sadeži zorijo, odpirajo kašce se, skednji, podi, zopet zadihal boš v svobodi, polni se hiša z dobrimi sosedi ­ domov se vrni, vse bo v redi, samo: izródi, izródi se duši! Slovenski duši! V sebi svet dedov in ocetov poruši! Kdo si, ki mi nudiš, kar mi žejo utóli? Kdo me preizkuša in sladko vabi: Glej, vse bo tvoje, predme padi in me moli? Moj Bog, tako smo žejni in tako slabi, vse v meni suši se, gorec padam v pušcavo: in ne vpelji nas v skušnjavo! Temvec reši nas hudega! Doma in v tujini! Za casnost in vecnost! Pošlji nam Svojega Angela dobrocudega, da nad nami pobdi, ko nas prevzame specnost v molitvi, utrujene od beganja, od koprnenja, obleganja in tveganja. In naši mrtvi, ki so pri Tebi v nebesih naj nam se pridružijo s svojo molitvijo pred to našo strašno zadnjo odlocitvijo, ko se brod nam majé in ni kje izstopiti! Molite, kot Kristus nas ucil je moliti, in kot moli Narod doma, jecec pod skalo, ki pala je nanj s planeta rdecerudega, in moli Narod na valih… o, moli vsak posamen: Oce naš, reši nas hudega ­ LIBERA NOS A MALO ­ AMEN! OkrOgle OBLETNICE | Maks Borštnik (1923 - 1999) Pred 25 leti -16. oktobra 1999 -je v Buenos Airesu umrl Maks Borštnik, izredno nadar­jen gledališki igralec in režiser. Bil je eden od ustanoviteljev Slovenskega gledališca v Bue­nos Aires in igral ter režiral nešteto nepozab­nih predstav na odru Slovenske hiše v Buenos AIresu in v Slovenskem domu San Martín. Maks Borštnik se je rodil v Ljubjani 12. oktobra 1923. Tam je obiskoval osnovno in srednjo šolo ter Specialno šolo za tehnike v zobozdravstvu. Kot mladenic je najvec pro­stega casa preživel v organizacijah salezijan­cev na Rakovniku. Tam se je udejstvoval kot dober klarinetist, toda najbolj ga je veselilo tamkajšnje gledališce, saj je že od mladih let bil izredno dober igralec. Mladenic trdne vere in protikomunist se je Domobrancem pridružil takoj ob ustanovitvi. Pred komuni­sticnim režimom se je umaknil v Italijo, kjer je v taborišcih Lammie Camp, Trani in Servi­gliano preživel tri leta. Že v taborišcih se je pridružil gledališkim skupinam, v Serviglianu pa je pomagal pri tisku taborišcnega lista “Zedinjena Slovenija” (urednik tega casopisa je bil Joško Krošelj, uredniško ekipo pa sta sestavljala še Pavel Fajdiga in Slavimir Bata­gelj, na zacetku tudi Janez Jenko). Odlocil se je za emigracijo v Argentino, kamor je prispel 5. junija 1948 z ladjo Olimpia. V Ar­gentini se je takoj pridružil Igralski družini Nar­te Velikonja, po razpadu te skupine je skupaj z Nikolajem Jelocnikom in Marijanom Willen­partom najprej ustanovil Komorno gledališko skupino GONG, leta 1964 pa tudi Slovensko gledališce Buenos Aires. Režiral je tudi mnogo junijskih spominskih proslav in otroških iger, zadnja leta pa je veliko sodeloval s slovensko sobotno šolo v San Martinu. Umrl je 16. okto­bra 1999, pokopan je na pokopališcu Olivos. IGRALSKA DRUŽINA NARTE VELIKONJA ­ IDNAVE Igralska družina Narte Velikonja je izšla iz tradi­cije SEO (Slovenski emigrantski oder) in SKEO (Slovenski katoliški emigrantski oder), ki sta delovala v taborišcih v Serviglianu in Senigalija v Italiji. Maks Borštnik je kot izjemen igralec sodeloval v tej skupini od vsega zacetka. Prvi nastop IDNAVE je bil že 8. avgusta 1948 v Buenos AIresu, ko je Društvo Slovencev (sedaj Društvo Zedinjena Slovenija) priredilo prvo spominsko proslavo v cast padlim do­mobrancem, ceprav se je IDNAVE formalno ustanovila 26. septembra 1948. Novoustanovljena igralska družina je takoj pricela z delovanjem, leta 1948 je predstavila igro Janeza Jalna Dom, Ghéonovo Sultano­va hci in dobri vrtnar ter igro Jožeta Petrica (psevdonim Nikolaja Jelocnika) Miklavževanje v Buenos Airesu. Leta 1949 so uprizorili devet celovecernih predstav, imeli so tudi še nekaj manjših nastopov. Junija tistega leta je IDNA­VE skupaj s Slovenskim izseljenskim odrom, pevskim zborom Gallus in Pisateljsko družino France Balantic za žalno prireditev za slovenske žrtve pripravila odrsko uprizoritev Velike crne maše za pobite Slovence Tineta Debeljaka. Leta 1951 je Igralsko družino Narte Veliko­nja zajela huda kriza. Iz skupine so izstopili Willenpart, Borštnik in Jelocnik, ki so ustano­vili novo komorno gledališko skupino. KOMORNA GLEDALIŠKA SKUPINA GONG -SKUPINA LJUBITELJEV GLEDALIŠKE DE­JAVNOSTI Gledališki umetniki Marijan Willenpart, Maks Borštnik in Nikolaj Jelocnik so ustanovili svojo Komorno gledališko skupino, ki so jo poime­novali GONG - Skupina ljubiteljev gledališke dejavnosti. Ta gledališka skupina ni imela svo­jega stalnega kadra, ker so njeni voditelji po lastni presoji in potrebam naprošali igralske moci preostalih gledaliških skupin ali igralce, ki niso bili nikjer vclanjeni. Maks Borštnik je v tej skupini imel svojo krstno predstavo kot re­ žiser drame Antigona starogrškega dramatika Sofokleja. O premieri je kritik napisal v Svo­bodni Sloveniji: “Ko je zastor padel, ni hotel nihce oditi. Predstava je bila mojstrska in bo to menda v veliki meri režiserjeva zasluga”. SLOVENSKO GLEDALIŠCE BUENOS AIRES Junija 1964 je bilo ustanovljeno Slovensko gledališce Buenos Aires in Maks Borštnik je bil med ustanovitelji. Do svoje smrti je v tem gledališcu igral in režiral. Sedež novega gle­dališca je bil Slovenska hiša v Buenos Airesu, skupina pa je gostovala tudi po drugih kra­jevnih domovih. Maks Borštnik je režiral naslednje uprizo­ritve: dramo Enrica Basarija Viharji v dušah (1964), veseloigro Ivana Cankarja Za naro­dov blagor (1966), dramo Henrija Ghéona Tri Modrosti starega Wanga (1966), krstno upri­zoritev satiricne komedije slovenskega dra­matika, živecega v Argentini Jože Vombergarja Martin Krpan (1967), istega avtorja veseloigro Voda (1973), dramo Ivana Cankarja Kralj na Bretajnovi (1975), veseloigro Moliéra Tartuffe (1976), krstno predstavo igre Marijana Wil­lenparta Vnukinje (1977), komedijo Williama Shakespearja Sen kresne noci (1978), Calde­ronovo igro Veliki oder sveta (1980), Moliéro­vega Žlahtnega mešcana in dramo Preiskava italijanskega dramatika Diega Fabbrija (1981), za gledališce je priredil in režiral Cankarjevo poeticno dramo Lepa Vida (1982), tragedijo Williama Shakespeare Romeo in Julija (1983), režiral in igral glavno vlogo Moliérovega Na­mišljenega bolnika (1985), režiral veseloigri slovenskega dramatika Leopolda Suhoholca­na Narobe stvari v mestu Petpedi (1986) in Fi­gole Fagole (1989), Antigona (1990), igre Fra­na Saleškega Finžgarja Naša kri (1992), Divji lovec (1994) in Veriga (1995), igri Antona P. Cehova Cešnjev vrt (1996) in Tri sestre (1997) ter veseloigro avtorjev Oskarja Blumenthala in Gustava Kadelburga Pri belem konjicku. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Maks Borštnik je zelo rad zahajal in delal v Slovenskem domu San Martin, posebno z otroci slovenske sobotne šole in z mladino. S slovensko šolo je režiral -med drugimi ­naslednje otroške igre: Cilka in njena punc­ka, Triglavska roža, Cudežne gosli, Petrckove poslednje sanje, Cudežne gosli, Pepelka, Indi­ja Koromandija in Zvezdica zaspanka. Z mla­dino je pripravil igro Cudni snubci, z gledali­škim odsekom doma pa Pošteno dekle. O Maksu Borštniku je Lojze Rezelj, clan in igralec Slovenskega gledališca Buenos Aires zapisal: “Maks Borštnik je živel za gledališce. Odlicen režiser in igralec. Imel je izredno moc oblikovanja vsakega posameznika in celotne­ga dogajanja na sceni. Sproti je ucil razlocno izgovorjavo, izrazito artikulacijo, primeren tempo. Vse to s ponazorilom lastnih ustvari­tev. Kot igralec se je posebno uveljavil v ka­rakternih vlogah. Kot režiser je terjal izvajanje svoje natancno izdelane zamisli in dosegel nepozabne ucinke. Kot ustanovitelj SLOVEN­SKEGA GLEDALIŠCA BUENOS AIRES je skozi vsa leta režiral in postavil na oder vsaj eno, ce ne vec del iz slovenske in svetovne dramatike. Pripravil je in režiral mnogo junijskih proslav, režiral tudi otroške igre in zadnje case veli­ko sodeloval s slovensko sobotno šolo v San Martinu. Clan Gledališkega odseka Slovenske kulturne Akcije je skupaj s pokojnim Nikolajem Jelocnikom in Marjanom Willenpartom posta­vil na oder nepozabna dela. Borštnik je živel iz preproste a globoke vere. Svoje prijatelje in soigralce je spoštoval, njegova beseda in nas­veti so bili od vseh poslušani in upoštevani. Ni veliko govoril, kar pa je povedal, je dobro premislil. Zato je bil od vseh zelo spoštovan. V medsebojnem obcevanju je bil odkrit, prep­rost in vedno ljubezniv, vljuden in pripravljen pomagati po svojih moceh. V delu za gleda­lišce je bil nesebicen idealist, ki ni pricakoval od tega osebnih koristi, hvale in slave. Težav in naporov se ni ustrašil. Mirno je zrl v bodoc­nost in v konec svojega zemskega bivanja, dela in truda. Njegovo delo je dragocen pri­spevek k vstajanju in ocišcenju njemu nad vse ljubega slovenskega naroda.” Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Tabor, Duhovno živ­ljenje, Marjan Pertot: Slovensko gledališce v Argentini, Glas SKA, Helena Jaklitsch: Sloven-ski begunci v taborišcih v Italiji SLOVENEC, GORENJEC, PLESALEC, živi na Dunaju, plesal v Buenos Airesu . OBISKALI SO NAS V nedeljo, 29. septembra, je v okviru medna­ rodnega literarnega festivala FILBA nastopil še en Slovenec, in sicer plesalec Žiga Jereb, ki je izvedel plesno-recitatorski performans Kafka tanzt skupaj z recitatorko Charlotte Aigner v kapeli britanskega dela najvecjega pokopališca v Buenos Airesu. Charlotte Aigner, rojena v Nemciji, živi že 30 let na Dunaju. Študirala je sociologijo s pedagoško znanostjo in psihologijo ter je daseinsanaliticarka v zasebni praksi. Od leta 2014 je podpredsednica avstrijskega Društva Franza Kafke in je med drugim zasnovala vsebinsko prenovo spominskih sob v hiši v Kierlingu/Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer je umrl Franz Kafka.Žiga Jereb se je rodil leta 1980 v Kamniku in se kot plesalec šolal na Konservatoriju za glasbo in ples v Ljubljani (1993–1999) ter v Baletni šoli Dunajske državne opere (1999– 2002). Med letoma 2001 in 2012 je bil clan razlicnih ansamblov v Avstriji in Nemciji, nato pa se je od leta 2012 samostojno po­ svecal koreografiji in poucevanju. Poleg teh dejavnosti trenutno dela kot psihoterapevt na usposabljanju pod nadzorom in zakljucu­je magistrski študij plesnega raziskovanja na zasebni univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Predstava Kafka tanzt: The Bride 1924– 2024 je bila sestavljena iz prostih Kafkovih besedil, ki jih je Charlotte recitirala na pamet (vec kot pol ure), in istocasne plesne inter­pretacije Žige. Njegova vloga ni bila nema, saj je imel tudi nekaj kratkih govorov, odmev besed recitatorke in še priložnostne glasove. Zelo zanimiva zamisel, s posebno estetiko, seveda v nemšcini, je držala gledalce priko­vane na sedežih. Organizator je poskrbel za prevode, ki se jih je po želji enostavno dalo naložiti na prenosne telefone. RF: Žiga, kdaj in kako si odkril poklic plesalca?ŽJ: Ko sem bil star 11 let. Vedno sem se gibal. Mislim, da je bil gib moje prvo spoznavanje sveta. RF: In nekega dne si se preselil na Dunaj ...ŽJ: Z devetnajstimi leti sem odšel na Dunaj. Po avdiciji sem bil sprejet na Dunajsko državno operno šolo. Ni bilo lahko, ker sem se najprej moral nauciti jezika in takrat sem bil zelo bo­jec. Mnogo let kasneje, ko sem se vrnil v Av­strijo, nekaj let sem bil v Nemciji, sem pocasi zacutil, da si na Dunaju lahko ustvarim dom. RF: Ta nastop je financno podprla Avstrija oz. njeno veleposlaništvo?ŽJ: Ja, najin projekt je podprla avstrijska am­basada, konkretno avstrijsko zunanje mini­strstvo. Ker letošnje leto mineva 100 let od Kafkove smrti, je zelo veliko povpraševanje po umetniških delih, povezanih z njegovim literarnim delom. RF: In s cim se ukvarjaš na Dunaju, kaj imaš v nacrtih? ŽJ: Na Dunaju predavam na univerzi za dram­ sko umetnost, ples. Sem tudi psihoterapevt, imam svojo prakso in sem del Organizacije Männerberatung. https://www.maenner.at RF: Še nekaj besed o projektu Kafka tanzt: The Bride 1924-2024. ŽJ: V odzivu na razlicna besedila Franza Kafke smo zaceli raziskovati medprostor in heteroto­pije, ki jih ustvarja Kafkov jezik. Od tihega bra­nja je bil naslednji korak ta, da smo besedilo sli­ šali in koncno sprejeli besede vase. Jezik vstopi v telo, se prisvoji, in Kafkove besede zaživijo, ko jih prosto izgovarjamo v prostoru. V tem dogodku recitirane besede, glasu, dinamike, modulacije in poudarka zazveni cel svet, kate­ rega jezik ne postane vec zgolj jezik kot oznaka, temvec jezik bistva in omogoca telesu, da naj­de pot v plesno misel. Gib in beseda najdeta pot v globlje, vseobsegajoce spoznanje; zacuti­mo prvobitno podlago, iz katere govorijo bese­ de in nastaja gib. Vzrocno-posledicne verige se zabrišejo in kronološki cas se razblini, besedilo in ples za dragocene trenutke prihajata iz iste­ga vira, se pojavita, mineta, je ... in Kafka pleše. RF: Moram pohvaliti tvoje delo pri tem na­stopu, seveda tudi recitatorkinega, skupaj se zelo dobro ujemata. Hvala lepa in morda še kdaj tu v Argentini! Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek KOLEDAR dega zmerno živeti. (slovenski pregovor) ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” • Star prijatelj je boljši kot dva nova. ” 27. oktobra Pristavski dan 3. novembra Skupni mladinski dan v San Martinu 9. novembra Zakljucek SSTRMB 10. novembra Obletnica Društva Slovenska vas 15. novembra Martinovanje v Mendozi 17. novembra Slovenski dan v Mendozi PREGOVORI IN CITATI STAROST Vsako leto 1. oktobra obeležujemo “Med­narodni dan starejših”. Ta dan je razglasila generalna skupšcina Združenih narodov leta 1990 za praznovanje in ozavešcanje o pri­spevku starejših ljudi k družbi ter o izzivih, s katerimi se soocajo starejše generacije. Z besedo “starejši” oznacujemo osebe, stare 65 let ali vec. Letos so ZN za prazno­vanje izbrali temo “Dostojno staranje: po­men krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejše po vsem svetu”. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil željo, de bi se “Na ta mednarodni dan starejših vsi zave­zali krepitvi sistemov oskrbe in podpore, ki spoštujejo dostojanstvo starejših oseb in negovalcev”. Pricakovana življenjska doba presega 75 let v polovici držav sveta, kar je 25 let dlje kot leta 1950. Do leta 2030 naj bi število starejših po vsem svetu preseglo število mladih. Statisticni urad Republike Slovenije je za letošnji dan starejših objavil nekaj zanimivih podatkov: • Število starejših prebivalcev narašca tudi v Sloveniji. V zacetku leta 2024 je bilo v Slove­niji 462.512 prebivalcev, starih vec kot 65 let. To je bilo dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je takrat znašal 11%, letos pa 22%. • Še bolj pa narašca število prebivalcev, sta­rih 100 let ali vec. V zacetku leta 2024 jih je bilo 386, skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. Od teh je bilo 62 moških in 324 žensk. • Med državami clanicami Evropske Unije je bil lani najvecji delež starejših v Italiji (24%), najnižji pa v Luksemburgu (15%). Slovenija se je uvrstila na 8. mesto, tik nad povprecje EU. • Leta 2023 je bilo delovno aktivnih 13.900 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali vec, kar je predstavljalo 1,5% vseh delovno aktiv­nih. Med njimi je bilo 9.919 moških (71%) in 3.981 žensk (29%). Najpogostejši poklic, ki so ga opravljali, je bil živinorejec/živinorejka. • Pokojnino je prejemalo 635.012 oseb. Pov­precna neto starostna pokojnina je znašala 823 Evrov. Povprecna starost novih upo­kojencev je bila lani 62 let in 9 mesecev za moške ter 61 let in 8 mesecev za ženske. Tudi pregovori obravnavajo starost: • Starca ne razumeš, dokler sam ne ostaraš. (armenski pregovor) • Star les daje svetlejši ogenj. (hrvaški pregovor) • Ako hoceš veliko let šteti, moraš od mla­ (ruski pregovor) • Starost pocasi prihaja, pa hitro gre. (italijanski pregovor) • Stara pec se hitro segreje. (angleški pregovor) • Kdor bi rad bil dolgo star, mora zgodaj za­ceti. (španski pregovor) • Stari ljudje so dvakrat otroci. (nemški pregovor) • Starost je bolnišnica, ki sprejema vse bo­lezni. (nemški pregovor) • Sonce je staro, toda toplo. (hrvaški pregovor) • Starega psa ne moreš nauciti novih trikov. (slovenski pregovor) • Stara metla pozna vsak vogal. (nemški pregovor) • Ce bi mladost vedela, ce bi starost mogla! (francoski pregovor) • Biser skriva stara školjka. (vietnamski pregovor) • Toliko si star, kolikor se pocutiš. (slovenski pregovor) Izbral: Jože Jan »In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta«. (Mt 28,20) MARIJA RIS POROCENA SELAN6.11.1933 – 14.10.2024Odšla je k Bogu naša draga mama, stara mama, sestra, teta. Globoka zahvala vsem,ki ste zanjo molili in nam izrekli sožalje.Najlepša hvala g. Pavletu Erjavcu za obisk v bolnici, podelitev zakramentov in za darovano sveto mašo ob krsti.Žalujoci:Sinova: Aleksander in žena Claudia, Pavel in žena CintiaHceri: Ana in mož Franci, Silvija in mož HernanSnaha: Sandra Vnuki: Agustin, Ivan, Nayla; Evelyn, Ludmila; Viktorija, Tomaž; Ignacio, Alex; EmmaSestra: Malci in mož Stankoter ostalo sorodstvo AR GENTINA , SL O VEN IJ A JAVNI RAZPIS Urada za Slovence v zamejstvu in po svetuza financne podporeOBRAZE C IN N A V ODILA N A JDETE TUK A J | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar