NAŠ ČASOPIS Naslednja, 386., številka bo izšla v ponedeljek, 26. septembra 2011. Prispevke sprejemamo do petka, 9. septembra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVHI, 385. številka 29. avgust 2011 Znana lokac^a UC CSD se bo selil S pletno po Ljubljanici Vrhničan na olimpiadi Dan borovnic Telovadni jubilej Zavzetje skladišča Oratory stran od 2 do 16 5 Država želi vzeti Tuji študenti pri Koširju Emil^a Pavlič v Podolnici Obnovili horjulsko cerkev Zlati grb Malči Božnar Nova telovadnica O zadrževalnikih Dan pod Lovrencem Intervju z županom Nova obeležja Konec težav z vodo Nove pridobitve vrtcev stran od 17 do 24 stran od 25 do 29 stran od 30 do 36 stran od 37 do 41 Odprtje večnamenske športne dvorane v Polhovem Gradcu v petek, 16. septembra 2011, ob 18. uri Občina Horjul razpisuje JAVNI RAZPIS za uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2011/2012. Podrobnosti razpisa najdete na koncu horjulskih strani. V Borovnici je od 22. do 24. jul^a že 14. leto zapored potekala prireditev Dan borovnic. Za obiskovalce so pripravili pester kulturni, športni in zabavni program, poseben čar pa je prireditvi vdahnil sejemski vrvež. Uvod v dvodnevno prireditev je bilo praznovanje občinskega praznika, v okviru katerega so slovesno predali svojemu namenu obnovljen vodnjak na Pakem. ^candor-dominko • TEČAJI TUJIH JEZIKOV tel.: 01/422 33 20 www.candor-dominko.si f Postani Zabiča tudi ti! f rogi ,t hee r^gm iii kcom V Pragi je članska cheer plesna skupina Žabic osvojila naslov evropskih prvakinj. A to ni bilo edino odličje, ki so ga prinesle Žabice domov. Več o tem si preberite na športnih straneh, lahko pa se jim tudi pridružite! TurisHeno društvo JT^/c im-eoo! TD Blagajana vabi na redno letno srečanje članov društva, ki bo na Sv. Trojici v nedeljo, 11. septembra, s pričetkom ob 14. uri. Tradicionalno bomo podelili priznanja blagajana. Uživali bomo v razgledu na našo Vrhniko in Barje, v spremljevalnem programu in pogostitvi. Veselimo se srečanja z vami TD Blagajana Vrhnika Spremembe Jesen je za šolarje kot novo koledarsko leto za nas starejše. To je čas, ko večina poda nekakšne tihe zaobljube, da po novem bo pa bolje. Da se bomo bolj potrudili in da bomo na koncu zmagovalci. Seveda večina zaobljub že čez nekaj dni zvodeni in zopet stopamo po starih stezah »greha«. Tudi v Našem časopisu jesen prinaša spremembe. Na julijski seji je Komisija za izdajanje glasila Naš časopis sprejela novo programsko shemo, ki v veliki meri povzema tisto, kar je v nenapisani obliki veljalo že sedaj. Je pa tudi nekaj novosti, predvsem na področju obsega Našega časopisa. Vedno pogostejše so namreč kritike, da je časopis preveč obsežen, da s tem izgublja na preglednosti, obenem pa to pomeni tudi večje stroške, kar je v času suhih krav bogokletno dejanje. Odločili smo se, da bo zato obseg omejen na 64 strani, kar pomeni skoraj deset strani manj kot po navadi. Cilj je mogoče doseči na dva načina. Prvi je, da uredništvo desetino prispelih prispevkov zavrže, pri čemer se vedno znova postavlja moralno vprašanje, komu zavrniti prispevek, še posebno, ker njihovi avtorji kot davkoplačevalci ravno tako prispevajo svoj denarni delež za financiranje javnega glasila Naš časopis. Zato se je komisija za izdajanje glasila odločila za metodo krajših prispevkov. Nenaročeni prispevki bodo morali biti po novem dolgi le pol tipkane strani A4, od društev širšega pomena, javnih zavodov, institucij ... pa bodo nekoliko daljši. Natančna »pravila«, če jih smemo tako imenovati, najdete na skupnih straneh. Vem, da v začetku ne bo lahko in da bo verjetno pri nekaterih kar nekaj nejevolje. Pa vendar pravila morajo biti, ker le tako bomo lahko sledili postavljenim ciljem, ne pa da jih kot novoletne zaobljube pozabimo že ob prvi skušnjavi. Gašper Tominc, v. d. urednika Naš časopis tudi na facebooku. Naš časopis vsebuje šolsko prilogo Konec 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Maratonska predpočitniška seja O upravnem centru, komunali in vrtcu Vrhnika, 7. july - Občinski svetniki so se pred poletnimi počitnicami še zadnjič zbrali na skupni seji, kjer so obravnavali kar štirinajst točk dnevnega reda, med drugim so potrdili tudi predvideno lokacyo za nov upravni center na Vrhniki. Sicer pa tudi tokratna seja, tako kot že nekdaj zadnjih, ni mogla mimo vrhniške komunale, kjer se je zopet pokazala politika v vseh svojih pojavnih oblikah. Občinski svet je začel sejo s potrditv^o nadomestnega mandata članu občinskega sveta Gabr^elu Jelovšku iz Drenovega Griča, ki je sedel na svetniško mesto pokojne Silve Bulc (Desus), v nadaljevanju pa je svet prisluhnil poročilu Deana Stepančiča o delu Medobčinskega inšpektorata in re-darstva. Na področju inšpekc^skega nadzora so lani na območju vrhniške občine še vedno prednjačile pr^ave za nedovoljeno odlaganje odpadkov in poseganje v javno dobro, medtem ko je redarska služba izvedla 3010 ukrepov. Dve tretjini od njih sta bili izdani zoper nepravilno parkirana vozila. Svetniki so veliko pozornosti namenili predlogu nove lokac^e upravnega centra na Vrhniki. Občinska uprava je predlagala že nekoč predlagano lokac^o na zelenici med Tržaško cesto in Cesto 6. maja, kar je svet na koncu soglasno potrdil. Kot je pojasnil župan Stojan Jakin, želi občina s sprejemom lokac^e dokazati državi resnost svoje namere glede upravnega centra, ni pa rečeno, da bo lokac^a tudi obveljala. Čeprav je svet predlog soglasno potrdil, pa so imeli nekateri svetniki kar nekaj pomislekov, predvsem glede povečanja prometa na tem območju in pa, ali je res treba upravni center postaviti v strogi center Vrhnike. Obsežna razprava je bila tudi glede obnove nekdanjega vrtca na Poštni 1 ponovno za potrebe vrtca. Omenjeni objekt, ki je trenutno prazen, je občina že večkrat prodajala, vendar kupca zanj ni našla. Zato se je odločila, da ga zopet obnovi za potrebe vrtca. Ker gre za star objekt, bo potrebna temeljita obnova, ki po besedah občinskih predstavnikov ne bi smela stati več kot 400 tisoč evrov. Svetniki so spraševali še o drugih morebitnih možnostih, nekateri pa so izrazili tudi dvom, da bo obnova resnično stala zgolj toliko. Župan je odgovarjal, da je revitalizac^a Poštne 1 najhitrejši način, da občine pride do novih oddelkov vrtca. V zadnjem delu seje so se svetniki zopet dotaknili lokalne komunale, tokrat osnutka odloka o njeni ustanovitvi in organiziranju. Svetniki, predvsem iz zvrst SDS, so menili, da osnutek odloka zmanjšuje vlogo občinskim svetom, zato ga niso podprli. Kljub temu je bil predlog izglasovan s 16 glasovi za in 6 proti. Enak izid glasovanja je bil pri naslednji točki - pri odpoklicu dveh članov nadzornega sveta vrhniške komunale. Kot je bilo zapisano v predlogu, »^ se odpoklic predlaga iz razloga, ker nadzorni svet ne deluje skladno s svojimi pristojnostmi.« Občinski svet je tako izglasoval odpoklic Vlada Petka in Janka Jelovška, na njuno mesto pa imenoval Romana Strgarja in Tomaža Glažarja. Zadnja od »komunalnih točk«, ki jo je obravnaval svet, je bilo še letno poročilo komunale. Na koncu peturne seje so svetniki uskladili pravilnik za izplačilo sejnin s spremenjeno zakonodajo in podali pozitivno mnenje k imenovanju Lučke Kenk za direktorico Centra za socialno delo Vrhnika. (gt) Občine podpisale pogodbo za CERO NIK H i Koper, 23. jun^ - Zupani oziroma podžupani šestnajstih občin, občin Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log - Dragomer, Logatec, Loška dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana in Vrhnika so podpisali medobčinsko pogodbo za projekt Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. S pogodbo so se občine obvezale za sodelovanje pri pripravi in izvedbi projekta izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Notranjska Istra Kras (CERO NIK), s katerim naj bi zmanjšale količine nastalih odpadkov ter postavile učinkovit sistem ravnanja z odpadki - zmanjšanje količin trajno odloženih odpadkov na odlagališču, manjše emisije v tla, manjše emisije metana in ogljikovega dioksida. Nova lokacija za postavitev CERO NIK je na okoljsko in družbeno bolj sprejemljivem območju Občine Logatec, za katero so že sprejete podlage in ustrezni občinski prostorski dokumenti, ki ustrezajo predvideni okoljski dejavnosti. Po dosjej izdelanih tehnoloških rešitvah znašajo ocenjeni investicijski stroški 42.500.000,00 EUR, natančna višina investicije pa bo opredeljena po izdelavi projektne dokumentacije. Z uresničitvijo projekta v Občini Logatec bodo uredili celostni sistem ravnanja z odpadki za skoraj 200.000 prebivalcev. Pri načrtovanju projekta so bila odločilnega pomena spoznanja o strukturnih in količinskih podatkih o odpadkih v regiji ter zakonodaja oziroma strateške usmeritve na državnem in lokalnem nivoju, ki obravnava področje ravnanja z odpadki. Za gradnjo Cera NIK je bila najprej predvidena lokacija za počivališčem Lom. »Na ministrstvu za okolje in prostor so lokacijo po temeljitem pregledu opredelili za postopkovno dolgotrajno,« je v Kopru županom pojasnil logaški župan. Zaradi živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na območju, ki spada v Naturo 2000, bi morali projekt posredovati v presojo v Bruselj, kar bi pomenilo, da bi se časovno preveč odmaknil in občine ne bi prišle do finančnih sredstev Evropske unije. Logaški župan je podpisnicam pogodbe potrdil, da projekt ostaja v Logatcu in da so zanj predvideli tri lokacije; gre za zemljišča v logaških industrijsko-obrtnih conah. (gt) Župan Stojan Jakin med podpisom pogodbe Svetniki so se odločili za lokac^o upravnega centra Vrhnika - Nov upravni center naj bi stal na zelenici med Tržaško cesto in Cesto 6. maja - tako so se na zadnji seji odločili občinski svetniki. Vendar pa tudi ta lokacya ni dokončna. Občinski upravi so naložili, naj poišče še rezervno. Zgodba o upravnem centru ima že dolgo brado. Začela se je leta 2009, ko se je občinski svet odločil za isto lokac^o na zelenici med Tržaško cesto in Cesto 6. maja, vendar je pozsneje zaradi spremenjenih ekonomskih razmer ter zapletov pri načrtovanju strateških projektov občine padel v vodo. Občina je poiskala novo lokac^o, tokrat med staro osnovno šolo in občinsko stavbo, a se je pozneje izkazalo, da je na voljo premalo prostora oziroma, da bi bilo treba odstraniti spomeniško zavarovano drevo cigaro-vec, čemur pa je Zavod za varstvo kulturne dediščine ostro nasprotoval. Občina je začela znova iskati primerno lokac^o, kjer so se kot potencialne izkazale naslednje: na mestu Petrola ob Ljubljanici, zadaj za občinsko stavbo na vrtu Lov-renčičeve vile, Tržaška cesta 24 in vojašnica 26. oktober na Stari Vrhniki. Iz usklajevanj, dogovarjanj in preverjanj izvedljivosti so se na občini na koncu odločili, da zopet gredo na lokac^o zelenice med Tržaško cesto in Cesto 6. maja. Občinski svet je na zadnji seji omenjeno lokac^o soglasno podprl. Občine sprva naj ne bi bilo notri V novem upravnem centru naj bi našla svoje mesto predvsem državna uprava: upravna enota, davčna uprava in predvidoma center za socialno delo ter od občinskih služb še medobčinski inšpektorat in redarstvo. Občina bi se v nov objekt preselila šele po drugi fazi gradnje, to je tedaj, ko bi zraven že obstoječega centra zgradili prizidek. Ker ne gre za poceni investic^o, bi to v praksi verjetno pomenilo, da bo občinska uprava verjetno še več let v svoji stavbi na Tržaški 1. Tam naj bi se po preselit- gre za priključek Ceste 6. maja na Tržaško, kjer že sedaj ob prometnih konicah nastajajo zastoji. Dodatno obremenitev bo predstavljal tudi predvideni vrtec na Poštni 1, kjer bo staršem vključitev nazaj v zakaj si občina tako želi graditi upravni center v strogem centru mesta, kjer gradnja trči ob številne probleme. Svetnica Greta Dečman je tako spomnila na lokac^o nekdanje lUV in vojašnice na Stari Na zelenici za slaščičarno Breza naj bi zrasel upravni center. Na občini se boj^o, da če ne bodo čim prej zagotovili mesta za gradnjo upravnega centra, da bodo uradi državne uprave »pobegnili« z Vrhnike. vi upravne enote na novo lokac^o sprostilo dovolj prostora, da bi se v občinsko stavbo preselile tudi dislocirane enote občinske uprave. Tako bi bila na enem mestu končno združena vsa občinska uprava. Kljub temu pa občina po izgradnji prve faze upravnega centra le naj ne bi ostala praznih rok, saj bo lahko souporabljala sejno dvorano in uvoz v kletno etažo, kjer bodo parkirišča. Svetniki imeli pomisleke glede prometa Umestitev objekta na izbrano lo-kac^o bo nedvomno prinesla določeno prometno obremenitev tistega konca Vrhnike. Predvsem promet najkrajša preko omenjene ceste. Svetnik Matevž Caserman je zato pozval občinsko upravo, naj razmisli o krožišču na stiku med Tržaško cesto in Cesto 6. maja, ker bi na tak način zagotovili večjo pretočnost. Predstavniki občinske uprave so odgovorili, da neke idejne štud^e že obstajajo, vsekakor pa bodo promet natančneje proučili pozneje med samim procesom priprave dokumentac^e. Svetnik Daniel Cukjati pa je pogrešal predložitev še preostalih potencialnih lokac^, nakar bi se svet lahko odločal na podlagi več možnosti. Zakaj ne kam drugam? Nekaj pomislekov in pripomb je letelo na izbrano lokac^o tudi zato, Župan Stojan Jakin o terminih gradnje ne želi ničesar napovedovati, ker je odvisno, kdaj bo država vnesla gradnjo upravnega centra v svoj proračun. Če se bo slednja še naprej otepala gospodarske krize, verjetno ne gre biti preveč optimističen o hitri gradnji. Glede selitve vrhniškega centra za socialno delo na novo lokacijo, s čimer naj bi si center zagotovil ustrezne prostore zunaj bodočega upravnega centra, pa župan pravi, da so mu na ministrstvu za javno upravo zatrdili, da če so začela gradnja upravnega centra, potem bi se vanj moral preseliti tudi center za socialno delo. (gt) Vrhniki, ki prostorsko nista tako omejena. Tudi Richard Beuermann je menil, da bi bilo vredno razmisliti o ne tako strogem centru, Leon Marjan Možina pa je predlagal lo-kac^o pri kmet^ski zadrugi. Kljub temu pa so se vsi izrekli, da ne glede na povedano idejo o upravnem centru podpirajo. Župan Stojan Jakin je odgovarjal, da se zaveda, da lokac^a ni najodličnejša, predvsem zaradi morebitnih težav s prometom. »Rešitev vidim tudi v obvoznici. Ko bo nekoč ta zgrajena, bo tudi skozi središče Vrhnike manj prometa.« Je pa župan večkrat poudaril, da mora občinski svet nujno sprejeti neko lokac^o, sicer se lahko zgodi, da bodo omenjene državne službe »pobegnile« z Vrhnike. Še ena dodatna lokac^a Po dolgi debati so na koncu vsi svetniki podprli predlagano loka-c^o. Vložek občine bo gradbena parcela, v zameno pa bo občina smela uporabljati sejno sobo oziroma naj bi pozneje tudi sama zgradila prizidek (II. faza) k upravnemu centru. Kljub temu pa so svetniki vztrajali, da sprejmejo tudi sklep, da mora občina poiskati še rezervno lokac^o, če bi se prva med postopkom kakor koli izkazala za neustrezno. (gt) 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Center za socialno delo se bo selil Vrhnika - Vrhniški center za socialno delo, ki ima prostore nad sodiščem, se je zaradi obnove njegovega ostrešja moral preseliti v objekt Črnega orla. A kot kaže, se ne bo preselil nazaj, marveč na drugo lokac^o. V poletnih mesecih se je začela obnova ostrešja Okrajnega sodišča Vrhnika. Center za socialno delo je za prenovo izvedel tako rekoč tik pred zdajci, zato je bila selitev zelo nagla. Nove začasne prostore je našel v nekdanjih pisarnah vojaške uprave v Črnem orlu. Toda kot kaže, se center za socialno delo ne bo več preselil nazaj v sodn^o, marveč na drugo lokac^o. Kot je pojasnila direktorica Lučka Kenk, trenutno potekajo dogovori o selitvi v objekt pri Avtohiši Lev. »Selitev nazaj v objekt sodn^e ne pride v poštev, ker po novem letu ne bomo imeli več dovolj prostorov. S 1.1. namreč stopi v veljavo zakon, po katerem bomo morali zaposliti še tri dodatne delavke, ki pa jih nimamo kam nastaniti.« Občina je centru ponudila možnost, da bi se naselil v prazne prostore na Tržaški 24 (v bližini Cankarjevega doma), vendar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ne nameravajo vlagati v prostore, ki niso njihovi. »Dostop do naših prostorov v sodn^i je bil zelo otežen za nosečnice, za invalide pa tako rekoč nemogoč. Vse tiste stopnice so zanje enostavno prevelik zalogaj.« Novi prostori naj ne bi imeli takih težav, za kar naj bi poskrbelo dvigalo. Selitev naj bi bila končana še pred prvim decembrom, se pa ob tem postavlja vprašanje, ali se center za socialno delo ne bo selil v predvideni novi upravni center. Kot je pojasnila Kenkova, je prostorska stiska tako pereča, da preprosto ne morejo čakati leta in leta, da bo center zgrajen, marveč morajo ukrepati takoj. »Ne izključujemo pa, da se mogoče ne bi nekoč v prihodnosti preselili v upravni center.« (gt) Menjava kritine na stari šoli na Tržaški 2 Kot je za Naš časopis pojasnil župan Stojan Jakin, je potreba po novih šolskih prostorih logično nadaljevanje prostorske stiske v vrtcih. Pravi, da bo verjetno že leta 2014 treba zgraditi nov prizidek, najverjetneje k Cankarjevi osnovni šoli. »Vse skupaj je šele v fazi dogovarjanja, bomo pa verjetno prizidek vnesli že v naslednji načrt razvojnih programov občine.« Glede gimnaz^e, o kateri je bilo tudi že nekaj slišati, pa ostaja skeptičen. Jakin pravi, da je v pogovoru z mladimi razbral, da si prej žel^o iti ven z Vrhnike po končanem osnovnošolskem šolanju, kot da bi ostali v Cankarjevem mestu. »Mladi bi radi okusili nekaj pridiha prestolnice, zato bi raje šli v Ljubljano.« Poleg tega pa gradnja srednjih šol po njegovem mnenju ni domena občine, marveč je v pristojnosti in odločitvi države. Sicer pa so bile vrhniške šole tudi v teh počitnicah deležne nekaj večjih obnovitvenih posegov. Verjetno je bil najbolj viden na stari šoli, kjer so delavci menjali kritino, v Cankarjevi šoli pa so obnavljali strope v starih učilnicah. (gt) Zahvala KS Verd Poseben odbor krajevne skupnosti je oziroma še išče možnosti za gradnjo otroškega igrišča v Janezovi vasi. O projektu smo že pisali v enem od prejšnjih časopisov, tokrat pa naj se v imenu KS še javno zahvalim vsem sodelujočim, ki so nam pomagali z informac^'ami in svojim prostim časom za javno dobro. Še posebno pa se zahvaljujemo Nataši Oblak Japelj za zanimivo skico, Tomažu Habiču in Jerneju Drašlerju. Za KS Verd, Anita Čretnik Prostorska stiska naj bi bila tudi v šolah Vrhnika - Medtem ko se občina mrzlično ukvarja s pridobivanjem novih prostorov za predšolsko otroško varstvo, pa bo v naslednjih letih prostorska stiska verjetno nastala tudi na obeh osnovnih šolah. Poštna ponovno oživljena Nov vrtec še pred koncem leta Vrhnika - Nekdanji vrtec na Poštni 1 bo, kot kaže, ponovno oživljen. Po več neuspelih prodajah praznega objekta in glede na dejstvo, da je več kot sto otrok ostalo brez vrtca, so se na občini odločili, da z obnovo vrtca ubyejo dve muhi na en mah. V objektu na Poštni 1 je bila nekoč mestna hranilnica, pozneje pa vrtec, ki so ga otroci zapustili maja 2007, ko so se preselili v nov vrtec Želvica. Od tedaj je občina poskušala objekt prodati. Spomeniško varstvo objekta je na kupce delovalo odb^ajoče, zato je še naprej ostajal v občinskih rokah. Obstajala je sicer teoretična možnost, da bi objekt podrla, vendar je sondaža sten in temeljev pokazala, da vendarle ni tako slab, kot bi se mogoče zdelo. Zaradi ponovnih težav z otroškim varstvom in ugodnih rezultatov statike je občina začela razmišljati, da bi objekt zopet namenila uporabi v obliki vrtca. Namero, ki jo je potrdil tudi občinski svet, vodi podžupan Janko Skodlar, ki mu je med počitnicami uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo objekta v dveh mesecih in enem dnevu. Zato so na občini že v začetku avgusta lahko izdali javno naročilo za obnovo objekta. Kot je pojasnil Skodlar, bodo na vrtcu zamenjali streho, naredili fasado in statično uredili medetažne konstrukc^e. Prilagodili bodo inštalac^e in pred vhodom zgradili manjši prizidek, ki bo namenjen dvigalu, zunanjemu stranišču in prostoru za rekvizite. Igrišče zaenkrat ne bo deležno večjih posegov, bodo pa v sklopu obnove uredili povešeni pločnik ob Poštni (stran pri blokih) in zgradili klančino (namesto stopnic) na tamkajšnji bližnjici med pošto in banko. Nov vrtec bo potreboval parkirna mesta. Dodatnih na občini ne morejo zagotoviti, zato bodo v ta namen uporabili tista na Poštni in na Trgu Karla Grabeljška. Nekaj tamkajšnjih parkirišč bodo zato prebarvali v modro cono. Sredi avgusta se je končal rok za oddajo ponudb za izvedbo gradbenih del. Kot je dejal podžupan, naj bi bila omenjena dela končana do 30. novembra, kar bi teoretično pomenilo, da bi se otroci decembra lahko že preselili v nov vrtec. Je pa potek zunanjih del odvisen od vremenskih razmer, zato bo lahko nastal tudi terminski zamik. (gt) Kot kaže, bo v objektu po štirih letih ponovno odmeval otroški smeh. V drugem nadstropju, kjer je nekoč domo-vala uprava vrtca, bo sedaj telovadnica. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Petstotim so morali globo izterjati preko davčne Vrhnika - Inšpekcyska služba Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki pokriva tudi vrhniško občino, je lani opravila triindevetdeset postopkov, redarska služba pa je izvedla več kot tri tisoč ukrepov. Na področju inšpekc^skega dela še vedno prednjači poseganje v javno dobro (nedovoljeno postavljanje ograj, živih mej, nadstreškov) v varovalnem pasu občinske ceste. Takšnih kršitev je bilo lani kar 33 % od skupno triindevetdesetih inšpekcijskih postopkov. Skoraj še enkrat toliko pa je bilo kršitev na področju odlaganja odpadkov, pa čeprav vsi mediji trobijo, da odpadki ne sodijo v naravo. Lani je redarstvo na območju Občine Vrhnika izdalo 3010 ukrepov, od katerih jih je bila 2189 zoper nepravilno parkirana vozila. 386-krat so ukrepali zaradi prehitre vožnje in 22-krat zaradi zapuščenih vozil. V dve tretjini primerov so kršitelji plačali globo prostovoljno, v skoraj petsto pri- merih pa je redarstvo moralo globo izterjati preko davčnega urada. Na redarstvu opažajo, da so kazni očitno zalegle, saj na področju nepravilnega parkiranja in prehitre vožnje opažajo izboljšave. V Medobčinskem inšpektoratu in redar-stvu sodeluje sedem občin (Vrhnika, Logatec, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul), ki so lani za njegovo delovanje prispevale skupno 150 tisoč ev-rov, to je slabo polovico vseh porabljenih sredstev, preostalo polovico je prispevala država. Naj pri tem zapišemo, da znesek plačane globe roma v proračun tiste občine, na področju kate- re je bil storjen prekršek. (gt) Lidl - hotel za tovornjakarje? Na zadnji občinski seji se je med drugim pojavilo tudi svetniško vprašanje glede tovornjakov, ki zelo radi parkirajo pri Lidlu in tam prenoč^o. Tak dolg postanek marsikaterega šoferja prisili tudi na veliko potrebo, ki jo opravi kje drugje kot nekje v okolici. Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu so s problemom seznanjeni, zato so že podali pobudo za postavitev znaka za prepovedano parkiranje za tovorna vozila. Ker pa gre za nočne postanke, torej za čas, ko redarstvo ne dela, so o tem obvestili še vrhniško polic^o. (gt) Hočemo vodo! Vrhnika se lahko pohvali s kakovostno pitno vodo, zato je na nedavni občinski seji bilo slišati pobudo, naj občina preveri možnosti, da bi v mestu postavila dodatne javne vodne pipe ali izlivke. V vročih poletnih dneh takšna osvežitev zagotovo pr^a, pa^še bolj zdrava je od vode iz plastenk. Župan je menil, da je pobuda svetnika zdela smotrna, vendar je dejal, da jih ni mogoče postaviti še letos, ker tovrstni izlivki niso poceni. Vsekakor pa bo občina idejo upoštevala pri pripravi proračuna za prihodnje leto. (gt) Turističnoinformacyski center Vrhnika Največ Ital^anov, sledjo Nemci in Francozi Vrhnika - Verjetno v nobenem letnem času TIC Vrhnika ne zaživi v tako kot poleti, ko za vrata njegovih kljuk pryemajo najrazličnejši tujci. Kot so nam je pojasnil Aleš Drašler iz Tica, jih največkrat obiščejo Ita-lyani, Nemci in Francozi. »Poleti beležimo veliko večji obisk tujcev kot med letom. Največkrat so to naši zahodni sosedje, sploh po prvem avgustu, veliko je tudi Nemcev, Francozov in Avstr^'cev. Oglasili so se tudi Španci, Izraelci, Nizozemci, Američani, Estonci in drugi,« je pojasnil Aleš Drašler iz TlC-a. Gostje se večinoma oglasno z eno samo željo: kaj je mogoče videti v bližnji in daljni okolici. »V domačem okolju jim ponudimo naše programe in zloženke, veliko materiala pa imamo tudi za druge slovenske kraje, tako da pri nas do-b^o celovito turistično ponudbo - od lokalne do nekolike širše slovenske.« Kdo od njih si dejansko ogleda tudi katero od lokalnih znamenitosti, je težko slediti, ker gre večinoma za oglede prosto v naravi, kjer se ne plačuje vstopnine. »Kljub temu pa večina z zanimanje posluša, kaj Nov spominek na policah Tica - miniatura prakolesa iz Verda je mogoče videti v naši okolici.« Aleš pravi, da je zadnje čase vedno več kolesarskih izletnikov, tako iz tujine kot iz drugih slovenskih krajev. Zanje na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, pod okrilje katerega sodi TIC, pripravljajo skupaj s sosednjimi občinami posebno zloženko s tematskimi potmi. Poleg tega je imel TIC letošnje poletje v sodelovanju z zunanjim partnerjem na voljo tudi izposojo koles, vendar pa nekako niso vzbudila večjega zanimanja. V TIC-u oziroma v zavodu trenutno pripravljajo novo ponudbo spominkov, eden od njih pa je že našel pot na razstavne police turistične pisarne. To je maketa antičnega kolesa iz Verda oziroma tako imenovanega »prakolesa«. Ponovno so na voljo tudi priljubljene miniaturne Cankarjeve črtice, ki so doživele še prevod v angleščino in ital^'anščino. Sicer pa v TIC-u še naprej zbirajo pr^'ave za gledališki abonma v vrhniškem Cankarjevem domu, mogoče pa je kupiti tudi vstopnice za vse prireditve v Stožicah oziroma za tiste, ki so naprodaj v okviru spletne trgovine mojekarte.si. (gt) 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sodišče z novo streho Vrhnika - Poleti so se začela obnovitvena dela na strehi starejšega objekta Okrajnega sodišča na Vrhniki, ki naj bi bila predvidoma končana do konca avgusta. Dela na strehi potekajo ob hkratnem poslovanju sodišča, ki posluje v obsegu, običajnem za to obdobje. Vrednost in-vestic^e je približno 120.000 evrov. Kot so nam še sporočili iz službe za odnose z javnostjo na Ministrstvu za pravosodje, zaradi omejenosti proračunskih virov v bližnji prihodnosti ne načrtujejo drugih večjih investic^skih posegov na objektu. Naj spomnimo, da je sodišče leta 2006 od Občine Vrhnika v omenjenem objektu kupilo poslovne prostore v skupni izmeri 229,89 m2. Z nakupom poslovnih prostorov je sodišče pridobilo osem novih prostorov v pri- Dela konec jul^a. tličju in tri nove pisarne v prvem nadstropju. V pritličju so prostore preuredili v dve razpra-vni dvorani, čakalnico in arhiv, v prvem nadstropju pa v nove pisarne. (gt) Selitev vojske letos še ni povsem zanesljiva Vojašnico 26. oktober na Stari Vrhniki naj bi vojska zapustila do konca leta, a le, če bodo zagotovljene prilagoditve prostorskih zmogljivosti v drugih vojašnicah, pravijo v službi obrambnega ministrstva za strateško komuniciranje. Sicer bo selitev pripadnikov Slovenske vojske poznejša, enote pa bodo premeščene v vojašnice Slovenske vojske v Ljubljani, Novem mestu in na Vrhniki. Tudi po izselitvi enot Slovenske vojske iz Vojašnice 26. oktober na Vrhniki bo en objekt še naprej uporabljajo Ministrstvo za obrambo za svoje potrebe. Za nekatere druge objekte so zainteresirani tudi drugi državni organi. Drugi objekti bodo preneseni skladno z Zakonom o javnem nepremičninskem skladu RS na sklad, (gt) Kdaj po novi cesti okoli Vrhnike? Obvoznica v primežu okoljskih dokumentov Vrhnika - V mandatu prejšnjega župana dr. Marjana Riharja je bilo veliko slišati o obvoznici, zato nas je zanimalo, kaj se trenutno dogaja s projektom. Zupan Stojan Jakin je pojasnil, da je najprej treba počakati na občinski prostorski načrt, v katerem je zarisana obvoznica. Kdaj bo bil prostorski načrt nared, pa je odvisno od državnih uradov, ki dodajajo soglasja k njegovi vsebini. »Med tem smo ga morali dopolniti še s štud^o poplavne ogroženosti, zaradi česar se je njegov sprejem ponovno odmaknil od prvotno začrtanega terminskega roka.« Jakin upa, da bodo državni mlini vendarle »zmleli« v začetku prihodnjega leta in da bo spomladi prostorski načrt končno pripravljen. Je pa vsekakor vrisana obvoznica v prostorske načrte zgolj prvi korak, njena realizac^a pa drugi. Sploh slednji se v luči gospodarske krize verjetno ne bo zgodil čez noč. (gt) Večje balinišče pri upokojencih? Z idejnimi rešitvami o celostni ureditvi športnega parka se je odprlo tudi vprašanje pokritega balinišča. Predvsem o njegovi lokac^i: ali ga umestiti v športni park ali pa zgraditi dodatni stezi pri že obstoječem pri društvu upokojencev. Na občini se nekako bolj nagibajo k slednji varianti, ker men^o, da je idejna rešitev športnega parka preveč natrpana s programi. Plus za gradnjo ob že obstoječih progah naj bi bil tudi ta, da je bil ugodno rešen denacionalizac^ski postopek za sosednji objekt in zemljišče. V svojo last so ga po dolgotrajnih sodnih procesih končno dobile krajevne skupnosti, s čimer naj bi bilo rešeno vprašanje zemljišča ob morebitni širitvi balinarskega igrišča. Nasprotno pa v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika men^o, da bi bila bolj smotrna umestitev v športni park, ker bi bili stroški manjši, obenem pa bi park uresničeval svoje poslanstvo medgenerac^skega druženja. Idejo o balinišču v športnem parku podpira tudi medobčinska balinarska zveza, ki združuje sedemnajst društev, od tega deset vrhniških. Na Vrhniki je okoli dvesto balinarjev, ki se srečujejo na različnih igriščih, skoraj vsako od njih pa ima katero od pomanjkljivosti, ki ovirajo izvedbo tekmovanj višjega nivoja. Zato nedvomno obstaja potreba po večjem in pokritem igrišču, vprašanje pa je, kdaj bo ta tudi zgrajen. Kot smo zapisali, je projekt še na idejnem nivoju.(gt) Novi mostovi Občina Vrhnika se je lotila obnove dveh mostov. Prvi je v Podlipi pri nekdanji šoli sredi vasi, ki ga je zob časa že tako močno načel, da je bil nevaren za promet. Zaradi obnove je bil avgusta obvoz čez sosednje vasi, kar je marsikomu, ki se je znašel na »napačni« strani bregu, močno podaljšalo pot do doma. Most naj bi bil ponovno odprt za promet prvega septembra. Približno v istem časi pa bi se verjetno del lotili tudi na mostu v Retovju, vendar je imel zavod za varstvo kulturne dediščine nekaj pomislekov nad posegom v prav tako prepereli podporni zid. Na koncu je sta občina in omenjeni zavod le nekako našla skupno besedo, zato so dela stekla proti koncu avgusta. Trajala naj bi približno mesec dni.(gt) Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika Krajane Vrhnike opozarjamo na bližajoči 1. september: z nami na cesti bodo naši najmlajši. Bodite pozorni na okolice šol, vrtcev, predvsem pa na šolske poti. Prilagodite hitrost Vaših vozil in odpravite se od doma pet minut prej. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih z varnostnimi pasovi in ustreznimi avtosedeži. Bodimo jim dober vzgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno varovali prehode za pešce in nevarne točke v prvih septembrskih dneh. Prepoznali jih boste po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. življenje je neprecenljivo - spoštujmo ga. Varno vožnjo! UO ZŠAM Vrhnika DAN BREZ7WTOMOBILA 22. september 2011 od 9. ure naprej na Stari cesti ¥otujmo drugače Promet v Evropi porabi največ energije - l(ar tretjino, v Sloveniji pa celo še več - 40 odstotkov. Zato se osrednja tema evropskega tedna mobilnosti tokrat glasi Potujmo drugače in poudarja učinkovito rabo energije v prometu in spodbuja k uporabi trajnostnih načinov mobilnosti. Vljudno vabljeni, da v duhu akcije pridete na prizorišče peš, s kolesoma ali z javnim prevoznim sredstvom. Oglejte si Bazar prostega časa in spoznajte široko paleto dejavnosti vrhniških društev. Zakaj bi potovali drugače? Naj vam na to odgovorijo priznani komiki, verjemite, zabavno bo! Celoten program prireditve bo objavljen na spodnjih spletnih straneh. Med tistimi, ki boste poslali ali prinesli izpolnjeno prijavnico in se udeležili vsaj ene izbrane aktivnosti, bomo izžrebali naslednje nagrade: 1 nagrada: celodnevni družinski paket Atlantis 2 nagrada: štiri vstopnice za kinopredstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki 3 nagrada: mesečna karta za fitnes (Partizan) Nagrade so prenosljive, niso pa izplačljive v denarju. Dohodnino od nagrad plača organizator. Ime in priimek: E-mail:______________________________ Tel,mob:. Prijavljam se na (obkroži): a. tek očkov b. nordijska lioja po Vrhniki C. vožnja s kočijo ali ponijem Št. otrok:....... Ulica, kraj:. --------------------- Podpis:___________ e. voden kolesarski izlet po Barju f. servis koles d. vožnja z električnim avtomobilom Informacije in prijava: TIC Vrlinii(a,Tržaši(a 9,1360Vrhniica; tel: 01/75510 54, mob: 051 661 063; pon-pet Sli-18h, sob Sli-14h. iZ LAS VRHNIKA C Potujmo www.vrhiiika.sl drugače www.zavod-caiikar.si Po Ljubljanici po novem s pletno Vrhnika - Blejski čolnar Anton Marjan Zupan je sredi poletja začel voziti po Ljubljanici z rečno pletno. Pristan ima v Podpeči, glede na želje turistov pa se odpelje proti Ljubljani ali proti Cankarjevem rojstnem kraju. Zupan je rečno pletno, ki ji pravi barjanski kljunač, saj je v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer, začel izdelovati februarja. Zgledoval se je po Valvasorjevih zapiskih in skicah, v prihodnje pa bo pletno, ki ima ob plovbi proti toku za pomoč tudi električni motor, še prilagajal. Najprej bo senčnik najverjetneje nadomestil z jamborom in neke vrste jadrom, ki bi dajal senco. Čas bo pokazal, kako bo s plutjem tako v Mestni občini Ljubljana kot v sosednjih občinah Brezovica in Vrhnika. Državna uredba o plovbi po Ljubljanici je namreč z izjemo samega centra Ljubljane zelo restriktivna, tam je namreč še dovoljena plovba na motorni pogon, drugje je prepovedana, razen če ne gre za lovce ali ribiče. Zakaj je temu tako, so nam pojasnili v pisarni Krajinskega parka Ljubljansko barje. Pravdo, da bi lahko lad^ski v^aki plovil dvigovali rečni mulj in uničili prenekatero arheološko zanimivost, ki jo skriva rečno dno. Kot pravi Zupan, je že nekajkrat peljal proti Vrhniki, vendar pa nikoli ne čisto do mesta. »Je namreč predaleč,« pojasnjuje in dodaja, da je namen plovbe predvsem uživanje v nara- vi. »Pluti nameravam dokler bodo dopuščale vremenske razmere. Upam da bomo z mojo ponudbo pripeljali v barjanske vasi še kakšnega turista, predvsem pa tujega gosta, da si bo lahko kot na neke vrste safar^u ogledal bogato favno in floro Ljubljanice.« Zaenkrat so prevo- Pletna na Ljubljanici zi po naročilu, usposobljen čolnar pa je vedno na voljo, saj pletno poleg Zupana, ki po Blejskem jezeru pluje že od leta 1972, lahko vodita tudi njegova sinova. (gt) Občim Vrhnika Obvestilo o prireditvi - Festa d'autunno v pobrateni Občini Gonars Vse zainteresirane mojstre obrti, podjetnike, trgovce, predstavnike društev in druge obveščamo, da bo drugo nedeljo v oktobru v pobrateni Občini Gonars potekala zabavna prireditev Festa d'Autunno. Namen prireditve je predstavitev treh občin s svojimi tradicionalnimi značilnostmi, kot so tipične jedi, krajevni izdelki, lokalna glasba in folklorne skupine. Prireditev bo odv^ala na ulicah Gonarsa, kjer bodo v ta namen postavljene gastronomske stojnice za degustac^e in prodajo lokalnih izdelkov. Prireditev, ki bo potekala v organizac^i društva Progetto Gonars Vivo, ima tradicionalni značaj, letos pa žel^o k sodelovanju spodbuditi tudi predstavnike pobratene občine. Zaradi lažje organizac^e prosimo vse, ki si žel^o sodelovati, naj se obrnejo na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Turističnoinformac^ski center Vrhnika, telefon 755-10-54. 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Starem Malnu so se srečali Vrhničani Tu smo doma Turistično društvo Blagajana, Športno društvo Povž in Občina Vrhnika so v soboto v Starem malnu organizirali tradicionalni 7. tek Star maln, nato pa še srečanje vrhniških staroselcev s priseljenci, ki so ga poimenovali Tu smo doma. Občina NAŠ ČASOPIS Mirjam Suhadolnik je povedala, da so prireditev poimenovali tako, ker si žel^o, da bi se na Vrhniki vsi počutili domače: »Radi bi, da se družite, da poveste drug drugemu kaj počnete. Si ogledate, kaj kdo že zna, da se pridružite organiza-c^am, društvom, da ste sestavni del tega našega utripa, ki naj bi bil vedno pr^eten in gostoljuben.« Celodnevno prireditev so že zjutraj začeli pohodniki, ki so se v Star maln podali ob osmih zjutraj: »Pohodniki so se ob osmih zjutraj zbrali pri Štirni, kjer so jih čakali člani Planinskega društva Vrhnika in se potem po različnih težavnostnih poteh lahko prišli do Starega Malna, vmes pa marsikaj zanimivega izvedeli. Ogled je vodil novopečeni vodič Matej Jager, smer in tiskano gradivo pa je pripravil Institut Ivan Michler, ki si prizadeva ohranjati, oživeti, označiti in ljudem predstaviti zgodovino rimskega imper^a in pomembnosti obrambne lin^e, ki so jo zgradili na naših tleh v 3. in 4. stoletju.« je povedala predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik. Ob desetih zjutraj pa so iz Stare Vrhnike v Star maln odtekli še tekači. Na daljši, 4300-metrski preizkušnji je med 112 tekači najhitreje na cilj pritekel Gašper Novak z rezultatom 16:08:68. Najhitrejša ženska je bila Valentina Rebec iz domačega ŠD Povž, ki je bil nepremagljiva že na majskem teku po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo. Tekli so tudi najmlajši, ti so se podali na 750-metrsko progo, med njimi sta bila najmlajša Lana Varšek in Teodor Bračko. Sicer pa je letos turistično društvo v dopoldanskem času pripravilo še novost, in sicer voden ogled Zaplane. Kot je povedala Suhadolnikova, je ta bogata z zgodovinskimi ostanki, saj je tam pomembno strateško vojaško in zgodovinsko V dopoldanskem času je potekal tek v izvedbi ŠD Povž s Stare Vrhnike. Otroške delavnice Obiskovalci so lahko poskusili rimski napitek in si ogledali opravo rimskega vojščaka. Poskrbljeno je bilo tudi za živo glasbo. TurisUino dniStvo J7ÍÁ tm-Boot TD Blagajana vabi na redno letno srečanje članov društva, ki bo na Sv. Trojici v nedeljo, 11. septembra, s pričetkom ob 14. uri. Tradicionalno bomo podelili priznanja blagajana. Uživali bomo v razgledu na našo Vrhniko in Barje, v spremljevalnem programu in pogostitvi. Veselimo se srečanja z vami TD Blagajana Vrhnika Palačinke za goste središče: »Tam so si ogledali ostanke rimskega zidu, Napoleonov vodnjak in Rupnikovo lin^o.« Zgodovinsko obarvan ogled je potekal pod strokovnim vodstvom Tineta Kernca, arheologa Jureta Kusetiča in Mateja Jagra. Opoldne so se obiskovalci Zaplane, tekači in pohodniki zbrali v Starem malnu, kjer so najprej razglasili rezultate teka ter podelili medalje in nagrade, nato pa se je druženje v Starem malnu nadaljevalo s tradicionalnim srečanjem staroselcev s priseljenci pod geslom Tu smo doma. Udeležence sta po glasbenem »pozdravu« pihalnega orkestra nagovorila predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik in župan Stojan Jakin, ki je ob tej priložnosti pohvalil prizadevanja Blagajane in ZIC-a, ki pripravita veliko kako- vostnih prireditev. Eni takih smo bili priča tudi včeraj, ko so se Vrhničani družili ob sproščenem pogovoru in pestrem kulturnem in spremljevalnem programu. Obiskovalcem so se predstavile narodne noše, KUD Ligojna, harmonikarji Primoža Merlaka, prišle so tudi Žabice iz Občine Log - Dragomer ter Pihalni orkester Vrhnika. Obiskovalci so si lahko čez dan ogledali različne stojnice vrhniških društev in posameznikov. Tako so obiskovalci lahko občudovali mojstra izdelovanja pirhov Franca Groma, na ogled je bila postavljeno tudi delo mojstra izdelovanja lokov Tomaža Zalaznika - Charlya in čudoviti izdelki iz čipk in gline Majde Oblak. Zelišča je obiskovalcem predstavila Terez^a Nikolčič, Osnovna šola Antona Martina Slomška pa se je predstavila s projektom, s katerim se učenci dosegli 2. mesto na tekmovanju TZS. Rdeči križ je obiskovalcem meril krvni tlak, jim predstavil defibrilator ter postopke oživljanja, svoje izdelke je predstavilo tudi Društvo invalidov Vrhnika. Pod mentorstvom vrhniških vzgojiteljic so potekale otroške delavnice, na katerih so otroci ob 20-letnici Slovence izdelovali državne simbole, pravljičarka Zlata iz Cankarjeve knjižnice pa jih je popeljala v čarobni svet pravljic. Obiskovalci so lahko poskusili kok-tejle mojstra Aleša Ogrina, se posladkali s palačinkami, svojo srečo poizkusili na srečelovu z bogatimi nagradami, se pomerili na tekmovanju v pikadu in balinanju pod vodstvom lokalnega društva upokojencev, preizkusili nenavadno vrtljivo se mizo ter se zavrteli ob zvokih žive glasbe. »Na Lintvern se letos zaradi mokrega terena nismo odpravili, se je pa zato naš Lintvern - zmaj - spustil v dolino in pozdravil priseljene občane in domačine ter vse goste, ki so se zbrali v Starem malnu,« je še dodala Suhadol-nikova. Vesna Erjavec, foto gt Zahvala TD Blagajana se zahvaljuje vsem sodelujočim na tradicionalnem 3. srečanju priseljenih občanov z domačini, ki ste s svojim delom in prisotnostjo popestrili druženje, vsem, ki ste prispevali in tako omogočili srečelov, in še posebno hvala vam, ki se z nami trudite vsako leto. Hvala tudi Občini Vrhnika in županu Stojanu Jakinu za podporo ter ZIC Vrhnika za pomoč pri izvedbi prireditve. Izseljeniški piknik Podlipa in Smrečje z novo avtocisterno Podlipa, 6. avgust - Tokrat so v Podlipi tradicionalni Izseljeniški piknik začinili z uradnim sprejemom nove gasilske avto-cisterne, ki je v vas pripeljala že pred dvema mesecema. Ob tej priložnosti so lokalni gasilci novo rdečo lepotico počastili z gasilsko parado, govori in blagoslovom. Prireditev se je nadaljevala z družabnim programom. Najnovejša tehnična pridobitev v vasi je gasilska avtocisterna znamke Mercedes, ki zmore prepeljati 5000 litrov vode, pole tega pa ima še vrsto tehničnih dodatkov za lažje in optimalno delo gasilcev. Lepotica je v vas zapeljala že v začetku jun^a, tradicionalni Izse-ljeniški piknik pa so gasilci, ki bodo prihodnje leto praznovali 90 let organiziranega obstoja, izkoristili za njen uradni prevzem. Želja po ^ Í ' V" , ■ " 1 novem vozilu je tlela že dolgo časa, vendar so jo zaradi dragih vozil težko uresničili čez noč. Zato so gasilci, kot je povedal predsednik PDG Podlipa - Smrečje, Aleš Bradeško, več let načrtno v okviru različnih prireditev in akc^ varčevali denar za drago investic^o, seveda pa so za pomoč morali zaprositi tudi krajane, za kar se jim zahvaljujejo. Tako so od 187 tisoč evrov vredne investic^o v društvu zbrali 30 %, preostali delež pa sta primaknili vrhniška občina in gasilska zveza. Slovesen dogodek uradnega sprejema nove avtocisterne so gasilci obeležili z gasilsko parado, ki so se jo udeležila sosednja društva in druga okoliška društva. Na slovesnosti je Bric Trček, podpredsednik GZ Vrhnika, označil ta dan za praznik Podlipe in Smrečja, »^ ter prav tako za Gasilsko zvezo Vrhnika.« Slav- nostni govornik Vinko Keršmanc, poveljnik vrhniške gasilske zveze in reg^e, je dejal, da so podlipsko-smreški gasilci še enkrat dokazali, iz kako dobrega testa so. Za podkrepitev teze je navedel njihove uspehe na gasilskih tekmovanjih, pridno nabiranje sredstev za novo vozilo in pripravljenost za sodelovanje na in-tervenc^ah. Viktor Razdrh iz občinske civilne zaščite pa je fantom zaželel čimprejšnje strokovno usposobljenost za upravljanje z novim vozilom, ker bodo le tako novo tehniko lahko tudi najbolje izkoristili. V sklepnem delu slovesnosti so botrom in darovalcem podarili zahvale, župnik Anton Gradišek pa je vozilo blagoslovil. Po uradnem delu je sledila veselica z Ansamblom Javor in sekstetom Odoica. (gt) Slovesnost prevzema nove avtocisterne so popestrili z gasilsko parado. Slavnostni trak je prerezal poveljnik zveze in reg^e Vinko Kerš-manc. Aplavz novi avtocisterni 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhničan osvojil bron na mednarodni matematični olimp^'adi V Amsterdamu na Nizozemskem je od 16. do 24. jul^a potekala 52. mednarodna matematična olimpiada. Med skoraj 600 tekmovalci iz 101 države se je z zelo zahtevnimi matematičnimi problemi spoprijelo tudi šest slovenskih srednješolcev. Vrhničan Veno Mramor je osvojil bronasto medaljo in je bil tako tudi najuspešnejši slovenski tekmovalec na tej olimpjadi. Ekipo iz Slovence so zastopali tr^e d^aki gimnaz^e Bežigrad ter tr^e d^aki Prve celjske gimnaz^e. Poleg enega brona so pohvale prejeli še Celjanka Neža Žage - Korenjak ter Venova bežigrajska kolega Nik Jazbinšek in Matjaž Leonardis. vsakem tekmovalnem dnevu treba reševati po tri, za katere so bile odmerjene štiri ure in pol. Preostali dnevi so bili namenjeni druženju, izletom po Nizozemski ter seveda dvema formalnima dogodkoma, začetku tekmovanja ter razglasitvi rezultatov. mednarodno matematično olimp^ado organizira argentinska Mar del Plata. Vendar za naše mlade matematike letošnjih izzivov še ni konec. V začetku septembra jih čaka srednjeevropska olimp^ada v Varaždinu na Hrvaškem. (nč) Slovenska ekipa na olimpiadi Slovenska ekipa je na pot krenila že nekaj dni pred olimpiado. V Zuerichu so namreč skupaj s švicarskimi kolegi opravili še zadnje priprave. Tekmovanje v Amsterdamu je bilo razdeljeno na dva dni. Od skupno šestih nalog je bilo v Zmaga je odšla v Nemč^o. Lisa Sauermann je edina rešila vse probleme, kar je vsekakor velik uspeh za dekleta, ki jih je bilo med vsemi tekmovalci le približno desetina. Gledano ekipno pa je največ točk dosegla Kitajska. Naslednje leto Vrhničan Veno Mramor je osvojil bronasto medaljo in je bil tako tudi najuspešnejši slovenski tekmovalec na tej olimpiadi. Narodne noše v Beljaku Tudi letos so se člani Sekc^e narodnih noš pri Turističnem društvu Blagajana udeležili mednarodnega festivala narodnih noš v Beljaku, ki poteka vsako prvo avgustovsko soboto. Festival je bil že 68. po vrsti. V prejšnjih letih so se tja odpravili skupaj s kamniško skupino in zato tudi nastopili pod njihovim znakom. Lani pa so se naše narodne noše prvič udeležile festivala samostojno pod vrhniškim znakom in s seboj povabile otroško folklorno skupino s Stare Vrhnike. Letos so se nam pridružili tudi člani Folklorne skupine Cepci in ljudske pevke Trlice iz Ligojne. Avtobus je bil poln, a v Beljak smo se odpeljali kar z dvema. Rekli smo: »Zakaj ne bi dali priložnosti še tistim, ki bi si želeli festival ogledati in uživati ob pogledu na pisano povorko narodnih noš iz cele Evrope in zraven še doživeli utrip res pestrega dogajanja v Beljaku.« In smo se odpeljali, doživeli preveč, da bi lahko vse opisali. No, nekateri smo sicer dejali, da bi lahko tam ostali čez noč in bi se ob zvokih tudi slovenske glasbe - predvsem Avsenikove, slastne ponudbe na mnogih stojnicah, zabavnih in adrenalinskih doživet^ imeli lepo še dolgo potem. V povorki, kjer je po oceni sodelovalo okrog sto skupin, je bila Slovenca res dobro zastopana, zvoki harmonike in vriskanje pa obvezna zvočna kulisa. Našo skupino pa tudi mnoge druge so zastopali predstavniki vseh generac^, od malčkov do dam in gospodov častitljivih let. Torej se nam ni bati, da bi ljudsko izročilo tonilo v pozabo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gospe Ivani Logar, dolgoletni vodji sekc^e narodnih noš za njeno vztrajnost in prizadevanje pri ohranjanju te tradic^e. K vzdušju so prispevali vsi udeleženci povorke. Zahvaljujemo se tudi Občini Vrhnika in ZIC za podporo. Greste drugo leto z nami? TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Naši podjetniki Najbolj pasji salon na Vrhniki Vrhnika - Pasje frizerstvo smo pred leti spremljali v rumenih rubrikah, potem se je prvi pojavil tudi v Slovenji, zdaj pa sta dva že na Vrhniki. Enega takih, Najbolj pasji salon, je julja odprla domačinka Petra Grom, ki želi, da bi bil salon veliko več kot zgolj »pasji frizeraj«. Petri je bilo kot študentki antropolog^e in etnolog^e kmalu jasno, da v okviru svojega poklica verjetno ne bo nikoli našla službe. »Veliko sem razmišljala kaj znam, kaj bi sploh lahko počela. Nekako sem kot zaprisežena ljubiteljica psov začela razmišljati o lastni pasji šoli, a se je izkazalo, da je to sezonsko delo, jaz pa sem potrebovala nekaj preko celega leta.« Kot pravi, je ideja o pasjem frizerstvu prišla spontano, nekoliko pa se je zapletlo pri izobraževanju. »Odšla sem na Dunaj, kjer sem v okviru mednarodno priznane šole pridobila poseben certifikat za opravljanje tovrstne dejavnosti in pa tudi kar nekaj praktičnih izkušenj. Po prihodu v domovino sem zaposlitev našla v ljubljanskem zdravstvenem domu za živali, še vedno pa je tlela želja po nečem svojem.« Želja se ji je uresničila, ko je v središču Vrhnike naletela na prazen prostor, ki so ga lastniki oddajali v najem. »Ko sem domačim povedala za svoje ambic^e, so mi nemudoma stopili ob stran, za kar sem jim res hvaležna.« V dveh mesecih je nekdanja turistična pisarna zadišala po pasjih šamponih. »Seveda sem bila v začetku negotova. V bistvu sem še danes, saj nikoli ne veš, kako ti bo v tem kriznem obdobju reces^e sploh šlo. Kljub temu pa me je že od samega začetka navdihoval podatek, da so ljudje pripravljeni vedno več dati za svoje ljubljenčke, pa naj bodo to otroci ali pa štirinožci,« pravi Petra, ki se skozi konkurenco salonov poskuša prebiti na način, da bi bil njen salon drugačen od drugih. »Posebnost mojega salona je v tem, da so lahko stranke zraven, ko strižem psa. Marsikje drugje ne smejo biti. Zakaj ne, morate vprašati njih. Pri meni je bistveno, da se tako stranka kot pes dobro počutita. Zato psa pustim, da dodobra ovoha salon, pohištvo in se postopoma sprosti. Veliko se z njim tudi pogovarjam. Striženje je namreč za pse, ki so nevajeni tega početja, zelo stresno, zato je nujno, da mu postane salon domač. Ker sicer ga naslednjič lastniki ne bodo več spravili skozi vrata.« Striženje, odstranjevanje odmrle dlake, razčesavanje, kopanje, krajšanje krempljev, čiščenje ušes, nega blazinic in smrčka, nega zob in urejanje intimnega predela po navadi Petra Grom, »najbolj pasja frizerka« v mestu traja pol drugo uro, je pa odvisno od stanja štirinožca. Če je ima kopico vozlov, se lahko nemudoma zgodi, da je zanj potrebno še enkrat toliko časa. Petra sprejema tudi dolgodlake morske prašičke, mačke in druge hišne ljubljence, ki jim pritiče tovrstna nega. Je pa po Petrinih besedah med mački in psi kar velika razlika. Prvi so veliko bolj problematični, saj jim umivanje ne diši preveč. Petra opaža, da so stranke večinoma dveh vrst: nekateri hočejo lepe pse, drugi pa hočejo zdrave. V primeru slednjih pripeljejo povsem običajne pse, torej ne nujno pudle, za katere si zažel^o nege. Konec koncev je vedno več psov tudi v hišah, zato je prav, da so primerno vzdrževani. »Najbolj pa me veseli, ko se vračajo stranke, ki so se prvič oglasile tako bolj spotoma, potem pa so se zavoljo dobrega počutja in izgleda psa odločile, da se še vrnejo. To pomeni, da so se vrnili zaradi psa in ne zaradi sebe, kar je najbolj prav,« še pravi Petra, ki v prihodnosti namerava za otroke organizirati tudi posebne učne urice kako skrbeti za psa. Najbolj pasji salon v mestu boste našli na Sodn^skem trgu v središču Vrhnike. (gt) Novi lesk vrhniških športnih dvoran Vrhnika - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je med počitnicami poskrbel za kar nekaj obnovitvenih del v vrhniških športnih dvoranah. Tako Slomškova kot dvorana pri OŠ Ivana Cankarja sta bili deležni obnove parketnih površin. Izbrani izvajalci del so jih prebrusili, na novo gole.« Ne glede na opravljena dela, pa športne dvorane še vedno kličejo po novih investic^ah. »V športni dvorani pri Cankarjevi šoli bo potrebno dokupiti še pomožni semafor in zamenjati svetila. V eno od športnih dvoran pa si želimo Brušenje parketnih površin v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. polakirali in zarisali črte. Daniel Cukjati, ki na zavodu skrbi za področje športa, je pojasnil, da so pri risanju črt upoštevali nova košarkarska pravila in želje pedagoških delavcev po bodisi novih igralnih črtah bodisi po racionalizac^i le-teh. »V športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška smo imeli do sedaj kar nekaj pripomb, da igralne površine drs^o. Novi lak naj bi to anomal^o odpravil,« pravi Cukjati in dodaja, da so dodatne črte zarisali tudi v telovadnici Partizan, in sicer za mini rokomet. »Poleg tega smo v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja montirali nove koše, v telovadnici Partizan pa Med počitnicami so bile obnove deležne tudi moške sanitarne v Cankarjevem domu. postaviti tudi umetno plezalno steno, ki jo Vrhnika še nima,« še dodaja Cukjati. Vendar pa ti obnovitveni posegi niso bili edini, ki so potekali čez poletje v objektih s katerimi upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. V Cankarjevem domu so obnovili moške sani-tar^e, ki v prejšnjem stanju osrednjemu vrhniškemu kulturnemu hramu zagotovo niso bile v ponos. Veliko truda pa je bilo vloženega tudi v pr^avo za sredstva na javnem razpisu, s pomočjo katerih bi se lotili celovite obnove Kašče v Verdu. Naj spomnimo, da so na Kašči lani že zamenjali streho.(gt) 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Naravna Najceneje v Sloveniji! \ BREZ TVEGANJA-100 % Vračilo denarja - Dostava v 24 urah po vsej Sloveniji! Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov. Sestavine Rasins Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju ' krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodej no pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška. Način pošiljanja ? 1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov) 2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem) MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem im^el kakih posebnih težav z erekcijo^ vsaj tako sem mislila Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadil mislil sem, mogoče bo to nekaj novega^ Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage^ Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem seje dotaknil in povem vam^ lepo^ nisva šla nikamor^ lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči^ kar sijale so, to meje še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, seje odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico^ tam pa še enkrat vse! Od začetka^ Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa seje kadila kavi-ca^ točno taka kot jo imam najraje^ V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček^ bil je lep dan^ Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj meje morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, meje nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usi mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normal-^ no funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam. Miha- Star sem 48 let in menda je normalno, da imaš v teh letih težave. Za težave običajno iščeš rešitve. Našel sem prvič v življenju terno. Maksimalna rešitev je Raging Bull tableta. Prvo sem vzel ob 21. uri zvečer po tem, ko sem preveril, da je žena pripravljena -bolj na než,nost kot na akcijo v postelji. Ženi seveda nisem povedal, da sem kupil oz vzel tableto. Cez eno uro seje začelo v kadi kjer sva bila skupaj. 30 minut mi je obdelovala mojo neverjetno dolgo in trdo moškost... Ko sva prišla v posteljo seje zadeva nadaljevala in po slabi uri sem se odločil, da bo potrebno zaključit, saj je bila žena že sumni-čeva. Ob dveh ponoči seje zadeva ponovila in nato naslednje jutro in ravno tako naslednji večer s tem, da ne več tako intenzivno. Cez tri dni sem zadevo ponovil na podoben način. Zadeva je fantastična in čudovita. Žal mi je, da je nisem imel že pred 30 leti saj takratna spolna moč, ko je bila na višku, je senca tistega kar se ti zgodi sedaj po eni sami tableti RB Stojan- Želim se vam samo zahvaliti da ste nam omogočili dobavo tega zelo dobrega izdelka zadeva res deluje enkratno zato jo priporočam vsem ki imajo podobne težave z erekcijo kot jaz .Najprej sem začel z uživanjem viagre pa meje vedno čez nekaj časa začela močno boleti glava .Šel sem k zdravniku da mi je za spremembo predpisal cialis vendar tudi te so pokazale stranski učinek čez tri ali štiri dni po zaužitju sem začel čutit hude bolečine v mišicah najbolj v nogah.Sedajpa sem slučajno našel na spletu kapsule raging bull in odločil sem se da jih preizkusim. Po uporabi sem bil nadvse navdušen nobenih težav nisem opazil a učinek je bil pa zares fantastičen. Zelo dolga in močna erekcija predvsem pa zelo zelo zadovoljna part nerka. Tako da brez dvoma izdelek ocenjujem z čisto desetko in ga toplo priporočam vsem ki imajo podobne težave lep pozdrav Ivan- Preizkusil, in resnično deluje. Pri 45 mi je korenjak enkrat odpovedal n bil sem zelo zelo razočaran. Ali je to bilo zaradi preveč popitih energijskih napitkov ne vem. Iskati sem začel za viagro, cialisom ali kaj podobnim. Vse se mi je zdelo kar drago. Potem pa naletim na ragingbulL Naročim, probam, neverjetno. Že po 15 minutah se je korenjak začel odzivati kar sam od sebe, neka toplina, ščemenje in potem zelo dolg seks. Res neverjetno, sploh ne vem če bi še brez njega, res. PREDNOSTI Naravnih tablet Raging Bull: ZA MOŠKE IN ŽENSKE! 031/246-816 Dežurni telefon dosegljiv vseh 24 ur/dan vse dni v tednu!!! Oglas ni jezikovno pregledan. 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Komisya za lepše okolje na delu Tokrat se vam člani Komisye za lepše okolje oglašamo s terena. Pregledali smo Staro Vrhniko, Ligojno, Podlipo, Smrečje, Drenov Grič, Lesno Brdo, Bevke, Blatno Brezovico, Sinjo Gorico, Verd in Vrhniko. Lahko rečemo, da smo si ogledali vse kotičke naše občine. Tudi letos ste nam pomagali s svojimi predlogi. Hvala za vaše sodelovanje. Naša pravila smo že nekajkrat predstavljali v Našem časopisu. Letos smo opazili naslednje. Vse, kar člani Komis^e za lepše okolje opazujemo in opazimo, ujamemo v fotografski aparat. Naše delo je prostovoljno in kar veliko ur porabimo skozi leto za opazovanje naše okolice. Fotografije, ki nastanejo na terenu, predstavimo vsem članom upravnega odbora Turističnega društva Blagajana v avgustu. Naše delo poteka nekako takole: fotografiramo hišo in njeno okolico ter zanimive kotičke, ki nas prepričajo. Vtis ob letošnjih izbranih hišah, kmetyah, skalnjakih in starih obnovljenih objektih je urejenost celotne okolice. Pregledali smo njihove kotičke in marsikatera hiša na svoji parceli skriva urejen vrt in veliko cvetja tudi na travnikih in vrtovih. Opažamo, da letos v času, NAJLEPŠE UREJENE HISE ko smo bili na terenu, ni bilo zelo bogatega cvetenja. Vsako leto vam predstavimo hišo s sprednjega dela, tistega, ki ga opazite s ceste. Zelo pomembno je, kdaj fotografiramo hišo. Včasih nam ne uspe narediti najlepše fotografije, ki bi prepričala. Pri nekaterih hišah imajo bogato zasaditev dreves okrog in okrog, tako da je težko posneti fotografijo. Vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo in ima svojo zgodovino. Končno fotografijo posnamemo v avgustu, po seji upravnega odbora. Letos je to delo opravil gospod Simon Seljak, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Dolžni smo tudi pojasnilo glede večstanovanjskih hiš v Občini Vrhnika. Po pregledu večstanovanj-skih hiš, blokov ugotavljamo, da v naši okolici ni objekta, v katerem bi vse stanovalce družilo veselje do cvetličenja balkonov in oken. Vsaka stanovanjska skupnost je po našem mnenju lahko izjema. Pri nekaterih smo opazili neurejenost okoli zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Lahko pohvalimo nekatere stanovalce blokov, ki pridno skrbjo za svoj kotiček na balkonih, oknih in na zunanjih površinah. Opazili smo, da imajo pri nekaterih pr^azne stanovalce, ki kar tako mimogrede poberejo smeti tudi za drugimi. Vsem takim izrekamo pohvalo in želimo, da se stanovalci združbo in nas presenetyo z najlepšim blokom. Letos nismo podelili blagajane v tej kategoryi, morda jo bomo v naslednjem letu. Pri opazovanju Vrhnike ugotavljamo, da bi bilo mogoče še marsikaj urediti in ocvetličiti, da bi bil naš kraj pr^aznejši do nas in do vseh obiskovalcev, ki zaidejo na Vrhniko. Če vas pot zanese po Slovenci, lahko opazite kraje, ki so veliko bolj urejeni, kot je naše mesto. Kot primer naj bo Ribnica na Pohorju, kjer so ocvetličili tudi javno razsvetljavo. Zelo zanimivo in pryetno, ko se pripelješ v občino. Želimo si predvsem, da bi javne površine cvetele v cvetju in ne plevelu. Tudi Cankarjev spomenik nam ne more biti v ponos s svojo zunanjo podobo. Navkljub vsemu ugotavljamo, da se »stari« dobitniki blagajan trudno in pridno urejajo svojo okolico. Naš namen nagrajevanja je spodbujanje urejenosti vaše hiše in okolice. Večinoma opazujemo dlje časa in če r se trudite, vas nagradimo, čeprav še nimate tlakovanega dvorišča. Zavedamo se, da je vsako delo povezano tudi s finančnimi stroški. Za vse, ki imate pomisleke, prosimo, da nas obveščate o najlepših hišah, drugih stavbah in tudi sami pripomorete k našemu izboru. Naše delo smo končali. Hvala vsem, ki ste nas pryaz-no sprejeli in nam dovolili vstopiti na vašo posest. Predstavljamo vam prejemnike blagajan za leto 2011. Čestitke vsem nagrajencem! Za Komis^o za lepše okolje TD Blagajana, Anita Čretnik, foto: Simon Seljak NAJLEPŠI OBNOVLJEN OBJEKT IN SKALNJAK 7 1 Mar^a Grampovčnik, Tržaška cesta 44, Vrhnika Irena in Borut Birtič, Jerinov grič 55, Zaplana Helena Rot, Drenov Grič 57b, Vrhnika Mar^a in Franci Modr^an, Raskovec 37, Vrhnika NAJLEPŠA KMETIJA IN NAJLEPŠI STAR OBNOVLJEN OBJEKT Izidor Fortuna, Pod Hruševco 6, Vrhnika — i-. Irena in Marko Mele, Bevke 24. b, Vrhnika Maj da in Albin Nagode, Stara Vrhnika 141, Vrhnika Krečansko društvo bolnikov in invalidov, Zaplana 30, Vrhnika Marija in Anton Mihevc, Drenov Grič 16, Vrhnika Družina Gostiša, Blatna Brezovica 2, Vrhnika Marija in Tomaž Končan, Pot v Močilnik 3, Vrhnika Tatjana Turk, Sternenova 7, Vrhnika Mira in Srečko Ugovšek, Smrečje 11, Vrhnika Tanja Jereb in Uroš Mihevc, Smrečje 8, Vrhnika Irena in Marko Biščak, Verd 210, Vrhnika Družina Cimprič, Mala Ligojna 16, Vrhnika Branka in Milan Novak, Smrečje 30a, Vrhnika Ida Frank, Sinja Gorica 24, Vrhnika Darja in Boris Smrtnik, Gabrče 35, Vrhnika Edvard in Vesna Fortuna, Smrečje 15, Vrhnika Marjetka in Peter Gutnik, Betajnova 15a, Vrhnika 8 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Center za ravnanje z odpadki Vrhnika Javnosti ponovno odprli vrata Vrhnika, 4. july - V soboto so v družbi CRO Vrhnika pripravili ogled Centra za ravnanje z odpadki in ogled kompostarne. Občanke in občani so si tako lahko osebno ogledali tehnologyo kompostiranja bioloških odpadkov in sortirnico koristnih odpadkov. ločili, da lokalni skupnosti pobliže predstavijo kje, kako in na kakšen način ti odpadki končajo. »Nad odzivom občank in občanov Vrhnike smo bili pr^etno presenečeni, obiskalo nas je okoli 150 ljudi, med njimi so bile tudi družine s predšolskimi otroki,« je povedal Marko Kocjančič, direktor CRO Vrhnika in dodal: »Še posebej nas veseli dejstvo, da so se obiskovalci lahko na lastne oči in nos prepričali, da naša kompostarna ni vir smradu, ki ga občasno za-vonjamo na Vrhniki. Ljudje so se lahko prepričali, da zaprt sistem delovanja, odsesavanje in prečiščevanje zraka ter uporaba biofiltra očistijo zrak v tej meri, da že v neposredni bližini kompostarne nepr^etnih vonjav praktično ni.« Zaposlene v CRO Vrhnika je razveselilo tudi dejstvo, da ljudi vse bolj zanima, kako končajo njihovi odpadki ter so vedno bolj ekološko ozaveščeni ter pripravljeni vložiti več truda v ločevanje odpadkov na izvoru. (gt) Center za ravnanje z odpadki Vrhnika Prvega jul^a je namreč začela veljati uredba o ravnanju z biološko ragradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki zahteva ločevanje in prepoveduje odlaganje vseh biološko razgradljivih odpadkov, zato so se v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki od- Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika se zahvaljuje Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika za sponzorstvo pri organizac^i vsakoletnega sejma Vse za vrt in dom. Center namreč vsako leto podari našim občanom na desetine brezplačnih vreč komposta. Po 66. letih Pokopali prve tri žrtve poboja na Konfinu Velika Ligojna, 22. july - Po več kot pol stoletja so svojci v Veliki Ligojni spominsko pokopali ostanke treh trupel iz poboja na Konfinu, in sicer brata Janeza in Jakoba Borštnika ter Jožeta Verbiča. Vsi trije so se po 15. maju 1945 javili kot civilne osebe na komando mesta Logatec, kjer so jim odvzeli svobodo in jih poslali v centralne zapore na Poljanskem nasipu. 24. ju-l^a 1945 so jih priključili skupini ranjencev (vseh skupaj jih je bilo 88) iz vojaške bolnice, ki so jih odpeljali v neznani kraj v Slovenci. Na srečo je spisek ranjencev, z vključno imeni Borštnikov in Verbiča, iz pisarne dr. Tavčarja pridobila bolniška sestra Mar^a Kranjc (Kolesarjeva) oziroma sestra Jedrt. Spisek, ki je bil podlaga za nadaljnjo raziskavo, je izročila Lešnjakovi iz Bevk, ta pa ga je posredovala dr. Lovru Šturmu. Slednji je skupaj z jamarji ugotovil, da so v breznu na Konfi-nu trupla umorjenih ranjencev, ki so bili na omenjenem spisku. To so potrjevali številni predmeti, ki so jih našli v okolici in samem breznu. Komis^a za grobišča pod vodstvom zgodovinarja Jožeta Dežmana in antropologinje Petre Leban Seljak in arheologa Draška Brezno pri Konfinu pri Grčaricah na Konfinu. S tovrstnimi dejanji je tedanja boljševiška ideología prizadela najmanj 35 % Slovencev - tistih, ki se niso strinjali z njo. Kot član komis^e Združenja žrtev komunističnega nasilja sem ves čas osebno spremljal izkop posmrtnih ostankov ranjencev, saj je bilo več kot trideset usmrčenih iz bližnje okolice Vrhnike: od Brezovice, Borovnice, Rovt, Žirov do Dobrove. Spominski pokop v Veliki Ligojni naj bo za vse nas opomin, da se tovrstni nezakoniti dogodki ne bi nikoli več ponovili. S tem člankom nisem imel namena, da po toliko letih ponovno preštevamo kosti žrtev, hotel sem le poudariti, da ima vsak Slovenec pravico do groba in normalnega pokopa. Na žalost je za nekatere vse to obrobna oz. drugorazredna tema. Za konec bi napisal stavek, ki sem ga že večkrat izrekel: »Vsi tisti, ki smo bili prizadeti od tistih, ki so bili orodje boljševiške ideolog^e, in pozneje od tako imenovane re-voluc^e, lahko odpustimo vsak po svoje, le tega ne moremo in ne smemo pozabit^.« Zvone Šemrl Fotografije in posmrtni ostanki bratov Janeza in Jakoba Borštnika ter Jožeta Verbiča iz Velike Ligojne Josipoviča je ob izkopu ugotovila, da je bila starost izkopanih večinoma med 20 in 25 let, vsi so bili v zapestju zvezani z žico, ustreljeni v glavo ali zatilje. Nekatere pa so verjetno zmetali v brezno žive. Za Borštnika in Verbiča je bila opravljena raziskava DNK, ki je potrdila sorodstvo s tremi družinami iz Velike Ligojne. Povelje in nalog za zločinsko usmrtitev je izdal general Mat^a Maček, tedanji poveljnik OZNE za Slovenko, v mapi tovariša Mitje Ribičiča pa so preiskovalci našli tudi spisek pomorjenih Spomini se bude Srečanje sošolcev '27 in '28 Vrhnika, 4. jun^ - Na Kurenu pri Slavcu smo se na dobrem kosilu ponovno zbrali sošolci generac^ 1927 in 1928. Bilo nas je »korajžnih« deset, od tega osem žensk in dva moška. Naših letnikov je živih sicer več, vendar so nekateri tako slabega zdravja, da se takih srečanj žal ne morejo udeležiti. Sicer pa tudi nas deset nismo ravno najboljšega zdravja, vendar dovolj, da se enkrat na leto srečamo, potožimo drug drugemu, kaj vse nas boli, in kakšno veselo rečemo. Naša generac^a je doživela in preživela štiri države. V šolo smo začeli hoditi v Kraljevini Jugoslav^i, leta 1934, in 9. oktobra smo že jokali skupaj z gospo učiteljico, ko nam je prebrala, kako so v Marseillu ustrelili našega kralja Aleksandra. V sedmem razredu smo doživeli okupac^o, saj so naše ozemlje leta 1941 okupirali Ital^ani. Po njihovi kapitulaciji, leta 1943, so nad nas prišli Nemci, dobri dve leti pozneje pa smo z letom 1945 in svobodo dočakali novo socialistično državo. Več naših sošolcev je bilo v internac^i, nekateri so bili v partizanih, drugi pri domobrancih, nekaj jih je celo vzela vojna. Tisti, ki smo ostali, smo se po vojni začeli zaposlovati, začeli smo graditi, saj je bilo veliko porušenega, potrebnega obnove. Večino nedelj se je udarniško delalo, zvečer pa plesalo. Toliko, kot se je po vojni preplesalo, se do danes ni nikoli več. Začeli smo graditi zadružne domove, ceste, železnice. S splošno obnovo naše države so prišle petletke: ko se je končala ena, je prišla druga. S tem je prišlo tudi delavsko samoupravljanje, vsi ljudje so bili zaposleni, gradili so svoje hiše, kdor je takrat začel graditi hišo, jo je tudi zgradil, saj smo si med seboj pomagali ^ Potem so prišle proste sobote, nastale so ekonomske enote, prišli so tozdi, sozdi ^ Kar naprej se je nekaj dogajalo. Tako smo se mi postarali in prišli do plebiscita ter svoje države, do naše lepe Slovence. Vsi smo je bili veseli. Cedila se bosta med in mleko, ko bo naš denar ostal v naših rokah in ne plaval po Savi do Beograda ali še naprej. Toda počasi so prihajali razni tajkuni in menedžerji, ki so delali in delajo le zase ter bogat^o na račun drugih, ki pa dandanes zelo slabo živ^o ^ Ampak, mi, starejši, se ne damo in upamo, da se prihodnje leto spet srečamo, malce pokritiziramo, se pogovorimo o tem in onem ter zopet potožimo, kaj in kje vse nas boli. Urban Ban Srečanje borcev Dolomitskega odreda Vrhovci, 1. jul^ - 18. srečanje po vrsti je potekalo v Gostilni Pečarič, katerega se je udeležilo okoli štirideset še živih bork in borcev te partizanske enote in njihovih sorodnikov. Vabilu na srečanje sta se odzvala tudi poslanec Državnega zbora Janez Kikelj in predsednik glavnega odbora ZB Slovence tov. Janez Sta-novnik, ki je ob tej priložnosti vse udeležence pozdravil in tudi sicer spregovoril nekaj kritičnih besed tako kot on tudi sicer zna. Samo srečanje je začel s pozdravnim nagovorom borec Dolomitskega odreda tov. Janez Rozman z Vrhnike, ki je vse do letos kot predsednik odbora skupnosti DO vsako leto v začetku jul^a poskrbel za tovrstna srečanja. Ob tej priložnosti je na kratko opisal bojno pot te enote in še enkrat spomnil vse prisotne, da je DO dal kar šestnajst narodnih herojev, v vsem obdobju NOB-ja pa je v njem »parti-zanilo« 394 bork in borcev (po navedbah iz knjige Rudolfa Hribernika - Svaruna Dolomiti v NOB). Na koncu pozdravnega nagovora je tov. Rozman vse prisotne obvestil, da zaradi starosti in bolezni ne more več uspešno opravljati dela predsednika skupnosti bork in borcev DO in hkrati predlagal, naj to funkc^o prevzame Miran Stupica z Vrhnike, ki je tudi sicer dolgoletni član ZB, izročil prapor Dolomitskega odreda v čuvanje Miranu Štupici, ki se je vsem zahvalil za zaupanje in veliko čast, hkrati pa vse seznanil, da se bodo počasi začele priprave za organizacijo proslave ob 70. obletnici ustanovitve 1. Miran Štupica je sprejel prapor Dolomitskega odreda in s tem tudi vodenje odbora skupnosti Dolomitskega odreda. predvsem pa je veliko mlajši. Prisotni udeleženci so predlog tov. Rozmana soglasno podprli. Hkrati je najstarejši udeleženec srečanja, borec DO tov. Dolfe Malavašič, star 102 leti z Vrhnike, slovesno Dolomitskega odreda. Po vsej verjetnosti bo proslava v OŠ na Vrhovcih v Ljubljani, saj bo le-ta združena s proslavo, posvečeno ital^anskemu požigu Brda in Vrhovcev. (nč) Vrtec Vrhnika Dan športa v Enoti Želvica V dopoldanskem času junija smo se oddelki 1 do 2 leti odpravili in izvedli načrtovano gibalno dejavnost na travnati površini pred vrtcem. Pobirali smo žoge in jih nosili v pripravljene zaboje. Pripravljen smo imeli tudi poligon. Otroci so premagovali ovire in iskali možnosti za reševanje gibalnih izzivov. Otroci iz oddelkov 2 do 3 leta so svoje dejavnosti opravili na asfaltu. Potekale so štafetne igre: prenašanje žog okrog ovir in met ^v zaboj, vožnja s tekalnimi kolesi okrog postavljenih ovir. Štafetne igre so bile organizirane tako, da ni bilo nepotrebnega čakanja. Otroke smo navajali na upoštevanje pravil, spoznavali pa smo tudi pomen sodelovanja v igralni skupini. Za vse otroke smo pripravile medalje, ki smo jih razdelile v svojih skupinah. Za prjetno vzdušje smo otrokom pripravile presenečenje. Skupaj z njimi smo prvič obirali češnjo na našem igrišču, po sveže pokošeni travi smo hodili bosi, se kotalili in obmetavali s travo. Strokovne delavke smo pri tem poskrbele za varnost pri gibalnih dejavnostih in za napitek. 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankar bi bil ponosen! Odgovor na prispevek v Slovenski kroniki Kdor je 13. julya 2011 gledal Slovensko kroniko, je lahko opazil »prispevek« Barbare Renčof z naslovom Kaj bi rekel Cankar? Vsi zaposleni na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika smo bili nad prispevkom zgroženi, zato smo se tudi pritožili na Novinarsko častno razsodišče, saj ocenjujemo, da je novinarka kršila številne člene Kodeksa novinarjev Slovence. V kratkem prispevku so bile navedene številne laži in polresnice. Že pred pripravo nas je novinarka kontaktirala ter napovedala prispevek o temi, ki je bila nato zgolj omenjena. Ostalega ni preverila, zato je objavila nepotrjene informac^e in ugibanja. Večino informac^ bi demontirali in ji predstavili pravilne podatke. Ker se ni potrudila pridobiti pravilne podatke, je več kot očitno, da je bil prispevek zrežiran z namenom, da bi prikazala zavod in delovanje zavoda v slabi luči. Prepričani pa smo v eno, v kolikor bi si novinarka vzela 10 minut časa ter zgolj prelistala jun^sko številko Našega časopisa ali prebrala kakšen članek na spletni strani www.vrhnika.si, določenih trditev v prispevku ne bi objavila. Neprofesionalen odnos je glavni razlog pritožbe na Novinarsko častno razsodišče ter pritožbe njenim nadrejenim. Čeprav smo prepričani, da je javnosti, ki bere Naš časopis jasno, da njene trditve ne drž^o, smo se odločili, da vam predstavimo kratek odgovor na prispevek. Trditev novinarja: »Občina Vrhnika nameni za njegovo delovanje vsako leto kar 800.000 €.« Občina Vrhnika je za delovanje zavoda (plače zaposlenih, plače javnih delavcev, materialni stroški zavoda in Cankarjevega doma Vrhnika, stroški računalniške opreme in opreme za vzdrževanje) v letu 2010 namenila 402.105,29 €. Ostala sredstva so bila namenjena programu in investic^skemu vzdrževanju. Če bi primerjala sorodne zavode po Slovenci, bi ugotovila, da je naš zavod med »najcenejšimi« v Slovenci. In prav tako v nadaljevanju ne bi dejala, da je »kar 15« zaposlenih, saj zavod iz lastnih prihodkov pokr^e 1,5 zaposlenega oz. 2,5 zaposlenega, če upoštevamo se sodelavca za Naš časopis. Za vodenje vseh programov v Cankarjevem domu Vrhnika, številnih športnih, kulturnih in turističnih prireditev, za vzdrževanje površin v upravljanju mora ekipa resnično dobro funkcionirati, da lahko vse postorimo. Trditev novinarke: »Na športnem področju je bilo narejenega bolj malo, bazen zaprt propada, pogoji za trening uspešnih mladih atletov so slabi.« Trditev, da je bilo na športnem področju narejenega bolj malo, absolutno ne drži. Od začetka delovanja zavoda, je bilo vloženih precej sredstev v prenove telovadnic. V športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika smo zamenjali Vsaka šola nekaj stane V dneh, ko pišem to kolumno, se je kljub počitniškemu miru politična kriza zgostila do točke, ko je vsem postalo jasno, da ni več poti nazaj. Za naslednji teden, še preden bo izšla avgustovska številka Našega časopisa, se napoveduje kar nekaj izrednih sej državnega zbora. Danes zjutraj pa je prišla še žalostna novica, da je umrl Andrej Bajuk, predsednik vlade leta 2000 in minister za finance v Janševi vladi. Bil je sin slovenskih staršev, ki so ob koncu druge svetovne vojne pobegnili pred komunističnim nasiljem. Po slovenski osamosvojitvi pa ga je kot mnoge druge izseljence domov pripeljala ljubezen do domovine. Ko je v času vladne krize leta 2000 z velikim spoštovanjem do odgovornosti prevzel funkc^o predsednika vlade, smo vsi v njem začutili preprostega in dobrega človeka, ki se nikakor ni imel za "najboljšega" ali celo "edinega" rešitelja države. Doživel pa je uničujoč medijski progrom, očitno zelo usklajeno voden iz enega samega zakulisnega centra. V teh dneh, enajst let pozneje, pa imamo ponovno krizo vlade, ki je trenutno kar brez petih ministrov. A sedanji premier kar naprej ponavlja, da je odgovoren pa tudi sposoben potegniti Slo-venjo iz krize. Ne vem, kdo še resno jemlje njegove besede, ko za to politično krizo krivi volivce, pri katerih - kot ugotavlja - se "soočamo z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa". No, volivci takšno presojo upravičeno pričakujejo predvsem od predsednika vlade. Njegova trditev, da je "najboljši menedžer, ki je edini sposoben Slovenjo popeljati iz krize", pa so deležne le še hudomušnega nasmeha ali norčavega komentarja. Pred dnevi je odstopila še ministrica za notranje zadeve, ga. Katarina Kresal. Kar dvakrat so vladne stranke zavrnile inter-pelacjo SDS, ki je ministrici očitala vrsto koruptivnih ravnanj, od bulmastifov do najema stavbe za nacionalni preiskovalni organ (NPU). Vsi očitki opozicje so bili seveda zavrnjeni, vlad- ne stranke pa so zavzeto dokazovale, kako zelo je ga. Katarina Kresal nedolžna. Spomnimo. Januarja 2010 je ga. Kresal brez javnega razpisa za potrebe NPU na Dimičevi 16 v Ljubljani sklenila najemno pogodbo s svojim prjateljem g. Igorjem Pogačarjem, ki je tudi sofi-nancer LDS-a in sodelavec gospoda Senice. Pogodbo je sklenila, čeprav je že imela zagotovljene nove državne prostore ne le za potrebe NPU, temveč tudi za vse druge službe policje in ministrstva na Litostrojski ulici v Ljubljani. Poslovnež Igor Pogačar je za nakup stavbe NpU najel posojilo, za katerega plačuje mesečni obrok 125.000 evrov, ga. Kresalova pa mu sedaj po najemni pogodbi plačuje 136.000 evrov na mesec. Gospod Pogačar bo po dvajsetih letih postal lastnik te stavbe, država pa mu bo morala še naprej plačevati tako visoko najemnino. Računsko sodišče je (očitno pod pritiskom interpelacje) 15. junja lani začelo postopek revizje pravilnosti tega najema in po dobrem letu ugotovilo, da obstaja tveganje, da je ministrstvo najprej sprejelo odločitev o najemu Pogačarjeve stavbe, šele nato pa izvedlo postopek, ki bi ta najem opravičeval. Končno se je odzvala tudi Komisja za preprečevanje korupcje, ki je v svojem načelnem mnenju, št. 2/2011, ugotovila, da sta izpolnjena oba elementa korupcje: kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb ter uresničitev pričakovane koristi subjektu iz zasebnega sektorja. Gre torej za koruptivno dejanje, ki je bilo storjeno "ugotovljenega" dne, na ugotovljenem kraju in na ugotovljen način. Zato je Jože Tanko v imenu poslanske skupine SDS javno povprašal generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja, ali lahko tudi v tem primeru pričakujemo vsaj enako zavzet predkazenski postopek, kot je veljal v primeru Patrje, ko naj bi šlo za podkupovanje Janše oziroma stranke SDS "neugotovljenega" dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način. Kot vedno bo epilog teh peripetj zopet jasno pokazal, v kakšni meri smo pravna država. Za zunanjega opazovalca je tudi to politično poletje en sam smeha vreden "resničnostni šou", za politično ozaveščene Slovence pa resno poglabljanje politične krize, ki se preveša v nacionalno tragedjo. Predsednik vlade je že brez petih ministrov. Vlada se mu je sesula praktično pred očmi, njegovi poslanci pa željo vleči to agonjo kolikor mogoče dolgo. Morda zaradi svojih osebnih koristi, morda pa zaradi koristi paradržavnega ozadja, ki najraje ribari v kalnem. Medtem pa se državi Slovenji, ki še v prvi krizi ni dosegla dna, že napoveduje drugi val svetovne gospodarske krize. Ni čudno, da ozaveščene državljane že popada jeza. Pred dopusti je SDS predlagala eno samo majhno spremembo ustave, na podlagi katere bi se v takih kriznih primerih lahko državni zbor z večino vseh glasov sam razpustil in posledično bi lahko predsednik države takoj razpisal nove (predčasne) volitve. Tudi to je koalicja gladko zavrnila. Jeseni se bo torej začela dolgotrajna mukotrpna pot do novih volitev, medtem pa se bo država še naprej nemoteno zadolževala in tonila v recesjo. S septembrom bo odstopil tudi predsednik parlamenta, dr. Pavel Gantar. Povsem korektna dločitev, saj je njegova stranka izstopila iz koalicje. Pahorjevim socialdemokratom ne bo lahko izbrati novega predsednika in pričakovati je, da se bo notranji institucionalni razkroj z vlade preselil tudi v parlament. Potem bo še težje najti kakršno koli racionalno rešitev vedno globlje politične in gospodarske krize. V začetku tega mandata je Pahor zavrnil možnost sporazuma z opozicjo za izhod iz krize, potem je zamudil možnost temeljite rekonstrukcje vlade, letos pa je vladni trojček očitno že zamudil racionalno in hitro možnost predčasnih volitev, ki edine lahko privedejo do rekonstrukcje oblasti po meri volivcev. Zdi se, da sedanji premier dogajanja le opazuje, komentira in čaka, kaj se bo zgodilo. To pa ni dovolj za predsednika vlade, pa čeprav zna lepo govoriti in nima težav s samozavestjo, da je "edini primerni menedžer". Volivci namreč od svojega izbranega vodstva upravičeno pričakujejo, da bo sposobno predvideti prihodnja dogajanja in pravočasno ukrepati ter sprejemati ustrezne odločitve. Upam, da smo se volivci pa tudi bodoči voditelji iz tega mandata vendarle nekaj naučili in ne bomo ponavljali istih napak. To bi bilo prehudo za Slovenjo! France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora Pogled z leve -poslanski premislek Pa je minil poletni čas. Čas vročine, praznih ulic in dopustov. Konec julija naj bi se umirilo tudi politično ozračje. Državni zbor je zasedal na predpočitniški seji, za tem so se začele parlamentarne počitnice. Uslužbenci Državnega zbora so razporedili termine prek meseca in odšli na zaslužen oddih. Prostore na Šubičevi in Tomšičevi v Ljubljani so večinoma zasedli razni obrtniki in mojstri. Seveda vse z namenom rednih vzdrževalnih del. Pa vse ni bilo tako mirno. Najprej je kot bomba odjeknila novica, da sta Računsko sodišče in pozneje Komisja za preprečevanje korupcje odkrila nepravilnosti pri najemu stavbe s strani Ministrstva za notranje zadeve za potrebe novoustanovljenega Nacionalnega preiskovalnega urada. Drugi pok je sledil z nepreklicnim odstopom notranje ministrice Katarine Kresal. Hvalevredna odločitev in visoko etično dejanje. A kaj, ko take situacje sploh ne bi smele nastajati. Kako se sploh lahko zgodi, da se vladni minister zaplete (kot zaenkrat kaže) v mrežo trgovine in kupčkanj? Ko sem na oddihu spremljal dogajanja in odmeve na omenjene dogodke, se me je loteval nekakšen strah, da v naši državi ni mogoče storiti praktično ničesar, v kar ne bi bili vpleteni tudi znanci in sorodniki. Notranja ministrica je le zadnja v vrsti takih zgodb in tudi njen primer ni najhujše vrste. Je pa takoj reagirala, kot se za pravega politika spodobi. Seveda ne smemo pozabiti, da je bil v izvedbo posla vpleten tudi takratni državni sekretar, sedanji šef protikorupcjske komisje, ki se je iz postopka preverbe pilatovsko izvzel. Na svojih stolčkih še vedno vztrajajo mnogi politiki, ki jim je bilo že tako ali drugače dokazano, da so storili vsaj moralno-etično sprevržena dejanja, da so se na račun države finančno ali kako drugače okoristili ali pa so preprosto celo kršili zakone. Nekaj jih sedi tudi v samem Državnem zboru. Ironično je, da ravno taki "predstavniki ljudstva" željo sedanji vladi in koalicji dokazovati razne nepravilnosti. Kakšno moralno pravico imajo obsojati tisti, o katerih so napisane knjige (pa kar nekaj osebnih izpovedi akterjev poslov v internetnih blogih) o njihovem sodelovanju v nelegalnih orožarskih poslih, tisti, ki so "pozabili" plačevati položnice, pa tudi tisti, ki javno in brez sramu lažejo v televizjske kamere? Na juljski seji smo obravnavali zakon, ki bo omogočil razkritje arhivov, vezanih na vse orožarske posle v času pred osamosvojitvenimi dogodki in po. Opozicja poskuša nečedne posle svojih izpostavljenih voditeljev opravičevati z raznimi lažmi, podtikanji in ponarejanji (kot po navadi). Pomešali so vse od ustanavljanja prve Demosove vlade, prek prvega postroja enote Moris, do odvzema orožja Teritorialne obrambe s strani JLA. Za vsem negativnim naj bi seveda stal Janšev večni zagnojeni trn v peti g. Milana Kučana. Ker naj bi bil obveščen o dejavnostih JLA in takratnih zveznih oblasti, naj bi izvršil nič manj kot narodno izdajstvo! Pozneje je predsedstvo Republike Slovenje odločilo, da je treba napadenima prjateljskima republikama Hrvaški ter Bosni in Hercegovini pomagati pri obrambi pred podivjano Mi-loševicevo soldatesko. Tudi z orožjem. S tem Janez Janša in njegova kamarila opravičujejo preprodajo orožja v imenu Slovenje za svoj lasten žep, pri katerem so z oderuškimi cenami in pogoji grdo izigrali naše prjatelje na Hrvaškem ter v BiH. Zato smo tam Slovenci še vedno vsi ožigosani kot vojni dobičkarji! Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je v svoji maniri vzel razpravo pri omenjeni točki kot odlično priložnost za lasten TV-nastop in promocjo "tranzicjske" demokratske stranke. Ob trkanju na čuječnost TV-gledalcev pa se je nekajkrat prav grdo zlagal! S po- stopki za sprejem zakona je zavlačevala (in še zavlačuje) prav Janševa SDS in ne koalicjske stranke (ki so predlagateljice zakona). SDS je izkoristila vse poslovniške možnosti za čim poznejši začetek sprejema zakona (le nevednež se ob tem sprašuje: "Zakaj le?"). Ko sem ga opozoril na očitno laž in pričakoval najmanj opravičilo predlagateljem zakona (če že ne tudi tolikokrat z njegove strani omenjenim TV-gledalcem), pa je v repliki natrosil nekaj paberkov o tem, kako se tudi sam kdaj zmoti in da v njegovem besednjaku (za razliko od drugih) obstaja tudi beseda oprostite. Ki pa je v kamere seveda ni izrekel. Njemu in njegovim je dovoljeno vse: lagati, ponarejati, sestavljati, pa še kaj. Sami željo postavljati etične in moralne standarde vsem in povsod. Ob tem ne izbirajo sredstev. Vse v cilju dosega do oblasti. Upam, da slovensko ljudstvo ni toliko zapeljano, da bi verjelo vsem takim političnim oportunistom, ki jih zanimajo samo oblast, moč in iz tega izhajajoč finančni dobiček za lasten žep. Naj bodo to padli ljubljanski tajkuni, strankarski prebarvanci in kameleoni, primerni za vse opcje, ali pa politiki s številnimi aktualnimi postopki pred sodišči (tudi v orožarskih zadevah v tujini). S tako oblastjo ima Slovenja žal že in le slabe izkušnje. Avtoritativni in arogantni način vodenja je svojsten predvsem za sedanjo največjo opozicjsko stranko, njihove napovedi za prihodnji mandat pa se sučejo okoli aktualnega madžarskega načina vladanja: odkrita diktatura ene avtoritarne politične opcje, podprta z ultranacionalističnim in ekstremno klerikalnim delom strankarske mavrice. Ob tem se lahko vsi vprašamo: je to Slovenja, ki smo si jo zamislili v osamosvojitvenih procesih, je to demokratična Slovenija, rojena v svobodomiselnem intelektualnem vrenju osemdesetih, je to Slovenja, ki je v prejšnjem sistemu za vse »vzhodnjake« predstavljala oazo odprtosti in svobode? Prepričan sem, da ne! Janez Kikelj, poslanec SD v Državnem zboru RS 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 igralne površine. Namesto trde plastične podloge smo položili nov parket. V letu 2009 smo v tej telovadnici zamenjali okna. Namestili smo zvočne absorberje, za kar so hvaležni vsi uporabniki telovadnice. Iz neuporabljenih prostorov nad tribunami smo uredili sodniške garderobe za potrebe tekmovalnega športa. Nakupili smo tudi novo športno opremo. V letošnjem letu smo prebrusili igralne površine in zarisali nova igrišča, ki ustrezajo normativom za igranje košarke ter ustregli želji športnih pedagogov po vrisu badminton igrišč. Poleg tega pa smo namestili tudi nove košarkarske koše. Uredili smo tuše in redno belimo garderobe ter ostale površine v dvorani. V Športni dvorani Partizan smo položili nov parket, ki je nadomestil parket iz 50-ih let. Namestili smo novo športno opremo: od letveni-kov, bradlje do rokometnih golov. Prizidali smo skladišče za opremo in zamenjali okna. Obnovili smo konstrukc^a strehe zaradi povesa stropa, prav tako smo prenovili garderobe in fitnes. K telovadnici smo prizidali poslovne prostore, ki nud^o prostor upravi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika vključno z Našim časopisom ter skupni računovodski službi zavoda in knjižnice. Sejno sobo souporabljajo športna društva in Športna zveza Vrhnika, ki jo ima na voljo praktično vsak dan od 17. ure dalje. V poslovnem delu objekta ima sedež tudi Karate zveza Slovence. V Športni dvorani pri OŠ AMS smo od konca leta 2008, ko smo jo dobili v upravljanje, obnovili kabine s tuši. Obnovili smo notranje stene dvorane in namestili zaščitne mreže ter opravili številna vzdrževalna dela. Letošnje poletje smo prebrusili dvorano in zarisali nova igrišča ter prelakirali z nedrsečim lakom. Za potrebe društev smo dokupili novo športno opremo. V zadnjih petih letih je tako Občina Vrhnika v športne objekte vključno s Športnim parkom Vrhnika (obnova košarkaškega igrišča, namestitev reflektorjev) investirala preko 770.000 EUR, zavod pa je dodal še preko 175.000 EUR, ki smo jih je pridobil na različnih razpisih ali pa s pomočjo trženja dvoran. Poleg celostne obnove dvoran smo začeli z različnimi športnimi programi. Od športnih prireditev, ki jih organiziramo z društvi, do počitniških programov, ki jih skupaj s Centrom za socialno delo Vrhnika ponujamo otrokom v času šolskih počitnic. Smo edini v Slovenci, ki s pomočjo sofinanciranja občine otrokom omogočamo dvomesečno - praktično brezplačno - preživljanje šolskih počitnic. Poleg vsega navedenega pa je v zadnjih letih moč zaslediti povečano aktivnost društev. Zasedenost dvoran se je v zadnjih letih povečala za več kot 20 odstotkov, tako da je več kot 30 odstotkov prosilcev za najem dvoran zavrnjenih zaradi premajhnih kapacitet dvoran. Na razpis za sofinanciranje športa se je v primerjavi z letom 2007 pr^avilo za 30 odstotkov več prosilcev, ki so pr^avili za dobro tretjino več programov. Zato smo v projektno nalogo tudi uvrstili pokrito večnamensko športno dvorano v Športnem parku Vrhnika, ki bi lahko služila tudi potrebam OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Izjava novinarke je še toliko bolj absurdna ob dejstvu, da sta se ravno v času snemanja prispevka obnavljali Telovadnica pri OŠ Ivana Cankarja in Športna dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška, v Športnem parku Vrhnika in v OŠ Ivana Cankarja pa se je programa, ki ga organiziramo s CSD Vrhnika udeležilo skoraj 100 vrhniških otrok. Glede na navedena dejstva trdimo, da se je na področju športa veliko naredilo in se še vedno veliko dela. Zavedamo se, da vrhniška rak rana ostajata bazen in nogometni stadion. Zato smo se tudi lotili natečaja za celovito prenovo Športnega parka Vrhnika. Komisija je izbrala tri najprimernejše rešitve. Obenem poudarjamo, da so vrhniški bazen zaradi dotrajanosti in nerentabilnosti zaprli že pred začetkom delovanja zavoda, tako da za njegovo zaprtje zavod ne more nositi odgovornosti. Prav tako ni zavod tisti, ki določa investic^e v Športni park. Na zavodu lahko edino urejamo njegove površine in podajamo pobude Občini za potrebne investic^e. Verjamemo, da bo Občina našla sredstva tudi za postopno ureditev parka in njene okolice. Izjava novinarke: »Na področju turizma je še slabše. Zavod ni naredil nič.« Ta izjava je bila ob zaključku Argonavtskih dni in Noči na Vrhniki za celotno ekipo zavoda, ki je delala praktično noč in dan, da smo to prireditev izjemno uspešno izpeljali, zelo boleča. Profesionalni novinar, ki svoje delo jemlje resno in se trudi izpolnjevati osnovno vodilo Kodeksa novinarjev Slovence tj. da so novinarji dolžni predstavljati celoviti sliko dogodkov in svoje delo opravljati natančno in vestno, takega stavka zagotovo ne bi napisal. In prav je, da za te besede tudi odgovarja pred Novinarskim častnim razsodiščem. Naj pojasnimo javnosti, da je zavod dobil svoje zadolžitve na področju turizma v občinskem odloku. »Podedoval« je dobršen del zadolžitev TD Blagajana, del nalog pa je dobil novih. Glede na podoben finančni okvir, predviden za delovanje na področju turizma v občinskem proračunu kot v preteklih letih, je temu primeren ostal tudi obseg izvedenih del. Kljub temu si dovolimo zapisati, da je zavod v okviru kadra in sredstev s katerim je v preteklih petih letih razpolagal, korektno nadaljeval in nadgrajeval delo svojih predhodnikov. Na področju prireditev smo naredili viden korak naprej, izdali smo številno promoc^sko gradivo, zemljevid Vrhnike in turistične spominke, izobraževali turistične vodnike, korektno predstavljamo Vrhniko na prireditvah doma in v tujini, redno izdajamo mesečni koledar dogodkov za celotno občino, v kratkem bomo pridobili večje število novih turističnih spominkov, pripravljamo vodnik po izletniških poteh Vrhnike in sosednjih občin, načrtujemo vrhniško kolesarsko mrežo, itd. Če samo navedeno za novinarko oz. njen vir pomeni, da »zavod ni naredil nič«, potem ... Se pa jasno zavedamo, da obstaja na področju turizma na Vrhniki vrsto neizkoriščenih potencialov. Pri nekaterih od teh je problem lastništvo (na primer Močilnik, Ulovka), kjer ima občina bistveno večje vzvode moči in bi zato lažje in učinkoviteje kot zavod ukrepala v dobro turizma na Vrhniki. Veliko pa je potencialov vrhniškega turizma, ki bi jih lahko izkoriščali, pod pogojem, da bi najprej dobro uredili in označili Vrhniko in okolico. Zavod je zato na občino pred kratkim naslovil številne pobude, ki so odvisne predvsem od finančnih sredstev v občinskem proračunu. Zagotovljena finančna sredstva ob- >t ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Turistično informacijski center TIC Vrhnika,Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54; e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. čine so potrebna in pomembna tudi zaradi prijav na evropske in slovenske razpise. Na tem področju lahko omenimo, da smo uspešno sodelovali na treh razpisih za evropska sredstva, na katerih je bilo sofinanciranih šest projektov s področja turizma. Tudi zaposleni na zavodu si želimo, da se na področju turizma na Vrhniki nekaj premakne, zato upamo, da bo občina odobrila naše predloge in da bomo v nekaj letih lahko hodili ali kolesarili po lepo urejeni in dobro označeni celotni Vrhniki, si ogledali Muzej Ljubljanskega barja (ali Muzej Vrhnike), imeli obnovljena Cankarjeva obeležja, se sprehodili po urejenih sprehajalnih poteh ob Ljubljanici, kjer bi bila urejena narav-noslovna pot, se odpravili po zgodovinsko arheološki poti po Vrhniki in okolici ali po poti znamenitih Vrhničanov. Glede na dobre možnosti si želimo tudi, da zaživi športni in podeželski turizem v zaledju Vrhnike, da se na Vrhniki organizirajo, pripravljajo in izvajajo poroke ter da smo povezani v nekaj vseslovenskih projektov Poglavitno pri tem je, da se bodo že obstoječi in novi produkti enotno in prepoznavno tržili pod enotno blagovno znamko »Vrhnika«, ki bo prepoznavna na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju. Drugi pomemben člen pri uspehu vseh teh ukrepov pa je sodelovanje lokalnega prebivalstva. Noben ukrep ne bo zalegel, če vsak posameznik ne bo pripravljen sodelovati, se angažirati, da naredimo Vrhniko lepo in pr^azno tako za nas kot za turiste. Zato je vsak posameznik dobrodošel, da mu pomagamo pri realizac^i njegove turistične podjetniške ideje. Na tem mestu se tudi zahvaljujemo vsem, ki že sedaj pomagajo in s svojim prizadevanjem ter dobro voljo Vrhniko ustvarjajo lepo in gostoljubno. Kajti samo s skupnimi močmi, povezani in ne razdvojeni, bomo lahko resnično vrnili Vrhniki ugled. Izjava novinarke: »800.000 € bo zavod dobil letos iz občinskega proračuna, brez da bi pripravil ustrezen program, kaj bodo letos počeli.« Tudi ta trditev absolutno ne drži. Zavod je že novembra leta 2010 pripravil natančen program za leto 2011, ki je temeljil na pridobljenih predračunih, realizac^i v letu 2009 in 2010 ter na predvidevanjih glede rasti stroškov. Skladno z navodili občinske uprave smo pripravili pravočasen in realen predlog, ki je služil kot podlaga za sprejem proračuna, ki je bil nato sprejet februarja 2011. Že novembra 2010 nam je bilo torej jasno, kaj bomo v letu 2011 počeli, na podlagi ustreznega programa, v kolikor bo občinski svet potrdil predloge programov. Zaradi reces^e pa je tudi nam popolnoma razumljivo, da se celoten program ne more vključiti v proračun. Dodati je tudi potrebno, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ne dobi niti centa od občine brez ustreznih poročil in priloženih računov. Refundiran je vsak račun posebej. Tako šele po izvedbi programov ter predložitvi vsebinskih in finančnih poročil z vsemi računi, dobimo sredstva iz občinskega proračuna. Poleg sredstev iz občinskega proračuna pa pridobivamo tudi sredstva na razpisih in iz lastnih virov (v letu 2011 pričakujemo preko 370.000 EUR teh sredstev). Že iz vseh odgovorov je jasno, da novinarka svojega dela ni opravila korektno in profesionalno. Zato smo prepričani, da bo tako Novinarsko častno razsodišče kot njeni nadrejeni ugodili naši pritožbi. Vsi zaposleni na zavodu se jasno zavedamo za koga delamo. Naša naloga je zadovoljstvo občanov. In po odzivih sodeč svoje delo dobro opravljamo. Tako na področju kulture, športa, turizma in izdajanja Našega časopisa. Prispevki, kot je bil objavljen v Slovenski kroniki, pa več kot očitno kažejo, da smo nekomu trn v peti. Poleg številnih spodbud, zahval, in pohval, pa celotno ekipo tolaži tudi slovenski pregovor: »Za dobrim konjem se vedno kadi.« Ekipa Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Obveščamo vas, da se bo pouk začel v četrtek, 1. septembra 2011, po naslednjem razporedu: Lošca 1 8.30 Učenci od 6. do 9. r. se bodo zbrali na ploščadi pred vhodom »B« (novi del stavbe - zaklonišče) na Lošci 1. 8.30 Učenci 5. r. se bodo zbrali v zgornji avli »A100« v starem delu šole na Lošci l. 8.30 Učenci 4. r. in oddelkov šole s prilagojenim programom se bodo zbrali v spodnji avli »A0« v starem delu šole na Lošci 1. 8.31 Pouk bo potekal do 12.55, malica bo za vse učence. Kosilo bo za pr^avljene učence, lahko se bodo pr^avili še do 9. ure. Podaljšano bivanje bo za pr^avljene učence 4. in 5. razreda. Avtobusi bodo vozili po lanskem urniku. Urnike voženj dobite pri tajnici, objavljeni so na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Tržaška 2 in Drenov Grič 8.30 Učenci 2. in 3. r. se bodo zbrali na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). 8.30 Učenci 2. in 3.r. podružnične šole Drenov Grič se bodo zbrali v učilnicah na Drenovem Griču. Pouk bo potekal do 12.05, malica bo za vse učence. Kosila in podaljšano bivanje bo za pr^avljene učence. Avtobusi bodo vozili po lanskem urniku. Urnike voženj dobite pri tajnici, objavljeni so na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Prvošolci Vsak prvošolec bo prejel vabilo po pošti. 9.20 Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča na Vrhniko. 9.45 Vsi prvošolci in starši se bodo zbrali v Cankarjevem domu na Vrhniki. Po predstavi bodo šli peš v šolo I. triletja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih bodo sprejele razredničarke. Otroci in starši z Drenovega Griča se bodo z avtobusom vrnili na Drenov Grič. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan mogoče na asfaltnem igrišču od 7. do 12. ure! Z 2. 9. 2011 se bo začelo tudi jutranje varstvo. Prevozi v šolo 1. šolski dan Šolski avtobusi v četrtek, 1. 9. 2011 - zjutraj iz smeri: - Sinja Gorica-Opekarna 7.55, Sinja Gorica-Kapelica 7.56, Lošca 8.20, Tržaška 8.22 - Sinja Gorica-Oblak 7.50, Tržaška 7.55 - Bistra, Gostilna 8.10, Lošča 8.20, Tržaška 8.22 - Zaplana: Mizni Dol 7.45, Cerkev 7.47, Žaga Petkovšek 7.55, Jazbar 8.00, Raskovec 8.10, Lošca 8.18, Tržaška 8.20 - Strmica 8.00, Možina, Matiček 8.05, Lošca 8.17, Tržaška 8.20 Odhod iz šole po lanskem voznem redu! Vsem otrokom in staršem želimo uspešen začetek šolskega leta. OŠ IC Vrhnika 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^ CDkular foto klub Vrhnika Mala mestna galerja na Vrhniki Skozi objektiv Rada Krasnika Rado Krasnik, avtor razstave Vrhnika, 6. jul^ -Mlada po statusu je Mala mestna galer^a že tretjič po vrsti priredila odprtje, tokrat fotografske razstave z delovnim naslovom - Fotografije. S fotografijami različnih vsebin se je predstavil predsednik Foto kluba Okular Rado Krasnik. Prireditve se je udeležilo kar nekaj ljubiteljev fotografije, kolegov iz kluba in uglednih gostov kljub dopustom, ki so se že začeli. Odprtje sem z uvodnimi besedami pospremil sam, umetniški in programski vodja Male mestne galer^e, v prepričanju, da se ideja in programski koncept galer^e uresničujeta predvsem s podporo lokalnih podjet^ in odobravanjem občinskih »veljakov«. Tudi tokrat ni manjkal gospod Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika, ki se je dogodka udeležil kljub velikim obveznostim pred dopustniškim časom in prišel osebno pozdravit avtorja razstavljenih fotografij in goste. Kulturni dogodek je popestril gledališki igralec in glasbenik Janez Škof, ki je s harmoniko in pesmimi Daneta Zajca glasbeno obarval poletno popoldne. Mala mestna galer^a vedno nudi posebnost, da ob odprtju daje prednost glasbenim ustvarjalcem z visokim ustvarjalnim potencialom, podpira nekovencionalne in progresivne umetniške pristope ter posameznike, ki izkazujejo več lastnega interesa in angažiranosti za izvedbo galer^skega projekta. Umetniki hočemo odkriti nenavadne učinke in izredne kombinac^e, zato smo poslani, da se poglabljamo v življenja ljudi, kar je ponavadi dosti drznejše, kot še taki napori domišlj^e politike in kapitala. Mala mestna galer^a se zahvaljuje podjetju Amidas, sponzorju prireditve, ki je praznovalo že 20 let uspešnega poslovanja. Vse najboljše! Mag. Bojan Mavsar, akad. kipar Lid^a Vouk o avtorju razstave Radu Krasniku Avtor je za pričujočo fotografsko razstavo izbral fotografije različnih vsebin. Fotografija je tudi interpretac^a stvarnosti, sveta, dogodka ^ Na kakšen način bo avtor ujel trenutek, kako prikaže vzdušje, pasivnost ali aktivnost na drugi strani objektiva, je izključno njegova stvar. Vedno pa se zavedamo dejstva, da izbor prikazanih fotografij priča o razpoloženju avtorja v času fotografiranja ter o njegovem obvladovanju fotografskih tehnik. Lahko bi rekli, da se avtor poigrava s čustvenim stanjem gledalca, ko mu ponuja naturalističen pogled na moške portretirance, pri katerih jasno vidimo vsako podrobnost obraza, kar lahko razumemo kot njegov poudarjen odnos do resnice. Enako velja za skupino medsebojno podobnih si ljudi, počivajočih v parku, ki je zelo realistična in ničesar ne olepšuje, medtem ko ima do ženskega lika bolj ljubeč odnos ter ga predstavi v omehčani luči, namenoma z manjšo ostrino ter odsevom stekla na delu obraza. Nadaljuje z eksperimen- Portreti tom bežeče svetlobe in barv v samo središče, v obraz portretiranca, čigar lik v tem primeru izrabi kot zbirališče energetskega pola. Pogled na krajino je ponekod idealiziran, skoraj namišljen ali vsaj iz davne preteklosti in daje vtis, da avtor želi odslikavati podobo narave v različnih urah dneva, pa tudi noči, vendar takrat, ko je slikovna površina obs^ana v ravno pravšnji, tokrat romantični luči. Narava je umirjena, morda v prebujanju, kar lahko začutimo v žuborenju izvira, ki nikoli ne spi. Rado Krasnik, predsednik foto kluba Okular Napoved Pozdravljeni člani fotokluba in ljubitelji fotografije. Kot smo zapisali v svojem programu za leto 2011, se nam v jeseni obeta nekaj tečajev s področja digitalne fotografije. Za začetek se bomo seznanili z osnovami HDR (High Dynamic Range imaging - fotografija z visokim dinamičnim razponom) in s programi, ki se uporabljajo za izdelavo takih fotografij. Seznanili se bomo tudi z osnovami Photoshopa, pa še kaj se bo našlo. O terminih in lokac^i tečajev vas bomo obvestili na našem blogu (www.okular.si). Vrhniški skavti obveščamo in vabimo Vrhniški skavti smo aktivni že dvanajst let. Vsako leto nas je več, vsako leto vse več otrok in mladih spoznava, da je biti skavt zagotovo nekaj najboljšega v življenju; pomeni doživeti res nepozabne stvari v dobri družbi in v lepi naravi. Biti skavt je način življenja - srečnega, zanimivega in bogatega življenja. Otrokom in mladim vsako jesen odpremo vrata v skavtstvo. V svoje vrste sprejemamo Srednja starostna skupina, četa, je že dva-najstič zapored del poletja preživela na nepozabnem taboru; tokrat v Božakovem ob Kolpi. Skozi zgodbo o Asteriksu in Obeliksu so spoznavali, kaj pomeni biti pravi Galec - kako se postaviti v bran težavam vsakdana. V času tabora so urili in obnavljali veščine pioneri-stike (postavljanje zgradb s pomočjo vezav in vozlov), kurjenje ognjev in tudi kuhanja. Odšli mlade od osmega leta starosti napej. Če bi se radi pridružili vrhniškim skavtom, pojdite na spletno stran http://vrhnikal.skavt.net, kjer so zapisani elektronski naslovi voditeljev in pokličite koga izmed nas. Veseli vas bomo. Sporočamo pa še, da bomo zamaške za dečka iz Dobregapolja zbirali do konca septembra 2011. Če jih imate in bi jih radi oddali, pokličite na telefonsko številko 031-206-453. Zahvaljujemo se vsem posameznikom in ustanovam, ki ste nam doslej že pomagali pri zbiranju. Sporočamo vam, da se je nabral že zajeten kup zamaškov, s katerim bomo dečku pomagali. Bolj točne podatke bomo izvedeli jeseni in vam jih tudi posredovali. Še enkrat najlepša hvala vsem. Poletni tabori vrhniških skavtov Vsako leto so v poletnih mesecih tr^e tabori vrhniških skavtov. Poletni dnevi, polni dogodivščin, izzivov, pesmi, večernega ognja, pr^a-teljstev, novih krajev in še veliko drugega se za vedno vtisnejo v srca mladih skavtov in skav-tinj. Del naših doživet^ bi radi v nekaj vrsticah delili tudi z vami. Naši najmlajši, volčiči in volkuljice, so jul^a za en teden odšli v Šmihel pri Žužemberku. Preselili so se v deželo Petra Pana in se skupaj z njim igrali, peli in ustvarjali. so na dolg izlet s kanuji, na izhod v neznano in na raziskovanje temačnega svet podzemnih jam, večere pa so si polepšali s petjem, igrami ali skeči. Starejša skupina, popotniki in popotnice, pa si je oprtala težke nahrbtnike, obula pohodne čevlje ter odšla na avstr^sko Koroško. Tam so spoznavali zamejske Slovence, iskali korenine slovenstva in seveda drug drugega. Ob pokončnih zamejskih Slovencih, ki si ne dovolijo odvzeti svojih korenin, so tudi skavti v sebi iskali moč za pokončno in odgovorno držo skozi življenje. Več utrinkov s taborov si lahko ogledate na spletni strani http://vrhnika1. skavt.net/. Skavti stega Vrhnika 1 - Argonavti Ohranitev abstinence Po letni skupščini društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika, ki je bila v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika 19. februarja in kjer so bili prisotni člani društev in klubov iz Notranjsko-Primorske regje, smo se organizirano in po načrtu dela za leto 2011 podali v uresničitev zadanih si nalog. Tako smo se že konec februarja zbrali in po načrtu aktivnosti, poleg rednih sestankov, v nedeljo krenili na Vrzdenec, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali ZOO park Rožman. Najbolj sta nas osupnila medveda, ki sta nas opazovala iz sedečega položaja. Nato smo se odpeljali na Kuren, parkirali ter se peš napotili na ogled cerkve. Tam smo imeli tudi malico s priboljškom suhe domače klobase, ki jo je prinesel naš član gospod Jakob. V marcu smo v prostorih centra za socialno delo, kjer tudi sestanku-jemo, imeli ob naših rednih aktivnostih tudi predavanje in razgovor o temi Kako vzpostaviti uspešno komunikac^o, za kar je poskrbela naša terapevtka v sodelovanju z vsemi člani našegadruštva. V tem mesecu smo se člani društva udeležili tudi letne skupščine društva Žarek upanja iz Ljubljane. Srečanje vseh članov klubov in društev iz skoraj vse Slovence ter gostov iz Hrvaške je bilo zelo poučno za vse z enim samim motom in vodilom Ohranitev in vzdrževanje abstinence. Odšli smo tudi na načrtovan obisk, ogled in pohod po Bolnici Franji. V aprilu smo se udeležili letne skupščine sosednjega kluba iz Logatca. Njihove letne skupščine se je udeležila večina članov našega društva, saj se dobro poznamo in sodelujemo na vseh področjih ohranitve treznosti. Kulturno društvo s Stare Vrhnike je na naše povabilo gostovalo v osnovni šoli Ivana Cankarja z gledališko igro Pisma v rež^i gospe Katarine Lavš Mejač. Sama igra pripoveduje o časih, ko telefon^a še ni bila toliko razvita in je večina komunikac^e potekala in se prenašala prek pisem. Na tem mestu se še enkrat najlepše zahvaljujemo igraUcam in igralcem s Stare Vrhnike ter gospe Katarini Lavš Mejač za uprizorjeno igro. Na ogled igre smo povabili tudi člane društev in klubov iz Ljub- Ogled igre v Kopru Spomin s terapevtskega vikenda ljane, Logatca, Cerknice, Postojne in Ilirske Bistrice. Konec meseca smo se po načrtu dela odpravili v Piran, kjer smo si ogledali Akvar^ ter muzej pomorščakov. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen. Ogledali smo si še stari del Pirana ter cerkve v Piranu. Pohod je vodil naš član gospod Miro, ki ga je zelo dobro pripravil z izčrpno vsebino. Kot vsako leto smo se tudi letos v maju člani društva in svojci ter povabljeni gostje udeležili Maratona treh src in pohoda v Radencih. Večina se je odpravila na pohod proti Kapelskemu vrhu, preostali pa na osvežitev in kopanje v termalni bazen. V množici pohodnikov smo organizirali nadvse zanimiv pohod po okolišu Radencev. Po končanem pohodu smo se pohodniki pridružili našim kopalcem, kjer smo se tudi mi ohladili in osvežili. V popoldanskem času smo si ogledali teke najmlajših tekmovalcev, saj so v teh kategor^ah nastopali tudi naši »potniki« ter zelo glasno navdali za vse tekmovalce. V jun^u smo se udeležili letnega srečanja vseh klubov in društev zdravljenih alkoholikov, ki ga je letos organiziral klub iz Kopra. Družili smo se v Ankaranu, kjer je bilo poskrbljeno za ples, razne igre in tekmovanja ter ogled luke Koper s kopnega in morja. Konec jun^a je naše društvo organiziralo dvodnevni terapevtski vikend v lovski koči Gorenjega Jezera. Zbralo se nas je veliko članov društva in spremljevalcev ter svojcev. V dvodnevnem načrtu smo organizirali dva pohoda in ob tej priložnosti našli gobe, ki so jih naše boljše polovice pripravile za večerjo. Poleg pohodov pa smo organizirali tudi tekme v balinanju. Naš član Jakob nam je predstavil in naredil košaro, cajno, ter drobne izdelke iz srobrota. Bilo je zanimivo gledati, kako nekomu delajo prsti in kaj vse je mogoče narediti. Sedaj so časi dopustov, toda mi se družimo naprej. Za nami je pohod po Dolgih Talih. Parkirali smo pod Ljubljanskim vrhom in jo mahnili peš do TV17. Po dveh urah smo prišli na Mali Jesenovec, kjer so ustanovili Borovniško četo. Po krajšem počitku smo se odpravili v kočo pri mami Ste&i, ki nam je postregla s hladnim sokom in pravo domačo kavico ter domačim pecivom, ki ga je pripravila Romana. Po klepetu in počitku smo se odpravili nazaj in se na vrhu Verda zaustavili, da bi si ogledali panoramo Vrhnike. Z misl^o, da se bomo v avgustu odpravili na grad Snežnik, smo se vrnili proti Vrhniki. Zoran Matič 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina py^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS •Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček • Spoštovani upokojenci in drage upokojenke Razen kratkih vtisov z naših aktivnosti naj to pot zapišem le nekaj obvestil o dejavnostih v septembru: Torej kaj napovedujemo: - Vsako leto na koncu avgusta pripravimo srečanje starejših od 75 let. Enako bo tudi letos. - Končno je Komis^a za šport pridobila vse podatke, da bo lahko imela svojo drugo sejo glede razporeditve finančnih sredstev, pridobljenih na razpisu. - Prav na zadnji avgustovski dan se bo po dopustih sestal Izvršilni odbor in pripravil gradivo za septembrsko sejo Upravnega odbora. - Že prvi torek v septembru bodo začele s svojimi organiziranimi pohodi vztrajne Vandrovke, ki se družbo vsak teden. - Tudi obe pohodniški skupini nadaljujeta s programom po urniku, čeprav tudi v avgustu niso počivali. Manjša skupina Zimzelenčkov se je povzpela na Črno prst, večja pa raziskala Dleskoško planoto in občudovala Ojstrico. Tudi Sončki z vodnico Sonjo so se odpravili na Kaninske pode, še prej pa raziskali vse hribe po Kornatih. - Prav na sredini septembra si bomo privoščili izlet po Gorenjski, kjer si bomo ogledali naselje Kropa, ki je znano po kovaški tradic^i, nato pa nam bodo v Dovjem pri Mojstrani pripravili pr^etno presenečenje s Triglavskimi pravljicami. - Že 19. septembra bo spet kopalni izlet. Pa še pogled nazaj. Najprej naj zapišem, da naši balinarji in balinarke niso prav nič počitniško razpoloženi, saj so tudi v poletnem času zmagovali kar po tekočem traku. Zaslužno prav posebno pohvalo. Tudi prostovoljke so se redno ob ponedeljkih sestajale in reševale najtežje probleme. Prav tako članice in člani socialne ko-mis^e ne pozab^o na obiske bolnih in jubilantov. V naslednji številki bomo objavili več slikovnega materiala, da bo zanimiveje. Če vam je dolgčas ali če še niste poravnali članarine, je zdaj pa res čas, da se oglasite v pisarni. Tisti, ki bi se radi udeleževali naših dejavnosti, pa še niste člani, vas vabimo, da to storite čim prej. Za DU Vrhnika: Elica Brelih Vrhniški upokojenci na Kornatih in severnodalmatinskih otokih Upokojenci iz dveh pohodniških skupin DU Vrhnika smo polletno pohodniško sezono zaključili na neobičajen način - s planinarjenjem po jadranskih otokih. Teden smo preživeli v Sal^u na Dugem otoku, od koder smo se z ladjo Plava laguna odpravljali na pohode po otokih v okolici. Vsakokrat po vrnitvi s pohoda je kapitan za nas poiskal samotno ali malo obljudeno plažo, kjer smo se v morju ohladili in naplavali. In kaj vse smo doživeli in videli? Prvi cilj je bil otok Kornat in njegova najvišja točka, 237 metrov visoka Metlina. Med plovbo smo občudovali enkratno razgaljenost apnenčevih plasti, ki valujejo preko otokov Kornatskega otočja. Z vzponom na najvišji vrh se nam je edinstvena pokrajina pokazala še bolj enkratna, kot je vidna z morske gladine. Tisti dan je v zaliv pod ruševinami trdnjave Tureta priplula množica ladjic in čolnov. na okoliške otoke z višine. Nato smo z ladjo obkrožili ploščat otoček Taljuric in se zapeljali pod mogočne klifne stene Duge-ga otoka. Z druge strani smo se povzpeli na vrh sten in prehodili razgledno stezo med morjem in jezerom Mir. Po kosilu pod oljkami smo poslednje popoldne preživeli na kopanju v samotnem zalivu Nozdra z gladkimi apnenčastimi ploščami. Za slovo od morja smo se zvečer še zapeljali v kraj Luka, kjer nam je večer popestrila klapa iz Zadra z melodično dalmatinsko glasbo. Ko smo se vrnili na Vrhniko in se polni doživet^ poslavljali, smo sklenili: »Naslednje leto pa ponovimo!« Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografija: Sonja Repnik Mi se ne damo! Kot sem obljubila, vam bom opisala naša balinarska srečanja v jul^u in nekaj v avgustu. V jul^u smo začele z najnižjim zadnjim mestom v Logatcu, je pa naša Dragica Lončar odnesla pokal za najbližarko, zato smo imele dober štart za pr^ateljsko tekmo v Sodražici, kamor so nas povabile tamkajšnje balinarke. Tak sprejem in pr^aznost doživiš le malo kje. Ambient da »dol padeš«, da o čudovitem balinišču ne govorimo... Sledila je Brezovica, kjer smo dosegle drugo mesto in prejele čudovit pokal. Tudi tam je balinišče pokrito in lepo urejeno in v čudovitem gozdičku. Videti je, da njihovi sponzorji ne skoparijo z sredstvi. Res je užitek balinafi. Vrhniški upokojenci na Metlini, najvišjem vrhu otoka Kornat. Pri cerkvici na obali so se zbrali številni domačini in se udeležili maše na prostem, posvečeni žrtvam morja. Naslednji dan smo obiskali otok Pašman, kjer je bil cilj 272 metrov visoki Veliki Bokolj. Zaradi dobre vidljivosti je bil razgled z vrha enkraten na morje z otoki pa tudi na gorsko verigo Velebita. Po manjšem poslabšanju vremena smo spoznali bližnjo okolico Sal^a. Peš smo šli v sosednji kraj Zaglav in na zahodno stran Dugega otoka, kjer smo se povzpeli na razgleden vrh nad zalivom Telaščica. Dan pozneje smo z ladjo najprej odpluli na majhen otok Rava, ki smo ga prepešačili, nato pa še na otok Iž, kjer smo se povzpeli na 168 metrov visoki vrh Korinjak. Zadnji dan je bil nepozaben. Zapluli smo do otoka Sestrice, na katerem stoji mogočen, več kot sto let star svetilnik. Dovolili so nam, da smo zlezli na njegov vrh in občudovali razgled naučili se bodo iskanja informac^ na internetu in uporabe drugih brezplačnih komunikac^skih orod^, predvsem elektronske pošte. Izobraževanja so namenjena posameznikom, ki se žel^o naučiti osnov dela z računalnikom. Prvotno so izobraževanja namenjena vsem starejšim (nad 55 let), ki se do sedaj še niso imeli priložnosti naučiti osnovne uporabe računalnika in interneta. Prav tako na izobraževanje organizatorji vab^o tudi vse tiste, ki določeno osnovno znanje o uporabi računalnikov že imate in želite svoje znanje še dodatno nadgraditi. Več informac^ o projektu, lokac^ah izobraževanja, kontaktih dobite na spletni strani http://www.simbioza.eu/projekt.html. Festival za tretje življenjsko obdobje - 27. do 29. september Letos se festival v Cankarjevem domu v Ljubljani navezuje na evropsko leto prostovoljstva. Mladi prostovoljci bodo usmerjali obiskovalce po festivalskem prostoru, da ne bodo zamudili kakšnega od predavanj, posvetov, nastopov ali delavnic. Seveda pa bo tudi vsak dan posebej posvečen^ posebni temi. Rdeča nit prvega dne bo tako aktivno staranje. Že predolgo vztraja v naši družbi stereofip, da je po upokojitvi vsega konec. A zakaj Prvo mesto obeh ekip v Rovtah Da pa smo v Polhovem Gradcu za malo izgubile tretje mesto, sta bila kriva šesturno balinanje in utrujenost, saj smo prve tekme prepričljivo dobile in tako pristale na četrtem mestu, ki pa ni bilo nehvaležno, saj smo dobile ljubek pokal. Naši fantje so se borili šest ur in na koncu zasedli prvo mesto. Tamkajšnji ljudje so pr^azni, sprejmejo te z obema rokama, ambient je kot iz kakšnega filma. 13. avgusta smo se udeležili za nas najuspešnejšega turnirja v Rovtah. Oboji, ženske in moški, smo osvojili prvo mesto in domov prinesli dva čudovita pokala. Tudi tam so nas sprejeli z odprtimi rokami, zato se tudi radi vračamo na njihovo idilično balinišče v mir narave, kjer jih nihče ne preganja. Čakajo nas nadaljnja tekmovanja: v Logatcu, v Sinji Gorici in potem doma, kjer bomo imeli 10. septembra 4. »mamin« memorial z udeležbo tudi iz tujine. Zelo bi bili veseli vsakršnih nav^ačev. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, pa v naslednjem Našem časopisu. Marinka Ne zamudite brezplačnega tečaja uporabe računalnikov Simbioz@ e-pismena Slovenca je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki bo povezal dve generacyi. Namen projekta je preko medgeneracyskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. V tednu od 17. do 21. oktobra 2011 bodo mladi prostovoljci predstavnike generacye svojih dedkov in babic navdušili za rabo računalnika. Izobraževanja bodo potekala po knjižnicah (med drugim tudi na Vrhniki), šolah in domovih za starejše po vsej Slovenci. Udeleženci bodo v okviru modulov spoznali osnovne funkcije računalnika. bi bilo? Imamo več časa zase, za pr^atelje in družino. Upokojitev je idealno obdobje, ko se lahko posvetimo svojim talentom, potujemo ali pa morda zaslužimo kakšen dodaten evro. Prav o tem bo govora na različnih delavnicah, okroglih mizah in predavanjih. Drugi dan bodo predstavljene nevladne organizac^e, ki izvajajo aktivnosti za starejše in povezujejo generac^e. Tretji dan pa bo obarvan zeleno. Posvečen bo namreč mednarodnemu letu gozdov. Jul^a in avgusta 2011 so praznovali naši člani: Ana Jeraj, Dom starejših Vrhnika (1920) Mihael Markič, Pri lipi, Vrhnika (1919) Angelca Mesec, Kopališka ul. Vrhnika (1920) Mar^a Kukovec. Kačurjeva cesta, Vrhnika (1917) Ivana Bogataj, Dom starejših Vrhnika (1910) Anica Prelec, Janezova cesta, Vrhnika (1920) Mar^a Novak, Sinja Gorica (1921) Slavka Bajec,Verd (1921) Jakob Dolenc, Delavsko naselje, Vrhnika (1926) Janez Golc, Janezova cesta, Vrhnika (1926) Mar^a Cafuta, Idr^ska c.,Vrhnika (1926) Angela Jurca, Sivkina ul., Vrhnika (1926) Anica Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1926) Janez Pajsar, Delavsko naselje, Vrhnika (1926) Ana Zalar, Na Klisu, Vrhnika (1926) Ivanka Grom, Na Klisu, Vrhnika (1926) Cirila Todorovič, Cesta gradenj, Vrhnika (1931) Amalia Dolenc, Tržaška c. Vrhnika (1931) Mar^a Malavašič, Mizni Dol, Zaplana (1931) Ana Fridrich, Opekarska c. Vrhnika (1931) Nada Šestan, Usnjarska c.,Vrhnika (1931) Mar^a Kenk, Sivkina ul., Vrhnika (1931) Mar^a Vrhovnik, Na Livadi, Vrhnika (1931) Erna Stanovnik, Dom starejših Vrhnika (1931) Janez Brenčič, Krpanova ul, Vrhnika (1931) Bernarda Mole, Na Klancu, Vrhnika (1931) Ivanka Dolenc, Delavsko naselje, Vrhnika (1931) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so jul^a in avgusta praznovali rojstni dan. 14 NAŠ ČASOPIS Občina pjJ Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Delo Društva invalidov Vrhnika Aktivni tudi v poletnih mesecih V poletnih mesecih naše društvo ni lenarilo, nasprotno, juny in july sta bila zagotovo najbolj delavna v vsem letu. Kar poglejte, kaj vse smo počeli! Najprej je bil na vrsti izlet za težke invalide, ki ga organiziramo vsako leto. Tako tudi težko pokretnim invalidom omogočimo, da se vsaj enkrat v letu peljejo v naravo in uživajo v družbi sebi enakih. Zanimanje za te izlete je vedno veliko, saj vsakič napolnimo dva avtobusa in kombi, prirejen za prevoz težko pokretnih invalidov, ki nam ga radodarno posodi Društvo paraplegikov ljubljanske regije. ju, ampak smo se odpeljali v Topolšico. Ker je imel prav tisti dan naš pevski zbor koncert v Domu starejših občanov v Topolšici, smo združili prijetno s koristnim. Sodelovali smo tudi na prireditvi Tu smo doma, se pravi, na srečanju starih in novih Vrhničanov, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Vrhnika. Letos je srečanje potekalo 25. junija v Starem malnu. Na svoji stoj- doma, smo se kmalu zatem odpravili v smeri proti Vrhniki. A brez postanka na Trojanah in znamenitih trojanskih krofov seveda ni šlo. Socialna komisija je omogočila dvema članoma, ki živita Domu upokojencev na Vrhniki, da se na njuno veliko željo zapeljeta v rojstno vas, ki je nista videla dolgo vrsto let. Šport: Balinarji so 26. junija imeli prijateljsko srečanje na Vrhniki, 4. julija pa v Pivki. Pevski zbor : V soboto, 4. junija, je MePZ DI Vrhnika sodeloval pri dobrodelnem projektu Hodim, da pomagam v organizaciji Lions kluba Brnik, ki je potekal v Adergasu pri Cerkljah. Čeprav izhajamo iz invalidskih vrst, smo sestavili kar precej trojk, ki so se podale na različne poti. Nekatere so hodile po krajši, 6,6 km dolgi poti, ena ekipa pa se je odpravila in ne nazadnje tudi kakovost na zavidljivi višini. To so potrdili nastopajpči, ki so vsi, brez izjem, takoj privolili v sodelovanje. Vedeli smo že vnaprej, da bo prireditev uspela, saj je bilo na njej toliko pozitivne energije, da drugače niti ni moglo biti. Vsak je dodal svoj kamenček, ki se je na koncu združil v izjemen mozaik. Poslušalci, ki so s prostovoljnimi prispevki pomagali Tadeju pri nakupu nadkolenske proteze, so znali vse to nagraditi z aplavzi. Lepo je, če dobiš, še lepše pa je, če lahko daš! Poslušalci so za svoj prispevek dobili zelo raznovrsten program, ki je napolnil dušo in uho. Zaključna pesem je bila finale večera, ko so družno zapeli vsi nastopajoči, prepričani, da so naredili dobro delo. Naj še enkrat spomnimo, kdo vse je nastopil na večeru, ki ga ne bomo kar tako Težki invalidi občudujejo lepo naravo na Jezerskem. V Slovenj Gradcu pred rojstno hišo skladatelja Huga Wolfa Skupinski posnetek vseh nastopajočih na koncertu"Za Tadeja Letošnji izlet smo morali zaradi slabega vremena premakniti za en teden, zato smo odšli na pot 16. junija. Naš cilj je bilo Jezersko. Še prej pa smo se ustavili v Naklem, da si priveže-mo duše s kavico in sendvičem. Ker smo imeli dovolj časa, smo se spotoma ustavili na Brezjah, kar sicer ni bilo v programu. Ogledali smo si baziliko Marije Pomagaj z Marijino kapelo, ki je od leta 1814 osrednji slovenski romarski kraj. Cerkev nas je tako prevzela, da smo v njej tudi zapeli. Na Jezersko smo prispeli v lepem vremenu. V Gostišču pri Planšarskem jezeru nas je čakalo obilno kosilo s tipičnimi gorenjskimi dobrotami, med katerimi je bil tudi poobedek s "kremšnito". Popoldne smo imeli dovolj časa za občudovanje gorske panorame Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, za sprehode po čudoviti naravi in klepet s svojimi prijatelji. Že 18. junija smo spet odšli na pot. Tokrat smo se srečali s člani pobratenih društev v Slovenj Gradcu. Poleg Vrhničanov in Slovenj-gradčanov so se srečanja udeležili tudi člani naših pobratenih društev iz Gornje Radgone in Dornberka. Cilj srečanja je bil pogovor, kako oživiti in nadaljevati sodelovanje. Dogovorili smo se, da bo naslednje srečanje prihodnje leto na Vrhniki ob priložnosti praznovanja 30-letnice obstoja našega društva. Teden pozneje, 23. junija, smo organizirali kopalni dan, ki ga tokrat nismo imeli na mor- nici smo prikazali dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru društva. V juliju smo se udeležili Srečanja invalidov Slovenije. Tokratno Srečanje je organiziralo Društvo invalidov Mozirje, in sicer 9. julija v Logarski dolini. Z Vrhnike se nas je odpeljalo za en avtobus članov. Ker smo se na pot podali že ob 6. uri zjutraj, smo v Ljubnem začutili, da smo zelo potrebni osvežitve s kavo. Kljub temu smo na zborno mesto v Logarski dolini prišli dovolj zgodaj, da smo zasedli najboljša mesta, kajti gneča je bila velika. Zbrali so se namreč člani petindvajsetih društev iz vse Slovenije. Po krepki malici se je začel program, ki ga je začel solčavski župan z dobrodošlico. Nagovoril nas je tudi predsednik naše Zveze. Nato se je začel zabavni del programa, ki je obsegal glasbo Ansambla bratov Dobrovnik in humorista Nejca Slapnika. Vmes so bile športne igre in srečelov z bogatimi dobitki. Med drugim je imela srečo tudi naša članica Ivanka Štager, ki je zadela vikend paket v Rimskih Toplicah. Poskrbljeno je bilo tudi za vernike, kajti ob 12.30 je avtobus odpeljal vse, ki so se hoteli udeležiti maše, v cerkev Kristusa Kralja. Tudi tisti, ki so si hoteli ogledati znameniti slap Rinka, so se lahko do tja odpeljali z avtobusom, ki je vozil vsako uro. Skratka, organizacija je bila izvrstna. Popoldne smo si lahko privezali duše s hrano na žaru. Ker pa smo imeli dolgo pot do celo na daljšo in zahtevnejšo, 11 km dolgo pot, ki je vodila proti Krvavcu. Na krajši je ena naših ekip celo zasedla drugo mesto. Prispevek vrhniških invalidov je bil dvojen: poleg tekmovanja smo dogodek še kulturno podkrepili, saj se je po razglasitvi rezultatov po Gorenjski razlegalo petje vrhniških pevcev. In še humana stran tega pohoda: Lions klub Brnik bo prispevke od startnine namenil za cepljenje proti klopnemu meningitisu, ki je najpogostejši prav v Poljanski dolini in naprej proti Žirem. Pri nas je premalo ljudi, ki se tega zavedajo. S pomočjo te akcije bodo cepljeni vsi otroci v osnovnih šolah v Gorenji vasi in Žireh. V nedeljo, 19. junija, je zbor tako kot vsako leto sodeloval na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je bil letos že 42. po vrsti. Že naslednji dan, v ponedelje, 20. junija, je priredil dobrodelni koncert Za Tadeja v Cankarjevem domu na Vrhniki. V četrte, 23. junija, pa je s koncertom razveselil oskrbovance Doma starejših občanov v Topolšici. Koncert, o katerem se še kar govori Dobrodelni koncert Za Tadeja, ki je v organizaciji pevcev in članov Društva invalidov Vrhnika potekal 20. junija 2011 v Cankarjevem domu na Vrhniki, še kar odzvanja pri poslušalcih, ki so do zadnjega sedeža napolnili ta vrhniški hram kulture. Enotni so si v tem, da je bila pozitivna energija izvajalcev, njihov izbor pozabili: MePZ Društva invalidov Vrhnika, ŽePZ Žene iz Dornberka, MePZ Pentakord iz Zaloga, Lučka Štebal in Jože Gostiša, pianistka Margareta Gregorinčič, Trio Liljana, Milka in Jože, Pevec Lado Leskovar, plesalka Eva Pirnat, Skupina Sirius, Ansambel Javor, Ansambel Modrijani in povezovalka Mirjam Su-hadolnik. Za prijetno druženje po koncertu so svoj delež prispevali: Društvo podeželskih žena Ajda iz Borovnice, Gostinstvo Dolinar, Gostilna Pri Kranjcu, Mesarstvo Blatnik, Cvetličarna Karmen, Pekarna-keksarna Adamič, Vinarija Pri Oblaku, SPAR Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja in prizadevni člani in simpatizerji Društva invalidov Vrhnika. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je koncert tako uspel! Tadej Jereb si je pred dobrim letom v prometni nesreči, ki je ni povzročil on, tako zelo poškodoval nogo, da so mu jo morali amputirati. Po končani rehabilitaciji pa sedaj s pomočjo družine, prijateljev, sodelavcev in tudi Društva invalidov Vrhnika zbira denar za nakup proteze, ki mu bo omogočila bolj normalno življenje. Cenjene bralce še enkrat obveščamo, da Društvo invalidov Vrhnika še vedno zbira prispevke na računu, odprtem pri NLB: 02027025-8971-479, sklic: 00 30091980, namen: Pomoč za Tadeja. Jože Jesenovec Ljubljansko barje s kolišči na seznamu svetovne dediščine Unesca Po večletnih prizadevanjih in sodelovanju številnih strokovnjakov ter instituc^ smo v ponedeljek, 27. jun^a 2011, v Parizu dočakali vpis prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju na Seznam svetovne dediščine. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdili vpis ser^ske transnacionalne nominac^e Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenca sploh prvo kulturno nominac^o na Seznamu, in to ob 25-letni-ci vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi določili. Koliščem na Ljubljanskem barju je bila s tem po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizac^, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let. Znanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp; najdemo jih v Švici, južni Nemč^i, Avstr^i, severni Ital^i, na vzhodu Francke in v Slovenci. Pogosto lež^o na obrobju jezer, na zdaj z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukc^e, ostanki hrane, leseno orodje in celo oblačila ostala ohranjena. Taki ostanki dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih območjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti. Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetl^o do podrobnosti. V alpskem Risarska rekonstrukc^a koliščarske naselbine Maharski prekop pri Igu (predloga Anton Velušček, risba Igor Rehar). prostoru so najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščar-ske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območ^ v Slovenci in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva. Dobrih dvajset let po odkritju kolišč v Švici je bil leta 1875 Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod ravnateljstvom Karla Desch-manna obveščen, da so severno od zdajšnjega Iga na Ljubljanskem barju pri poglabljanju obcestnega jarka odkrili vertikalne kole, ostanke lončenine in stare kosti. Od tedaj je bilo na več kot 150 kvadratnih kilometrih barjanskih površin odkritih štirideset prazgodovinskih koliščarskih naselbin. V hišah na kolih so ljudje na Ljubljanskem barju vztrajali z več prekinitvami kar 2500 let. Najstarejša kolišča so iz dobe okoli 4500 let pred našim štetjem. Barje je bilo tedaj verjetno jezero, nekateri znanstveniki pa me-n^o, da so hiše stale ob poplavnih rekah. Raziskave pilotov - lesenih nosilcev, na katerih so stale hiše, kažejo, da so bile hiše na koliščih različno velike. Stene hiš so bile narejene iz lesa, iz prepletenih vej, plasti gline in drugih materialov. Poselitev je bila mogoča po otoplitvi po zadnji ledeni dobi. Poljedelstvo in živinoreja sta kmalu dopolnila nekdanje nabiralništvo, lov in ribolov. Žito so pridelovali s pomočjo orodja iz lesa, kamna in roževine. Pomemben del prehrane so bili sadeži in drugi plodovi iz narave. Verjetno so poznali vinsko trto. Gojili so ovce, koze in govedo, veliko mesa pa so si zagotovili z lovom na jelene, srne, divje prašiče, bobre, vidre in vodne ptice. Koliščarji niso gradili cest. Po kopnem so razdalje premagovali peš, od konca 4. tisočletja naprej pa tudi z vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Leta 2002 je bilo tod odkrito doslej najstarejše leseno kolo na svetu. Raziskave kažejo, da gre za podvozje prazgodovinskega voza, ki je bil narejen in v uporabi pred približno 5200 leti. Detajli dokazujejo, da je najdbo izdelal vrhunski prazgodovinski kolar. Najbolj običajne so bile vodne poti. Najstarejše prevozno sredstvo so bili čolni deblaki, izdelani iz enega debla. S čolni, dolgimi tudi 12 metrov, so tako lahko prevažali tudi večje predmete. Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenca pridružila Francki, Nemč^i, Avstr^i in Ital^i pri pripravi ser^ske no-minac^e Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokac^ama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja. (ao) 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 385., avgust 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 385., avgust 2011 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 100/08, 79/09 in 51/10), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08,58/08, 80/08, 48/09, 91/09, 108/09, 13/10, 59/10, 85/10 in 107/10), Zakona o začasnem zniževanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09 in 13/10), Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 6. seji 7. 7. 2011 sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkc^e občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 1. člen V pravilniku o plačah in plačilih za opravljanje funkc^e občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št. 355/08 - uradno prečiščeno besedilo 1) se v drugem stavku drugega odstavka 7. člena besedna zveza »Plača župana« nadomesti z besedno zvezo »Plača podžupana«. 2. člen Zadnji stavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Sejnine so določene na sejo, s tem da za zasedanje na nadaljevanju seje upravičencu pripada sejnina v višini 70 % prvega dela sejnine. Doda se nov 2. odstavek 9. člena, ki se glasi: Za udeležbo na seji Občinskega sveta pripada 50 % sejnine člana Občinskega sveta tudi predsedniku Nadzornega odbora, če se je seje v celoti udeležil, razen v primeru, če izvaja naloge poročevalca, ko je upravičen do celotne sejnine. V primeru, da se seje Občinskega sveta namesto predsednika Nadzornega odbora udeleži podpredsednik ali član Nadzornega odbora, tako določena sejnina pripada podpredsedniku ali pooblaščenemu članu. 3. člen II. člen se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana za poklicno opravljanje funkc^e brez dodatka za delovno dobo (53. plačni razred) korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači in v primeru znižanja plač funkcionarjem zmanjšana v skladu z veljavnimi določili. Sejnine se določbo v naslednjih višinah: - udeležba na redni seji občinskega sveta 6,85% - udeležba na izredni seji občinskega sveta 5,48% - predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 4,11% - udeležba na seji delovnega telesa občinskega sveta 2,74% - predsedovanje na seji drugega občinskega organa 4,11% - udeležba na seji drugega občinskega organa 2,74% Za udeležbo na nadaljevanju seje Občinskega sveta, delovnega telesa ali drugega občinskega organa udeležencu pripada 70 % sejnine določene v prejšnjem odstavku. Vsakemu svetniku, predsedniku ali članu delovnega telesa pripada sejnina za tisto sejo ali nadaljevanje seje, katere se v celoti ali v pretežnem delu udeleži. 4. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Naš časopis. Uporablja se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal za leto 2011. Številka: 007-11/2011 Datum: 8.7.2011 Župan: Občina Vrhnika Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad., l.r. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010) ter Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365 z dne 26.10. 2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel v zadevi: Potrditev nadomestnega mandata članu občinskega sveta S K L E P Potrdi se nadomestni mandat za člana Občinskega sveta Občine Vrhnika: 1. Gabr^elu Jelovšku, roj. 11. 5. 1941, Drenov Grič 96, 1360 Vrhnika. Mandat velja za preostanek mandatne dobe 2010-2014. Ta sklep velja takoj in se objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 900-26/2011 (2-01) Datum: 08.07.2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad., l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 12. člena Zakona o cestah (Ur. l. RS, št. 190/2010) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel naslednji SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI ZA RAZLASTITEV NEPREMIČNIN I. Razlastitev delov nepremičnin parc. št. 509, k.o. Verd, v predvideni izmeri 37 m2, ter del nepremičnin parc. št. 518/1, k.o. Verd v predvideni izmeri 15 m2 in del parc. št. 518/2, k.o. Verd, v predvideni izmeri 6 m2, na katerih je predviden pločnik, je v javno korist. II. Nepremičnine se razlast^o v delu, določenem v skladu z načrtom parcela-c^e, ki je izdelan na podlagi izdelane projektne dokumentac^e. III. Pristojnemu upravnemu organu se predlaga razlastitev nepremičnin po nujnem postopku. IV. Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-72/2009 478-73/2009 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 72/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 21. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 108/ 2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34), 2. in 3. člena Zakona o cestah (Ur.l. RS, št. 109/2010) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Zemljišča v lasti Občine Vrhnika, parc. št. 201/9, 201/8, 201/4, 201/6, 195/4, 195/5, 191/50 in 201/7, vse k.o. Zaplana, pridob^o status grajenega javnega dobra. II. Na zemljiščih parc. št. 201/9, 201/8, 20- 1/4, 201/6, 195/4, 195/5, 191/50 in 201/7, vse k.o. Zaplana, se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-14/2008 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 72/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Na zemljišču parc. št. 2882/26, k.o. Vrhnika, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 2882/26, k.o. Vrhnika, se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-77/2008 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 92/ 2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Na zemljišču s parc. št. 2824/15, k.o. Vrhnika, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču parc. št. 2824/15, k.o. Vrhnika, se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-81/2011 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 72/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, m/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji 7. 7. 2011 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Na zemljišču parc. št. 1927/2, k.o. Za-plana, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 1927/2, k.o. Zaplana, se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-76/2007 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-234/10-7 Datum: 6. 7. 2011 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Igorja Vrhovca, Piran, in Suzane Basarič, Vrhnika, ki ju zastopa Carmen Dobnik, odvetnica v Ljubljani, na seji 6. jul^a 2011 odločilo: 1. Člen 6 Odloka o kategorizac^i občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 8/99, in Naš časopis, št. 272/01, 345/08 in 354/08), kolikor kategorizira javno pot "pešpot na Drčo", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 62/0 in *303/0, obe k. o. Vrhnika, se razveljavi. 2. Občina Vrhnika mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 624,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovence. Obrazložitev 1. Pobudnika izpodb^ata 6. člen Odloka o kategorizac^i občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Vrhnika (v nadaljevanju Odlok o kategorizac^i), kolikor kategorizira javno pot "pešpot na Drčo", v delu, ki poteka po njunih zemljiščih. Navajata, da je dostop do spomenika oziroma grobnice na Drči mogoč po več urejenih in vzdrževanih sprehajalnih poteh. Ena izmed najkrajših in najmanj motečih poti do spomenika poteka po cesti na Močnik. Navajata, da sporni odsek javne poti ni urejena sprehajalna pot, temveč zgolj prostor ob hiši pritožnikov, ki vodi mimo vhoda v hišo. Odlok o kategori-zac^i naj bi bil v izpodb^anem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 - v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnika navajata, da Občina Vrhnika (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot, niti jima ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Občino sta pozvala, naj spremeni iz-podb^ani Odlok o kategorizac^i, in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem in povrnitev stroškov tega postopka. 2. Občina odgovarja, da po zemljiščih pobudnikov poteka kategorizirana javna pešpot na hrib Drčo, na katerem stoji spomenik z grobnico. Na podlagi 24. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09 - v nadaljevanju ZVG) naj bi bila omejena lastninska pravica tistih lastnikov zemljišč, po katerih potekajo dostopne poti do grobišč. Glede na to naj bi bila podana pravna podlaga za kategori-zac^o sporne poti. B. - I. 3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da sta pobudnika solastnika zemljišč parc. št. 62/0 in *303/0, obe k. o. Vrhnika, po katerih poteka javna pot "pešpot na Drčo". Pobudnika zato izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizac^i, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njunih zemljiščih. Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZUstS) tudi pravočasna, saj sta pobudnika za nastanek škodljivih posledic izvedela šele 10. 2. 2010, ko sta prejela lokac^sko informac^o. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami. 4. Odlok o kategorizac^i je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 - v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 - v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi 126. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizac^i določa občinske ceste po njihovih kategor^ah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 6. členu Odlok o kategorizac^i med javnimi potmi kategorizira javno pot "pešpot na Drčo", ki poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov. 5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina. 6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCest-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slo-ven^e, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizac^o izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizac^o javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizac^o pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek 39. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena ZJC-B, ki na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B. 7. Občina v odgovoru navaja, da nima pravne podlage za ukinitev kategorizirane javne poti, ker 24. člen ZVG ureja prost dostop do grobišč. Iz dopisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 131-23/2010 z dne 23. 7. 2010 izhaja, da je dostop do spomenika urejen po sprehajalnih poteh. Po navedbah pobudnikov kategorizirana javna pot ni ena izmed urejenih sprehajalnih poti do spomenika, saj sporna pot obsega zgolj prostor pred hišo pobudnikov. Zato je zatrjevanje Občine, da je bila dolžna zagotoviti dostop do spomenika tako, da je sporno pot kategorizirala po funkcionalnem zemljišču v lasti pobudnikov, zmotno. 8. V obravnavani zadevi Občina s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot "pešpot na Drčo". Zoper njuni nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 6. člen Odloka o kategorizac^i v izpod-b^anem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in 69. členom Ustave. Ker 6. člen Odloka o kategorizac^i v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 6. člen Odloka o kategorizac^i, kolikor kategorizira javno pot "pešpot na Drčo", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 62/0 in *303/0, obe k. o. Vrhnika, razveljavilo (1. točka izreka). B. - II. 9. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika nalo-ž^o v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnika sta Občino pozvala k ureditvi zadeve in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizac^i. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpod-b^ani občinski odloki o kategorizac^i javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča oziroma zemljišča ni razlastila. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikoma njune stroške, ki sta jih imela z vložitv^o pobude (2. točka izreka). 10. Pobudnika sta pobudo vložila po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 - v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščenki pobudnikov v skladu z ZOdvT za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in 104,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Drugi stroški za postopek s pobudo niso bili potrebni, zato jih Ustavno sodišče ni priznalo. Stroški zastopanja znašajo tako 624,00 EUR. C. 11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. dr. Ernest Petrič Predsednik zanj mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik A 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 385., avgust 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 385., avgust 2011 Številka: 3505-14/2010 (5-08) Datum: 16. 8. 2011 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE KOMUNALNEGA PODJETJA VRHIKA NA TOJNICAH (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah bo potekala v času od 19. 9. 2011 do vključno 18. 10. 2011. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika, KS Sinja Gorica (gasilski dom) in Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 28. 9. 2011, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Na podlagi 57. člena in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke (Naš časopis, št. 304/04, Ur. l. RS, št. 102/08) 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve PUP) 1) Območje naselja Bevke se ureja z izvedbenim prostorskim aktom - Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke (Naš časopis, št. 304/04, Ur. l. RS, št. 102/08; v nadaljnjem besedilu: PUP Bevke). 2) Pobudo za spremembe in dopolnitve PUP Bevke je podala Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 3) Pobuda je bila podana, ker želi občina uskladiti Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Bevke z naknadno izdelanim poročilom o arheoloških raziskavah. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev PUP) Območje sprememb in dopolnitev PUP Bevke je območje 4a/2, ki leži znotraj območja Ljubljana - arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368). 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za spremembo in dopolnitev PUP Bevke zagotovi Občina Vrhnika. 2) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi: - prikaza stanja prostora, - prostorskega plana Občine Vrhnika, - strokovnih podlag, - smernic nosilcev urejanja prostora. 4. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev PUP Bevke teče na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) kot skrajšan postopek in sicer v naslednjih fazah: (glej preglednico desno) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana), 2. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb in dopolnitev PUP ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan FAZA OKVIRNI ROKI Priprava osnutka sprememb in dopolnitev PUP Avgust 2011 Pridobitev smernic - 15 dni Avgust 2011 Obvestilo o CPVO - 30 dni Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP September 2011 Javno naznanilo September 2011 Javna razgrnitev in javna obravnava - 15 dni September 2011 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti Oktober 2011 Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP Oktober 2011 Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora - 15 dni November 2011 Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP odboru in občinskemu svetu v sprejem December 2011 Sprejem spremembe in dopolnitve PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu po objavi v Našem časopisu. Objavi se Župan tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Občine Vrhnika Stojan Jakin Številka: 3505-7/2011 (5-06) Vrhnika, 10. 8. 2011 Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010, 43/2011-ZKZ-C) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za Upravni center Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta) 1) V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, 119/05, v nadaljnjem besedilu: prostorski plan) je obravnavano območje opredeljeno kot stavbno zemljišče namenjeno centralnim dejavnostim (C). Za obravnavano območje velja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika - Center (Uradni list RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 40/01, 308/04, po katerem zemljišča sodi v ureditveno območje V1O/5 in morfološko enoto 3A/3, kar pomeni da je namenjeno naslednji rabi: -O: površine za osrednje dejavnosti, -3: območje za osrednje dejavnosti, -A: prostostoječa gosta pozidava; 2) Območje se ureja z občinskim lokac^skim načrtom - OLN, oz. občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju: OPPN). Do sprejema OPPN so dovoljena samo vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. 3) Sprejet je bil Program priprave za občinski lokac^ski načrt Upravni center Vrhnika (Uradni list RS, št. 21/2007) po takrat veljavnem Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 85/03-ZZK-1; v nadaljevanju ZU-reP-1). Novi Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010, 43/20-11-ZKZ-C; v nadaljevanju ZPNačrt), je bistveno spremenil postopek priprave občinskega prostorskega akta. Slednji zakon je tudi preimenoval občinske lokac^ske načrte - OLN v občinske podrobne prostorske načrte - OPPN. 4) Na podlagi tretjega odstavka, 98.člena ZPNačrta se postopek za sprejem občinskega lokac^skega načrta, ki je bil začet pred uvelja-vitv^o ZPNačrta na podlagi določb ZUreP-1, v okviru katerih ta še ni bil javno razgrnjen, nadaljuje in konča po določbah ZPNačrta, kot občinski podrobni prostorski načrt. 5) V skladu s sprejetimi sklepi na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, dne 7.7.2011, se postopek nadaljuje in dokonča po določbah veljavne zakonodaje. 6) Pobudo za pripravo OPPN za Upravni center Vrhnika je podala Občina Vrhnika. 2. člen (območje prostorskega akta) 1) V območju urejanja V1O/5 se nahajajo zemljišča s parcelno št. 2053/1 (last Občine Vrhnika), 2053/16 (zasebna last), del 2854/54 in del 2854/50 (obe last DRSC) vse k.o. Vrhnika. 2) Za vso potrebno prometno ureditev območja OPPN (dostopi, uvoz-izvoz, pločniki, parkirišča in ureditev križišč) se v prostorskem aktu načrtuje ureditve tudi na zemljiščih s parcelno št. 2925/0, 2926/1, 2053/18, 2854/1 (last Občine Vrhnika) in 2926/2, 2855/4 (obe javno dobro) ter 2854/1 (last DRSC) vse k.o. Vrhnika. 3) Vplivno območje OPPN sega na Tržaško cesto (parc. št. 2854/1 k.o. Vrhnika), Cesto 6. maja (parc. št. 2926/1 k.o. Vrhnika), območje stano-vanjsko-poslovnega objekta na Cesti 6. maja 10 (parc. št. 2080/3, 2080/11 k.o. Vrhnika) ter območje dveh stanovanjskih objektov na Tržaški cesti 22 in Na zelenici 1 (parc.št. 2053/5, *750/1, 2052/1, *437/0 in 2855/4 vse k.o. Vrhnika), v smislu hrupa v času gradnje, osenčenja ipd. 4) Območje OPPN Upravni center Vrhnika se lahko spremeni v postopku priprave akta. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec, ki ga izbere Občina Vrhnika. 2) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi : - prikaza stanja prostora, - prostorskega plana občine Vrhnika, - strokovnih podlag za pripravo OPN Vrhnika in Urbanistični načrt Občine Vrhnika. - že pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora, - izdane odločbe, ki jo je izdal Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, da v postopku priprave OLN (OPPN) Upravni center Vrhnika ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje, - izdelane programske zasnove, ki jo je izdelal podjetje Jereb&Budja arhitekti d.o.o. iz Ljubljane v jun^u 2010, - zazidalni preizkus reševanja problematike prometa, - geomehanske štud^e tal, - opravljene predhodne terenske arheološke raziskave (sondiranje), - sprejetih sklepov na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, dne 7.7.2011 (v OPPN ureditev območja in gradnjo objekta v dveh ločenih fazah, parcelac^o zemljišč, določitev zasebnega in javnega prostora ipd). 3) Strokovne rešitve za posamezno fazo ureditve se lahko pripravno v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN se izvede v skladu z od 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: Potrditev pobude na odboru 15. 06. 2011 Sklep OS o nadaljevanju postopka jul^ 2011, objava: Naš časopis DOPOLNJENI OSNUTEK december 2011 Javna razgrnitev in javna obravnava januar 2012 Stališča do pripomb, objava stališč marec 2012; objava: Naš časopis PREDLOG maj 2012 Prejem mnenj do septembra 2012 USKLAJENI PREDLOG oktober 2012 Sprejem odloka na OS november 2012; 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje svetu Krajevne skupnosti Vrhnika Center. 3) Dopolnjeni osnutek OPPN Upravni center Vrhnika bo razgrnjen na Oddelku za prostor, Občina Vrhnika, Cankarjev trg 11, Vrhnika in na sedežu Krajevne skupnosti Vrhnika Center, Tržaška cesta 11, Vrhnika. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerje-va 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slo-ven^e, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana 6. Geoplin plinovodi d.d., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana 7. Elektro Ljubljana, Distribuc^ska enota Ljubljana okolica, slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 8. ELES, Elektro - Slovenca d.o.o., Hajdriho-va 2, 1000 Ljubljana 9. Ministrstvo za promet DRSC, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Ljubljana, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 10. Telekom Slovence d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 11. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana; 12. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizac^a, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 13. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 14. Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave prostorskega akta) Finančna sredstva za izdelavo OPPN Upravni center Vrhnika zagotavlja Občina Vrhnika. Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči in plača Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika; 7. člen (končne določbe) S tem sklepom preneha veljati Sklep o ustavitvi postopka priprave občinskega lokac^skega načrta Upravni center Vrhnika (Naš časopis, št. 370/2010), s katerim se je ustavil postopek, ki je bil pričet na podlagi ZUreP-1: Programa priprave občinskega lokac^skega načrta Upravni center Vrhnika (Uradni list RS, št. 21/07). 8. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3505 - 30/2006 (5-01) Vrhnika, dne 24. 8. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Dan borovnic »«««luut ■ a JU« sejem * kulbura * gporb ^^ povorka * zabava Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Občina Borovnica je bila letos na Pakem Letošnja osrednja prireditev ob počastitvi praznika Občine Borovnica je potekala v vasi Pako. Potem, ko je občinski svet lani izglasoval nov datum občinskega praznika, so ga Borovničani letos prvič tudi obeležili. Občinski praznik predstavlja dan, ko je bila leta 1857 odprta trasa južne železnice, kije Borovnico postavila na evropski zemljevid. Praznovanje občinskega praznika je letos potekalo na Pakem, kjer je v sklopu osrednje slovesnosti potekalo odprtje obnovljenega vodnjaka ter na novo postavljene kapelice svetega Nikolaja. Začetek uradnega dela so s povorko skozi vas začeli člani Pihalnega orkestra Vrhnika in logaške mažoretke, z uvodnim govorom pa je navzoče pozdravil župan Andrej Ocepek. Še posebej je pozdravil krajane vasi Pako in Breg, borovniškega župnika Janeza Šilarja, predstavnike podjetja Helios in župana sosednjih občin Horjul in Log - Dragomer. Kulturni program sta obogatila člana SNG Drama, Lojze Svete, ki je na Pakem preživljal svojo mladost, ter v Borovnico priseljena Vanja Plut. Pobudo za obnovo vodnjaka in vaške kapelice sta sprožila Franc Klančar in borovniški svetnik Damjan Debevec, kar je bil povod za ustanovitev gradbenega odbora, v katerem je predvsem na arhitekturnem področju aktivno sodelovala krajanka Andreja Skubic. Skubičeva je na kratko opisala potek in način gradnje, obnove ter ureditve celotnega kotička v središču vasi, v imenu odbora pa se je zahvalila tudi vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri projektu. Zahval so bili deležni tudi predstavniki podjetja Helios, ki so k obnovi vodnjaka prispevali 4.700 evrov iz svojega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Andreja Roš iz Heliosa je ob tej priložnosti na kratko predstavila Heliosov program barv na osnovi vode ter dejavnosti njihovega sklada za ohranjanje čistih voda, pri katerem sodeluje tudi Ministrstvo za okolje, v imenu katerega je krajanom nekaj besed namenil Mitja Bricelj. Po njegovih besedah je obnova vodnjaka simbolno dejanje, ki pa ima pomen za celotno občino, ki je nadpovprečno bogata z vodo, ki jo je treba varovati in ohranjati, saj je danes, kot je dejal Bricelj, ohraniti vodni vir tako pomembno kot ohraniti vir nafte. Uradni del odprtja obnovljenega vodnjaka sta sklenili Roševa in mlada krajanka Iza Gerdina, ki sta s skupnimi močmi prerezali slavnostni trak, prvi vrč vode pa je natočil Andrej Ocepek. Drugi del prireditve je bil namenjen blagoslovu na novo postavljene kapelice svetega Nikolaja. Kapelico, ki je stala v vaškem središču, naj bi po pričevanju domačinov po 2. sv. vojni porušil pijani voznik tovornjaka. Na novo zgrajena kapelica je sicer postavljena nekaj metrov stran od prvotne lokacije, kjer so v ta namen del zemljišča odstopili sosedje, družina Podržaj. Obnovljen pa je bil tudi poškodovan kip sv. Nikolaja, za kar je poskrbela borovniška župnija. Kapelico in obnovljen kip je blagoslovil borovniški župnik Janez Silar, ki se je po obrednem delu v imenu župnije zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu, predvsem za obnovljeno kapelico, pa tudi vodnjak, simbol življenja. Tretji del prireditve pa je bil namenjen podelitvi občinskih priznanj. Letos sta prejemnika dva: kamnoseški mojster Aleš Medle in gasilka in prostovoljka Albina Molek. Aleš Medle iz Borovnice je lani prostovoljno in na svoje stroške postavil Marijino kapelico in dva vaška vodnjaka v Zabočevem, sodeloval pa je tudi pri postavitvah spomenikov v Borovnici. Za vloženi trud in prosto volj stvo mu je župan Ocepek v imenu občine podelil priznanje občine. Albina Molek z Brega pa je prejela zlato plaketo občine. V mladosti je aktivno sodelovala v dramski skupini ter pri športnih in kulturnih projektih v takratni brežanski mladinski organizaciji, leta 1979 pa se je včlanila v gasilsko organizacijo, v kateri je prevzela funkcijo tajnika. V letih gasilstva je opravila mnoge tečaje, od leta 2000 pa je tudi članica Upravnega odbora CZ Vrhnika in predsednica Komisije za delo s članicami. Je članica poveljstva Borovnica in občinskega štaba za Civilno zaščito, kjer opravlja funkcijo namestnice poveljnika. Sodeluje v Društvu podeželskih žena Ajda in v Ekološkem društvu, pa tudi pri obnovi vodnjaka in kapelice ni šlo brez nje. Godba, mažoretke in konjeniki naznanili začetek Dneva borovnic Borovnica, 22. julij - V petek se je že slabo uro po koncu osrednje občinske prireditve dogajanje s Pakega preselilo v središče Borovnice. Tudi odprtje borovniškega festivala Dan borovnic je naznanila godba Pihalnega orkestra Vrhnika in povorka logaških mažoretk, pridružili pa so se jim še člani Konjeniškega društva Borovnica. Povorka je ob dvajseti uri krenila z Molkovega trga skozi središče Borovnice proti osrednjemu prireditvenemu prostoru v športni park. Obiskovalce je v imenu organizacijskega od- bora prireditve pozdravila predsednica Suzana Novak. V govoru je na kratko povzela kulturno, zgodovinsko in naravno bogastvo borovniške kotline, več besed pa je namenila modro vijoličnim sadežem, borovnicam. Organizatorji so odprtje kljub težavam z ozvoče- njem popestrili še z nastopi kulturnikov, program pa je povezoval Urban Pavlovčič, sicer član popularne skupine Pushluschtae. Poleg domačega župana Andreja Ocepka so največjo borovniško prireditev obiskali še župani treh barjanskih občin, Ivan Jordan s Škofljice, Janko Jazbec iz Horjula ter Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer. Novakova je ob koncu odprtja prisotne seznanila še z dogajanji v sklopu prireditve in jim zaželela prijetno bivanje v družbi Borovni-čanov. Obiskovalci so se lahko že ob odprtju oskrbeli s svežimi borovnicami treh domačih pridelovalcev. Kmalu po uradnem delu odprtja so osrednji oder že zasedli člani glasbene zasedbe Calypso, ki so skupaj s Petrom Lovšinom in njegovimi spremljevalci, Španskimi borci, poskrbeli za zabavo, predvsem mlajših generacij. Darko Mršič 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si D^ borovnic sejem * kulbura * gparb ^^ povorka * zabava Borovnica se je v sobotno jutro zbudila v sejemskem vzdušju Borovnica, 23. julj - Na semanjem dnevu prireditve so bili poleg borovnic na voljo različni izdelki domače obrti, predstavila pa so se tudi različna društva in organizacje. Kljub slabemu vremenu je skupina pridnih delavk in delavcev že v zgodnjih jutranjih urah poskrbela, da so se razstavljavci in obiskovalci počutili čim pr^et-neje. Za sejemski del sta bila prvotno rezervirana Pa-plerjeva ulica in parkirišče pred vrtcem, a so se organizatorji zaradi deževja odločili za rezervno lokac^o. Tako so razstavljavcem in prodajalcem priskrbeli prostor pod šotorom na osrednjem prireditvenem prostoru, kar pa glede na odzive ni bila slaba ideja. Tako je Suzana Novak, predsednica organizac^skega odbora letošnjega Dneva borovnic, že napovedala, da bo tudi v prihodnje predlagala, da bi sejemski del postavili »v središče dogajanja in pod streho«. Letošnji sejemski vrvež se je začel že ob osmi uri zju- traj, obiskovalce pa je pred vhodom v prostor semnja najprej pričakala stojnica organizatorjev, kjer so lahko izvedeli vse informac^e o prireditvi, na voljo pa so bili tudi različni promoc^ski materiali, povezani z Borovnico in prireditv^o. Za Borovničane so bile najzanimivejše razglednice in priložnostne poštne znamke z motivom obnovljenega vodnjaka na Pa- kem, mogoče pa je bilo kupiti tudi majice z logotipi letošnje prireditve. Tudi na stojnici Turističnega društva Borovnica so si obiskovalci lahko izbrali majice z motivi modrega sadeža, člani društva pa so poskrbeli za informiranje obiskovalcev o celotni turistični ponudbi občine. S sladkimi dobrotami so stojnico založile članice Društva podeželskih žena Ajda, svoje umetnine so na ogled postavile klekljarice, pestro ponudbo od narodnih noš do različnih hišnih pripomočkov pa so razstavili tudi spretni domači obrtniki. Na razstavnem prostoru Komunalnega podjetja Vrhnika je bilo mogoče izvedeti več o dejavnostih in različnih akcijah, ki jih spodbuja podjetje, največ o najbolj aktualni akciji, spodbujanju kompostiranja bioloških odpadkov. V središču pozornosti pa so bile stojnice pridelovalcev borovnic. Z dejavnostjo pridelave borovnic se v občini ukvarja osem družin, ki skupaj pridelajo tri četrtine vsega pridelka na ravni države, vsako leto pa zasadijo tudi nove grme. Borovnice so obiskovalci lahko pri vseh pridelovalcih kupili po enotni ceni: 7 evrov za kilogram in 3,5 evra za pol kilograma. Poleg sadežev so bili na voljo tudi različni prehrambni izdelki in napitki iz borovnic. Darko Mršic Ko spregovori HUD Karel Barjanski _ Zalarjev vrt je na letošnjem Dnevu borovnic zaživel v zanimivi podobi. 22. in 23. julja so se na njem prepletle različne zvrsti umetnosti, ki jih združuje HUD Karel Barjanski, program pa smo obogatili tudi s povabljenimi gosti. Dodaten, a najpomembnejši del so dodali nasmejani obrazi obiskovalcev, ki so v sproščenem vzdušju in prjetnem ambientu poklepetali in se vse dni radi družili z nami. HUD Karel Barjanski se je že sredi marca na občnem zboru društva odločil, da bo sodeloval na letošnjem Dnevu borovnic. Takoj smo si začrtali okvirni program dvodnevnega dogajanja, nujen pa je bil tudi načrt dela, ki je pripeljal do uresničitve cilja. Željno smo pričakovali tisti jul^ski petek, ki je zamislim naznanil konec in so se očem v celoti razkrili rezultati našega večmesečnega dela. Že v začetku jul^a je Zalarjev vrt postal začasni dom HUD-ega Karla Barjanskega. Poleg vsebine programa, ki smo ga natančno predstavili v zgibanki, smo pozornost namenili tudi lepemu am-bientu. Zato smo se zagnano lotili urejanja vrta in lope, iskanja tehničnih rešitev ter popestritev, obenem pa uživali v pr^etnem druženju in načrtovanju novih dogodkov društva. V petek, 22. jul^a popoldne, se je prireditev tudi uradno začela. Z bovlo, ki smo jo poimenovali bovla dobrodošlice, smo pogostili vse, ki so nas obiskali v petek in v soboto. Seveda je napitek vseboval borovnice naših pridelovalcev. S slikami na platnu se je predstavljala Natal^a Ambrožič, tiste na steklu pa so bile delo Borisa Vučkoviča. Zvečer se je slikarskim umetninam pridružila še glasba naših članov, Mladih harmonikarjev z Dola in Borovničk. Priložnost za nastop so dobili vsi, tudi mladi in še neuveljavljeni glasbeniki. Sladkosnede je k sebi vabila stojnica s svežimi palačinkami in različnimi namazi, večina pa se je ustavila tudi ob tisti, ki je nudila pripravke iz zdravilnih zelišč Ob prvem petkovem in sobotnem večernem mraku sta se lopa in vrt ob Paplerjevi ulici odela v idilično podobo. Modri snopi svetlobe, ki so skozi odprta okna uhajali iz notranjosti hiške, lučke ob slikah in soji gorečih sveč so dogajanju vdihnili posebno vzdušje, obenem pa omogočili dvojno vide-oprojekcijo fotografij našega dosedanjega dela in utrinkov borovniške kotline. V soboto je vrt ponudil še pestrejše dogajanje. Petkovim popoldanskim predstavitvam smo dodali nove. Dopoldne smo namenili predvsem našim najmlajšim in jih povabiU na ustvarjalni delavnici. Izbirali so lahko med slikanjem na platno in izdelavo igrač, popoldne pa se je razstavljenim slikam in igračam pridružil še kiparski atelje na prostem pod vodstvom slikarke Natalije Ambrožič in oblikovalke materialov Anje Hribar Opoldne je naše dogajanje obogatila gostja Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, profesorica ruščine in angleščine. Kljub plohi smo ji pozorno prisluhniH in ura njenega pripovedovanja ljudskih zgodb in povezav z današnjim življenjem je prehitro minila, še posebej pa se nam je vtisnilo v spomin njeno goreče poudarjanje o pomembnosti ohranjanja tovrstnega izročila. Marsikoga je tako navdušila, da je že pobrskal tudi po njenih pisnih delih. Druženje »hudovcev« in obiskovalcev je vrhunec doseglo v soboto zvečer, ko je množica gledalcev Zalarjev vrt napolnila z veseljem in s smehom. Stand up komed^a Ranka Babica, ki je predstavnik novega vala tovrstnih komed^antov, je navdušila vse. Naši člani že od vsega začetka skrbno beležko Postojanka HUD-a Otroške delavnice dogajanja društva tudi s fotografskimi aparati, saj govorica fotografij neredko pove celo več kot beseda. Tudi vam bo, če si jih boste ogledali. Iz Stand up komed^a je nasmejala občinstvo. množice, ki je nastala ob letošnji prireditvi, smo izbrali več kot 400 fotografij in jih objavili na straneh društva HUD Karel Barjanski na facebooku. Tam si lahko ogledate tudi utrinke z drugih naših dogajanj in prireditev, ki so že za nami. Razmišljamo pa seveda še o novih. Prav kmalu vas bomo pova-bih na novo srečanje z Dušico Kunaver, saj sta njen nastop in bogato znanje ljudske dediščine, ki ga neutrudno in srčno prenaša predvsem na mlade, v nas zapustila izreden vtis. V še toplih jesenskih dneh bomo poskrbeU tudi za prijetno druženje in novo zbirko fotografij, ki bodo nastale med fotosa-farijem po Ljubljanskem barju. Tudi nanj bomo še spomnili in se razveseliU vašega sodelovanja. HUD Karel Barjanski Fotografije: Marko Gorenc, Mile Milosavljevic Zahvala Uspešna in raznovrstna predstavitev društva na Dnevu borovnic ni samo zasluga članov, ampak tudi vseh nastopajočih gostov, občanov in pr^ateljev, ki so nam pomagali uresničiti začrtane cilje. Veseli smo, da so začutili našo delavnost, pozitivno energ^o in vzdušje ter pripomogli, da sta Zalarjev vrt in hiška vsem obiskovalcem nudila zanimiv in kakovosten preplet kulture in sproščenosti. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, nas obiskali, še posebej pa lastniku vrta, gospodu Jožetu Zalarju. HUD Karel Barjanski Sprehod po klekljarski aven^'i Letošnjo jubilejno, 10., razstavo so borovniške klekljarice zastavile zopet nekoliko drugače. Za kratek čas je Borovnica dobila novo, klekljarsko avenjo. Že 10. klekljarsko razstavo, ki je znova potekala v času Dneva borovnic, so se klekljarice iz klek-Ijarske sekcije Punkeljc pri KD Borovnica odločile prikazati malce drugače. Tokrat je devetind- vajset prizadevnih članic na stojalih razstavilo devetindvajset klekljanih čipk v zavesah. Odprtje razstave je bilo jubileju primerno slovesno z nagovorom predsednice Združenja slovenskih Po klekljarski aven^i se je letos sprehodilo iz- Stojnica klekljaric je pritegnila marsikaterega redno veliko ljudi. obiskovalca. klekljaric Afrodite Hebar Kljun. »Letošnje čipke so zelo preproste. Bolj posebno je to, kako so všite v zavese. Zanimiva je postavitev in raznolikost. Vsaka je drugačna, čeprav nismo nič načrtovale,« je delo na razstavi pokomentirala predsednica sekc^e Liljana Ko-govšek in ugotavljala, da je bilo v primerjavi z lani, »kar se klekljanja tiče, več dela. Več je bilo treba naklekljat, p^a tudi finančno je bilo za nas malo bolj hudo. Če bi me te čipke prodale, ne bi mogle dobiti toliko denarja, kot smo morale dati, da so nam jih šivilje všile. Finančno obremenjujoča je bila tudi postavitev sama, saj nismo hotele nekih slabših postavitev. Še nikoli ni bil tako velik zalogaj kot letos, in upamo da tudi nikoli več!« Ob vsej obilici dela, pri katerem so jim tokrat izdatno priskočiU na pomoč soprogi, letos sploh ni bilo časa meriti števila opravljenih ur ali kilometrov porabljenega sukanca. A v tistih treh dneh, kolikor je bila razstava odprta za javnost, so naše klekljarice menda pozabile na vse dolge in trudne ure priprav. Vsakoletna razstava jih vedno znova poveže, vsaka pohvala, vsak vzdih ob pogledih na razstavljene mojstrovine iz neprestane reke obiskovalcev, ki so se sprehajali po začasno vzpostavljenih klekljarskih aven^ah in ulicah, pa je bilo novo plačilo za ves vloženi trud. Zavese, ki so se odgrnile za Dan borovnic, v petek zvečer, so se v nedeljo popoldne za njim tudi zagrnile. Večina jih bo sedaj krasila domove svojih ustvarjalk, dve pa bosta menda prav pre-lestni darili. Na koncu smo pravzaprav zopet pri začetku in nagovoru Afrodite Hebar Kljun, ki je klekljarice obvestila, da bo Slovenca leta 2016 gostila svetovni kongres klekljanih čipk. Kot kaže, bodo vsebino le tega krojile kar Borovničanke, ki se zavzemajo za t. i. klekljane vrtičke. »To je klekljano cvetje, ki se postavi na nek tridimenzionalni podstavek. Z žičkami se potem naredi cvetje, metuljčke,^ Ti vrtički so lahko skalnjaki, ena bi celo rada imela akvar^. S tem, da bi to delale vse klekljarske sekc^e in društva ter se na tak način nato v Ljubljani tudi predstavile,« je pojasnila Liljana Kogovšek. Damjan Debevec 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina 100 let pozneje: Še vedno smo tu V soboto, 23. julya 2011, se je natanko ob 2. uri popoldne v skoraj že docela obnovljeni in nadgrajeni telovadnici TVD Partizan Borovnica na slavnostni seji sestalo društveno vodstvo, ki zdaj sicer nosi precej drugačno ime kot njegov predhodnik, borovniški Sokol, a v isti stavbi goji isto: sedaj že stoletno svetlo tradicyo telesne vadbe in domovinsko pripadnost. Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 »Še vedno smo tu.« S tem kratkim, a pomenljivim stavkom bi lahko opisali celotno sporočilo odprte slavnostne seje izvršnega odbora TVD Partizan Borovnica v sestavi Tone Žerjav (predsednik), Viktor Drašler (podpredsednik), Slavko Gabrovšek, Jože Demšar, Metka Debevec - Švigelj, Marjetka Rot, Ana Smrtnik (manjkala sta Jani Tr-ček in Roman Cerk), ki je bila v soboto, 23. jul^a, v spomin na ustanovitev telovadnega društva Sokol Borovnica pred natanko stotimi leti, 23. jul^a 1911 ob 14. uri, o kateri je 29. jul^a istega leta pisal časnik Slovenski narod: »Sokol v Borovnici. V nedeljo, dne 23. t. m. je bil v restavra-cyskih prostorih g. Ant. Drašlerja v Borovnici ustanovni občni zbor borovniškega »Sokola«, najmlajšega na Slovenskem. Obnesel se je prav syajno in tako obilne udeležbe skoro nismo pričakovali. V našo sredo prihitelo je tudi več bratov z Vrhnike in Logatca in iz Notranjih goric. Občni zbor je otvoril g. Anton Drašler, nakar je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: Starosta g. Leo Macoratii, podstarosta g. Fran Petrovčič, načelnik g. Rudolf Marin, tajnik in blagajnik g. Janko Ramovš in sedem odbornikov: gg.: Ant. Drašler, Ivan Majaron, Ivan Švigelj, Franc Drašler, Valentin Fortuna, Fran Urh ml. in Kavčič Davorin. - Kot odposlanca na zvezni občni zbor sta bila voljena g. L. Macoratii in g. Franc Petrovčič in kot zastopnika na župnem občnem zboru g. L. Macoratii in g. R. Marin, za pre- Predsednik Tone Žerjav: »V telesu sila - v mislih domovina.« glednika računov pa g. Al. Jan in g. Ivan Lebez. - Društvo se priglasi »Slov. Sok. zvezi« in sicer ljubljanski župi. Kot prvi mecen mladega društva, ki šteje že okroglo 90 članov, se je izkazal gosp. Franc Petrovčič, podstarosta, ki je podaril takoj na občnem zboru l0o K, za kar mu bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala. Živeli posnemalci!« »V telesu sila - v mislih domovina!« Slavnostno sejo okroglem jubileju borovniškega telovadnega društva, ki je potekala v novi telovadnici, je stoječ pod dvema praporoma in v svečano sokolsko uniformo (izdelek krojača Silva Čuka) napravljeni dolgoletni predsednik društva Tone Žerjav odprl z gromo-glasnim sokolskim pozdravom »ZDRAVO!« Zatem pa prisotnim članom izvršnega odbora ter gostom na kratko spregovoril o zgodovini sokolskega gibanja: »Vseljudska telesno vzgojna družba Sokola je bila v preteklosti ena najdejavnej- ših nosilcev narodnega boja, ko so se slovanska ljudstva v avstro-ogrskem cesarstvu trudila osvoboditi pokroviteljstva Nemcev in Ogrov. Svoje člane, zlasti mladino, je vzgajala v ljubezni do slovenskega naroda, v zvestobi do domovine, predvsem pa je spodbujala telovadbo. In leta 1911 je seme sokol-stva zaneslo tudi v našo prelepo borovniško faro. Prav na današnji dan, 23. jul^a ob 14. uri, se je skupina enako mislečih, na pobudo Antona Draš-lerja, prvič sestala v njegovih prostorih nasproti tedanjega kolodvora, kot ustanovni občni zbor borovniškega Sokola. Novoustanovljeno društvo se je priključilo Slovenski sokol-ski zvezi, in sicer Ljubljanski župi. Pomembni poslovneži v Borovnici, aktivni na športnem in kulturnem področju, so bili tudi siti nemškega oklepa. 100 let pozneje Želeli so delovati svobodno in neodvisno, potrebovali so nov, večji prostor za druženje. Odločili so se za gradnjo. S prostovoljnimi prispevki in darili posameznikov so pridobili materialna sredstva in aprila leta 1922 pričeli z zidavo na zemlji, ki jo je podaril navdušeni član Sokola ata Ivan Majaron. 15. jul^a 1923, v dobrem letu dni - to je bil kar velik gradbeni dosežek za tiste čase - so praznovali otvoritev tako imenovane »narodne trdnjave«, telovadnice, ki je imela tudi veliki oder za prireditve. Delovna četverica: Tone Žerjav, Frančišek Marjan Drašler, Viktor Drašler, Slavko Gabrovšek. Na levi strani prapor TVD Partizan Borovnica iz leta 1984, na desni prapor borovniškega Sokola iz leta 1931. To leto so odprli kar štiri podobne zgradbe. V Preserju, Borovnici, Igu in Logatcu. In ker se zgodovina ponavlja, se je tudi v naši generac^i dobila skupina enako mislečih in s skupnimi močmi smo obnovili ter nadgradili prvotno zasnovan objekt. Delali smo pod geslom: V telesu sila - v mislih domovina! Z veliko truda in pozitivne energ^e smo dokazali, da znamo iti s svetom naprej. Prepričan sem, da se nam je uspelo prilagoditi potrebam sodobne dobe. O obnovi vam bo več povedal projektant in vodja gradbenih del Slavko Gabrovšek. Jaz lahko le z zadovoljstvom trdim, da mi je v čast in ponos, da zastopam tako pridno in delovno telesno vzgojno društvo Partizan Borovnica in da vas lahko ob tej obletnici pozdravim prav v tej prenovljeni narodni trdnjavi. Rad bi izkoristil to priliko in izrazil hvaležnost vsem Bo-rovničanom, ki že dolga leta zvesto in pripadno služite društvu. Dragi športni kolegi, hvala. Cenim delo vseh, ki z mano na čelu dihate z društvom in vsem, ki mu namenjate svoj prosti čas in svoje ideje. Pomembno je, da znamo ceniti delo ljudi, predvsem zato, ker so danes drugačni časi in drugačne zahteve kot v preteklosti. Včasih so rekli: »Prostovoljci smo pot do uspeha,« danes pa pravdo: »Kdo ti pa naredi še kaj zastonj.« Zahvalil bi se rad tudi vsem, ki nam pomagate na finančnem področju, da zasnovane projektne ideje tudi realiziramo. Zato gospod župan hvala tudi Vam za vso finančno podporo, ki ste nam jo namenili v obdobju našega obnavljanja. Mislim, da delamo z roko v roki, povezano, da smo pravi sokoli. Ostanimo plemenito športno društvo z velikim tekmovalnim duhom, polni narodne zavesti. Zaslužili smo si, da na tak dan vsi skupaj nazdravimo. Še enkrat: ZDRAVO!« Kot se za tako vesel dogodek spodobi, je sledilo odpiranje penine in prešerno trkanje s kozarci ter seveda priložnostno fotografiranje s predsednikom pod društvenima praporoma. Slovesna proslava v obeleži-tev 100-letnice društva, s kulturnim programom, razstavo, telovadnimi nastopi ter po-delitv^o priznanj pa bo jeseni, predvidoma zadnjo nedeljo v septembru. Za TVD Partizan Borovnica: Damjan Debevec »Borovniška lepotica« V središču Borovnice se letošnje poletje počasi končuje že pred leti začeti, drzno zastavljeni in predvsem obsežni projekt obnove in nadgradnje telovadnice TVD Partizan Borovnica. Zadnji del, nameščanje izolac^e in fasade na objekt, »težak« dobrih 60.000 EUR, je društvo zmoglo le ob asistenci borovniške občine. A kot se pri prenavljanju starih stavb praviloma zgodi, se je med obnovo stavbe pokazala še vrsta pomanjkljivosti, ki seveda pomen^o neizogibna dodatna dela, ta pa temu primeren finančni strošek. Slednjega, tako kot v prejšnjih letih, društvo blaži s prostovoljskim delom svojega članstva, pr^ateljev društva ter darovalci. V prejšnjih mesecih so prostovoljci izolirali okna, barvali ostrešje in ograje, prenavljali starinska vrata, izkopavali odtoke za telovadnico (in pri tem naleteli na pravcato "partizansko jamo", ki je bila zasuta od 50. let prejšnjega stoletja), popravljali nadstreške, urejali arhivsko sobo in še in še. Po odstranitvi delovnih odrov pa je na novi fasadi v vsej svoji slavi zaspalo še mojstrsko delo mladega telovadnega članstva (Barbara Gabrovšek, Anja Švigelj, Jan Debevec, Alen Lešnik), in sicer obnovljeni napisi - parole, ki jih dandanes žal zasledimo le še redko kje, še pol stoletja nazaj pa so bili povsem vsakdanji dodatek novim telovadnim in narodnim domovom. Tako so v stranskih okvirjih obnovili napisa (slogana sokolskega telovadnega gibanja) iz leta 1923, ko je bil zgrajen tedaj še Sokolski dom: - proti jugu: V TELESU SILA - proti severu: V MISLIH DOMOVINA Na pročelju pa sta dosedanje napise zamenjala: - levo: TELOVADNO DRUŠTVO - desno:1911-2011 Prvotno je tu sicer pisalo "ZDRAVO SOKOLI", a so v 50. letih prejšnjega stoletja napise prebarvali in napisali le "TVD PARTIZAN BOROVNICA". Najnovejša sprememba napisa je sicer sprožila nekaj polemik, a povsem po nepotrebnem, saj gre pri tem po besedah društvenega vodstva zgolj za odražanje vsebine dejavnosti in njene 100-letne kontinuitete v stavbi telovadnice. Gre za tradic^o, ki se je začela z ustanovitv^o Sokol-skega društva 23. jul^a 1911, začasno prekinila z razpustitv^o društev v času okupac^e in zasedbo poslopja, in nato zopet nadaljevala z usta-novitv^o Fizkulturnega društva avgusta 1945, ki se je pozneje preimenovalo v Telovadno oz. Telesno-vzgojno društvo Partizan Borovnica, in vse do današnjih dni zaseda iste prostore. Borovniška lepotica Prenovljena telovadnica pa, kot kaže, ne očara zgolj domačinov, temveč tudi naključne mimoidoče ter tuje turiste. Govori se celo, da je ne glede na takšne ali drugačne napise dobila čisto novo ime - »Borovniška lepotica«. Damjan Debevec Plesna skupina TURBO BEJBE iz Borovnice vabi v novo plesno sezono s pričetkom oktobra. i' Vsi plesni navdušenci, ki se poleg učenja novih plesnih korakov radi tudi družite in zabavate, se nam pridružite. Plesalo se bo ob četrtkih med 19.30 in 20.30 v mali telovadnici OS Borovnica. ^ i Za več.informacij poklič/te 041 272-060((Vanja) ali pošljite mail na vanj'a_remec4yahoo.com oglasno sporočilo ni lektorirano Kulturno društvo Borovnica, Glasbena skupina Coklarji, vabimo na letni koncert v nedeljo, 11. septembra 2011, ob 19. uri v večnamensko dvorano osnovne šole v Borovnici. Gostje večera bodo Ansambel JURČKI iz Butajnove. To so tr^e jurčki in prisrčna lisička, ki bodo obiskali in popestrili lep večer. Vljudno vabljeni k nam v našo družbo s pr^etnimi in zabavnimi gosti večera. 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Spominska svečanost ob dnevu borca V nedeljo, 3. julya 2011, smo na Malem Jesenovcu, na kraju, kjer je bila pred 70 leti ustanovljena Borovniška četa, priredili proslavo v čast dneva borca in obletnice ustanovitve Borovniške čete. Slovesnosti se je udeležilo več kot devetdeset članov občinskega društva in simpatizerjev. Posebej velja omeniti prisotnost predstavnikov sosednjih društev in zvez ZB za vrednote NOB s prapori, predstavnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenko Vrhnika - Borovnica, predstavnikov Polic^skega združenja Sever Vrhnika - Logatec, pripadnikov Borovniške čete iz vojne leta 1991 s takratnim poveljnikom Bogom Žerjavom. in komisarji pozneje nastalih bataljonov in brigad. Prisotnim je spregovoril še Ivan Pivk. Poudaril je, da so Slovenci v dvajsetem stoletju trikrat prelivali svojo kri. V prvi svetovni vojni so se borili in umirali na vseh takratnih bojiščih, še posebej pa so bili udeleženi v bojih na soški fronti. Med NOB v letih 1941 do 1945 jih je ogromno padlo, bilo recitirali verze partizanskih pesnikov. Praznično vzdušje je z melodrami partizanskih pesmi še posebej popestril harmonikar Klemen Grmek. Po svečanosti smo se ob riče-tu iz »partizanskega kotla« in ob »dobrotah iz nahrbtnika« še dolgo zadržali v pr^etnem druženju. Še beseda o redni seji upravnega odbora: imeli smo jo v Prisotne je najprej nagovoril predsednik Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica Frančišek Marjan Drašler. Poudaril je, da stojimo pred enim od pomembnejših pomnikov slovenske zgodovine, in pojasnil pomen formiranja enote za poznejši razvoj partizanske vojske. Izrekel je dobrodošlico prisotnim, na čelu s poslancem Državnega zbora Janezom Kikljem in županoma občin Borovnica in Vrhnika. Posebej pa je pozdravil Ivana Pivka, aktivnega udeleženca NOB iz našega kraja, in povedal, da se žal drugi vabljeni borci in še živeči ustanovitelji čete dogodka niso mogli udeležiti. Osrednji govornik je bil župan Borovnice Andrej Ocepek, ki je v svojem nastopu opisal ustanovitev in nadaljnjo pot Borovniške čete. Kot navaja Franc Pasetta v zapisu iz avgusta 1981, so prvo partizansko taborišče ob množičnih okupatorskih aretac^ah vrhniški in borovniški aktivisti postavili že okrog 11. jul^a 1941 na območju Lipovca nad Bistro. Pozneje so se premaknili na Mali Jesenovec, kjer se je v sredini avgusta zbrala glavnina enote. Kaj hitro sozačeli z diverz^ami na železniško progo Ljublja-na-Postojna in z neuspešnim napadom na Borovniški viadukt. Že v noči z 31. avgusta na 1. september 1941 je pri prehodu železniške proge nad Bistro nastal kratek spopada z ital^ansko patruljo, kar je imelo velik odmev. Sledilo je še več akc^ na progi med Logatcem in Postojno. Nekaj pozneje, 20. oktobra 1941, so uspešno izvedli napad na ital^ansko posadko in skladišče eksploziva v Bezuljaku pri Cerknici. Četa je 29. oktobra 1941 na Osredku pri Igu doživela hud udare; bila je namreč izdana in napadena. Enota se je začasno razšla. Del borcev Borovniške čete se je zadrževal v graščini v Bistri. Že 4. decembra 1941 so sodelovali pri rušenjupreserskega mostu. Zbranim je spregovoril Ivan Pivk. (Vse foto: Peter Palčič) Na harmoniko je zaigral Klemen Grmek. Takoj za tem so se vključili v sestavo Kožlješke čete oziroma Šercerjevega bataljona. Po zbranih podatkih se je iz sestave čete na Kožljek vrnilo sedemnajst borcev, dva sta ostala v bojnih skupinah v Ljubljani, šest jih je padlo na Osredku, trije so bili ujeti in obsojeni, eden je ostal na delu na terenu, dva sta dezertirala in eden od nj^u je že tedaj postal izdajalec. Od dvaintridesetih borcev, kolikor jih je na seznamu enote, ustanovljene na Malem Jesenovcu, jih je v času NOB padlo petnajst, eden je bil ujet in ubit, za naslednja dva pa ni zanesljive informac^e, kako sta umrla. Od pripadnikov enote so štirje postali narodni heroji, mnogi so postali uspešni komandanti pa je tudi ogromno civilnih žrtev. Tudi v vojni za samostojno Slovenko ni šlo brez žrtev med pripadniki TO in policée. Nato je preprosto in razumljivo opisal pot partizanske vojske od ustanovitve OF in nastanka prvih enot do končne zmage eta 1945. Članice in člani društva so v kratkem kulturnem programu ponedeljek, 4. jul^a. Na seji smo se dogovorili o načrtovanih dejavnostih v jul^u in avgustu. Težiščno nalogo, proslavo na Malem Jesenovcu, smo že uspešno izvedli, drugih večjih nalog pa v poletnih mesecih ne načrtujemo. Za Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Peter Palčič Borovnica v slikah - avgust 2011 • Borovnica v slikah - avgust 2011 • Borovnica v slikah - avgust 2011 Visok gasilski obisk 22. jun^a se je v Borovnici mudila visoka gasilska delegac^a. Upravni odbor Gasilske zveze je tokrat namreč zasedal tudi v naši občini. Glavna tema pogovorov naj bi bil status prostovoljnih gasilcev v odnosu do delodajalcev. Po končani seji in družabnem delu so borovniški gasilci članom upravnega odbora v šolski večnamenski dvorani predstavili svoje delo in potek gašenja velikega šolskega požara l. 2003. Potrdili DIIP obnove stebra viadukta Na isti, 6. redni seji so svetniki potrdili tudi predlog dokumenta identifikac^e investic^skega projekta (DIIP) za obnovo ostankov borovniškega viadukta v Borovnici, ki je pogoj za naročilo projekta za gradbeno dovoljenje (PGD). Svetniki in župan so se soglasno odločili za načrt tretje variante obnove, ki poleg najnujnejših investic^skih in ojačitvenih ukrepov preostalih delov stebra s končno zaščito predvideva še izvedbo palične konstrukc^e, s katero bi se nakazalo prvotne gabarite višine viadukta. Ta varianta projekta je ocenjena na 270.600 evrov oz. 324.720 EUR z DDV, pri čemer uspešno kandidiranje na državnem razpisu za »ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja« lahko prinese tudi več kot 85 % sofinanciranje s strani države. Umiritev prometa po Paplerjevi ulici V začetku jul^a je Borovnica po hitrostni oviri v križišču Demšarjeve ulice in Ul. bratov Debevec po podobni rešitvi glede umirjanja prometa posegla tudi na Paplerjevi ulici. Delavci Komunalnega podjetja Vrhnika so namreč pred šolo zgradili izvennivojski prehod za pešce, ki je še posebno namenjen večji varnosti otrok na njihovi poti v šolo in domov. Na pločniku ob šoli so postavili količke, ki preprečujejo »divje« parkiranje na tem območju, uvoz na šolsko dvorišče pa preuredili v postajališče za šolski avtobus, ki mu po novem ne bo več treba manevrirati po dvorišču in ulici. Uvedene so »modre cone« za parkiranje Svetniki so na zadnji, 6., redni seji, ki je bila 30. 6. 2011, sprejeli Odredbo o določitvi območ^ kratkotrajnega parkiranja oziroma t. i. "modrih con" v Borovnici. Modre cone bodo zarisane na območju Molko-vega trga, pred vrtcem ter pred osnovno šolo, kjer bo dovoljeno med tednom od 7. do 17. ure ter v soboto od 7. do 13. ure parkirati le s parkirno uro (oziroma drugo vidno oznako časa parkiranja) do največ dve uri, medtem ko bo ob praznikih in dela prostih dnevih še vedno mogoče parkirati brez omejitev. Ta parkirišča bodo odslej nasploh rezervirana zgolj za osebna in manjša kombinirana vozila. Neupoštevanje določil Odredbe vas bo stalo konkretnih 40 evrov. Nepr^etna sodba za Fenolit Več slovenskih med^ev je poročalo, da je v začetku jul^a ljubljansko sodišče svojcem preminulega Marka Šuštaršiča (umrl je zaradi delovne nesreče v Fenolitu 21. avgusta 2006) prisodilo odškodnino v skupnem znesku več kot 61.000 evrov zaradi »duševnih bolečin ob nepričakovani izgubi, ki jih je močno prizadela.« Tožba je bila vložena proti Adriaticu Slovenica, s katero je imel Fenolit sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je za nesrečo, v kateri je umrl Šuštaršič, odgovoren Fenolit, ki da ni izvedel ustreznih organizac^skih, tehnoloških in varnostnih ukrepov. Fenolit je tako v povezavi z nesrečo l. 2006 na sodišču že drugič »potegnil ta kratko«. Pred časom je namreč padla tožba proti novinarjema Dnevnika, ki naj bi o podjetju pisala »žaljivo, tendencioz-no in lažnivo.« Da so se nad Feno it »zgrnili črni oblaki«, je dalo misliti že takoj naslednji dan po objavi razsodbe, 12. jul^a, ko je Reg^ski center za obveščanje ob 5.25 prejel pr^avo, da se je vnela stara smola v reaktorju kemične tovarne Fenolit na Bregu pri Borovnici. Na srečo ni šlo za »nič hujšega«, saj so zaposleni požar pogasili sami, še pred prihodom Gasilske brigade Ljubljana, ki je nato le pregledala stanje. Ali bo skupščina delničarjev Fenolita, d. d., 23. avgusta 2011 razpravljala tudi o teh dogodkih, ne vemo. Verjetno pa bi marsikoga razveselili, če bi za povečanje varnosti delovnih procesov v podjetju namenili vsaj delček nerazporejenega bilančnega dobička, ki naj bi na dan 31. 12. 2010 znašal kar 6.024.534,72 evra. Borovničani prvaki v kuhanju golaža Borovničani in Borovničanke so doslej prinesli domov že prenekatero prestižno odličje, 18. jun^a 2011 pa si je naša kuharska ekipa priborila tudi laskavi naziv najboljših kuharjev »hribovskega golaža« daleč naokrog. Tistega dne je namreč Turistično društvo Kureš-ček na Zapotoku organiziralo tekmovanje društev občine Ig v kuhanju hribovskega golaža. Na tekmovanje se je poleg številnih ekip z vseh koncev Slo-ven^e podala tudi ekipa Turističnega društva Borovnica v sestavi: Marjan Pristavec, Andreja Korošec, Franja Jereb ter Milena Škulj. Ena izmed posebnosti tekmovanja je bila v tem, da so upoštevali tudi koreografijo ekipe, pri čemer je naša ekipa v hribovski opravi že od začetka vzbujala veliko pozornost. Menda je bil prenekateri »profesionalni« udeleženec, pa tudi ocenjevalec predvsem presenečen nad kakovostjo v tradicionalnem kotliču pripravljenega »hribovskega golaža«. Vsi, ki poznamo njihove kuharske veščine, pa malce manj. Na koncu se je seveda zgodilo ne- Zmagovita borovniška ekipa Kuhanje hribovskega golaža v ustrezni hribovski opravi Uredil: Damjan Debevec, občinski svetnik SDS izogibno - veliki zmagovalni pokal je poromal kar lepo v borovniško dolino. Je že tako, da z našimi »hribovci« ne gre golaža zobati. Damjan Debevec 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 21 Praznovali so 20. rojstni dan slovenske države Borovniški osnovnošolci so 24. jun^a letos konec šolskega leta primerno združili s slavnostnim praznovanjem 20. obletnice samostojne slovenske države. pa tudi vse državne tvorbe, v katere je bilo slovensko ozemlje vključeno od kneževine Karan-tanje prek habsburške monarhije in dveh Jugoslavj do samostojne Slovenje, ki se je rodila pred 20-imi leti. Še posebej so izpostavili plebiscitarno odločitev 88 % volivcev za samostojno Slovenjo l. 1990, desetdnevno vojno l. 1991, včlanitev v OZN l. 1992, pa v EU in NATO l. 2004, uvedbo evra l. 2007 ter celo predsedovanje svetu EU l. 2008. Ob tem so recitirali pesmi Nike Kačič in Toneta Pavčka o domovini, na klavirju pa je nastopila Iza Rozman. V veselem delu so dvorano napolnili poskočni ritmi harmonike izpod prstov treh mladih mojstrov: Aljaža Sokliča, Petra Urha ter Patrika Koširja. Z domoljubno pesmjo šolskega pevskega zbora Za Slovenjo živim, ki jo je na klavirju spremljala Ana Jubilejni, 20., obletnici osamosvojitve Republike Slovenje so učenci in učenke Osnovne šole dr. Ivana Korošca, kot smo pri njih že navajeni, vtisnili prav svojevrsten pečat. Prireditvi, ki so jo sami razdelili na t. i. »resni« in »veseli« del, ni manjkalo ne pristnega veselja ob okrogli obletnici, pa tudi ne močnega domovinskega naboja. Saj, kot so sami rekli, »slavimo prav po- seben dan«. V prvem delu so si tako prisotni lahko ogledali kratek posnetek z naslovom Slovenska zgodovina v petih minutah, ki ga je posebej za mlajše generacje v malce poenostavljenem in humorističnem slogu pripravil urad Vlade RS za komuniciranje. A pri učencih še zdaleč ni bilo videti potrebe po poenostavljenem predstavljanju slovenske zgodovine, saj so kmalu zatem, obogateno z multimedjsko predstavitvjo sami izvedli pravcato profesorsko predavanje o zgodovini od koliščarjev do samostojne Slovenje. Zajeli so vse pomembne mejnike slovenstva, začenši z Brižinskimi spomeniki, pa Trubarjevim Abecednikom in Katekizmom, Dalmatinovo Bibljo, Francetom Prešernom in programom Zedinjene Slovenje, Množico so navdušili: Aljaž Soklič, Peter Urh, Patrik Košir Mladi so recitirali o domovini. Pevski zbor Strle, so zatem podkrepili resno spremno besedo mlade po-vezovalke: »Plesali in igrali pa ne bi, če ne bi živeli v svobodni domovini. Verjetno se kdo zdajle ne strinja z mano, češ kaj pa vsesplošna kriza, v kateri se je znašla naša država. Tudi to je resnica. Kljub vsemu pa se moramo dogodkov izpred dvajsetih let spominjati z veseljem. In nenazadnje, za dežjem vedno posje sonce. Upajmo, da bo deževno vreme kmalu minilo in takrat bomo šli na morje Tako resnim tonom sta sledila še »resna« govornika, župan Andrej Ocepek ter ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga. Slednja ni mogla prehvaliti pridnosti borovniških učenk in učencev, saj da »kamor koli gre borovniška šola, so vsi veseli, ko jih sprejemajo, od avtobusnih šoferjev, kulturnih ustanov ter jim ob koncu šolskega leta zaželela prjetne počitnice. Damjan Debevec 20 let od legendarne akc^e v skladišču Podstrmec Borovniški in vrhniški veterani vojne za Slovenko so 2. jul^a slavnostno obeležili jubilejno, 20. obletnico zavzetja skladišča JLA pod Strmecem. Prvič po dveh desetletjih si je javnost lahko ogledala tudi notranjost skladišča. V Brezovici pri Borovnici, pri obeležju bojnega spominskega znaka, pa so v okviru slovesnosti zaslužnejšim članom OZVVS Vrhnika - Borovnica podelili priznanja. Koraki skozi zgodovino osamosvojitve Dvajset let po sloviti akcji 2. voda izvidniške čete zaščitne brigade Moris, ki je 28. junija 1991 pod vodstvom Roka Hrovatina brez žrtev zasedel eno največjih vojaških skladišč JLA na območju Slovenije, je Slovenska vojska v sodelovanju z OZVVS Vrhnika - Borovnica omogočila javnosti ogled »skrivnostnega« vojaškega območja, stisnjenega v ozki dolini pod Strmecem. Odločitev za tak korak se je že hitro izkazala za velik uspeh, saj je bil odziv javnosti naravnost neverjeten. Z avtobusom SV se je namreč v nekaj zaporednih popoldanskih terminih kar več stotin obiskovalcev odpravilo gledat izvirno lokacijo, kjer so pred dvajsetimi leti zelo počasi potekali nekateri najbolj napeti trenutki osamosvojitvene vojne na tleh tedanje krajevne skupnosti. V skupinah, ki jih je skozi vedno bolj »živahno« skladišče popeljal domačin Karel Nikolavčič, so se znašli tisti, ki so pred dvema desetletjema v prvih bojnih vrstah, po zajetju poveljnika skladišča, nestrpno pričakovali razplet pogajanj s preostalo posadko skladišča za takojšnjo predajo, pa tudi tisti, ki so operacjo Morisa varovali v sklopu Borovniške čete ali lovske družine, pa tedanji člani delovne obveze, ki so po predaji dan za dnem praznili obsežno skladišče, nenazadnje pa tudi vrsta radovednežev, ki si je iz prve roke želela ogledati kraj tiste bitke, ki je spremenila tok osamosvojitvene vojne. Ogledu skladišča je sledil še obisk bližnjih, že peto leto delujočih sodobnih delavnic Centra za vzdrževanje streliva v spremstvu vodje Petra Kogovška. Priznanja za zaslužnejše člane Zadnja skupina obiskovalcev je še ravno pravi čas prispela na prireditveni prostor pred gasilskim do- mom v Brezovici v Borovnici, kjer se je začela osrednja slovesnost v obeležitev zasedbe skladišča Podstrmec leta 1991. Ton proslavi sta poleg slavnostnih govornikov dajali violinistki Nika Zorman in Alenka Ošaben, slednja tudi z državno in evropsko himno, pa pevci iz vrst Štinglcov z narodnimi pesmimi ter nenazadnje harmonikar Roman Žitk. Vse pa je z domoljubnimi besedili ter zgodovinskimi povzetki usodnih osamosvojitvenih let spretno povezovala Milena Škulj. Dogodek so s svojo prisotnostjo počastili predsednik pokrajinskega odbora ZVVS jjubljana - okolica Darko Čop, podpredsednik PVD Sever Ljubljana Ivan Škulj, predsednik območnega Združenja slovenskih častnikov Vrhnika - Borovnica Matjaž Stražišar, borovniški župan Andrej Ocepek, pomočnik komandirja PP Vrhnika Janez Vtič, predsednik Društva borcev za vrednote NOB Borovnica Franc Drašler, pa tudi Janez Lesjak, medvojni poveljnik pokrajinskega štaba, Miha Butara, medvojni poveljnik pokrajine TO, ter še predstavniki OZVVS Kočevje, OZVVS Log - Dragomer, OZVVS Domžale in PVD SEVER Ljubljana - odbor Vrhnika, Logatec. Slovesnejši, morda celo malo strumnejši ton prireditvi je dalo simbolno veteransko dejanje, ki so ga iz spoštovanja do veličine dejanja osamosvojitve prisotni tokrat spremljali v stoje. Tisti kanček pelina, ki tvori simbolno dejanje, je bilo zatem čutiti tudi v nagovoru predsednika OZVVS Vrhnika - Borovnica Nikolaja Bogdana Stražišarja, ki je moral ob bok slovesnemu jubileju žal ugotoviti, da jim kljub močnemu prizadevanju ni uspelo priboriti statusa veterana tistim občanom, ki so leta 1991 sodelovali pri transportu orožja, opreme in streliva iz skladišča. Je pa zato trdno obljubiL da bodo nadaljevali s prizadevanji. Za predsednikom je zbrane pozdravil in Slavnostni govornik Jožef Molk: "Slovenec je zelo dober vojak po potrebi, ni pa vojak sam po sebi in ni militanten." Za pomoč pri organizac^i v imenu OZZVS Vrhnika - Borovnica, Občine Borovnica in PGD Brezovica pri Borovnici zahvale prejmejo vsi podporniki, ki so nam pomagali z donac^ami in storitvami: Slovenska vojska za prevoz in ogled skladišča, Jure in Igor Furlan za pripravo pasulja, Andrej Drašler za oblikovanje znamke s častnim znakom in plakatom ob 20. obletnici, DG-69, d. o. o., TUŠ Market Jurček, Gostišče Pekel, Bar Škorpion, Bar Krim Borovnica, Gostišče Godec, Pizzeria Kim-Vi, Bar Faška, Bar Borovnička, Ciril Molek, s. p., Borovnica, Bunderšek transport, d. o. o., in še posebej šofer Marko Mršič, vsi nastopajoči, Boris Bezek ter Vili Mevec. Skladišče Podstrmec je po 20-ih letih odprlo svoja vrata za javnost. Obiskovalci so lahko pokukali v »skrivnostna« podzemna skladišča. Stanka ZVVS. Drenik je prejela srebrno plaketo Branko Dolenc, Jože Pišek, Karel Kozel in Dušan Rodošek pa so prejeli bronasto plaketo ZVVS. Slovesna 20. obletnica zasedbe skladišča je pritegnila veliko ljudi. nagovoril še župan Andrej Ocepek. Slavnostni govornik večera pa je bil ob tej pomembni obletnici Jožef Molk, pred vojno komandant občinskega štaba TO Vrhnika ter med vojno poveljnik 53. območnega štaba TO Logatec. Zdaj častni predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica se je po 20-ih letih odločil javno spregovoriti o prelomnih odločitvah, ki jih je sprejemal od imenovanja za rezervnega podporočnika pri TO Vrhnika l. 1971 in poznejšega napredovanja prek komandirja čete do položaja komandanta TO Vrhnika l. 1986. Spomnil se je prve vaje mobilizacje, pri kateri je Borovniška četa s 70 % udeležbo moštva edina zadostila minimumu operativne sposobnosti, pa naslednje, intenzivne tridnevne, ki je kljub številnim oviram popolnoma uspela. V tistem času je bil tudi delegiran v šolo ZKJ v Kumrovcu, kjer je bil deležen šikaniranj s strani neslovenskih delegatov. Odnos, ki se je ponovil v domu JLA na Vrhniki, je zelo zaznamoval njegov odnos do oficirjev JLA. Ko je bila med 16. in 18. majem 1990 izvršena razorožitev TO Vrhnika, jo je zavlačeval, kolikor je le mogel, a nasprotnega ukaza ni bilo od nikoder: »Vsa oblast je bila tiho in je s tem potrjevala in dajala legitimnost ukazu generala Hočevarja. Samo majhen namig bi povsod ustavil oddajo. Ni pošteno, da sta se zopet politika in državno vodstvo skrivala za vojaka.« Nekateri pa so vendarle dobili drugačne ukaze. Načelnik OLO-ja ga je med oddajo orožja seznanil, da je bilo njemu zaukazano, naj svojega orožja ne odda, sam pa je prvo depešo o zaustavitvi predaje orožja TO videl šele nekaj ur po tem, ko je bilo vsega že konec. Jeseni je bil vključen v MSNZ, kjer je pripravljal izbor in pripravo interventne enote ter ustanavljal štab TO »v senci«. Že oktobra je na pobudo Toneta Jesenka z orožjem OLO oborožil TO, čeprav je ukaz z državnega nivoja za to prišel šele tri mesece pozneje. Ob spomladanski reorganizacji je kljub vsemu ostal edini poveljnik TO, ki je oddal orožje. Sledila je vojna in še težje odločitve, zaradi katerih je bil nemalokrat »na piki« svojih nadrejenih. V govoru je demantiral vse obtožbe, da se je med vojno skrival v zaledju ter da naj bi bil v sporu z Logatčani. Poleg tega pa pojasnil, da iz obzira do potencialnih civilnih žrtev in v luči slabe oborožitve TO ni dovolil napada na oklepno kolono v Sinji Gorici, blokade poti med vojašnicama ali napada na vojašnice same. Pri tem je opozoril na svojevrstno dvoličnost poveljstva, ki je to terjalo od njega, ni pa ga niti obvestilo o zasedbi skladišča Podstrmec, kaj šele oborožilo z zaseženim orožjem. Svojevrstna zmešnjava je bila tudi aretacja Jožeta Pogačnika, ki sta jo razrešila skupno z novim poveljnikom Janez Les-jakom. Zelo pa ga je prizadela smrtna nesreča dveh fantov, katerima po vojni država sprva sploh ni želela priznati statusa vojnih žrtev Z mačehovskim odnosom države se je Molk srečeval še ves čas po vojni, od nove formacje TO, incidentov z JLA, prevzemanj in zavarovanj vojašnic ter nenazadnje priprav za napad na L oklepno brigado, če bi ne spoštovala pogojev umika, in dandanes celo vnašanjem razdora v veteranske vrste. »Odločal sem se po lastni pameti, vedno odgovorno do podrejenih in nikoli le zato, da zadovoljim nadrejenega. To me je stalo napredovanj, sem pa vedno lahko spal in pogledal ljudem v oči,« je Molk na kratko povzel vodilo svojega delovanja ter zaključil: »Naše poslanstvo je čuvanje vrednot, ki ohranjajo domovino, osnova domovine pa je svobodno komuniciranje v svojem jeziku. Državo lahko eni in drugi slabo vodijo, pa to ne pomeni, da domovine ne ljubjo, temveč, da so premalo sposobni za to. Ljudje nismo slabi, le obnašamo se včasih slabo, nekateri žal tudi celo življenje. Ostanimo samostojni, sodelujmo pa z vsemi.« Sledil je še najlepši del prireditve - podelitev priznanj ZVVS dolgoletnim prizadevnim članom OZVVS Vrhnika - Borovnica. Za opravljanje blagajniškega dela je srebrno plaketo prejela Stanka Drenik. Bronaste plakete pa so dobili: praporščak Branko Dolenc za prispevek na področju družabnih pohodniških aktivnosti, član predsedstva Jože Pišek za prispevek na področju družabnih pohodniških aktivnosti ter predstavljanje veteranov na kulturnem področju na Vrhniki, Karel Kozel za prispevek na področju družabnih pohodniških aktivnosti, med drugim zastopa društvo na pohodu na Triglav, in Dušan Rodošek, ki skrbi za športno udejstvovanje članov. Medtem ko se je večer že prevešal h koncu ali vsaj k svojemu bolj neformalnemu delu s Slavčki iz Kužnice, je Jože Zorman, član predsedstva in vodja organizacje srečanja, opozoril še na dve novi knjigi: Krajevna skupnost Borovnica v vojni leta 1991 ter Vrhnika se spominja 1991-2011, prisotne pa kar malce razburil z obvestilom, »da je to zadnje vsakoletno srečanje, saj bo v prihodnje le na vsakih pet let.« Damjan Debevec Foto: D. D., HUD Karel Barjanski 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Treningi košarke za osnovnošolsko mladino od 5. do 9. razreda se bodo začeli v sredo, 7. septembra 2011. Vabljeni vsi stari in novi člani, da se nam pridružite ob 18. uri v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Za informac^e pokličite na mobi: 040/321-228 - Janez. Karate ponovno v Borovnici Karate klub Borovnica se po večletnem premoru ponovno vrača na športno prizorišče. Klub sicer obstaja že od leta 1999, vendar je bil nekaj let v stanju mirovanja. Karate klub Borovnica uči stil karateja, imenovan Shotokan. Karate stremi k fizičnemu, pa tudi psihičnemu izboljšanju posameznika. Krepi lastnosti, kot so samozavest, samokontrola, pospešuje duhovno rast in razumevanje samega sebe. Karate kot borilna veščina pomeni učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi strogo predpisana pravila obnašanja. Zaradi svoje narave je primeren tako za najmlajše, kot tudi za starejše. Za otroke je karate oblika telovadbe, s katero raz-v^ajo psihofizične in motorične sposobnosti, se uč^o samoobvladovanja in koncentrac^e, za odrasle pa je vsestransko koristen sestavni del njihovega vsakodnevnega življenja. S treningi karateja v Borovnici bomo začeli v torek, 6. 9. 2011, ob 17.45 uri v telovadnici TVD Partizan, Zalarjeva cesta 10, Borovnica. Treningi bodo potekali dvakrat na teden (torek in četrtek) pod vodstvom izkušenih in priznanih mojstrov karateja. Vpisi bodo potekali od 1. 9. 2011 do 30. 9. 2011 v času treningov. Za več informac^ nas pokličite na GSM: 041/602-193 (Mateja) ali nam pišite na e-naslov: karateklub.borovnica@gmail. com! Vse, ki bi želeli vstopiti v čudoviti svet, ki ga nudi karate, VABIMO, da se nam pridružite v torek, 6. 9.2011, kjer vam bodo izkušeni karateisti prikazali veščine karateja!!! Športni pozdrav! M p Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Nadležna fotografija Minilo je že štirinajst dni, Borovnica pa je še vedno polna letakov, ki so vabili na znano prireditev. Tudi vremenske nevšečnosti (dež, veter, sonce) jim ne morejo do živega, za kar bi sicer moral poskrbeti organizator. Franc Klančar Znižano okno v svet - drugič V majski številki Našega časopisa je bila že objavljena novica glede znižanega podvoza za naselje ob cesti Pod goro v Borovnici. Ker je od takrat že nekaj mesecev, se je nabralo tudi nekaj zanimivosti. Dostava betona s črpalko in »hruško« je za vsakega, ki to potrebuje, zelo otežena in seveda tudi dodatno dražja. Možnosti dostave sta sicer lahko prek naselja Zabočevo ali prek gozdne ceste iz smeri Rakitna. Če to dopuščajo nosilnosti omenjenih cest, mi ni znano, vem pa, da je tudi na teh cestah ne malo težav. Huda strmina in ozka cesta v Zabočevem (ob vzponu) omogoča polivanje betona po cestišču in se s tem nastajajo še dodatne težave. Gozdna cesta je pa tako in tako označena s prometnim znakom, ki opozarja, da po njej voziš na lastno odgovornost. Eden od investitorjev mi je tudi zaupal, da je vsaka vožnja »hruške« z betonom po obvozih dražja za. 150 € (črpalka za beton, 3-krat hruška, dodatno 600 €). To pa je že številka, ki bi morala nekaj pomeniti in odgovorne prisiliti k ukrepanju. Drugi primer: Potrebuješ mali rovokopač za izkop nekaj metrov jarka. Dostava kopača je naslednja: kopač, naložen na tovornjaku, je treba pred podvozom razložiti (v višini zmanjka nekaj cm). Kopač in tovornjak je treba po cesti prepeljati na drugo stran podvoza in na drugi strani kopač ponovno naložiti na tovornjak, odpeljati na delovišče, opraviti delo in ob vračanju skozi podvoz se ponovi manever, ki je bil že opravljen ob prihodu v »zaprto» območje naselja ob cesti Pod goro. Kaj pa stroški? Saj se ve, kdo to plača. In kaj men^o odgovorni ? Nič - saj so nekateri celo prepričani, da je višina podvoza sedaj višja, kot je bila pred obnovo cestišča. No, pa smo tam, kjer smo, in to v ^ Franc Klančar Slovenske legende pod Laškarjevim kozolcem Ko so se letos dnevi približali tistemu času v letu, ko so najdaljši ter noči najkrajš, in ko po ljudskem izročilu človek s praprotnimi semeni v čevljih zlahka prisluhne živalski govorici, se je prav številčna druščina zbrala pod Laškarjevim kozolcem v Zabočevem. Na urejenem kmečkem dvorišču pra-protnega semena sicer ni bilo, a je bilo v večernem programu Slavi Košir vendarle nekaj čarobnega. Počasi se je spuščal večer, prižigale so se zvezde, okrog nas so oživeli nočni zvoki, pod kozolcem pa je zrak zapolnila mila melodía citer, medtem ko nam je Koširjeva prebirala nekatere znane pa tudi manj znane slovenske legende. Sprva seveda o aktualnem kresnem večeru, ki je za Zabočevčane še posebno pomemben, saj sovpada z godovnim dnem zavetnika vasi sv. Janeza Krstni-ka. Nato so sledile ljudske legende, kot je tista o ajdovski deklici, ki so jo, zaradi prerokbe otroku, da bo kot lovec ustrelil Zlatoroga, njene sestre preklele, nakar je okamnela in njen obraz še dandanes vidimo v stenah pod Prisojnikom. S severnega dela domovine, Koroške, prihaja legenda o kralju Matjažu, ki spi Slovenske legende ob zvokih citer pod goro in čaka, da se mu brada devetkrat ov^e okrog mize, nakar bo na Koroško znova prinesel zlate čase. Spet druga pravljica je prišla s prekmurskega konca, kjer je v gospoda napravljeni peklenšček z zv^ačo krepko naplahtal in docela obral nekega skopušnega gra-bežljivca. Izpod Pohorja smo slišali pri- poved o pastirčku in zlati ribici - vili, ki ji prvi reši življenje. Nato nas je do-mišlj^a ponesla na drugi konec Slovenije z legendo o Lepi Vidi, ki je šla služit na vladarski dvor v tuje dežele. V naše kraje nas je povrnila šele legenda o Ar-gonavtih, ki so se preko Ljubljanskega barja vračali domov v rodno Grč^o. In prav tu naj bi se grški junak spopadel z grozovito močvirsko pošastjo, menda kar tistim lintvernom, ki še vedno krasi ljubljanski grb. Za konec smo pokukali še na Kras v čase, ko sta tam pohajkovala Jezus in sv. Peter. Med posamičnimi legendami je obiskovalce navduševalo pristno ljudsko petje zasedbe domačih pevcev. Prihodnje leto pa se nam menda obeta večer pristnih borovniških pravljic in legend. Prav verjetno zna biti še bolj nepozabno kot tokrat. Damjan Debevec Gasilska mladina Na Uncu pobrali medalje in pokale Pionirke in pionirji PGD Brezovica pri Borovnici so se 4. jun^a udeležili 10. Maistrovega me-moriala na Uncu. Predstavili so se s štirimi skupinami: eno skupino dečkov, dvema skupinama deklic in eno mešano skupino. Vse tri skupine so si »prigasile« pokale in medalje. Dečki so na tem memorialu zmagali že drugič. Prva skupina deklic je osvojila drugo mesto, druga skupina deklic tretje, prav tako je tudi mešana skupina osvojila prvo mesto. Sodniki so budno opazovali tekmovalce, ki s jih za vsak klepet, neporavnano vrsto ali izgubljeno kapo tudi kaznovali s kazenskimi točkami. To pa ni oviralo nas staršev, bratcev, sestric in drugih nav^ačev, da smo glasno navdali za naše bodoče aktiviste. Na koncu je bil mentor pionirk in pionirjev Jože Drašler z nastopom tako zadovoljen, da je vse skupaj odpeljal na pico in sladoled. To je bilo veselje! Suzana Novak Borovniška liga v floorballu 2011/2012 Floorball sekc^a TVD Partizan Borovnica že enajsto leto zapored organizira rekreativno floorball ligo. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Trajanje lige: 23. 9. 2011 - april 2012 Termin tekmovanja: petek, 18.30-22.30 Pravila tekmovanja: mini floorball (prilagojena pravila IFF) Trajanje posamezne tekme: 3 x 10 minut Največje število igralcev v ekipi: 10 Pr^avnina: 50 € Rok za oddajo pr^av: 9. september 2011 Pr^avite se lahko prek elektronskega naslova davor. mat^asevic@gmail.com. Na ta naslov se lahko obrnete tudi z morebitnimi vprašanji. Operac^'a: prestavitev kozolca Vse več je pristnih slovenskih kozolcev, toplerjev, ki počasi in nezadržno propadajo. Izpodrinjajo jih betonski, plastični in železni objekti za spravilo strojev in pridelka. Vendar so tudi svetle izjeme. V Borovnici je pred leti zrasel čisto nov toplar Konjeniškega društva Borovnica. Zadnjo jul^sko soboto pa se je v vasi Zabočevo zgodilo še nekaj bolj nevsakdanjega - kozolec je »preskočil« kozolec. Ker ima dober gospodar svoje orodje vedno pod streho, se je gospodar Makučeve domačne v Zabočevem, Janez Debevec, odločil, da namesto novega, kupi star, rabljen kozolec. Ker pa kozolec ni avto, da ga bi človek pripeljal k hiši, je nastal zaplet. Kozolec je kupil pri Sterletovih, sicer le streljal stran, a vseeno je bil vmes še en kozolec. Tako bi bilo treba kupljeni kozolec popolnoma razstaviti in prenesti na domače dvorišče. Rešitev tega zamudnega opravila je prišla s strani podjetja Dvig. Stari kozolec je domači mojster Žogr (Frančišek Drašler) razžagal na dvoje, podjetje DVIG pa ga je v dveh delih preneslo prek sosedovega kozolca na domače dvorišče. Ni ga bilo vaščana Zabočevega, ki si ne bi ogledal »operac^e« in si za spomin »pritisnil« še fotografijo »letečega kozolca«. Ob pol poldne je gospodar že lahko stopil pod svoj novi - stari kozolec, po manjših popravkih in »lifiingu« 66 let starega kozolca, pa ga je nova pridobitev stala pičlih 5.000 €. Odločitev je vredna posnemanja, saj bi nov objekt podobnih velikosti stal najmanj 6-krat toliko in ne bi bil niti približno pol tako pristen kot stari, lepo izdelan toplar. Igor Trček Leteči kozolec nad Zabočevim 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina NAŠ ČASOPIS Že osmo leto zapored smo borovniški animatorji organizirali orator^, ki se je bil letos od 3. do 8. julija 2011 v naši župn^i. Kar hitro se približuje- stnikov s triindvajsetimi animatorji, gospodom župnikom in katerim od staršev se nas je vsako jutro zbralo ob zastavi. Začeli pa smo v nedeljo, tako kot se spodobi, s sveto mašo ob 10. uri. Še pred začetkom oratoria smo animatorji posneli film v šestih delih. Naš letošnji glavni junak in rdeča nit celotnega oratorjaje bila svetopisemska oseba, prerok Jona. V sredo smo odšli na celodnevni izlet v Ribnico. Najprej smo si ogledali farno cerkev v centru mesta, nato pa smo se zapeljali na Novo Štifto, kjer smo imeli kateheze. Ogledali smo si tudi rokodelski center in nekateri so se preizkusili v ročnih spretnostih izdelovanja suhe robe. Oratorj Čas za kotičke. Ustvarjalnega, športnega, miselnega, debatnega in molitvenega. Zadnji je vsako leto bolj priljubljen. Pri katehezah smo se letos pogovarjali, kako nas Bog kliče, kako nas vzgaja z ljubeznjo, govorili smo o usmi' dan pa smo smo o usmiljenju, kako premagati težave in hkrati doživeti veselje ob premagovanju le-teh. Zadnji govorili o iskrenosti in o tem, kako resnica vedno pnde na dan. Tudi ustvarjalna delavnica je bila posebna; tam smo risali, barvali in izdelovali zanimive stvari. Delavnica, ki smo jo poimenovali »dobrodelni ringaraja«, pa je bila še nekoliko bolj posebna, saj je bila dobrodelne narave: izdelovali smo družabne igre (šah, človek ne jezi se, domine ki smo jih zadnji dan staršem in drugim ljudem prodajali za simbolično ceno, denar pa smo pozneje namenili naši župnjski Karitas. Utrinki z velikih iger. Animatorji (Valerja, Anamaria, Marta, Klara, Barbi, Meta, Ana, Nina, Sara, Maja, Tina, Janja, Tina, Anamarja, Janez, Gašper, Matej, Janez, Marko, Jernej, Gašper, Ambrož in Rok) bi se v prvi vrsti radi zahvalili naši šefici Barbari Gabrovšek, ki nas je tako odlično vodila in usmerjala skozi polletno pripravo. Hvala pa tudi: gospodu župniku Janezu Šilarju, ravnateljici Nataši Lipovšek Hrga, ga. Vajn-handl, družini Suhadolnik (»Ljubljanščevim«) in ga. Stipančevic. Iskrena hvala vsem za vaš trud, skrb in pozornost. Rok Mihevc 2011 Delavnice so bile zopet zanimive. Mislim, da je še največ zanimanja in navdušenja požela zdravstvena delavnica, »112 - zdravstvena!«, kjer smo se učili pomagati ponesrečenim, narediti kakšen povoj, pravilno imobilizirati poškodovan del telesa ^ In za piko na i smo seveda odšli še na zaslužen mokri oddih, v Dolenjske Toplice. 24 NAŠ ČASOPIS Občina ^Hl Borovnica 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE •IZ ZGODOVINE Pred sedemdesetimi leti je borovniški viadukt še zadnjič, čeprav z nadomestno železno Roth-Waagnerjevo konstrukcyo, zablestel v svoji nekdanji slavi. Uničenih osem kolon viadukta po jugoslovanski kraljevi vojski 10. aprila 1941 je namreč železniški polk italyanske vojske v pičlih 56 dneh premostil in usposobil za železniški promet med Ljubljano in Trstom. 28. jun^a 1941 je sledilo slavnostno odprtje, o čemer Slovenec, z 29. 6.1941 (let. 69, št. 151) na naslovnici: Borovniški most izročen prometu Prometni Minister Eksc. Host Venturi si je ogledal in izročil most prometu Vlak prometnega ministra je bil prvi, ki je peljal čez most proti Ljubljani Ljubljana, 28. jun^a. V soboto dopoldne je vsa borovniška kotlina praznovala velik in pomemben praznik. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov je bil izročen prometu popravljeni veličastni železniški viadukt v Borovnici. Mogočnim naporom in požrtvovalnemu, noč in dan trajajočemu delu pa je uspelo, da je bil zgrajen nad 200 m dolgi železni most, ki je vezal še stoječa dela zidanega borovniškega viadukta, prej kakor v dveh mesecih. Vse priznanje zasluži to delo, ki ga je še posebej priznal prometni minister Eksc. Host Venturi, ki je v spremstvu državnega podtajnika Eksc. Janellia osebno prišel izročit most svojemu namenu. Visokemu gostu so se odpeljali nasproti v Postojno Eksc. Visoki komisar Grazioli, armadni poveljnik, armadni general Eksc. Ambrosio in poveljnik armadnega zbora general Eksc. Robotti s spremstvom. V spremstvu teh odličnikov se je Eksc. prometni minister pripeljal s posebnim vlakom točno ob 11.30 na borovniško postajo. Borovnica se je za to slovesnost vsa okrasila s trikolorami, po cestah pa se je nabralo številno občinstvo, ki je hotelo prisostvovati tem slovesnim trenutkom. Borovniška postaja je bila vsa v zastavah. Na peronu je bila postavljena častna četa ital^anske vojske, prav tako pa je bila na postaji in pred postajo zbrana ljubka šolska mladina, ki je s svojimi učitelji prihitela, da pozdravi visokega gosta. Ko je Eksc. prometni minister s spremstvom izstopil na borovniški postaji, mu je Eksc. visoki komisar predstavil najprej domače predstavnike. Najprej je pozdravil visokega gosta okr. načelnik Maršič, zatem pa je izrekel dobrodošlico borovniški župan g. Kovačič. Eksc. Visoki komisar je nato predstavil še predstavnike sosednih občin, kakor tudi načelnike ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki so sodelovali z žen^skimi edinicami, ki so popravljale železniško progo in borovniški viadukt. Eksc. minister je vsakemu ljubeznivo odzdravljal, za dobrodošlice pa se je zahvaljeval. Železniški ravnatelj inž. Kavčič se je nato v prisrčnem nagovoru zahvalil Eksc. prometnemu ministru, da je osebno prišel izročit prometu most, ki je tako izrednega pomena za gospodarstvo Ljubljanske province. Nato je mimo šolske mladeži, ki je vneto pozdravljala z rimskim pozdravom visokega gosta, krenil visoki gost s spremstvom skozi postajno poslopje, odkoder se je odpeljal pod mogočni viadukt. Vso pot ob cesti je množica pozdravljala visoke goste. Najlepše priznanje požrtvovalnemu delu vojakov Ob srednjem železnem stebru podporniku novega železnega mosta, ki je bil ves okrašen z zastavami, so bile v velikem četve-rokotniku postavljene vse žen^ske edinice, ki so pomagale graditi most. Eksc. minister je šel najprej ob obokih starega mostu in nato ob razvalinah proti sredi mosta. Poveljnik žen^skih čet je raportiral Eksc. prometnemu ministru, med tem ko so vojaki visokemu gostu izkazali čast z vojaškim pozdravom. Eksc. prometni minister si je še ogledal razvalino mostu, nato pa je vstopil pod srednji steber opornik, ki je bil okrašen s sliko Nj. Vel. Kralja in Cesarja in s sliko Duceja, ter je z betonskega postavka imel kratek in prisrčen nagovor na vojake žen^skih edinic, ki so gradile most. Eksc. minister je poudaril, da so žen^ske edinice s to veličastno zgradbo, ki so jo dokončale v tako rekordnem času, ponovno dokazale vso sposobnost in vztrajnost ital^anske vojske, ki ji je prinesla že toliko slave in priznanj in ki jo bo privedla do končne zmage. Z vzklikom Nj. Vel. Kralju in Cesarju je zaključil svoj govor, ki so glasno vzkliknili svojemu vladarju in Duceju. Na poti do Ljubljane Od tod je krenil Eksc. prometni minister nazaj na borovniško postajo in vlak. Točno ob 12 je med prisrčnim pozdravljanjem potegnil vlak s postaje in počasi zapeljal na most skozi morje zastav, ki so krasile železno konstrukc^o mosta. Tako je prvi vlak prevozil čez novo zgrajeni borovniški most, ki bo zopet vezal Ljubljano s Trstom. Vse postaje na poti do Ljubljane so bilo okrašene s trikolorami in povsod so službujoči uradniki pozdravljali svojega najvišjega predpostavljenega - prometnega ministra s strumnim rimskim pozdravom, med tem ko je vlak počasi peljal skozi postajo. V premislek S kolesom skozi Borovnico Že nekaj let se poizkuša usposobiti staro traso železniške proge Dunaj-Trst, odsek med Goričico in Borovnico, da bi bila v celoti prevozna za kolesarje. Pri tem se pojavljajo razne debate o smiselnosti te povezave ter tudi glavno vprašanje: »Kdo bo sploh to povezavo koristil?« Pustimo "nizozemskih turistov" na tistih oranžnih kolesih. Sedel sem v avto in jih dohitel pri Ribču na Dolu. (Dobro da nisem vzel kolesa, ker so bili res hitri.) Ustavil sem prvo kolesarko, kmalu pa so se nama pridružili tudi preostali. Na moje presenečenje niso bili Nizozemci, pač pa Avstralci, Avstralski turisti pri Ribču na Dolu ob strani večletne projekte in poglejmo, kakšno je stanje danes. Pred leti so me na Ljubljanski cesti v Borovnici ustavili nizozemski turisti in spraševali za pot proti Peklu. Malo v šali malo za res sem jim pokazal "Road to hell". V spomin pa so se mi vtisnila njihova oranžna kolesa, torej v nizozemskih barvi. Vseskozi mi ni šlo v glavo, kaj lahko pripravi nizozemskega državljana srednjih let, da se odpravi s kolesom v Borovnico. S seboj so imeli tudi karto, kar je dalo slutiti, da so dobro pripravljeni na pot, torej jih je v našo dolino usmerila turistična agenc^a. Še isto leto in nekaj let naprej sem videval "Nizozemce" na ta istih kolesih, ki so se peljali skozi Borovnico. Letos pa sem se odločil, da bi eno skupino vstavil in jih povprašal, kaj za vraga iščejo tako daleč od doma v naši kotlini. Tako sem na en lep sončen jul^ski petek kosil travo (seveda z kosilnico), ko je mimo hiše prikolesarila skupinica ki so prišli občudovat lepote Slovence na kolesu in za to tudi plačali. V kratkem pogovoru (mudilo se jim je v Bistro ) so mi zaupali, da so bili razočarani nad Iškim Vint-garjem, da gostilna Pri Kirnu sploh ni odprta, pa da so zato že pozni za ogled Titovih avtomobilov. Ko pa sem omenil »naš« Pekel in njegove lepote, so mi zaupali, da bi raje spustili jutranji izlet v Iško, če bi vedeli, da se v Peklu lahko nauž^eš lepot narave in hkrati tudi naješ. Seveda sem izvedel tudi ime agencée, ki je organizirala izlet in e-naslov ene od kolesark, da sem jim poslal fotografijo za spomin. Doma sem preveril agenc^o na svetovnem spletu in onemel: izlete s kolesom organizira slovenska agenc^a, in to že od leta 2002, čez Borovnico je šlo že več kot tisoč kolesarjev, v naši kotlini pa tega ne znamo izkoristiti oz. za to sploh ne vemo .... V elektronski korespondenci z agenc^o Helia sem ugotovil, da bi bili veseli, če bi lahko traso kolesarjenja z ustrezno usmer- jevalno tablo na Pakem preusmerili na opuščeno traso železniške proge Dunaj-Trst, kjer imajo kolesarji s paškega mostu edinstven razgled na Ljubljansko barje. Trenutno uporabna trasa je sicer dolga le nekaj kilometrov, a vseeno se pozneje lahko vidi tudi Borovnico in preostali steber viadukta. Z malo dodatnih stroškov pa lahko na paškem mostu postavimo tablo in označimo mesto za fotografiranje, pozneje pred spustom v dolino pa še pot do čuvajnice 666 ter naslednjega razglednega mesta, začetka borovniškega viadukta. Z malo več sredstvi, predvsem pa dobre volje lahko kolesarsko povezavo pripeljemo tudi v Jele in nato naprej proti biseru naše kotline. Glede na to, da se na to traso odprav^o povečini ljudje, ki imajo radi naravo, bodo z veseljem zamenjali asfalt s traso po obronkih gozda nad Bregom ter pozneje občudovali lepote Pekla. Ker je to kar zajeten dodatek k trasi, se lahko njihov dan zaključi na kateri od turističnih kmet^, ki nud^o tudi nastanitev, drugi dan pa lahko odrinejo proti Bistri in si v miru ogledajo razstavljene zbirke in dan končajo na Vrhniki. Omenjeni dodatek sicer podaljša popotovanje za en dan, a bi si turisti lahko ogledali Pekel in Tehniški muzej v Bistri. Oba bisera naše kotline sta bila za moje znance iz Avstralce zamujena, če pa so slučajno še ujeli Titove avtomobile, celotnega gradu zagotovo niso videli. In Tehniški muzej v Bistri ima res lepe zbirke. Naj zaključim. Zanimanje za kolesarsko povezavo po trasi stare proge je med ponudniki storitev pa tudi med samimi kolesarji, ki so za tak izlet po naši domovini pripravljeni odšteti slabih 600 €. Druga zgodba pa je interes naše skupnosti, kako bomo to izkoristili. Z malo dobre volje se bi dalo, mar ne? Igor Trček IKNJIZNICAI DR.I MARJ El BORSNI KI BOROVNICAI/M Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Domscheit-Berg, Daniel: Wikileaks od znotraj Gomezelj Omerzel, Doris: Podjetništvo in znanje Manguel, Alberto: Knjižnica ponoči Mihalič, Renata: Kako vodim sestanek Smith, Jon: Google adwords - recept za uspeh Smith, Jon: Obvladujte tržišče s Twit-terjem Smith, Jon: Učinkovite spletne strani Smith, Jon: V postelji z Googlom Šuler, Aleš: Spoznajmo Dreamweaver CS5 Šuler, Aleš: Spoznajmo Illustrator CS5 Znanost 1 Filozofija, psiholog^a Byrne, Rhonda: Moč Gill, Mel: Metaskrivnost Hamilton, David R.: Usoda proti svobodni volji Hicks, Esther: Zakon privlačnosti Hines, Brian: Življenje je pravično Megre, Vladimir Nikolaevič: Nova ci-vilizac^a Sagan, Carl: Bogastvo znanstvenega izkustva 2 Verstvo Kdo sedi na Petrovem stolu 3 Družboslovje Bandulet, Bruno: Zadnja leta evra Otroci potrebujemo gibanje Otrok v gibanju doma in v vrtcu Plesničar, Martin: Kompas za starše Šurc, Matej: V imenu države 6 Uporabne vede Blažič, Lid^a: Družinski homeopatski vodnik Brown, Susan E.: Alkalizirajte se v praksi Eden, Donna: Energijska medicina za ženske Jovanovič, Ksenja: Izgubljeni v iskanju sebe Platt, Michael L.: Čudež bioidentičnih hormonov Reš, Mateja: Letni časi v kuhinji Wriedt, Kerstin: 14-dnevna dieta z malo maščob 7 Umetnost Baden-Powell of Gilwell: Skavtstvo za fante Kladnik, Darinka: Sto likovnikov na Slovenskem Mašera, Andrej: 55 zavarovanih plezalnih poti Mikša, Peter: Slovensko planinstvo Pogačnik, Vid: Kar na Karnjce Silič, Vladimir: Rezljana vrata na Slovenskem 80/81 Jezikoslovje : zbirka nalog za slovenščino 82 Književnost Andrade, Carlos Drummond de: Ob- čutje sveta Austen, Jane: Northangerska opat^a Boyne, John: Upor na ladji Bounty Brez verzov, brez rim Coben, Harlan: Odšel je za vedno Dominguez, Carlos María: Hiša iz papirja Gerritsen, Tess: Ledeni grob Gluck, Louise: Onkraj noči Gluvič, Goran: Pri mojstru na čaju Gudmundsson, Einar Már Angeli vesolja Ibsen, Henrik: Stebri družbe Hill, Melissa: Prosim, odpusti mi Kinsella, Sophie: Koktajli za tri Kleypas, Lisa: Jesenska vročica Lilin, Nicolai: Sibirska vzgoja Martin, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Knj. 4, Vranja gostja Moderndorfer, Vinko: Limonada Slo-venica Monaldi, Rita: Veritas Pahor, Boris: Trikrat ne : spomini svobodnega eloveka Phillips, Susan Elizabeth: Samo zame Prežihov Voranc: Dekle z mandolino Remen, Rachel Naomi: Misli ob kuhinjski mizi Stockett, Kathryn: Služkinje Thomas, Sherry: Njegova ponoči Waters, Sarah: Mali neznanec 9 Domoznastvo, zgodovina, zemljepis Bučar, France: Eas velikih sprememb Klopčič, Alenka: Od Samsa do Bakuja Mušič, Janez: Josip Murn Aleksandrov Pirjevec, Jože: Tito in tovariši Richards, Keith: Življenje Sivec, Ivan: Najine sledi Vrhnika se spominja: 1991-2011 Knjige za mladino 0 Splošno Dolenc, Sašo: Kratke zgodbice o skoraj vsem 1 Filozofija, psiholog^a Grossetete, Charlotte: SOS za punce 3 Družboslovje Sicherl-Kafol, Barbara: Ringaraja, pesem nas razvaja Štok-Vojska, Nelda: Bonton in olika človeka sta slika 5 Naravoslovne vede Burnie, David: Sesalci Hynes, Margaret: Vreme Mogil, H. Michael: Nevarno vreme Neale, Kirsty: Doba dinozavrov Udir, Vinko: Tekočine 7 Umetnost Maurer, Neža: Kaj delajo palčki pozimi? Myatt, Claudia: Gremo jadrat! Škratek Velikouhec 81 Jezikoslovje Morris, Neil: Prve angleške besede Morris, Neil: Prve ital^anske besede Morris, Neil: Prve nemške besede 82 Književnost Abbott, Tony: V deželo izgubljenih Abbott, Tony: Zlata osa Bevc, Cvetka: Desetka Blažič, Mateja: Otok vračev Boyne, John: Nace gre od doma Briere-Haquet, Alice: Peter in luna Capuder Grce, Neva: Mali brat Carroll, Lewis: Aličine dogodivščine v čudežni deželi Colfer, Eoin: Artemis Fowl. Atlantidski sindrom Cooper, Diana: Čarobne dogodivščine Tare in govorečega muca Cooper, Diana: Tara in govoreči muc se srečata z angeli in vilami Delanssay, Cathy: Varuhinja oceanov Donaldson, Julia: Hiška, majhna kot miška Donaldson, Julia: Najprisrčnejši velikan Finsterbusch, Monika: Princeska Lili in zmajčica Geda, Fabio: V morju so krokodili Herge: Koks na krovu Herge: Primadonini dragulji Herge: Tintin v Tibetu Herge: Zadeva Sončnica James, Rebecca: Čarobna, hudobna Kim, Young: Somrak : roman v stripu Klopčič, Alenka: Čebelji ples Knister: Mala čarovnica Lili in knjiga o zmaju Kobal, Darinka: Čebela Ela je ozdravela Kocmut, Aleksandra: Andraž spozna knjižnega molja Kokaklj, Tatjana: Teta Cilka Lewis, Gill: Vrnila se bo Makarovič, Svetlana: Čuk na palici Meadows, Daisy: Kim, vila zlatih ribic Meadows, Daisy: Ula, vila konjičkov Milčinski, Fran: Butalci Owen, Laura: H^ahop, Winnie Paušič, Olga: Veselo na oder Pelseneer, Reine De: Sponka Prežihov Voranc: Solzice Schimel, Lawrence: Tak kot drugi Simon, Francesca: Ne skuhajte Pepelke! Smallman, Steve: Osorni tečnež Stein, Mathilde: Moje! Stewart, Amber: Še malo, pa bo! Stewart, Amber: Tako kot nocoj The Beastly Boys: Vampir iz džungle Unenge, Johan: Moje vzporedno življenje Wilson, Jacqueline: Piškotek Wilson, Jacqueline: Punčka iz smetnjaka 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina. Chrisp, Peter: Pirati Pregl Kobe, Tatjana: S kom gre očka naokrog Steele, Philip: Stara Grč^a Tek skozi čas IIA/ilMÉIi/l/M^^ 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina B Horjul NAŠ ČASOPIS 25 Država namerava vzeti občinam V zadnjem obdobju v medlih poročajo o vedno večji zadolženosti številnih občin po Slovenci in o krčenju sredstev občinam s strani države. Država namreč s predlogom rebalansa proračuna za leto 2011 občinam odvzema denar za investic^e in s tem načrtno ustavlja razvoj lokalnih skupnosti. Blokado investic^skih sredstev bodo najbolj občutili državljani, saj se bodo v marsikateri občini ustavile investic^e v šole, vrtce, ceste in preostalo infrastrukturo - vodovod, kanalizacya. Če bo rebalans državnega proračuna sprejet, bomo posledice čutili tudi v naši občini, posledice pa v vsakem primeru ne bodo tako kritične kot bodo v drugih prezadolženih občinah. Občina Horjul je ena izmed manjših občin v Slovenci in šteje 2800 prebivalcev, kljub temu pa se lahko pohvalimo, da smo po razvitosti uvrščeni na zavidljivo sedmo mesto med vsemi 210 slovenskimi občinami (Vir: Zlati kamen, maj 2011) oz. na drugo mesto med nezadolženimi občinami. V Slovenci je bilo namreč po podatkih Ministrstva za finance na 31. 12. 2010 samo enaintrideset občin, ki niso bile zadolžene (Vir: Finance, št. 134, 13. 7. 2011). Za delovanje so Občini Horjul zagotovljena sredstva v višini. 1,650.000 EUR. To so prihodki iz naslova dohodnine in prihodki iz naslova davka na premoženje. Poleg osnovno zagotovljenih sredstev občina pridobiva še dodatna sredstva, in sicer iz naslova oddajanja prostorov v najem, komunalnega prispevka, taks. Z navedenimi sredstvi je treba zagotoviti delovanje občine na vseh področjih - šola, vrtec, vzdrževanje in gradnja cest, vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave, sanacyo plazov in pokrivanje drugih stroškov ob naravnih nesrečah, investicysko vzdrževanje in gradnja preostale komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacya, pokopališče) itn. Opravljanje vseh teh dejavnosti terja veliko gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi, saj moramo, npr., samo za osnovno delovanje šole in vrtca na leto zagotoviti sredstva v višini 620.000 EUR oz. 37 % zagotovljenih sredstev. V primeru izvajanja investicyskih in večjih vzdrževalnih del na šoli in vrtcu pa je znesek še veliko višji. Velik strošek sta tudi letno in zimsko vzdrževanje cest in javna razsvetljava. Vse stroške poskušamo v največji mgoči meri omejevati, žal pa preko določenih mej ni mogoče. Na občini se zato trudimo in poskušamo preko različnih razpisov pridobiti dodatna sredstva, saj s tekočimi prihodki večjih investicy preprosto ni mogoče izpeljati. Problemi, s katerimi se srečujemo ob pridobivanju dodatnih sredstev, pa so dolgotrajni postopki, ki zahtevajo kup administrac^e in posledično zamik izvedbe načrtovane investicije. Kljub vsemu smo pri pridobivanju dodatnih sredstev uspešni in zato celotno poslovanje občine, z vsemi investicyami, financiramo brez najemanja posojil. Medtem ko se drugi ukvarjajo z odplačili posojil, mi iščemo nove vire za naše investicye. Še letos pričakujemo dva razpisa, na katera bomo kandidirali, in sicer za obnovo javne razsvetljave in za izgradnjo nogometnega igrišča z garderobami pri Športnem parku Horjul. V prvem polletju letošnjega leta smo uspešno sanirali del plazov, ki so bili posledica ujme, ki je naše kraje prizadela septembra 2010, uredili trg v Horjulu, za katerega predvidevamo, da bo v svoji polnosti zaživel spomladi, upravno zgradbo, ki bo svoja vrata odprla v jesenskem času, pridobili gradbeno dovoljenje za nogometno igrišče, zamenjali del salonitnega vodovodnega omrežja v Horjulu. V postopku izgradnje je tudi sončna elektrarna na strehi športne dvorane pri OŠ Horjul, ravno v teh dneh pa smo pridobili še drugi del zemljišča za izgradnjo nove čistilne naprave v Horjulu. Potreb, idej in želja je še veliko, bo pa treba nanje še počakati, saj so sredstva omejena, država pa napoveduje še dodatno krčenje sredstev. Kljub temu si želimo, da bi tudi v prihodnje poslovali uspešno in uresničili naše skupno postavljene cilje. Ob tej priložnosti bi se zahvalili občanom za res korektno sodelovanje na vseh področjih, sicer v nasprotnem primeru marsičesa ne bi mogli izpeljati. Vesel sem tudi, da zaenkrat v naši občini ni preveč »negativcev«, ki samo kritizirajo in gledajo za svojo osebno korist. Občina Horjul župan Janko Jazbec Pogled na urejeno ulico z vilo Pod gozdom Takole je kamera zabeležila hišo polno cvetja v Horjulu. Ni pr^'av na razpis za lepo urejeno okolico doma Že pred nekaj meseci sta Turistično društvo in Občina Horjul v Našem časopisu objavila razpis za najlepše urejen balkon, okolico hiše in najbolj urejeno kmet^o. Žal do sredine avgusta ni prišla nobena prhava na razpis. Ko se človek sprehodi po horjulskih ulicah in posameznih vaseh v občini, lahko opazi prelepe cvetoče balkone, urejene vrtove posameznih hiš pa tudi kmetje. Naj bodo občanom fotografije, ki sem jih posnel v Horjulu in v bližnji okolici, vzpodbuda za pr^avo na razpis za urejen dom, ki je ponos vsake gospodinje in celotne družine. Razpis so podaljšali in upajo, da se bodo občani odzvali nanj. Lahko se pr^avite sami ali pa pr^avo pošljejo sosedje ali znanci. Želim, da se opogumite in pr^avite na razpis. France Brus Kmet^a na Samotorici v Seč Vrt na Vrzdencu, ki se skriva za okrasnim grmičevjem in je pritegnil mojo pozornost. Vzdrževalna dela na državni cesti V poletnih mesecih, jul^u in avgustu, so delavci Cestnega podjetja Ljubljana na državni cesti Vrhnika-Gorenja vas opravili nekaj rednih vzdrževalnih del. S peskom so nasuli bankine in jih nekoliko utrdili z valjarjem. Žal pa pesek težki tovornjaki zlasti pri srečevanju kmalu razmečejo po cestišču, na katerem lahko zdrsnejo motoristi, pa tudi avtomobili. Namesto peska bi bile potrebne asfaltirane Obnova talnih označb v križišču Vrhniške in Ljubljanske ceste bankine, ki bi bile nekoliko dražje, vendar bi zdržale dalj časa. Delavci so se lotili tudi košnje trave s kosilnico na traktorju, ob smernih količkih pa so uporabili motorne nahrbtne kosilnice, da ne bi poškodovali količkov. V samem Horjulu so obnovili talne označbe, raz-vrstilne pasove in prehode za pešce; žal samo na glavni cesti. Za vzdrževanje občinskih cest skrbi horjulska občina, ki pa ima v ta namen vedno premalo denarja, da bi lahko ugodila željam posameznikom, lastnikom domač^ na odročnejših krajih. France Brus Ivan Dolničar z mentorico Natalio Rus na nastopu v Centru starejših v Horjulu Pr^'etna glasbena ura v Centru starejših V četrtek, sedmega jul^a 2011, je bila v jedilnici Centra starejših v Horjulu pr^etna glasbena prireditev, na kateri so sodelovali oskrbovanec doma Ivan Dolničar in družinski Ansambel Toneta Rusa z Vrzdenca. Pred nastopom je vse obiskovalce pozdravila direktorica Centra DEOS gospa Slavi Kosec in jim zaželela pr^etno počutje ob glasbi. Ivan Dolničar, ki se je s klavirskimi tipkami srečal pobližje po sedemdesetem letu starosti v domu, je pod mentorstvom Natalie Rus zaigral nekaj znanih melody. Za tem je nastopil domači Ansambel Toneta Rusa, ki ga poleg očeta Toneta sestavljajo še sinova Grega in Dominik ter hčerki Nadja in Natalia. Zaigrali so nekaj skladb Toneta Rusa, ki so zelo priljubljene med številnimi Slovenci doma in tudi zunaj naših meja. Res pr^etno glasbeno vzdušje v domu DEOS, čeprav je neusmiljeno pripekalo sonce na ne najbolje toplotno izolirane stene, zato je bilo v prostoru vroče. France Brus % Razvojno društvo Urh Objavljamo, da je društvo Razvojno društvo Urh, Podolnica, registrirano. Društvo Urh, Podolnica, je 8. 4. 2011 ustanovilo enajst ustanovnih članov, pri čemer je ustanovitev podprlo še osemnajst krajanov, torej vseh devetindvajset na ustanovnem zboru prisotnih Podolničanov. Močan simbolni pomen pri delovanju društva vseh krajanov Po-dolnice in drugih ima podpora predsednika PGD Podolnica Bošt- ppuirvn 1.JÍÍH. jana Kozine, ki je izrazil željo, da bi gasilski dom v Podolnici postal domicil krajanov za odgovorno izvajanje najrazličnejših dejavnosti. Tako ima poleg PGD Podolnica tudi Društvo Urh, Podolnica, svoj sedež na naslovu Podolnica 50A. Željo po tvornem sodelovanju je v nekaj besedah izrazila tudi ida Intihar, predsednica TD Horjul. Eden od temeljnih ciljev Društva Urh, Podolnica, je, kar je zapisano tudi v statutu, povezovanje z drugimi društvi. Posebno čast pomeni za društvo udeležba iniciatorja marsikatere družbene pridobitve Francka Pi- ška na ustanovnem zboru. Njegove besede so dobra popotnica na poti povezovanja krajanov v društvu in zunaj njega, z izvajanjem dejavnosti, ki skladno s sprejetimi usmeritvami in programom po- men^o v našem okalnem okolju alternativo, kot pravi. Podatki o društvu: Popolno ime: Razvojno društvo Urh, Podolnica Kratko ime: Društvo Urh, Podolnica Naslov: Podolnica 50A, 1354 Horjul Matična številka: 4034554000 Davčna številka: 28542894 TRR: SI56 9067 2000 0721 935 Stiki: 031 397 369, 031 626 946, 031 727 498 Vpis članstva Glavna točka dnevnega reda 2. rednega občnega zbora društva Razvojno društvo Urh, Podolnica, ki bo v petek, 9. 9. 2011, ob 19. uri v gasilskem domu v Podolnici, bo vpis članstva v društvo. Pristopne izjave, ki so objavljene na www.horjul.si, v rubriki društva, lahko natisnete sami ali zanje pokličete na telefonske številke: 031 397 369, 031 626 946, 031 727 498 ali pa jih dobite na občnem zboru. Priporočamo sicer, da k vpisu članstva prinesete že izpolnjene obrazce, Če se boste odločili za ta korak. Izvleček iz pravilnika o članarini: 1. člen Mladoletni redni član, ki se v društvo včlani posamezno, je do dopolnjenega 15. leta starosti plačila članarine oproščen. 2. člen Vsak redni član od dopolnjenega 15. leta starosti naprej, ki k društvu pristopa posamezno, je dolžan plačati članarino v višini 10 evrov. 3. člen Družina z najmanj enim roditeljem in enim otrokom lahko plača družinsko članarino v višini 20 evrov. Razvojno društvo Urh, Mario Mlakar 26 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Tudi doma so počitnice lahko lepe. V poletnem času so horjulsko knjižnico obiskovali otroci in odrasli in si izposodili celo več knjig kot sicer. Tudi stari starši skrbjo za svoje vnuke, da so počitnice zanimive. Šolarji in letne počitnice Z zaključkom šolskega leta, konec jun^a, in vse do začetka novega šolskega leta, prvega septembra, je tako kot v drugih šolah tudi v osnovni šoli v Horjulu utihnil šolski živžav. Dva meseca bo šola samevala. V tem času bodo v njej opravili nekatera nujna vzdrževalna dela, temeljito počistili učilnice in dru- Počitnice za računalnikom v knjižnici Kalendrovi otroci so uživali kar na »morju« v bazenu na domačem dvorišču. ge prostore, da bodo pripravljene dočakale učence. Posamezni učenci so povedali, da se prav nič ne dolgočasno. V slabem vremenu gledajo televiz^o, se kratkočas^o z računalniškimi igricami in berejo knjige, ki si jih izpo-sod^o v knjižnici. Nekateri občasno pomagajo doma pri raznih opravilih. Nekaj otrok je s starši odšlo na dopust na morje v Istro in druge kraje ob hrvaški obali. Nekateri so si privoščili »morje« kar doma v zložljivih plastičnih bazenih, ki jih je kar nekaj v Horjulu. France Brus Študentje iz šestnajstih evropskih držav obiskali Koširjevo domačno V četrtek, 14. julja 2011, je ekološko kmetjo pri Koširju, po domače Pr' Frjan v Brišah obiskalo triindvajset študentov na-ravoslovno-tehničnih fakultet iz šestnajst evropskih držav. Študentje so si med desetdnevnim bivanjem med drugim ogledali čistilno napravo v Ljubljani. V okviru Gozdarskega inštituta Slovence so si pod vodstvom diplomiranega inženirja gozdarstva Tineta Premrla ogledali Koširjevo domačno. Inštitut uspešno sodeluje s Koširjevimi na področju predelave lesne biomase in proizvodnje sekancev, za kar imajo pri Koširjevih najsodobnejšo strojno opremo. Mednarodno skupino študentov je vseskozi spremljal Matna Hreščak, ki je poskrbel za posamezne obiske. Študentje so se pripeljali na kmetno z avtobusom, kjer so jih Koširjevi prnaz-no sprejeli. Stane in Marinka Košir sta bila pred leti zaposlena v Tobačni tovarni v Ljubljani in se v popoldanskem času ukvarjala z delom na kmetni. Z zaprtjem Tobačne tovarne sta ostala brez zaposlitve. Marinka je povedala, da je v najlepših letih izgubila službo. Na srečo je obvladala ra- Koširjevo družino je študentom predstavil predstavnik Gozdarskega inštituta SI inž. Tine Premrl. Slovence, dipl. čunalnik in prek interneta iskala nov vir zaslužka. Tako sta se zakonca odločila za usmeritev v ekološko kmetovanje z vzrejo krav dojilj, proizvodnjo in prodajo lesnih sekancev, sončno elek- trarno in v zadnjem času tudi čebelarstvo. Z vztrajnim delom, veliko volje in odpovedi sta uspela. O tem sta spregovorila tudi študentom, ki jim je spontano prevajal inženir Tine Premrl. Študentje so bili prnetno presenečeni ob urejenosti hiše in okolice pa tudi o uspehu , ki sta ga zakonca dosegla s trdim delom. Sledil je praktični prikaz izdelave lesnih sekan-cev, ki ga je popolnoma obvladala najmlajša hči, dnakinja srednje kmetnske šole v Naklem. Gospodarja sta razložilo delovanje njihove sončne elektrarne, ki bi z električno energno oskrbovala štiriindvajset gospodinjstev in deluje od leta 2008. Za konec so gospodinja Marinka in njeni hčeri obiskovalcem postregle z domačimi dobrotami: salamo, kruhom, pecivom, medom in domačimi napitki z medenim žganjem, borovničevcem in orehovcem. France Brus Praktični prikaz pridobivanja lesnih sekanc. In za zaključek obiska na Brišah še skupinska fotografija za spomin Nova mostova V jeseni so obilne deževne padavine in hitro narasle vode odnesle kar nekaj brvi in manjših mostov, ki so kmetom omogočali dostop do njihovih parcel. Tako je voda odnesla tudi lesen most, ki je Rožman-čevim z Vrzdenca omogočal s traktorjem in prikolico dostop do njihovih njiv. Julna so delavci s. p. Franca Lončarja zabetonirali železo-betonsko konstrukcno, ki bo kljubovala neurjem in visokim vodam. Sredstva za nov betonski most sta prispevala: polovico lastnik parcel Jože Rožmanec in drugo polovico horjulska občina. V Lipalci se je gradnje lesenega mostu, namenjenega le pešcem preko Velike vode, lotil Jože Vrhovec, po doma- Takšen je nov lesen most, ki ga je izdelal Jože Vrhovec, in bo povezoval oba bregova Velike vode. če Marjetin Jože, iz Horjula. Hrast, iz katerega je izdelal posamezne dele mostu, mu je podaril bratranec. Most je dolg enajst metrov in pol in težak okrog tri tone in pol. Povezoval bo Lipalco in predel Cinf. Sprehajalcem, pohodni- kom in gobarjem bo omogočil prehod preko Velike vode. Gradnjo mostu, vse od ideje do realizacne, je opravil Jože Vrhovec v lastni režni v prepričanju, da bo omogočil lažji prehod preko Velike vode. France Brus Nov Andrejev kozolec Gabrovškovi, po domače Andrejevi iz Livade v Horjulu, so v začetka avgusta letos porušili več kot 120 let star kozolec ob Vrhniški cesti, ki ga bodo nadomestili z novim. Stari kozolec z lesenimi nosilnimi stebri je zob časa pošteno načel, tako da je zelo ogrožal varnost uporabnikov. Zato so se odločili, da bodo nevarno gradnjo podrli. Prav na tistem mestu bodo zgradili nov kozolec, ki bo omogočal, tako kot je stari, sušenje detelje, žita. koruze in še česa, vendar precej manj kot v starih časih, ko so bili vsi »štanti« polni s pridelki za sušenje. Dandanes deloma novi kozolci še služno takemu namenu, vendar jih vedno več uporabljajo za spravilo raznega orodja in poljedeljskih strojev. France Brus Rušenje več kot 120 let starega Andrejevega kozolca Več kot sto let star vodnjak v Seču na Samotorici, ki ga želita usposobiti in obnoviti soseda Anton in Peter Sečnik. Star vodnjak v Seču na Samotorici Pred izgradnjo vodovodnega omrežja v horjulski občini so se občani oskrbovali s pitno vodo in vodo za napajanje živine iz vaških vodnjakov in domačih kapnic. Po izgradnji vodovodnega omrežja smo na vodnjake skoraj pozabili, vendar obstoječe s pridom uporabljamo v primeru požara. Na Samotorici v Seču je tak dvanajst metrov globok vodnjak, ki je pred leti nudil dovolj vode, da so gasilci pogasili požar na gospodarskem poslopju Antona Sečnika, ki ga je povzročila strela. Soseda Peter in Anton Sečnik sta se odločila, da bosta poskrbela za več kot sto let star vodnjak. Nad njim sta postavila streho in obnovila vitel s kolesom. Poleg tega si želita vodnjak tudi očistiti, za kar bi potrebovala strokovno pomoč. Za izčrpavanje vode in čiščenje skal, iz katerih je sezidan vodnjak, je potreben pravi strokovnjak. V občini je verjetno še več takih vodnjakov, »štirn«, ki bi jih lahko usposobili za koriščenje vode v primeru požara ali za uporabo v gospodinjstvu in napajanje živine ob okvari na vodovodu. Oskrba z vodo iz urejenih vodnjakov bi bila po vsej verjetnosti cenejša kot dovoz vode z gasilskimi cisternami. France Brus 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Spomin na letošnje kresovanje. Foto : Klemen Filipič v Kresovanje na Šegovem griču V petek, 24. jun^a 2011, so horjulski fantje na Šegovem griču v Mrzli dolini pripravili že tradicionalno kresovanje. Kljub dežju, ki je fante ves čas oviral pri delu, so postavili šotor za obiskovalce in streho za domači Ansambel Jurčki, ki je kresovalce zabaval vse do jutranjih ur. Poskrbeli so tudi za dostop do prireditvenega prostora, da udeleženci kresovanja niso gazili po blatu. Za lačne so pripravili prigrizek - tople sendviče s hrenovko, za žejne pa raznovrstne p^ače, tako da obiskovalci niso bili ne žejni ne lačni. Zaradi obilnega dežja, mokrega lesa in razmočenih vej je fantom pri prižiganju kresa priskočil na pomoč gasilski častnik Rajko Vr-hovec z gasilci. Tokrat se zaradi razmočenega terena gasilcem ni bilo treba bati požarne nevarnosti, temveč so se ukvarjali z mokroto, da so uspeli zakuriti kres, ki je zagorel kljub dežju. France Brus Zakonca Sečnik s pohodniki iz Dobrove Manj pohodnikov na Samotorico in Koreno V jul^u in avgustu se zmanjša obisk Samotorice in Korene, ker so turisti bolj usmerjeni k preživljanju dopusta na morju. Prav zaradi manjšega obiska si tudi lastniki kmet^ odprtih vrat in turistične kmetje privošč^o nekaj dni dopusta, vendar zaradi skrbi za živino mora vedno nekdo ostati doma. Lep sončen avgustovski dan po dežju, lepih sončnih dni je bilo zelo malo, sem se zapeljal v Seč in naletel na pohodnike iz Dobrove, namenjene na Koreno, v razgovoru z domačinom Petrom Sečnikom in njegovo ženo. Ob tej priložnosti je nastala tudi fotografija za spomin. France Brus Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! 'Prejeli smo! Kresno pismo Včasih se dejali, da se ob svetem Vidu skozi noč vidi. To je res poseben čas, svet se kopa v svetlobi. Dozor^o češnje in borovnice, gobarji najdejo prve jurčke, krompir cveti, fižol začne naskok na vrh prekel. Svetloba. Simbolizira moč, zdravje, svobodo, inteligenco, rast, življenje. Kadar hodim po rodni vasi, opazujem vrtove, »gartlce«, njivice in njive, na katerih tiho in skromno negujejo svojo zelenjavo mali, običajni ljudje. Včasih se nisem zavedal pomena tega dela in modrosti, ki jo povezana s poljedelstvom. Niti ni pomembno, ali je to le vrtiček ali pač dolga njiva, šele ko človek začne gojiti rastline za svojo hrano, se vključi v naravni letni krog, v stik z zemljo in nebom. Takrat šele opazi, kako utripa življenje nekih malih bit^, začne doumevati njihove potrebe in cikle. Nauči se ponižnosti pred silami vremena, nepr^etnostim uši, bolh, polžev, gliv in voluharjev, sam je priča čudežnemu potovanju rastline od semena do semena. Zato, kadar greš mimo lepe njive, vedi, da gledaš poseben svet, kjer se prepleteta volja človeka in sile narave na edinstven način. In posebno pohvalo zaslužno tisti, ki so doumeli, da narava ni nekaj potroš-nega, kar lahko s kem^o in obsevanjem prisiliš, da se obnaša po tvoji volji, ampak je modra in prastara Boginja, ki se ji moraš približati ponižno in z odprtim srcem. Na vrtovih takih ljudi ne rastejo brezhibne rastline, le od daleč so podobne onim iz trgovin, ki so videti kot bi bile vlite v modelu. Rastilne na ekoloških vrtovih in njivah se morajo boriti z naravnimi razmerami, rasti v suši in nalivih, pripeki in hladu, prenesti napade zaje-davcev. Z enim stavkom: izpostavljene so resničnemu življenju. In le take so sposobne ustvarjati zdravo, kakovostno seme, ki bo pripravljeno na izzive prihodnjega poletja. Naša hrana je naš notranji ogenj. Pri izgorevanju hrane se dogajajo enaki procesi kot pri izgorevanju drv v peči. Naša telesa je ustvarila narava in zato je edina prava hrana zanje naravna hrana. Vsaka prisila in vsako mučenje bit^, ki so nam za hrano, se zagotovo in nujno odraža tudi v nas. Pa se sploh zavedamo, s čim krmimo (ne morem reči hranimo) sebe in naše otroke? Se nam sploh sanja o resnosti stanja, v katerega smo bili pripeljani korak za korakom? Je ponudba hrane v trgovinah še vredna človeka? Nam kdo upa postreči s podatki, kolikšno je letno povečanje rakastih obolenj in alerg^ v državi? Vse skupaj diši po prikritem genocidu. Se kdaj odpravite na kratek sprehod, dragi Horjulci in Vrzdenčani, do svojih »čistilnih naprav«? Pojdite lepega dne in poglejte, kaj teče ven iz njih. Do izpusta čistilne naprave je naša Horjulščica še solidno čista, od tam naprej pa ni besed. Pojdi in poglej, če ti je kaj do resnice. In Vrzdenčani, ki imajo popolnoma novo čistilno napravo. Vprašajte pristojne, naj vam povejo, kako obratuje. To je odnos do naših voda ... In do naše zemlje. Kdor ima stroje, da si lahko izmišljuje neumnosti, bo ril po njej, ravnal njene naravne oblike v neke ploščate ilovnate mize, zasipal travnike, plitvo zagri-njal smetišča »i nikome ništa«. Sploh ni vprašanje, ali je to po zakonih dovoljeno ali ne, vsak normalen, občutljiv človek ve, da je okolje krhka in zelo drobno stkana mreža življenja, ki je ne moreš brez škodljivih posledic maličiti in zastrupljati. Narava ni delovna miza! Ravna in štiri-oglata. Ljudje, mi dirjamo nekam, kjer nas bo doletelo hudo prebujenje! Takrat bo prepozno. Hudo je to vedeti. Težko o tem govoriti. A to je pot, ki jo ^hodimo. Obljubljajo nam konec sveta. Če bomo nadaljevali, kot gremo, ga bomo doživeli - vsak zase, bolni, otopeli, nesrečni. Živi svet okrog nas nam postaja potrošno skladišče uporabnih predmetov, koder z neznosno lahkostjo izbiramo tisto, kar se nam zdi koristno, pokončujemo, kar nam je napoti, spreminjamo, kar se nam ne zdi dovolj popolno. Živa bitja postajajo brez-vredna snov. Kdor ima oči, naj gleda, če si upa. http://www.meatvideo.com/ Soočenje z resnico je šokantno. Podzavestno pa vemo, da je tako in nič drugače. Naša hrana. Naša voda. Naša zemlja. Koliko lažje je medleti v polsnu vsakdana in se delati, da ne veš in ne vidiš ničesar. In tak počasi tudi postaneš. Otopel, omrtvičen duh. »Zakajlan« v svojo programirano slepoto. Svetlobo Kresa boš doživel le skozi dno pivske steklenice ob vriskanju meha. Prebudi se, stori kaj za rešitev sveta. Postani razmišljujoč, kritičen posameznik. Dvigni glavo v veter in odpri oči, svoje oči! Ti je navidezno udobje res že preraslo bistrino duha? Zlo, ki nas uničuje, je tu, med nami, prodajano kot rešitelj, preoblečeno v s^oče omote in zakrinkano v svetniške halje. Posadi vsaj eno sadiko, da te bo učila o modrosti Življenja. O tem, kdo v resnici si. Primož Bizjan, gozdovnik, Horjul Emilija Pavlic o skrivnostih kuhanja »Znati kuhati je pravica« Podolnica, 1. julij - Tako je na kulinaričnem večeru v podolni-skem gasilskem domu dekletom in ženam večkrat poudarila Emilija Pavlič, strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica. Pavličevo, kije za svojo kuharsko knjigo prejela posebno priznanje »najboljše kuharice na svetu«, je v goste povabilo pred nedavnim novoustanovljeno Razvojno društvo Urh, Podolnica. Emil^a Pavlič je klepetava Primorka, ki v pogovoru verjetno ne ostane dolžna nobenemu moškemu sogovorniku. Še bolje kot jezik pa ji gre od rok kuha, ki jo spremlja vse življenje, saj je dolga leta Emil^a Pavlič s svojo knjigo Mamica, nauči me kuhati kuhala v vrtcu. Iz njenih loncev diši po domačih dobrotah, primernih letnemu aktualnemu letnemu času in takih, katerih sestavine najdemo na domačem vrtu ali v gozdu. Torej nič eksotičnega, nič takega, kar bi morali iskati po tržnicah ali nakupovalnih središčih. Kot je dejala na predavanju, je domača hrana okusnejša, velikokrat najcenejša in verjetno tudi ekološko nesporna. Zlasti glede slednjega je Pavličeva večkrat poudarjala pomen domače hrane in s tem v povezavi izpostavljala problem varčevanja z vodo in njeno nepotrebno kupovanje v plastenkah, saj je domača voda veliko bolj zdrava. Rdeča nit njenih kulinaričnih večerov so tudi otroci, predvsem njihov vklop v proces kuhanja oziroma, da je lahko tudi kuha za otroke zabava, pozabila pa ni niti na dolžnost moških pri vzgoji kratkohlač-nikov. Dekletom in ženam je odkrila nekaj preprostih kulinaričnih skrivnosti, na primer, kako tako rekoč brez muke do dobrega kruha, govorila je še o pasteh zamrznjene hrane in o njenem načinu kuhanja brez nepotrebnega pregrevanja olja. Poslušalke, kajti moških ne bi mogli prešteti niti na prste ene roke, so po koncu predavanja Pavličevi namenile kar nekaj praktičnih vprašanj. Sicer pa so lahko številne odgovore na vprašanja našli tudi v njeni zadnji knjigi Mamica, nauči me kuhati, za katero je v Parizu prejela posebno priznanje »najboljše kuharice na svetu«. Sodeč po zanimanju oziroma številčnosti obiskovalcev je bil večer nedvomno zanimiv in pr^eten kulinarični navdih pred prihajajočimi vročimi poletnimi dnevi. (gt) Dopusti in naši štirincžni pr^atelji Prazno parkirišče med kolektivnim dopustom v Metrelu v Čas letnih dopustov Zadnji teden v jul^u in prvi teden v avgustu je okrog 320 zaposlenih v Metrelu, d. d., Merilna in regulac^ska tehnika in Metrel mehanika, d. o. o., odšlo na zaslužen letni dopust. Da so delavci odšli na dopust, je dokazovalo popolnoma prazno parkirišče na Ljubljanski cesti in na dvorišču Metrela Mehanika. V času dopusta so vzdrževalci opravili razna vzdrževalna dela, da je po dopustu proizvodnja normalno stekla in obe parkirišči sta bili znova polni avtomobilov, s katerimi se delavci voz^o na delo. France Brus Sredstva javnega obveščanja vsako poskrbimo. Hišnim ljubljenčkom moramo poskrbeti za primerno senco in vedno svežo vodo za pitje. Lastniki živali, ki se z njimi podajo na dopust, vedo, katere dokumente zahteva za prehod meje tuja država in kako predvsem pse prevažamo v avtomobilih. Tudi tiste kužke, ki ne gredo na dopust, vodimo na sprehod zjutraj in proti večeru, ko se ozračje že malo ohladi. Zavedati se moramo, da moramo njihove iztrebke pobrati v vrečko in jih odložiti na primerno mesto. Ne smemo jih pustiti na njivi ali v travi, ker lahko vsebujejo različne zajedavce, ki pridejo s travo tudi v goveji želodec. Kmetje se pritožujejo, da ta zakon spoštujejo le redki lastniki psov in se ne zavedajo, da spuščajo pse po zemljišču v zasebni lasti. Pri zadnjem cepljenju v Horjulu se je zvrstilo le 128 psov, medtem ko domneva- leto opozarjajo lastnike psov in mačk, naj zanje v času dopustov lepo jo, da jih je vsej občini kar okrog 500. Vsak lastnik psa se mora zavedati, da je pes rad v človekovi bližini, jo potrebuje in od lastnika pričakuje lepo besedo, da ga poboža in se z njim malo poigra. Nikakor ne moremo ves dan pustiti psa samega na balkonu, čeprav ima senco, vodo in dovolj hrane, da ves dan laja na mimoidoče, ki so namenjeni na pokopališče, v šolo ali s psom na sprehod. Vsak dan srečam številne znance, ki vodijo pse na sprehod, vendar je mojo pozornost vzbudil mladenič Armin, ki dvakrat na dan pelje na sprehod svoja dva psa, večjega Texa in manjšega Aka, ki lastnika ubogata na besedo. Tako ima z njima veliko veselja in ob njih sprostitev, ki jo pridobiš le s poštenim odnosom do živali. France Brus Armin s svojima štirinožnima pr^ateljema Texom in Akom 28 NAŠ ČASOPIS Občina IM Horjul 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Podžupan Franci Pišek je pozdravil pr^ateljsko srečanje upokojencev z Vrzdenca in Horjula. Srečanje upokojencev na Samotorici Društvo upokojencev Horjul in Društvo upokojencev Vrzdenec sta v nedeljo, 17. julya 2011, Pr' Hlipč na Samotorici za popestritev poletnih dni organizirala prijetno srečanje in druženje pod Hlipčevim kozolcem. Za sladkar^e, piškote, sadje in ocvirkovo potico so poskrbele članice obeh društev, za p^ačo pa Hlipčeva turistična kmet^a. Srečanju upokojencev je bilo naklonjeno tudi vreme, zato so po-hodniki, ki jim zdravje in leta omogočajo hojo po planinah, prišli peš, nekoliko manj trdnega zdravja in z manj kondic^e pa s svojimi avtomobili. Za uvod druženje sta predsednika DU Horjul Andrej Korenčan in predsednica dU Vrzdenec Tončka Filipič pozdravila vse zbrane upokojence. Najboljšim željam se je pridružil tudi podžupan Občine Horjul Franci Pišek, tudi sam član upokojencev Vrzdenec in občinski svetnik Občine Horjul, ki zastopa Vrzdenec. Upokojencem horjulske občine se je pridružil tudi Mat^a Golc, predsednik DU Polhov Gradec, s katerim upokojenci iz horjulske občine dobro sodelujejo. V pr^etnem kramljanju in ob nekaj lepo zapetih narodnih pesmi tria iz Žažarja je kar prehitro minilo res pr^etno druženje članov dveh sosednih društev upokojencev. France Brus Tli '.i i Pj 4 II' Cerkev sv. Marjete Blagoslovili obnovljeno notranjost cerkve Horjul, 24. julija - Obnovitvena dela je blagoslovil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ob somaše-vanju domačega župnika ter prof. Janeza Zupeta. Na začetku sv. maše je mag. Daniel Fortuna pozdravil gospoda škofa in vse, ki so se udeležili slovesnosti, nato pa je domači župnik predstavil potek obnovitvenih del v cerkvi. Želja horjulskih župlja-nov, da prenovijo notranjost cerkve, se je začela uresničevati spomladi leta 2010. Pri tem so bila opravljena naslednja dela: odstranjen je bil stari tlak, opravljena izkop in priprava podlage za novega, sanac^a zidov, načetih od vlage, izvedba napeljave za talno ogrevanje, položen marmorni tlak, prepleskana celotna notranjost cerkve, zamenjana dotrajana okna z novimi (okrašenimi z barvnimi stekli), dodana električna napeljava in razsvetljava, izdelane nove hrastove klopi, urejen prostor nad zakristijo, obnovljeni kamniti okvirji (portali) vrat, izdelana nova vhodna vrata, pred cerkvijo postavljen vetrolov, na novo urejena okolica cerkve, zgrajena nova kotlovnica s pomožnim prostorom. Ob koncu sv. maše je pomožni škof v imenu ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa podelil priznanje Da-nielu Fortuni za vsestransko sodelovanje v župniji. Župlja-ni so se ob tej priložnosti zahvalili tudi župniku ob okroglem jubileju in dvajsetletnici duhovniškega službovanja v Horjulu. Čestitali so tudi monsinjorju Janezu Zupetu, ki je v tem letu obhajal štiri-desetletnico duhovništva. Potrebne načrte za obnovo cerkve je pripravil arhitekt Andrej Briški. Domačim in drugim obrtnikom so radi pomagali župljani. Za usklajenost pri delu je skrbel odbor Ljubljanski pomožni škof, ki je blagoslovil obnovitvena dela, je med drugim izročil posebno priznanje Danielu Fortuni. Prezbiter^ obnovljene cerkve Nov tlak in nove klopi za prenovo cerkve. Ob priložnosti blagoslovitve je bila pripravljena skromna zgibanka in na plakatih s fotografijami predstavljen potek prenove. Za dela, ki so bila opravljena, bi se posebej zahvalili: Francetu Kogovšku, Janezu Čeponu, Tonetu Zdešarju, Francetu in Klemenu Žvoklju, Slavku in Juretu Buhu, Andreju Šušter-šiču, Petru Nagodetu, Tinetu Čeponu, Janku Gabrovšku, Robertu Gabrovšku, Marku Zdešarju, Marku Trčku, Jožetu Plestenjaku, Gašperju Gabrovšku, inž. Vinku Čer-netu, Janezu Mravlji, podjetju Opus, Branetu Veglju, Stanetu Prebilu, Jožetu Maroltu, hor-julskim ključarjem Francetu Malavašiču, Tinetu Bergantu in Tonetu Zdešarju, našemu cerkovniku Mateju Kogovšku ter mag. Danielu Fortuni za vsestransko skrb in pomoč. Ob tej priložnosti bi se radi prisrčno zahvalili prav vsem, ki ste v tej obnovi radi sodelovali, pomagali, in finančno podprli velik projekt. Hvala gospodinjam pa tudi vsem, ki ste poskrbeli za pogostitev, sodelovali pri pripravi slovesnosti, počistili cerkev, uredili okolico in gasilcem za redar-stvo. Naj nas ves naš trud v prenovi župnijske cerkve sv. Marjete še naprej spodbuja k dejavnemu sodelovanju v župnijski skupnosti in krepi v medsebojni povezanosti. A. K. Razstava spodnjega perila in oblačil iz 19. in 20. stoletja Obleka naredi človeka. In včasih je človek naredil obleko. Sam in lastnoročno! Zdaj nam jo naredyo stroji tam z one strani planeta. In v vrtincu časa se tako hitro briše sled preteklosti, da se niti ne zavedamo, kako izginjajo sledovi naše identitete in kako se topimo z drugimi vred v nekakšno brezimno svetovno vas. S srečanja upokojencev Horjula in Vrzdenca pod Hlipčevim kozolcem Gospa Ida Intihar, upokojena učiteljica iz Horjula, je ena tistih ljudi, ki je že v rani mladosti začutila vrednost in pomen starožitnega načina bivanja, ki se je odražal s samooskrbnostjo v vsakodnevnem življenju, in pristno, živo povezavo med ljudmi, še posebno po vaseh. Tudi zato jo Brunarica namesto starega čebelnjaka V Lipalci pod Vrbancovo domačno je pred leti upokojeni polkovnik Avgust Grbec, ki živi v Ljubljani, postavil čebelnjak in uredil okolico. Skoraj vsak dan je prihajal v Li- okolico in rožami prava paša ne palco, da je kaj postoril za čebele in urejal okolico, ki jo je zasadil z okrasnim grmičevjem in rožami. Tako je postal čebelnjak z urejeno le za čebele, temveč tudi za ljudi, ki jih je pot zanesla v Lipalco. Pred tremi leti je zdaj 90-letni mož spoznal, da ne more več vse- Savo Grbec ob svoji hišici v cvetju v Lipalci ga opravljati sam, zato je čebelnjak z zemljiščem vred podaril vnuku Savu. Zaradi prezaposlenosti je Savo opustil rejo čebel. Stari čebelnjak je nadomestil z lično majhno brunarico, ki je kot pravljična hišica v cvetju. Ob pomoči mame in babice je zasadil še več rož, uredil vodnjak, da ima vedno na voljo dovolj vode - kap-nice - in v zemljo v hribu vgradil garažo. Šestindvajsetletnemu mladeniču iz Ljubljane se je Lipalca tako priljubila, da večino časa preb^e v brunarici s pogledom na travnike, njive in hribe nad Horjulom in se od tod vozi v službo. Na ustrezne organe je vložil že vso dokumentac^o, da mu bodo izdali hišno številko in tako omogočili tudi priklop elektrike. France Brus v Horjulu poznamo kot dolgoletno voditeljico folklornih skupin ter promotorko Turističnega društva Horjul. Še posebno velike zasluge ima pri postavitvi etnografske razstave pri sv. Urhu. Tam se je kmalu izkazalo, da prostor kot tak ni najprimernejši za hrambo občutljivejših eksponatov, predvsem oblek, zato si je ga. Ida več let prizadevala, da bi v sodelovanju s hor-julsko občino našla boljšo rešitev. Ta se je ponudila ob preureditvi starega vrtca v stavbo za občinske namene. Tako smo bili 24. 6. 2011 povabljeni na odprtje razstave o starih oblačilih, ki jo je ga. Ida prenesla iz skednja na sv. Urhu, jo s pomočjo članov TD lično uredila ter postavila na ogled. Samo odprtje razstave je sovpadalo s stoletnico rojstva naše drage in spoštovane pisateljice Kristine Brenko-ve (1911-2011), zato smo se na tak način poklonili tudi v njen spomin. Na to nas je simbolno spominjala kmečka skrinja iz njene hiše pred vhodom v stavbo. Razstavo je uradno odprl horjulski podžupan, g. Franci Pišek, ki je hudomušno opozoril, kako hitro in zelo se spreminja način oblačenja. Z notranjega žepa suknje je namreč potegnil nekaj majcenega in črnega in stvarco raztegnil. Sodobne ženske spodnjice. V sto letih, odkar jih uporabljamo tudi običajni ljudje, so se skrčile za tridesetkrat. Kot da so včasih še imeli denar za poštene »gate«, dandanes pa se oblačimo v pajčevino. Šalo je potisnil na stran prof. dr. Vito Hazler, ki nam je predstavil svoje videnje o odnosu do kulturne dediščine ter pomen razstav, kot je bila pričujoča. Ga. Ida intihar pa nam je razložila, kako so nastajali zametki te zbirke ter nam jo od začetka do konca tudi predstavila. Povedala je, da je stare obleke dobivala na različne načine. Zbirala jih je skupaj z učenci v OŠ Horjul, poskušala je reševati tudi predmete s podstreš^ starih domač^. Nekaj kosov je dobila od sorodnikov in tako njena zbirka šteje okrog 300 kosov. Zbirka obsega ženska in moška kmečka oblačila, pa tudi mestne noše, po katerih se je kmet začel zgledovati proti koncu 19. stoletja. Zanimiva je zbirka spodnjega perila, ki ga do sredine 19. stoletja še niso uporabljali. Pisana zbirka rut, ki so jih včasih na sejmih, da so jih fantje nosili svojim izvoljenkam, je zelo v kontrastu črni poročni obleki, ki je bila obenem (zaradi praktičnosti) tudi pogrebna. Prisotne je z ljudskimi napevi razvedril Žažarski trio, krajši kulturni program pa so dopolnili še Mar^a Bizjan, Barbara Seliger in Luka Čepon s krajšimi pripovedmi, ki so se nanašale na oblačenje v tistih starih časih. Po uradnem delu ter ogledu smo bili vsi pr^azno povabljeni na priložnostno zaku-sko. Ob koncu naj se pridružim besedam podžupana, ki je organizatorki Intiharjevi izrekel priznanje za dolgoletno skrb, ki jo namenja ohranjanju stvarne in duhovne dediščine naših dedov in babic ter upanje, da se bo v novih prostorih občinske stavbe našel prostor tudi za stalno postavljeno zbirko stare oblačilne kulture. Razstava v zdajšnji obliki pa je ob predhodni najavi na ogled do jeseni. Pridite in si oglejte, ne bo vam žal. Primož Bizjan 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina p P Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Mladi godci zapluli v hrvaške vode Pa ne dobesedno, pravzaprav gre za odpravo, poimenovano Expedition 2011 Mladi godci sealing team. Ideja o jadranju je nastala na enem od snemanj Ansambla Mladi godci v studiu Metulj v Novem mestu, kjer je snemalni mojster in producent Marko Pezdirc, sicer znan tudi kot vodja Zlatih muzikantov in nekdanji član Ansambla Kolovrat. Tako so se odločili, da letošnje zelo uspešno leto, pred tremi meseci so namreč izdali svojo drugo zgoščenko, proslav^o s konkretnim dopustom, in sicer z enotedenskim jadranjem po Kornatih in okoliških otokih. V nedeljo, 3. jul^a, sta v jutranjih urah Marko Pezdirc in mentor Mladih godcev Bogdan Marolt krenila na pot do otoka Ugljan, kjer sta prevzela lepotico Bavaria 41, na kateri so se jima Mladi godci pridružili v zgodnjih urah ponedeljka; fantje so namreč igrali še na nedeljski veselici. Začelo se je 5-dnev-no križarjenje, na katerem ni manjkalo dobre kapljice, za kar je poskrbel Joško Vene, basist, ki je doma z Dolenjske, kjer je doma tudi cviček. Seveda so ves teden preizkušali domače pijače in jedi, ki so jih tamkajšnji gostinci in posamezniki nudili, saj so fante nadvse toplo sprejeli. S svojimi inštrumenti so poskrbeli, da je bilo veselo in zabavno še dolgo v noč, in to vsak večer. Redno so potekala tudi javljanja na slovenske rad^ske postaje in tako so poslušalce sproti obveščali o dogajanju. Po zaslugi odličnega skipperja Marka Pezdirca so se fantje naučili tudi osnov jadranja in nekaterih zakonitosti v navtiki. Seveda pa ni manjkalo vragol^ in anekdot, ki bodo fantom za vedno ostale v lepem spominu. V petek proti večeru so si ogledali še znamenitosti Zadra in se počasi vrnili proti Slovenci, kjer pa so se spotoma ustavili še v Adlešičih na starem podu, kjer so fantje že velikokrat igrali. Mladi godci v sestavi: Igor Osredkar, Miha Kogovšek, Joško Vene, Jernej Trček in Grega Trček obljubljajo za letos še veliko presenečenj, med drugim tudi nove videospote, nove skladbe in seveda veliko odličnih veselic. Saj veste, kaj pravdo: Mladi godci in vi, pa fešta ne sfali! (nč) Obdelane njive, pokošeni travniki in lovska preža Pogled na travnike in polje z griči s poti v Lipalco Cvetoče buče ob plinski postaji Ob glavni cesti Horjul-Vrhnika se razprostirajo obsežni travniki in lepo obdelane njive. Če obiskovalec pri razpelu zavije levo na lepo vzdrževano poljsko cesto in se sprehodi kakšen kilometer po tej poti v smeri gozda, se mu odpre pogled na pokošene travnike ter večino njiv, posajenih s silažno koruzo, nekaj malega žita, krompirja in krmne pese. Čeprav na tem območju človek naleti na kar tri daljnovode in plinsko postajo, ga to ne moti, da pogleda ne bi usmeril na njive, ki so na manjših gričkih. V jutranjih urah je prijetno poslušati petje številnih ptic, ki se skrivajo v grmovju ob vodi, in opazovati v meglici ali vzhajajočem soncu bližnje hribe s Koreno in Samotorico. Ob tej poljski poti so zanimive buče, posajene ob plinski postaji na velikem kupu zemlje in gnoja, ki zelo dobro rodijo. Prijetno je prisluhniti laježu srnjaka, ki ga je mogoče večkrat videti zjutraj na paši. Na koncu ceste, zanjo skrbi Jože Vrhovec, sta dve lični hišici, skriti v gozdu, in ob cesti lovska preža, ki služi za opazovanje in tudi lov na srnjaka. Gospodar lovske družine Horjul, Janko Erbežnik, je povedal, da imajo horjulski lovci v loviščih kar petnajst prež, ki jih redno vzdržujejo. Lovska družina šteje sedeminštirideset članov in zato morajo kar pošteno poprijeti za delo, da je uporaba prež vedno varna. France Brus Lovska preža na robu gozda Tradicionalni turnir trojk Balinarski klub Horjul je v soboto, 25. jun^a 2011, v počastitev dneva državnosti in občinskega praznika Občine Horjul na balinišču pri športnem parku organiziral tradicionalni turnir trojk (3+1). Turnirja se je udeležilo šest balinarskih mo- štev, in sicer Horjul - veterani, Sodček Kočevje, Blagajana Polhov Gradec, Horjul - člani, Balinarski klub Dobrova in Balinarski klub Radna iz Brezovice. Tekmovanje balinarjev v športnem parku si je ogledalo kar nekaj ljubiteljev ba- linanja, za katere so domačini pripravili tudi nekaj p^ače in prigrizka. Organizatorji tekmovanja so imeli veliko sreče z vremenom. Kljub obilnemu dežju ves teden je bilo tisti dan v Horjulu pravo, toplo sončno poletno vreme, ki je omogočilo nadvse pr^etno tekmovanje. Na letošnjem balinarskem tur- nirju so zasluženo zmagali in osvojili prvo mesto Veterani iz Horjula, ki so v finalni tekmi premagali z 9 : 8 BK Sodček iz Kočevja, ki je osvojil drugo mesto. Tretje mesto so osvojili člani BK Blagajana Polhov Gradec, ki so premagali BK Horjul člani s 7 : 6. France Brus Z balinarskega turnirja v počastitev dneva državnosti in občinskega praznika v Horjulu V članski ekipi so Igor Tominec, Mirko Kogovšek in Pavel Kogovšek ml. osvojili četrto mesto. Le komu so napoti sončnice? Pri čistilni napravi ob Vrhniški cesti v Horjulu imajo Velkavrhovi, po domače Pikčevi, lepo obdelano njivno in urejeno travnato površino posajeno z raznovrstnimi rožami in bučami, ki pritegnejo pogled vsakega obiskovalca, ki pride v Horjul iz vrhniške strani. S petka na soboto v zadnjem tednu v jul^u se Posledice nočnih vandalov na Velkavrhovi -Pikčevi njivi je nad sončnicami in fižolom na palicah znesel objestnež, ki je uničil lep del njive in s tem tudi pridelek, za katerega se je Pikčeva mama trudila vse od pomladi. Polomljene sončnice in fižol si je ogledal tudi policist, tako da bo zlikovce morda le našla Policía, da bodo kaznovani za svoje vandalsko početje. France Brus - _- [fc r Ena izmed račjih družin v Rozman Piškovem ribniku na Vrzdencu Kar trojen račji naraščaj Občani se trudno na vse načine, da bi živeli v čim lepšem in urejenem okolju. V ta namen skrbjo za lepo urejeno okolico hiš, za cvetlične grede in okrasno grmičevje pa tudi za skalnjake in umetne ribnike. Med obiskom Vrzdenca sem opazil kar nekaj lepo urejenih hiš z okenskimi in balkonskimi cvetlicami, pa tudi z urejenimi vrtovi okrog hiš. Pri Rozman Piškovih sem si pobližje ogledal umeten ribnik s številnimi racami, med katerimi sta bili dve pravkar izva-ljeni račji družini, tretja pa je pričakovala naraščaj čez nekaj dni. Za urejeno okolico hiše in ribnik skrbi gospodinja Helena Rozman Pišek, sicer predmetna učiteljica matematike in fizike. France Brus Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul objavlja JAVNI RAZPIS za uporabo Športne dvorane pri OS Horjul za dejavnost športa za sezono 2011/2012 1. V Športni dvorani pri OŠ Horjul je mogoča športna vadba, tekme in re-kreac^a za športna društva, klube, fizične osebe in druge organizac^e vse dni v tednu od 16. do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 9.00 do 22.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih), razen v času šolskih počitnic. 2. Športno dvorano Horjul je mogoče z eno pregradno steno preurediti na dve ločeni vadbeni površini. 3. V Športni dvorani Horjul je mogoče igrati: - v celotni dvorani (32 x 28 m = m2): rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka, - v 1/2 dvorane: košarka, odbojka, badminton, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe, - v telovadnici (95 m2 oz. mala telovadnica): aerobika, ples, joga ^ 4. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organi-zac^e, fizične osebe ter podjetja s sedežem v Občini Horjul in zunaj nje, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Horjul. 5. Termini se del^o na podlagi prejetih pr^av. 6. V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitar^, tušev ter parkirišče. 7. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizac^e, podjetja in fizične osebe naj svojo pisno vlogo za uporabo Športne dvorane Horjul oddajo na naslov Občine Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul. Razpis je odprt do zasedbe mest. 8. Obrazec vloge je sestavni del razpisa in ga dobite na spletni strani Občine Horjul www.horjul.si ali na sedežu Občine Horjul. Vloga mora vsebovati: - podatke o vlagatelju - termin (dan in uro ter datum uporabe od - do) - prostor: dvorana (1/2 ali cela) ali mala telovadnica - vrsta rekreac^e oz. dejavnosti - podpis odgovorne osebe 9. Po pripravljenem urniku koriščenja Športne dvorane Horjul bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi. 896 TERMINI IN CENIK TELOVADNICA, VELIKA (DVORANA) Termini za veliko telovadnico se oddajajo v sklopih po naslednjem časovnem razporedu: • od 16. do 18. ure • od 18. do 19.30 • od 19.30 do 21.30 • od 21.30 do 23. Cena uporabe za Vi dvorane: Ura je 60 min. Od 16. do 18. ure 10 EUR/uro Od 18. do 19.30 19 EUR/uro Od 19.30 do 21.30 19 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 16 EUR/uro Za uporabo celotne dvorane se navedeni cenik pomnoži x 2. Cene za termine za uporabo Vi dvorane: Termin Cena za termin 16.00 - 18.00 20 € 18.00 - 19.30 28,5 € 19.30 - 21.30 38 € 21.30 - 23.00 24 € Celodnevna uporaba (24 ur) celotne dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih: sobota: 313 EUR nedelje, prazniki: 209 EUR Navedene cene ne vsebujejo DDV. TELOVADNICA 95 m2 - mala telovadnica Cena uporabe za malo telovadnico: Ura je 60 min. Od 16. do 18. ure 5 EUR/uro Od 18. do 21.30 6 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 5 EUR/uro Celodnevna uporaba (24 ur): sobota: 40 EUR nedelje, prazniki: 28 EUR Navedene cene ne vsebujejo DDV. Popusti: Športna društva z območja Občine Horjul: 10 % Splošni popust za vse uporabnike: Uporaba dvorane več kot 20 ur do vključno 30 ur na sezono 5 % več kot 30 ur do vključno 40 ur na sezono 10 % več kot 40 ur do vključno 60 ur na sezono 15 % več kot 60 ur na sezono 20 % Celodnevni najem dvorane se ne upošteva v splošnem popustu. Župan Janko Jazbec 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Občinski praznik Malči Božnar prejela zlati grb Dobrova, 17. juny - Ob občinskem prazniku je župan Franc Setnikar podelil občinska priznanja. Najvišje - zlati grb občine - je prejela Malči Božnar. Poleg tega sta župan in podžupan pred osrednjo prireditvyo pri občinski stavbi zasadila še lipo. doseženih rezultatih. »Za nekatere je bilo nekaj dobro, za druge slabo. Vse bomo težko zadovoljili.« Dodal je, da bo v svojem mandatu še naprej stremel k obnovi objektov, cest in varstvu okolja. »To bomo delali še naprej skupaj s krajevnimi skupnostmi, s katerimi se že sedaj dobro razumemo.« Glede domovine pa je razočarano ugotavljal, da nam je že po dvajsetih letih pošel navdih za skupni Župan Franc Setnikar in podžupan Franc Rejec sta pred občinsko interes. Kljub temu je opti-stavbo zasadila lipo. mistično zaključil: »Ponosen Pravzaprav so občinski praznik najprej obeležili občinski svetniki in svetnice na tako imenovani slovesni seji občinskega sveta, na kateri se je župan svetnikom zahvalil za vso dosedanjo pomoč in podporo pri vodenju občine. Obenem je imenoval tudi podžupana, in sicer svetnika z njegove liste Franca Rejca. Po končani seji, ki vedno mine v zelo sproščenem vzdušju, sta župan in novi podžupan pred občinsko stavbo zasadila lipo, ki jo je občini poklonil Urad vlade za komuniciranje v okviru svoje akcije sajenja lip ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Naj kot zanimivost povemo, da so jih po Sloveniji v okviru omenjene akcije zasadili več sto, prav vse pa so vzgojili v »naši« drevesnici - Drevesnici Bre-skvar iz Podsmreke. Kulturni program je potekal v domu krajanov, kjer so nastopili domači in drugi izvajalci, slavnostni govornik pa je bil župan Setnikar. V govoru je dejal, da je in vedno bo obstajalo deljeno mnenje o - Polhov Gradec 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si sem, da sem župan te občine in da bomo še naprej soustvarjali dosežke, na katere bomo ponosni.« Župan je podelil šest občinskih priznanj. Zlati grb občine je prejela Amalja Božnar za vrhunske uspehe in dosežke na področju podjetništva. Priznanja občine pa so prejeli: Anton Kavčič iz Srednje vasi, Anica Tomšič iz Dobrove, Ivanka Železnik iz Gaberja, Klekljarsko društvo Polhov Gradec in Damjan Plestenjak iz Polhovega Gradca. Po koncu kulturnega program je sledilo druženje, kjer so za sladko razvajanje poskrbele dobrote aktiva kmečkih žena, otroci pa so se lahko naučili plesov pod mentorstvom plesalke iz Panorame. (gt) V okviru kulturnega programa je med drugim nastopila tudi »občinska« godba na pihala, ki je do nastopa imela za seboj komaj dva meseca vaj. 14. Med drugim je nastopi dramska igrali^ Saša Pa ila tudi avček Pester kulturni program se je zaključil z druženjem in prigrizkom. Sladko razvajanje za najboljše Župan sprejel odličnjake Polhov Gradec, 29. junij - Zupan Franc Setnikar je v grajskem parku v Polhovem Gradcu sprejel dolgoletne odličnjake in tiste posameznike dobrovske in polhograjske šole, ki so v sedaj že minulem šolskem letu nanizali vidne rezultate na državnem nivoju. Kot je dejal župan, si želi, da bi odličnjaki še naprej ostali tako uspešni, za tiste posameznike s posebnin^i dosežki pa, da bi svoje talente razvijali in negovali še naprej. Po uradnem del, v okviru katerega je vsak vabljeni osnovnošolec prejel s strani občine tudi praktično darilo, je sledilo še sladko razvajanje. (gt) Odličnjaki in učenci, ki so dosegli posebne dosežke na državnem nivoju, skupaj z župan pod grajsko lipo. Prejemniki priznanj Zlati grb občine Amalija Božnar Malči Božnar že več kot 20 let vodi uspešno podjetje Čebelarstvo Božnar, kjer zaposluje sedem domačink. Bila je med prvimi, ki je odlične slovenske čebelarske izdelke nadgradila z izvimim oblikovanjem in vrhunsko embalažo, ter tako uspela medu dodati dodano vrednost - med postane darilo. Čebelarski izdelki njenega podjetja so si utrli pot po vsej Evropi, pa tudi mnogo dlje, saj osvaja nagrade tudi na svetovnih razstavah Apimondije. Čebelarstvo je panoga, ki lahko veliko prispeva k promociji določenega okolja. Malči Božnar je Polhov Gradec in Polhograjske Dolomite predstavila svetu in s tem naredila izjemno kvalitetno in odmevno promocjo tako lepega in ekološko čistega koščka Slovenje, kot tudi slovenskih čebelarskih izdelkov. Pri vsem svojem delu se zaveda, da je eden najpomembnejših pogojev za razvoj nenehno osveščanje in učenje, tako mladih kot starejših. Že od vsega začetka deluje na pedagoškem področju in seznanja najmlajše o pomenu čebel, nastopa v medjih in odgovarja na vprašanja glede uporabe medu in medenih izdelkov ter s svojimi kvalitetnimi izdelki na številnih sejmih in kongresih osvešča potrošnike. Več kot 20 let organizira tudi izjemno kakovostno in izvirno prireditev Dnevi medu, ki v Polhov Gradec vsakič pripelje več tisoč obiskovalcev. Priznanja občine Anton Kavčič Anton Kavčič stanuje v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Je dolgoletni član planinskega društva Blagajana in ves čas aktivno deluje v organih društva. Še posebej se je izkazal pri gradnji planinskega doma na Rav-neku. S svojim znanjem, delom in idejami je prispeval k doseganju ciljev društva ter izkazal prizadevnost na področju razvoja društvenega življenja v občini. Njegovo delo ni v prid samo današnji generacji, ampak še mlajšim generacjam. Anica Tomšič Anica Tomšič prihaja iz Dobrove. Je aktivna članica PGD Dobrova, ki s svojim delom na različnih funkcjah pozitivno vpliva na razvoj gasilstva v občini. Uspešno vodi ko-misjo za članice gasilskih društev na občinskem nivoju. S svojim prostovoljnim delom v društvu in Gasilski zvezi Dolomiti daje dober zgled ostalim krajanom, aktivno pa sodeluje tudi v javnem življenju v kraju. Ivanka Železnik Ivanka Železnik prihaja iz Gabrja pri Dobrovi. Že vrsto let aktivno deluje v Društvu upokojencev Dobrova, pomaga pri organi-zacji raznih dejavnosti in dogodkov društva, pomaga pri organizacji obiskov po domovih v primeru bolezni ali oslabelosti članov, ki so mnogokrat potrebni obiska in tople besede. S svojim delom, tiho in marljivo deluje predvsem v dobrobit starejšim občanom in prispeva k aktivnemu delovanju društva in njegovemu ugledu tudi v okviru občine. Klekljarsko društvo Polhov Gradec Klekljarsko društvo Polhov Gradec je najstarejše društvo čipkaric v samostojni Slovenji. Društvu gre zahvala, da je rešilo staro tradicjo klekljanja na Pograjskem pred izumrtjem. Ne samo to, poskrbelo je za pravo renesanso te žlahtne umetne obrti. Gospe z neverjetno vztrajnostjo in ustvarjalnim žarom ustvarjajo prelepe čipke s tradicionalno in novo motiviko. S stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem postajajo vse večje mojstrice. Društvo letno prireja samostojno tematsko razstavo čipk, postavljeno v Pol-hograjski graščini, sodeluje tudi na mednarodnih razstavah. Damjan Plestenjak Damjan Plestenjak prihaja iz Polhovega Gradca. Že kot mlad fant je vstopil v PGD Polhov Gradec in takoj pričel z aktivnim delom v društvu. Ko je opravljal funkcjo gospodarja, je društvo prejelo tudi občinsko priznanje za urejenost okolice doma. Damjan Plestenjak vseskozi deluje v vidnih funkcjah društva. Svoje znanje in ideje prenaša na ostale gasilce. Njegovo strokovno znanje s področja gasilstva, veliko društvenih dosežkov ter izkazana prizadevnost na področju gasilstva v občini je botrovala odločitvi za podelitev občinskega priznanja. ■I 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Odprtje športne dvorane Letos za učence v OS Polhov Gradec končno pouk športne vzgoje v telovadnici Aktivnosti, povezane s prenavljanjem obstoječih objektov kompleksa osnovne šole v Polhovem Gradcu, se počasi bližajo koncu. V petek, 16. septembra, naj bi bila namreč odprta nova večnamenska športna dvorana. Tako bodo polhograjski učenci končno v tem šolskem letu lahko opravljali program športne vzgoje po rednem programu in ne več prilagojenem. Konec leta 2009 smo bili priča položitve temeljnega kamna. Takrat so se začela obnovitvena dela obstoječih šolskih objektov v Polhovem Gradcu z namenom zagotovitve ustreznih šolskih prostorov za izvajanje pouka od 1. do 9. razreda, pa tudi gradnja upravnih prostorov in ustreznih prostorov za predšolsko vzgojo. Ti prostori službo svojemu namenu že dobre pol leta. Leto pozneje pa se je začela še gradnja primernih prostorov za športne dejavnosti, katere zaključna dela potekajo v teh dneh. Večnamenska športna dvorana pri OŠ Polhov Gradec je torej objekt, ki sodi v kompleks celovite prenove in razširitve OŠ Polhov Gradec, vendar je bilo nanj treba čakati najdlje. Tudi zato, ker so se predvideni načrti izgradnje objekta, zaradi okoljskih danosti, med samo izgradnjo kar nekajkrat spremenili, posledično pa tudi finančna podoba predvidenih in dejanskih sredstev. O njih pa na občini vsaj zaenkrat še ni bilo mogoče dobiti konkretnih številk, prav tako tudi ne informa-c^ glede pridobljenih pravnih podlag za uporabljanje novih prostorov. Skratka, stara telovadnica je bila v celoti porušena, na njenem mestu je sedaj zgrajena nova večnamenska športna dvorana s skupno površino 1.370 m^. Objekt omogoča več športnih dejavnosti, sestavljajo pa ga: velika športna dvorana, ki se s pomočjo elektrodvižne delilne zavese lahko razdeli v dve vadbeni enoti, plesna večnamenska dvorana, visoka plezalna stena, tribune, ki sprejmejo okrog 400 gledalcev oziroma nav^ačev, garderobe, shrambe za orodje, kabinet za športne pedagoge. Poleg prostorov za športno vzgojo je v objektu dvorane še prostor za knjižnico in dve učilnici za nivojski pouk oz. izbirne predmete. Prostori bodo tako namenjeni izvajanju šolskih športnih programov, pa tudi razvoju rekreativnega in tekmovalnega športa v kraju in občini. Poleg tega bo dvorana služila tudi večjim kulturnim in zabavnim prireditvam v Polhovem Gradcu. Vsi lahko le upamo, da bo objekt z novim šolskim letom v popolnosti zaživel in da ga bodo otroci in drugi lahko začeli varno uporabljati nemudoma. Nadja Prosen Občina ima podžupana: Franca Rejca Franc Rejec, novi podžupan Dobrova - Polhov Občine Gradec Rejca je na slavnostni občinski seji ob občinskem prazniku imenoval župan Franc Setni-kar, da bo, kot pravi, delo na občini teklo še bolj nemoteno. Novi podžupan prihaja iz županove Liste za napredek, sicer pa stanuje v Gabrjah. Kot je na slavnostni seji dejal Rejec, ni bilo lahko privoliti v to novo nalogo, saj se zaveda, da prinaša obveznosti in odgovornosti. Dejal je še, da upa na nadaljnjo enotnost občinskega sveta, ker le tako je mogoče tudi uspešno delovati. (gt) Občinska seja O zadrževalnikih in gradnji daljnovoda Dobrova, 22. julj - Na izredni seji so občinski svetniki obravnavali štiri točke dnevnega reda. Govorili so o pripombah in predlogih glede osnutka prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (DPN) in imenovali delovno skupino za spremljanje aktivnosti v okviru DPN. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v skladu z določbami Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor organiziralo ponovno javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (DPN) in okolj-skega poročila (OP), ki je potekala 23. jun^a 2011. Občinski svet se je na izredni seji zbral, saj mora podati mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja lokalnih javnih služb ter druge pripombe in predloge na predstavljeno gradivo. Občinski svet tako ministrstvu za okolje in prostor soglasno nalaga, da mora pred sprejemom uredbe o obravnavanem DPN na vladi očistiti in obnoviti vse obstoječe prodnike in obstoječe zadrževalnike in dograditi nove na hudourniških pritokih Gradaščice, Male vode, Božne in Horjulščice, oziroma na celotnem povodju. Urediti mora vsa ustja in pritoke naštetih voda in hudournikov, urediti vsa poplavna območja v občini, kjer so ogro- ženi stanovanjski in poslovni objekti, v delih, kjer se nahaja občinska javna infrastruktura, cestno, vodovodno in kanali-zac^sko omrežje. Urediti oziroma dvigniti mora državno cesto na relac^i Dobrova - Polhov Gradec na mestih vsakoletnih poplav, pripraviti izračune vseh možnih zadrževanj voda gorvodno in dolvodno, tako da gradnja zadrževalnika ne bo potrebna ter pripraviti terminski plan vseh zgornjih ukrepov. Gonilna zavest občinskega sveta je: poslabšanje življenja nekaterih na račun izboljšanja drugih, ni cilj in je hkrati tudi močan argument proti gradnji zadrževalnikov. Občinski svet je na izredni seji sestavil poleg predlogov tudi pogoje z vidika reševanja nemotenega izvajanja lokalnih služb, ki jih podaja ministrstvu za okolje in prostor. V nadaljevanju je občinski svet soglasno imenoval Delovno skupino za spremljanje postopka priprave prostorske dokumentac^e državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varno- Četrta izredna seja občinskega sveta sti JZ dela Ljubljane in nasel^ v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki jo sestavljajo Hari-son Kirinčič, Bojan Demšar in Franc Rejec. Z zadnjo točko dnevnega reda je bil občinski svet seznanjen o nameravani gradnji oziroma rekonstrukc^i daljnovoda Beričevo - Divača, saj se odbor za komunalo in urbanizem ni opredelil do možnih rešitev. Možni sta dve varianti. Po prvi bi gradnja potekala južno od Ljubljane, pri čemer bi daljnovod zaobšel Občino Dobrova - Polhov Gradec. Po drugi varianti pa bi gradili daljnovod po trenutni trasi, kjer bi obstoječi napetostni daljnovod nadome-stii z 2 x 400W. Občinski svet predlaga pomik trase vzhodno ali zahodno, da se daljnovodi izognejo naseljem in ne ogrožajo varnosti ljudi ter predstavljajo primerno možnost za koriščenje prostora v namene razvoja. Občinski svetniki predlagajo predstavitev projekta s strani Elektra Ljubljane in hkrati predstavitev možnih vplivov in posledic daljnovo-dov.(ša) Plinifikac^a med Dobrovo in Sujico Nadaljevanje gradnje plinovodnega omrežja v primestnih občinah je za Energetiko Ljubljana nadaljevanje že zgrajenih odsekov. Namen gradnje je zagotovitev kapacitet za načrtovana nova območja urejanja in zgostitev konzuma na obstoječih glavnih plinovodih ter za povezavo internih plinovodnih omreži z že obratujočim omrežjem zemeljskega plina. V investic^skem načrtu za leto 2011 je skupna vrednost investi-c^ v razvoj in širitev plinovodnega omrežja v drugih občinah v višini 2,8 mio EUR. Od tega je za investic^o v razvoj v Občini Dobrova - Polhov Gradec namenjenih 450.000 EUR. V letu 2010 se je načrtovala gradnja glavnega plinovodnega omrežja med Dobrovo in Šujico, vključno z gradnjo omrežja v Šujici. Zaradi neusklajenosti med zemljiško knjigo in katastrom na območju ceste so na Energetiki Ljubljana predvidevali časovni zamik pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in s tem zamik z začetkom del v letošnjem letu. Začetek del je predviden v zadnjem tednu avgusta oziroma prvem tednu septembra 2011. Izgradnja omrežja bo trajala dva meseca. Potem je predvidena vzpostavitev prvotnega stanja. Konec leta se predvideva oddaja vloge za uporabno dovoljenje. Če bodo dela potekala po načrtih, bo plin za uporabnike na omenjenem območju na voljo od januarja 2012. [sa] Izgradnja pločnika v Razorih V začetku septembra se bo začela izgradnja pločnika Razori-Podsmreka. Trajanje del je predvideno za obdobje enega meseca. 1. faza izgradnje poteka od križišča Razori proti Podsmreki v dolžini 200 m. Projekt za pločnik je bil izdelan v letu 2010, v katerem so upoštevane pripombe vaške skupnosti. Sočasno s pločnikom bosta na novo urejena tudi javna razsvetljava in odvodnjavanje za pločnikom. Kot najugodnejši ponudnik na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen v uradnem listu RS na Portalu javnih naročil 9. 6. 2011 je bil izbran KPL, d. d. Pogodbena vrednost del na pločniku znaša 53.397,61 €. Investitor projekta je Občina Dobrova - Polhov Gradec. [sa] V občini v prihodnosti energetsko učinkovita javna razsvetljava V Uradnem listu je bil objavljen razpis za sofinanciranje ope-rac^ za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave v obdobju 2011-2013. Morebitni pr^avitelji na razpis so občine, kar Občino Dobrova - Polhov Gradec uvršča med upravičence javnega razpisa. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje energetske učinkovite prenove javne razsvetljave. Namen razpisa je povečanje energetske učinkovitosti javne razsvetljave, ki se doseže z zamenjavo tehnološko zastarelih ter potratnih in vgradnjo sodobnih energetsko varčnih in okolju pr^aznih svetilk ter krmilno-regulac^ske opreme. Cilj je, da se s prenovo javne razsvetljave doseže ekonomično zmanjšanje porabe elektrike. Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev po tem javnem razpisu znaša 14.000.000,00 EUR. Vrednost operac^e po tem razpisu mora znašati najmanj 200.000 EUR (brez DDV), vendar lahko dodeljena subvenc^a znaša največ 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov operac^e. Občina predvideva oddajo pr^ave na razpis 8.12.2011. Rezultati razpisa bodo znani v roku 30 dni od odpiranja vlog. (sa) Gradnja kanalizac^'e v Brezju V Brezju že dlje nestrpno pričakujejo gradnjo kanalizac^skega omrežja. V kraju namreč ni obstoječega javnega ka-nalizac^skega sistema. Odpadne vode iz objektov se stekajo v individualne pretočne greznice. Za odvod komunalne odpadne vode iz naselja Brezje je predvidena gradnja 2.432 m javnega kanala za odvod komunalne odpadne vode. Trenutno so v naselju komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov speljane neposredno v obstoječe, v glavnem prepustne greznice. Le-te so potencialna nevarnost za okolje, saj sta vprašljiva kakovost njihove izgradnje in vzdrževanja. Zato je obremenitev okolja z odpadnimi vodami zelo velika. Občina Dobrova - Polhov Gradec se zaveda vpliva obremenitve okolja na kakovost bivanja. Zato občina želi, da se na območju Brezja individualne greznice, ki so stare in slabo vzdrževane, odstranijo in se zamenjajo s sistemsko urejenim sistemom odvajanja odpadnih vod. Z novo čistilno napravo bodo odplake, ki bodo očiščene do mere, ko ne bodo več škodljive, vrnjene v okolje. Čiščenje odpadnih vod je pomembno za varovanje okolja pred težkimi kovinami in drugimi škodljivimi snovmi, ki so v odpadni vodi. Vpliv investic^e je izredno pozitiven, saj omogoča zdravo bivalno okolje in posledično višji standard bivanja na območju. Posledica investic^e je večje zanimanje za priseljevanje, rast prebivalstva in razvoj gospodarstva v reg^i. Investic^a je nujna, saj trenutno stanje komunalne urejenosti na območju naselja Breje ni v skladu z usmeritvami EU, Nacionalnim programom varstva okolja, Odlokom o strateg^i prostorskega razvoja Slovence in operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Cilji investi-c^e so: zgrajen ločen sistem primarne kanalizac^e, izgradnja dveh črpališč za odpadno vodo, izgradnja čistilne naprave z obremenjenostjo do 600 PE, izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh prebivalcev, splošni izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov, zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Predmet investic^e je izgradnja kanali-zac^skega sistema, vključno z odcepi za hišne priključke neposredno ob kanalih. Izvedba investic^e je predvidena v obdobju od septembra 2011 do septembra 2012. Na novo zgrajeno območje bo priključenih 80 gospodinjstev oziroma okoli 320 oseb in 10 podjet^. Celotna bruto vrednost investic^e znaša 1,9 mil^ona EUR, od tega 1,5 mio EUR za stroške gradnje kanalizac^e in objektov. Financiranje investic^e je predvideno iz občinskega proračuna in nepovratnih sredstev EU. Organizac^o in izvedbo investic^e bo vodilo Javno podjetje Vodovod kanali-zac^a, d.o.o. [sa] 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Je zadrževalnik sploh potreben? Konec julya se je občinski svet zbral na izredni seji, ki je bila sklicana zaradi predlogov in pogojev glede osnutka prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (DPN). Javna razgrnitev je potekala od 16. 6. 2011 do 26. 7. 2011. Glavni krivec za poplave v Ljubljani septembra 2010 naj bi bila prav Občina Dobrova - Polhov Gradec. S to trditvyo se strinjajo občani in župan. Ministrstvo z okolje in prostor navaja tri ukrepre, ki jih je treba izvesti za zagotovitev popopIavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljanje: - povečati pretočnost Malega grabna in strugo redno vzdrževati, - del vode nadzorovano speljati na Barje in - večino visoke vode, ki je povzočila poplavo v Ljubljani, zadržati na poplavnih območjih Gradaščice in Horjulke. mostnih odprtih in dvigalo gladine naraslih rek,« poudarja dr. Matjaž Mikoš, profesor za inženirsko hidrotehniko in hidrolog^o na Fakulteti za gradbeništvo in geodez^o. Problem je hkrati tudi sama južna obvoznica, ki deluje kot ovira, ki preprečuje naravno odtekanje vode proti Barju. Način reševanja težav je zaskrbljujoč. Izpolnjen ni bil noben dogovor, zagotovljena niso bila niti sredstva za redno vzdrževanje vodo- Značilnosti nasipa suhega zadrževalnika Razori: • na območju križanja nasipa s strugo Gradaščice je višina nasipa 4 m, največja višina na območju struge Horjulke jje 5,5 m, • prostornina zadrževalnega prostora: 1.200.000 m3 • dolžina nasipa: 1480 m._ Vendar: ali je gradnja zadrževalnikov na območju edina rešitev? Župan Franc Setnikar vedno znova izpostavlja pereč problem zanemarjenih rečnih strug, katerim nismo priča le v domači občini, temveč tudi v Mestni občini Ljubljana. Ljubljanski župan Jankovic je v enem izmed intervjujev po septembrskih poplavah le priznal, da je večletno nevzdrže-vanje rečnih strug eden izmed glavnih dejavnikov za tako obsežne poplave, ki so prizadele predvsem Ljubljano. Naravi sami so tako že več let prepuščeni številni vodotoki: Mali graben, Gradaščica, Horjulščica, Mala voda, Božna in vsi hudourniški grabni, v katerih je zasutih več kot 30 pregrad, prodnikov, ki ustavno energ^o - hitrost vode. »Če bi odgovorne službe redno izvajale vzdrževanje, poplav ne bi bilo ali pa bile te zelo majhe,« pravi župan. Kako pa je pravzaprav urejeno glede vzdrževanja rečnih strug? Vzdrževanje rečnih strug in drugih vodnogospodarskih objektov je v domeni države, razen če ni drugače dogovorjeno. Večinoma rečne struge vzdržujejo koncesionarji, kakovost vzdrževanja pa je odvisna od sredstev. Teh je premalo, da bi vodotoke vzdrževali v stanju, kot bi bilo treba. V skladu za vode je v letu 2010 namenjenih 25 mil^onov evrov za upravljanje in nadzor vodnih virov. Vendar sredstev vsako leto primanjkuje, saj je kar dve tretjini sredstev namenjenih gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi, kjer se v enakem deležu nameni za gradnjo jezov in nasipov in papirolog^o. Tako za vzdrževanje strug vodotokov namenimo le slabo tretjino sredstev. Pomanjkanje sredstev občutno predvsem občine, v katerih vzdrževanje ni primerno ali celo ni izvedeno. Na slabo stanje vodotokov opozarja tudi stroka, ki izpostavlja poddimenzioniranje struge Malega grabna in slabo vzdrževanje same Ljubljanice, ki je zaradi velikih količin mulja slabo pretočna in ob poplavah tvori izredno ozko grlo. Med vzroke jesenskih poplav izpostavlja tudi dejstvo, da Mali graben oziroma Gradaščica na območju mesta Ljubljane ne poteka po najkrajši in najnižji poti proti Ljubljanici. Zaradi morfoloških značilnosti in posledic urbani-zac^e ter predvsem izgradnje prometnic se voda, ki se izl^e iz struge Malega grabna, ne more več vrniti v strugo. Poudarim naj, da je celotna struga Malega grabna izredno slabo vzdrževana, kar priznavajo tudi krajani MOL sami. Svoje prispeva tudi stanje v gozdovih, ki so vse bolj zanemarjeni, tako da ob močnih nalivih voda v hudournike odplavi obilne količine lesa. »Nujno bi bilo počistiti gozdove, da ne bi plavje zamašilo prepustov, premajhnih Slabo stanje zadrževalnika Mola ali Klivnik Sporne gradnje v Kožarjih tokov, ki jih je na sestanku aprila 2009 zagotovil takratni minister. Na ministrstvu vsakokrat povedo slabo novico: Sredstev za vzdrževanje ni. Kako se bo vzdrževala nova investic^a, če sredstev že sedaj ni? Občinski svet izpostavlja dejstva, ki se v državi kažejo na drugih podobnih primerih. Tako sta zadrževalnika Mola in Klivnik popolnoma zanemarjena po deževnem obdobju. Tako bomo po vsej verjetnosti lahko potencialni zadrževalnik Razori kmalu označi i za evtrofni vodni ekosistem, z vsemi neugodnimi posledicami, ki jih prinašajo taki sistemi. Pri tem gre predvsem za produkc^o velikih količin organske mase, ki sedimentira in povečuje količino usedlin na dnu, sproža anokc^o in anaeroben metabolizem, katerega produkti definirajo toksične usedline. Vendar so za katastrofalne posledice poplav krivi predvsem ljudje sami, ki vprašljivo posegajo v prostor. Gradnja v vodnem svetu, torej v prostoru, ki ga bo prej ali slej zelo verjetno zalila voda, je neodgovorno, če ne že kar skregano s pametjo. Odločitev o gradnji objekta na nekem zemljišču sicer res sprejme posameznik, s čimer sprejme tudi del odgovornosti. Dolžnost državnih organov pa je, da zagotovijo ustrezne podlage, tako pravne kot planske oziroma strokovne, ki določajo pravilno rabo prostora. A se nespametna ravnanja izvajajo ravno po omenjenih poplavah. Naj izpostavim problematično gradnjo stanovanjskih objektov pri mostu čez Gradaščico v Kozarjah. Občinski prostorski načrt Ljubljane namreč ne dovoljuje gradnje na poplavnih območjih, dokler ne bo sprejet državni prostorski načrt in izvedeni protipoplavni ukrepi. Ravno za omenjeni državni prostorski načrt je občina na zadnji seji pripravila predloge in pogoje, ki jih postavlja Ministrstvu za okolje in prostor. Popravki DPN so nujni, da bi ga občani brez zadržkov sprejeli. Stališče občine, občinskega sveta je ze o jasno. Pri projektu je treba preveriti vse možnosti in opraviti ukrepe zadrževanja na hudourniških pritokih Male vode, Božne, Gradaščice in Horjulščice in tudi na njih samih, ter ureditev Malega grabna in ukrepov v Ljubljani. Ko bo vse to urejeno, suhi zadrževalnik Razori po vsej verjetnosti sploh ne bo potreben. Že od začetka priprav DPN je onemogočen razvoj Občine Dobrova - Polhov Gradec. Stojmo investic^e, ki naj bi jih peljala država, republiška cesta Ljubljana-Polhov Gradec-Suhi Dol, pa tudi občinski projekti. Prav tako stoji sprejem občinskega prostorskega načrta, čeprav nikjer na novo ne posega na poplavne površine,,^ ki pa je podlaga za nadaljnji razvoj občine. Župan občine ima jasno postavljeno viz^o: »Kot župan Občine Dobrova - Polhov Gradec si želim, da bi se poplavna varnost uredila kolikor mogoče hitro, ampak tako, da je zadeva sprejemljiva za vse.« (sa) •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! Poplavna varnost jugozahodnega dela Ljubljane Ponovno je aktualna tema zadrževalniki. Do kdaj še? Sedaj je ta projekt doživel spremembe. Izpadel je zadrževalnik Brezje, zadrževalnik Razori pa se je nekoliko znižal. 23 jun^a je bil prikaz popravljenega projekta v gasilskem domu na Dobrovi. Po predstavitvi projekta s strani predstavnikov Ministrstva za okolje in projektanta je sledila razprava. Vprašanja prisotnih občanov so bila zelo konkretna. Na marsikatero vprašanje prisotnih občanov načrtovalci niso znali ali pa niso hoteli dati konkretnih odgovorov. Bilo je še veliko konkretnih vprašanj, vendar konkretnih odgovorov načrtovalcev ni bilo. Po novem predlogu so predvideni tudi večji posegi v Ljubljani. Prav nedovoljene gradnje v Ljubljani so vzrok za čedalje pogostejše poplave, zato naj Ljubljana sama na svojem teritor^u odpravlja povzročene napake. Razprave se je udeležil tudi ljubljanski župan gospod Zoran Jankovič, ki pa je pred koncem razprave odšel. Razpravo je zaključil naš župan gospod Franci Setnikar. Predstavnikom ministrstva je glasno in jasno povedal, da ovirajo napredek in razvoj naše občine, da nimamo trgovskega centra zaradi oviranja izgradnje s strani ministrstva. Prav tako po njihovi krivdi še vedno ni prostorskega načrta občine. Ker je v novem projektu predviden tudi poseg v Polhovem Gradcu, je bilo pričakovati, da se bodo razprave udeležili tudi nekateri krajani Polhovega Gradca. Žal pa nisem videl nikogar. Edina, ki sta se udeležila predstavitve, sta bila svetnica občine gospodična Ana Zorc in predstavnik Vaške skupnosti Hrasteni-ce gospod Janko Božnar. Ni mi jasno, ali Polhograjce res prav nič ne zanima, kaj se bo delalo v Polhovem Gradcu. Po tem projektu je predvidena poglobitev struge Božna na Pristavi, pa tudi izgradnja pragu v strugi, izdelava nasipa ob Božni v spodnjem in zgornjem delu potoka Božna, izgradnja betonskih zidov vzdolž potoka. S tem bodo tudi posegi v zemljišča vzdolž struge. Ker nekateri mej^o na potok Božno, bo verjetno tudi kaj slabe volje zaradi posegov. Prav zato je bilo pričakovati, da se bo le kdo pozanimal, kako so stvari predvidene. Žal pa nikogar to ne zanima. Če že ne zanima krajanov Polhovega Gradca, bi lahko zanimalo prebivalce Pristave, saj bodo prav pri njih največji posegi. Po projektu je tudi predvideno praznjenje obstoječih zadrževalnikov. Nič pa ne piše, kam in kako se bodo vozile naplavine. Ali se bo zasipalo že v dolini Božne, ali se bo to vozilo skozi Polhov Gradec. Če se bo to vozilo skozi grajsko dvorišče, bosta ogrožena grad in grajski vodnjak, ki sta kulturna spomenika prve kategor^e in sta bila pred nedavnim obnovljena. Tudi cesta od gradu mimo Krone do Pristave ni primerna za transport velikih tovornjakov. Vsi pa vemo, če naj bi izpraznili obstoječe za- drževalnike, predvsem v Petačevem grabnu, bo treba naplavine nekam odpeljati. Menim, da je sedaj pravi trenutek za izgradnjo obvoznice pod polhograjskim gradom. Na potezi je občina. Vsa čast občanom Krajevne skupnosti Dobrova, ki so znali stopiti skupaj in se upreti pritisku Ministrstvu za okolje in prostor, ki je načrtovalec tega projekta. Po mojem prepričanju se ta projekt ne bo gradil, ker krajani Dobrove nikdar ne bodo privolili v to. Pri tem imajo polno podporo župana in občinskega sveta. Dobro bi bilo, če bi se ustanovila civilna inciativa, ki bi pomagala občinskemu svetu pri preprečevanju tega projekta. Žal pa tega ni v Polhovem Gradcu. Za take posege bi bilo treba sklicati zbor krajanov in zahtevati popolno informac^o od predlagatelja projekta. Ne vem, zakaj imamo krajevno skupnost in predsednika sveta krajevne skupnosti. Očitno je, da jih nič ne zanima, samo da so v krajevni skupnosti. Sam se si vzel tri ure časa in dodobra proučil projekt. Po informac^ah s krajevne skupnosti na projekt s strani krajanov ni pripomb. Verjetno bo pozneje polno kritik v gostilni ali bifeju. Upajmo, da se bo začelo izvajati čim pozneje in s čim manj škode za Polhov Gradec in okolico. Turistična zveza Dolomiti je tudi pravočasno poslala pripombe na Ministrstvo za okolje in prostor, ne vemo, pa koliko bodo upoštevali naše pripombe. Predsednik Turistične zveze Dolomiti Marjan Plestenjak KS Dobrova Nekaj informac^ o aktivnostih Sveta KS Dobrova v prvem polletju leta 2011: 1. Načrt investic^ v KS Dobrova Svet KS Dobrova je pripravil načrt in-vestic^skih del po posameznih vaških skupnostih za obdobje 2011-2014, ki je bil poslan in predstavljen članom občinskega sveta in g. županu. Zaradi obveznosti občine, z naslova prejšnjih in sedanjih investic^, do septembra 2011 ni pričakovati nobenih investic^, le najnujnejša vzdrževalna dela. Upamo, da bomo od septembra 2011 naprej začeli realizirati predlagana investic^ska dela v KS Dobro- va v okviru investic^skih del Občine Dobrova - Polhov Gradec. Izgradnja 400-kV omrežja Po prejetju informac^e o predvideni izgradnji 400-kV omrežja na obstoječo 220-kV omrežje je bil s strani predstavnikov KS Dobrova sestanek pri županu občine z namenom, da se mu posreduje stališče KS Dobrova (vseh predstavnikov vaških skupnosti). Predvidena izgradnja 400-kV omrežja na obstoječi trasi bi zelo posegla v bivalno okolje in bi tako lahko ogrožalo zdravje ljudi. Tudi mnenje g. župana je bilo, da se predvidena izgradnja ne potrdi in se išče alternativne rešitve, ki ne bi posegale v kakovost življenja občanov. 29. 7. 2011 smo bili obveščeni, da je ome- njeno tematiko obravnaval odbor za komunalo in prostorsko načrtovanje, občina pa mora Ministrstvu za okolje in prostor posredovati smernice o izgradnji 400-kV omrežja v KS Dobrova do 15. 8. 2011. Verjamemo, da bo občina sprejela takšna izhodišča, ki ne bodo v škodo zdravja ljudi. Zadrževalniki na Dobrovi Glede zadrževalnikov na Dobrovi je že pred samo javno razgrnitv^o na Dobrovi 20. 6. 2011 Svet KS Dobrova sprejel več sklepov, ki so bili posredovani Občini Dobrova - Polhov Gradec in Ministrstvu za okolje in prostor. Sklepi: 1. Zahtevamo odgovore na postavljena vprašanja vse javnosti, ki niso bila posredovana in upoštevana doslej iz naslova pripomb na javno razgrnitev prejšnjega osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane. 2. Obravnavani načrt osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane ne zagotavlja poplavne varnosti v Krajevni skupnosti Dobrova, temveč poslabšuje bivalne razmere prebivalcev Dobrove, zato predvideni načrt z izgradnjo zadrževalnika na Dobrovi odločno odklanjamo. 3. Ukrepi, ki so predstavljeni v tem osnutku načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ne dajejo nobenega jamstva za vzdrževanje in ustrezno čiščenje celotnega povodja Gradaščice in Horjulke. Sklep: 4. Vodooskrba krajevne skupnosti Dobrova je z načrtovanimi ukrepi ogrožena, saj je črpališče podtalnice na predvidenih poplavnih površinah. 5. S tem osnutkom načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane se zmanjšuje samooskrba prebivalstva na sedaj kmet^skih površinah na 200 ha. 6. Obravnavana obljubljena vzdrževalna dela na prejšnjih javnih obravnav še vedno niso izvedena. V želji, da bo razvoj krajevne skupnosti tudi po volji ljudi, ki tam živimo in ustvarjamo, vas lepo pozdravljamo. Predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Kaj bo z otroci, ki so letos ostali brez vrtca? Približuje se novo šolsko leto in s tem tudi prvi vstop otrok v vrtec. V tem času velikokrat slišimo pogovore mamic, ki se med seboj sprašujejo ali so dobile vrtec. Tudi mamice v Občini Dobrova - Polhov Gradec se srečujejo s podobnimi problemi. Zaskrbljujoč je podatek, da bo letos brez vrtca ostalo kar 21 otrok. Med njimi sta tudi otroka dveh zaskrbljenih in razočaranih mamic, Barbare in Polone. Barbara razočarano razlaga: »Težko je, ker otrok ni sprejet v vrtec. Sama moram jeseni v službo. Kaj naj storim? Starši ravno tako hod^o v službo, zato mi ne preostane nič drugega, kot zasebni vrtec ali pa, da ostanem doma. Seveda pa so zasebni vrtci, ki nimajo konces^e, veliko dražji od javnih vrtcev.« Na nivoju občine Dobrova - Polhov Gradec je prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja s stalnim prebivališčem občini Brezovico in Medvode, ki vsakemu otroku, ki je prejel zavrnjeno vlogo s strani vrtca, pomagajo z 150 do 200 EUR mesečno. Na občini odgovarjajo, da imajo starši pravico do izbire med javnim in zasebnim vrtcem ter različnimi vzgojnimi programi. Zasebni vrtci, ki nimajo konces^e, lahko pridob^o pravico do financiranja iz proračunov občin, če izpolnjujejo naslednje pogoje: izvajajo najmanj za en oddelek predšolskih otrok, imajo zaposlene oz. drugače zagotovljene vzgojitelje in po- Novo zunanje igrišče na POŠ Črni Vrh. v Dobrovi - Polhov Gradec dovolj. Z upoštevanjem odprtja dodatnega oddelka prve starostne skupine v Polhovem Gradcu in ob upoštevanju večkratno vloženih vlog za sprejem ter odklonitve sprejema, je na današnji dan, t.j. 18. avgusta, na čakalni vrsti 21 otrok iz naše občine, ki še nimajo urejenega institucionalnega varstva in bodo prvega septembra izpolnjevali pogoj za vstop v vrtec . S strani občine opozarjajo na najpogostejšo napako, ki jo ponavljajo starši. Poudarjajo naj bodo starši pozorni ravno na starostni pogoj za vstop v vrtec. Ta določa, da mora biti otrok na 1. 9. star najmanj 11 mesecev. S septembrom se na starem Hruševem odpira nov zasebni vrtec. Vrtec ob gozdu, kot se imenuje, bo v novo šolsko leto sprejel 10 otrok, od 1. leta starosti dalje. Otroke bosta varovali vzgojiteljica, z večletnimi izkušnjami in mamica, z lastnimi izkušnjami in spoznanji ob vzgoji lastnih in tujih otrok. Veliko staršev je zainteresiranih za vključitev v omenjeno skupino, vendar jih moti predvsem cena zasebnih vrtcev, kot je omenila že sogovornica Barbara. Žal je potrebno starše razočarati. Omenjeni Vrtec ob gozdu ni registriran kot vrtec, temveč varstvo. Predstavnica Vrtca ob gozdu je že velikokrat iskala možnost financiranja s strani države, vendar neuspešno. Glede na to, da vrtec ni registriran, lahko prejmejo pomoč le s strani občine. Občinska pomoč financiranja, bi staršem omogočila olajšano plačilo polnega varstva. Za primerjavo lahko navedemo močnike vzgojiteljev za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter so dostopni vsem otrokom. Se pravi, da so vpisani v razvid izvajalcev veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu za šolstvo in šport. Pogoje financiranja določita občina in zasebni vrtec s pogodbo. Občina Dobrova - Polhov Gradec ima sklenjene pogodbe z več različnimi zasebnimi vrtci. Torej, v kolikor se starši odlo-č^o, da vpišejo otroka v zasebni vrtec, ki nima konces^e in je vpisan v razvid, lahko enako uveljavljajo znižano plačilo vrtca in oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otroke, ki so hkrati v vrtcu, kot če bi bil otrok vpisan v javni vrtec. Vedno glasnejša in pogostejša so vprašanja občanov, zakaj občina ne ukrepa. Polona, ki bo ravno tako ostala brez varstva pravi: »Ne vem zakaj se občina obnaša do tega problema tako nezainteresirano. Saj je že lani vedela, da ne bo dovolj prostora, zakaj ni torej že tedaj razmišljala o nekih dodatnih prostorih, ne pa sedaj na vrat na nos.« Občina je v letu 2007 objekt spodnje šole na Dobrovi popolnoma preuredila potrebam varstva otrok, starih od enega leta do vstopa v šolo. S tem se je povečalo število oddelkov predšolske vzgoje ter odprla oddelek jasli, katerih na Dobrovi še ni bilo. Skupaj je na območju občine Dobrova - Polhov Gradec prvič delovalo 10 oddelkov vrtca (5 Dobrova, 1 Brezje, 3 Polhov Gradec in 1 Šentjošt). V letu 2008 je občina zaradi potreb po dodatnih mestih v vrtcih odprla dodaten oddelek za prvo starostno skupino in sicer je za ta namen morala popolnoma preurediti objekt v Brezju. V vrtcu Dobrova je bil oblikovan nov oddelek in sicer kombiniran oddelek 2-6 let, v vrtcu Šentjošt pa se je ponovno odprl oddelek jasli. V letu 2009 se je izvedel projekt ureditve objekta na naslovu Polhov Gradec 1, Polhov Gradec za potrebe predšolske vzgoje in varstva. Če le-to ne bi izvedli, bi lahko na območju Polhovega Gradca v šolskem letu 2009/2010 delovala le dva oddelka vrtca in ne trije, kakor je bila praksa v zadnjih letih. Obenem pa je bil jeseni 2009 položen temeljni k^en za obnovo in prizidavo OŠ Polhov Gradec skupaj z vrtcem. V letu 2010 je bil delno zaključen projekt obnove in prizidka OŠ Polhov Gradec in vrtca. V obstoječi telovadnici vrtca Dobrova, na naslovu Stara cesta 13, Dobrova, je bil oblikovan nov oddelke vrtca, prve starostne skupine otrok. Skupaj na območju občine Dobrova - Polhov Gradec deluje 18 oddelkov vrtca (7 Dobrova,^2 Brezje, 7 Polhov Gradec in 2 Šentjošt). S 1. 9. bo odprt dodatni oddelek prve starostne skupine otrok v Polhovem Gradcu. Nov oddelek omogoča vpis vseh otrok, ki so oddali vlogo za ta vrtec. Z novim oddelkom se ukine čakalna vrsta v vrtcu Polhov Gradec. Tako bo v oba vrtca vključenih 336 otrok v 19 oddelkih. Verjetno nihče od občanov ne more občini očitati, da zadnja leta ni prisluhnila težavam predšolskega varstva in osnovnega izobraževanja, kajti večino investic^skih sredstev je bilo namenjenih za gradnjo, obnovo in prizidavo šol in vrtcev tako na območju Dobrove kot Polhovega Gradca. Občina ima v proračunu za leto 2011 za kritje stroškov predšolske vzgoje namenjena sredstva v višini 900.000 EUR. V tem znesku niso upoštevane investic^e in investic^sko vzdrževanje, temveč kritje stroškov določenih na podlagi Zakona o vrtcih in Sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju občine, ki pravita, da je občina dolžna za otroško varstvo zagotavljati sredstva za razliko med ceno programa in plačilom staršev iz svoje občine, ne glede na to v kateri vrtec so vključeni, sredstva v primeru rezervac^ zaradi bolezni, sredstva v primeru rezervac^ v poletnih mesecih ter sredstva za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami. V septembru bo šel v obravnavo Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec in plačevanje oskrbnine v občini Dobrova - Polhov Gradec na občinski odbor za družbene dejavnosti z namenom ponovne preučitve vseh pogojev za sprejem in maksimiziranje enakovrednih pogojev sprejema otrok v vrtce najbližje njihovim stalnim prebivališčem. Občina Dobrova - Polhov Gradec ne razmišlja o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v veljavne programe javnih vrtcev ali vrtcev s konc-es^o, saj želi v prvi vrsti vsem otrokom omogočiti vključenost v omenjene programe. Za kar pa si prizadevajo tudi starši otrok na čakalni vrsti. Kako in na kakšen način bo jasno v začetku oktobra 2011. Špela Arh Bo konec Moje lekarne na Dobrovi? Vse glasnejše so govorice o zaprtju Moje lekarne na Dobrovi, ki jo vodi magistra farmac^e Staša Marija Kastelic. Govorice podkrep^o tudi televiz^ski prispevki o problematiki zaprtja lekarne na Škofljici, kije nosilka koncesje. Leta 2004 je Občina Škofljica objavila razpis za konces^o lekarniške dejavnosti. Konces^o je prejela mag. farm. Staša Marija Kastelic. Ga. Kastelic je lastnica lekarne na Škofljici, s tremi pripadajočimi podružnicami v Podpeči, Dobrovi in Horjulu. Obstoječa koncesja na Škofljici se izteče z 31. avgustom 2011. Po internetu, v različnih televizjskih prispevkih in tudi prek družabnega omrežja Facebook občani Škofljice in zastopniki Moje lekarne opozarjajo na nekorektno ravnanje župana Škofljice Ivana Jordana. Le-ta naj bi se z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovičem dogovarjal za povečanje števila zdravnikov na Škofljici, ki jih glede na število prebivalcev primanjkuje. Pogoj za podelitev zdravnikov je odprtje Lekarne Ljubljana na Škofljici. Tako naj bi izpodrinili družinsko lekarno. Podporniki Moje lekarne dejanja označujejo za koruptivna in v nasprotju z javnim interesom. Ne glede na razplet na Škofljici ostaja dejstvo, da Dobrovi grozi zaprtje lekarne, saj je vezana na podeljeno koncesjo na Škofljici. Zato je Občina Dobrova - Polhov Gradec aktivno pristopila k problemu. Na spletnih straneh občine je od 4. avgusta 2011 objavljen javni razpis za podelitev koncesje za opravljanje lekarniške dejavnosti za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec. Koncesja se po omenjenem razpisu dodeljuje za obdobje 25 let. Vezano na ocenjevalni list bo koncesjo prejel prjavitelj, ki bo omogočil izvajanje lekarniške dejavnosti v najkrajšem mogočem času, z lokacjo lekarne na Dobrovi. Vendar si koncedent pridržuje pravico, da ne izbere nobenega prjavitelja. Občina mora namreč za izbranega prjavitelja pridobiti mnenje Lekarniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje ter soglasje Ministrstva RS za zdravje. Odpiranje prispelih vlog bo 19. avgusta 2011. Če z razpisom koncesionar ne bo izbran, obstaja možnost tako imenovane »potujoče lekarne«. Potujoča lekarna je priročna lekarna, ki jo ima zdravnik pri sebi in nudi najosnovnejša zdravila v primeru, da je lekarna zaprta. Obstoječa lekarna ves zaslužek vrača v lekarniško dejavnost in z veliko zalogo zdravil skrbi, da pacientom ni potreben večkratni obisk lekarne. Lekarna na Dobrovi se je v letih, odkar je v kraju, izkazala za nepogrešljivo. Zaposleni v lekarni skrbjo za vse obiskovalce lekarne s koristnimi nasveti in očarajo s prjaz-nostjo. Ali bo lekarna s 1. septembrom 2011 zaprta ali ne, bomo morali počakati na rezultate razpisa. Vsekakor si vsi občani željo ohranitev lekarne na Dobrovi, ki prihrani marsikatero nepotrebno pot v Ljubljano. (ša) Javni zavod Polhograjska graščina Nov mandat z novimi izzivi Javni zavod Polhograjska graščina (JZPG) je bil ustanovljen 19. 5. 1992 z namenom ohranjanja kulturnozgodovinske dediščine Polhovega Gradca, posredovanja kulturnih vrednot ter razvijanja turizma v Občini Dobrova - Polhov Gradec. V začetku junija letos pa je potekala konstitutivna seja sveta JZPG, na kateri je zavod nekoliko prevetril svoje vodstvo. Franci Laznik ostaja v. d. direktorja, predsednica sveta zavoda je postala Renata Weiss in podpredsednik Lenart Rihar, ki je zavod vodil za- dnja leta. Svet zavoda sestavljajo še akad. dr. Jože Trontelj, Barbara Rednak Robič, Marjan Brade-ško, Gregor Čuden in Urban Plestenjak. Kompleks Polhograjske graščine je v zadnjih letih končno zaživel, v graščini potekajo različ- ni dogodki, v grajskem parku pa poroke in druge prireditve, ki v kraj privabljajo vse več turistov, obiskovalcev, mimoidočih. Razlog za napredek je širša ponudba storitev in prav gotovo zunanji videz kraja. Obnovitev zunanje podobe polhograjske graščine in vseh stavb grajskega kompleksa ter ureditev parka sta prispevala, da kompleks končno služi svojemu namenu. Za vse to je zaslužen predvsem zavod, ki je bil pobudnik in koordinator večine opravljenih del. Še zlasti velja velika zasluga za lepo in vzdrževano graščino neutrudnim prizadevanjem direktorja Laznika. Tudi mnogi domačini kdaj pa kdaj žrtvujejo kakšno prostovoljno uro za lep videz domačega kraja. Še dobro, da je tako, kajti sredstev za projekte, ki si jih zastavlja JZPG, ni nikoli dovolj in brez požrtvovalnosti bi bila okolica graščine in drugi objekti gotovo že v propadanju. Kajti državi, ki ima v lasti grad sam in Neptunov vodnjak - njiju pa ima trenutno v upravljanju Tehniški muzej Slovenije, ki ima v stavbi urejen Muzej pošte in telekomunikacij -, ni prav dosti mar za bogastvo našega kraja. Javni zavod Polhograjska graščina z optimizmom gleda naprej in si zadaja nove projekte in naloge, saj mu je v zadnjih letih uspelo izboljšati in polepšati zunanjo podobo grajskega kompleksa, kar nekaj energije pa bo treba vložiti še v izboljšanje odnosov med lastniki, upravitelji in drugimi vpletenimi subjekti. Kako bo temu kos novo vodstvo, bomo radovedno spremljali. Nadja Prosen V septembru zopet odprta gostilna Pri Pratkarju Daleč na okrog znano gostilno v Polhovem Gradcu Pri Pratkarju, ki se ponaša s tristopet-desetletno tradicjo, so pred letom zaprli. Sedanja lastnica Amalja Vogrinčič se je upokojila in nameravala gostilno prodati. Ni bilo resnega kupca, zato se je odločila, da jo bo oddala v najem. Ves čas, ko gostilna ni obratovala, je lastnica skrbela za prjeten urejen videz izredno velike stavbe, ki je videti kot velika hiša v cvetju. Blaž Lončar, ki je poklicni kuhar, in njegov brat Matevž, natakar iz Horjula, sta z gospo Vogrinčičevo sklenila najemno pogodbo za deset let. Njuna želja je, da bi ponovno oživila in usposobila staro priznano polhograjsko gostilno, ki naj bi ponovno začela obratovati septembra letos. Gostilna Pri Pratkarju lahko sprejme okrog osemdeset gostov, kar je zlasti pomembno, ko Polhov Gradec obiščejo organizirane skupine izletnikov z avtobusom. France Brus 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si XXI. Dan pod Lovrencem Svatba grajske dekle in prenašanje bale Polhov Gradec, 26. juny - Turistično društvo Briše je letos na XXI. tradicionalni prireditvi Dan pod Lovrencem obiskovalcem prikazalo svatbo grajske dekle in potek prenašanja bale na način, kot so ga v Polhovem Gradcu poznali za časa grofa Blagaja sredi devetnajstega stoletja. Za prevoz bogate bale je bilo potrebnih več konjskih vpreg, ki so bile prava paša za oči mnogih obiskovalcev, prav tako tudi stara kmečka hiša s pravo krušno pečjo, v kateri se je med prireditvyo speklo kar nekaj deset domačih hlebcev kruha. Pester program je tudi letos obsegal slavnostni sprevod, ples narodnih noš, tradicionalne kmečke igre in veselo druženje ob živi glasbi. Dogodek, kakršen je poroka, se zaradi vremena navadno ne prestavlja, vendar se je v Polhovem Gradcu letos zgodila izjema. Poroka grajske dekle bi namreč morala biti že en teden prej, vendar je vreme tako za- slavje in veselo druženje. Tradicionalni dan pod Lovrencem se je, kot vsako leto, začel s sprevodom konjskih vpreg iz Briš do grajskega parka, ki se je za nekaj časa spremenil v praznično dvorišče grajske je prišla nevesta. V bali je posebno mesto dobilo darilo, ki sta ga prinesla grof Blagaj in njegova žena Anton^a, ki sta bila svata na poroki, saj je bila Manca hči grajske kuharice. Za prevoz bale, v kateri je bilo kup kmečkega kruha, mogoča je bila tudi pokušina domačih kmečkih jedi (zelja, žgancev, ri-četa, klobase), prav tako so briške gospodinje napekle okusno domače pecivo, s katerim so si obiskovalci še posladkali ne- Prenašanje bale Sprevod narodnih noš Okusna ponudba domačih dobrot Tekmovanje v kmečkih igrah - smučanje po travi godlo, da so organizatorji prireditev in hkrati tudi poroko zaradi dežja in mraza prestavili na teden pozneje. Odločitev se jim je še kako obrestovala, saj je bilo vreme na zadnjo nedeljo v rožniku idealno za poročno dekle Mance, ki se je možila s Primožem iz vasi. Člani dramske skupine Neptun so prikazali prihod ženina k nevesti in pripravo ter prenašanje bale, ki je morala biti lepa in polna, da se je videlo, od kakšne hiše Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Veselo rajanje s Čuki kuhinjske posode, pribora, pohištva, sobne oprave in drugih potrebnih reči, je bilo potrebnih mnogo vaških fantov, ki so balo naložili na vozove ter več konjskih vpreg, ki so balo prepeljali na nevestin novi dom. Tam sta jo pričakala ženinova oče in mama, ki sta ta mlado lepo sprejela in vsem svatom postregla z domačim žganjem in domačo pogačo. Tako se je svatba začela, godci so zaigrali in svati, člani Folklorne skupine grof Blagaj ter otroške folklorne skupina Nagajivčki, so zaplesali ter tako veselo zaključil kulturni del programa. Veselo dogajanje se je le preselilo na druga prizorišča. Obiskovalci, ki so prišli celo iz Belg^e, so si lahko ogledali in pokusili marsikaj. Ponovno se je drenjalo mnogo gledalcev okrog prizorišča kmečkih iger, kjer so se letos pomirile skupine pogumnih in spretnih mladih iz okoliških vasi v valjenju bale, metanju koruznega zrnja, smučanju po travi, pobiranju krompirja z zavezanimi očmi in v nošenju jabolk v ustih. Na ogled so bile stojnice, na katerih so polhograjske klekljarice razstavljale prekrasne izdelke, podeželske žene TD Briše pa so delile in prodajale domače dobrote, ki so jih napekle same. Mnogi so si pobliže ogledali peko domačega kruha, kjer so iz prve roke lahko izvedeli recept za pripravo domačega deljski dan. Tudi na otroke niso pozabili: lahko so se zabavali v kotičku za otroke, kjer so najmlajši barvali pobarvanke, malo starejši pa so ustvarjali izdelke iz papirja in sadili peter-šilj in družinsko srečo. Skratka, če zaključimo po domače, kot je obiskovalce nagovoril predsednik TD Briše Milan Dolinar, bi zvenelo nekako tako: »Lepu je blu. Marskej zanimivga sma zvedI pa vidI tud, najedI sma se zejla, ta damačih klabas, svežga kruha, pa piškotou, pa tud žajn nisma bli. Ka nas je pa zahla-diI sma pa maI zapIesaI aI sma se pa kr s kašnam damačam šnapcam vagrel. Le zapovante si ta dan, k drug Iet bo Iih taku lepu pa fejst.« Nadja Prosen Novi metri asfalta v Petačevem grabnu Cesta iz Petače-• ■-■-•■'^ vega grabna proti Cmem Vrhu, ki je v poletnih mesecih zaradi kolesarjev, ki nabirajo kilometre po lokalnih cestah Pol-hograjskega hribovja, in drugih turistov, ki raziskujejo bolj odmaknjene obronke Polhograjskega hribovja, nekoliko pogosteje prevožena, je od začetka letošnjega avgusta tudi lažje in lepše prevozna. Del poti, v dolžini 630 metrov, je namreč dobil asfaltno prevleko. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana, projekt pa je občinski proračun oklestil za 28.882,80 evra. Rekonstrukc^a lokalnih cest v Petačevem grabnu je v občinskem načrtu že od leta 2006, vendar dela potekajo postopoma, po odsekih oziroma metrih. Leta 2007 so se začela dela iz Črnega Vrha pjoti Petačevemu grabnu, leta 2009 iz Petačevega grabna proti Črnemu Vrhu; na obeh odsekih skupaj je biIa doIžina poIoženega asfaIta 2.480 metrov. Na Občini Dobrova - Polhov Gradec pa pravdo, da se v prihodnjih letih predvideva nadaljevanje del, v kolikšni dolžini, pa je po njihovih besedah še preuranjeno govoriti, ker proračunska sredstva za prihodnje Ieto še niso znana. Torej boste vsi tisti koIesarski navdušenci, ki uporabIjate cestna kolesa, in vsi stanovalci tamkajšnjih okoliških vasi na asfaltirano cesto skozi Petačev graben moraIi še nekaj časa počakati. Nadja Prosen Šentjoški otroci v novo šolsko leto po varnejši poti Letošnje šoIsko Ieto bodo otroci, ki obiskujejo Osnovno šoIo Šentjošt, pa tudi njihovi starši, lahko do svoje šole stopili varneje. Na prvi šoIski dan naj bi biIa namreč končana vsa obnovitvena dela javne ceste od križišča v Šentjoštu do osnovne šoIe, in sicer v doIžini 200 metrov. PoIeg razširitve ceste je na novo zgrajen tudi pIočnik za pešce in napeIjana je javna razsvetljava. Dela je izvajalec del Prenova-Gradbenik, d. o. o., začeI izvajati v avgustu, zanj pa je po pogodbi zahtevaI od Občine Dobrova - Polhov Gradec 61.392,24 evrav. Ali pa bodo otroci po novem pIočniku in cesti, ki vodi v šoIo, stopaIi radi, jih bomo še povprašaIi. Nadja Prosen Obnova zobozdravstvene ordinac^'e na Dobrovi Zobozdravstvena ordinac^a Tržan Makovec, d. o. o., je bila v času od 11. 7. 2011 do 5. 8. 2011 zaprta zaradi obnove. Obnova ordinac^e je omogočila ureditev dveh ločenih ordinac^, kar pripomore k sočasnemu sprejemanju pacientov v rednem ordinac^skem času pri obeh zobozdravnicah hkrati. Objavljamo nov ordinac^ski čas: Tadeja Makovec, dr. dent. med. Breda Tržan Grozdanov, dr. dent. med. ponedeljek. 12.30-18.00 ponedeIjek. 13.00-18.00 torek. 7.30-13.00 torek. 13.00-18.00 sreda. 12.30-18.00 sreda. 7.30-13.00 četrtek. 7.30-13.00 četrtek. 7.30-13.00 petek. 7.30-11.30 petek. 7.30-11.00 Naročanje: vsak dan v prvih štirih urah Naročanje: vsak dan v prvih štirih urah ord. časa. ord. časa. 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Pohod po poteh Snopkove mame Nedeljski popoldan, 22. maja 2011. Vreme je kar klicaloe nekam v naravo. Kot nalašč smo bili povabljeni na Pohod po poteh Snopkove mame iz Šentjošta. Naj najprej napišemo, kdo je Jul^ana Kavčič, po domače Snopkova mama. Takšnih mam, kot je bila Jul^ana, je najbrž veliko, ni pa jih dosti, ki bi s takim dostojanstvom prehodile takšno kalvar^o, kot jo je ona. Vzgojila je štirinajst otrok. Izgubila je pet sinov, njena bolečina pa je bila še večja, ker ni vedela, kje so njihovi grobovi, da bi nanje lahko položila cvetje. Prepričana je bila, da so sinovi obdani z avro mučeništva in kot mati mučencev je bila vdana v usodo. Bila je živ primer nemaščevalnosti, torej vrline, ki je primanjkuje na vseh ravneh naše družbe. Prav zato je upravičena kandidatinja za beatifikac^o. Pa pojdimo po poti, ki jo je Jul^ana v svojih mlajših letih prehodila ničkolikokrat. Pot nas je iz Šentjošta najprej vodila navzdol proti Bržnikovemu mlinu, kjer se je bila Jul^ana leta 1895 rodila, na kar nas opominja spominska tabla. Prisluhnili smo pričevanjem iz knjige spominov, ki jo je na snahino prigovarjanje napisala Jul^ana. Pri mlinu je bila najnižja točka naše poti, ki se je od tam naprej samo še dvigovala. Hodili smo mimo zaselka Potok. Naš cilj je bila Možinetova koča pod Lavrovcem, kjer so se rodili Jul^anini bratje in sestre - vseh skupaj enajst. Koče že zdavnaj ni več. Nekaj let nazaj je bila med grmičevjem še velika kamnita plošča, ki je nekoč služila za kurišče. Ko je bila v spomin Snopkove mame tod darovana sveta maša, je kamen služil kot oltar. Na idilični jasi je ob prigrizku iz nahrbtnika sledil drugi del pripovedi o mami. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili Vanji Kržan o življenju mame in o dogodkih iz tistih krutih časov. Sledile so pesmi, kot že prej pri mlinu, ki jih je mati najraje prepevala, tako pobožne kot posvetne. Še posebno je bila lepo sprejeta pesem, ki jo je en dan prej prav za pohod napisal Ju-l^anin zet Janez. Kljub zdravstvenim težavam je vztrajal prav do koče, kjer smo z aplavzom pospremili njegove, od bolezni otežene korake. Pohod je bil že tretji po vrsti. Udeležba (bilo nas je okoli petdeset) daje upanje, da se bo »pr^el«. Pohod se je končal pri Snopkovi »šterni«, kot se spodobi, saj je tam mama preživela največji del svojega življenja. To je bil pohod za dušo in telo, kar pa je na takih pohodih najlepše, je srečanje z ljudmi. Mnogi smo se poznali že od prej, mnoge pa sem srečal prvič in tako nas je Snopkova mama tudi po tridesetih letih, odkar je ni več, ponovno združila. Jože Jesenovec Tekmovanje harmonikarjev na Babni Gori Babna Gora, 2. jul^ - Turistično društvo Veternik je tudi letos pod kozolcem na Babni Gori že osemnajstič zapovrstjo pripravilo tekmovanje harmonikarjev, kjer se je preizkusilo enainštirideset harmonikarjev iz vseh vetrov slovenske dežele. Večer pod Veternikom, kot je prireditev poimenovana, na Babni Gori prirejajo že osemnajst let, torej je letos prireditev postala polnoletna. Toda organizatorji, člani TD Veter-nik, se že vseskozi organizacije dogodka lotevajo resno in odgovorno. Tako zagotov^o, da tako pomembna prireditev, kot je predizbor najboljših harmonikarjev na diatonični harmoniki za tekmovanje zlate harmonike v Ljubečni, ostaja na Babni Gori. Tudi letos so se organizatorji potrudili: krajani Babne Gore so skrbno pripravili prizorišče dogajanja in poskrbeli za organizac^o, pridna dekleta in žene pa so spekle pecivo, s katerim so postregle obiskovalcem, in tudi vreme je letos pripomoglo, da je Večer pod Veternikom lepo potekal. Letos se je na prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki Babna Gora 2011 pr^a-vilo 43 harmonikarjev, na odru pa je svoj talent in spretnost na frajtonarici pokazalo enainšti-rideset tekmovalcev. Nekateri nadebudni harmonikarji so še do pred nekaj leti komajda dr- žali harmoniko v rokah, toda vaja in volja sta jih vodili, da so svoj nastop opravili odlično. Harmonikarji na Babni Gori so vsako leto razvrščeni v pet starostnih skupin, in sicer v je skladba slovenska narodna oziroma ljudska. Strokovno žir^o vedno sestavljata dva člana, že uveljavljena in priznana glasbenika. Letos sta žir^o sestavljala Zoran Kolina, prizna- prvo skupino spadajo tisti najmlajši, stari do vključno 14 let, v drugo skupino vsi stari od 15 do 25 let, v tretjo skupino spadajo stari od 26 do 40 let, v četrto tisti od 41 do 60 let in v peti skupini so seniorji, tisti stari več kot 60 let. Vsak tekmovalec zaigra eno skladbo po lastnem izboru, v trajanju do treh minut, zaželeno pa je, da ni slovenski glasbenik, in Tone Gučko, predstavnik zlate harmonike Ljubečne. Žir^a tekmovalce ocenjuje na podlagi izbora skladbe, točnosti melodične in harmonske interpretac^e, ritmičnosti interpretac^e, dinamike, poustvarjanja skladbe ter celotnega nastopa tekmovalca. Na podlagi teh meril so si letos v Babni Gori vstopnico za 31. zlato harmoniko Ljubečne prislužili Timotej Mikuž, Mitja Klemenc, Matjaž Trobec, Erik Šavron, Metod Bradeško, Marjan Skubic, Albin Slabe, Stane Makovec. Kako pa se bodo izkazali na Ljubečni, bo znano zadnjo nedeljo v avgustu, ko bo potekala finalna prireditev: Seveda jim želimo vso srečo. Na svoj račun na Večeru pod Veternikom pride vsakdo, predvsem seveda harmonikarji, tisti, ki jim je pritiskanje na gumbe frajtonarice domače, pa tudi vsi glasbeni virtuozi in prav vsi ljubitelji dobre domače glasbe in veselic. Letos so za to poskrbeli člani Ansambla Bitenc, ki so po končanem uradnem tekmovalnem delu pod Veternikom zaigrali in zapeli ter navdušili ne le plesalcev in prisotnih poslušalcev, pač pa tudi tiste, ki so zvokom njihovih skladb prisluhnili kar iz domačih naslanjačev ali z domačih hišnih balkonov oziroma teras. Glas harmonike se je namreč razlegal daleč, ponovno pa na Babno Goro vabi naslednje leto. Nadja Prosen Darovanje svete maše pri kapeli mučencev (levo) Spomini na preteklost Slovesna maša in razstava Šentjošt, 10. july - Pred kapelo mučencev v središču vasi je potekala mašna slovesnost v spomin na med vojno in po njej pobite domačine v navalu nasilja komunistične revoluc^e. Obenem so si obiskovalci v Možinetovi hiši lahko ogledali zgodovinsko razstavo. Razstava v Možinetovi hiši je pritegnila veliko pozornosti. Poletne aktivnosti polhograjske župn^'e Poletni čas je čas, ko si ga človek navadno vzame zase in za ljudi, ki jih ima rad, ter za stvari, ki jih rad počne. Ta čas torej navadno preživimo s svojo družino in svojimi bližnjimi, ob strani pa pustimo obveznosti in zaposlitve, ki jih opravljamo čez^ leto. Vsak kristjan pa pripada tudi neki župn^ski skupnosti, ki ji lahko rečemo družina. Če je ta živa, potem posebno živo deluje tudi v poletnem počitniškem času. Prek nekaterih poletnih utrinkov poglejmo, kako živa je župnijska skupnost v Polhovem Gradcu. Izlet prvoobhajancev in šmarničarjev v Bohinj lesarjev z avtomobili odpravila do kraja, ki so si ga Pridnost in vestnost sta vrednoti, ki ju je treba na- izbrali za začetek krožne gorske poti okrog gorovja graditi, pravi polhograjski župnik Bogdan Oražem, zato vsako leto odpelje na nagradni izlet vse prvo-obhajance, njihove starše in zraven še vse najvest-nejše šmarničarje. Ti so letos, 4. jun^a, odšli na izlet v Bohinj, kjer so se z ladjico popeljali po Bohinjskem jezeru, se nakopali v bazenu, se sprehodili in pogledali slap Savico ter pripravili piknik v naravi. Romanje župn^skih sodelavcev po stopinjah blaženega Alojz^a Grozdeta 25. jun^a, na rojstni dan naše države, je bilo za žup-n^ske sodelavce organizirano romanje po stopinjah blaženega Alojz^^ Grozdeta. Polhograjski romarji so se ustavili na Žalostni gori nad Mokronogom, nekdaj najbolj priljubljenem romarskem svetišču, si pogledali krstni kamen blaženega Grozdeta in njegov grob ter njegove relikv^e v cerkvi Mar^e Pomočnice na Zaplazu. Kolesarsko romanje v Dolomite »Več nas je, lepše je,« bi se strinjal župnik, ki je dal pobudo za dnevno kolesarsko romanje v Dolomitih. Tako se je 4. jul^a skupina dobro pripravljenih ko- Sella. Kolesarska tura je bila dolga okrog petdeset kilometrov, vendar je terjala kar nekaj kolesarskih vzponov Vsak tak dan pa romarji začnejo in končajo z blagoslovom. Drugi Blažev memorial Župnija Polhov Gradec je skupaj s TD Briše 9. julija organizirala kolesarsko romanje na Sveto goro. Okrog dvajset kolesarjev in še nekaj spremljevalcev v avtomobilih se je zbralo v Polhovem Gradcu, kjer so začeli okrog devetdeset kilometrov dolgo kolesarsko turo proti Sveti gori. V Marijinem romarskem svetišču se je s sveto mašo, v spomin na pokojnega Blaža, ki je lani tragično umrl v nesreči, končalo romanje, ki je okrepilo telo in duha ter vse opomnilo na Blaževo navzočnost. Kolesarsko romanje po poteh blaženega Alojz^a Grozdeta 16. jul^a so nekateri župljani skupaj z domačim župnikom Bogdanom Oražmom prekolesarili okrog štirideset kilometrov dolgo pot slovenskega blaženega Župnijski sodelavci na Zaplazu. Zbrani kolesarji pri jutranjem blagoslovu na romanju na Sveto goro mučenca Alojz^a Grozdeta ter si pogledali vsa njegova pomembna življenjska postajališča. Nadja Prosen Pred kapelo, ki so jo leta 1995 postavili domačini v spomin na pobite domačine med drugo svetovno vojno in po njej, vsako leto poteka spominska slovesnost - najprej sveta maša, po njej krajši kulturni program, zadnja leta pa še katera od zgodovinskih razstav v Možinetovi hiši. Domači župnik Andrej Sever se je pri maši spraševal o dvojnih merilih naših medijev in oblasti: po eni strani zahtevajo kaznovanje morilcev Bošnjakov v Srebrenici, na drugi strani pa bi morijo po vojni pobitih Slovencev, Hrvatov in drugih najraje kar pometli pod preprogo. Po maši, ki jo je tako kot po navadi obiskalo zelo veliko ljudi od blizu in jialeč, je sledilo nekaj besed o zgodovini Šentjošta med drugo svetovno vojno, obiskovalci pa so lahko prisluhnili še prispevku o Romanu Malavašiču (Možinetov iz Potoka), šentjo-škemu novomašniku med drugo svetovno vojno. Avtor prispevka je bil Janko Maček, sicer avtor številnih člankov in publikacij, ki odkrivajo tančico medvojnega in povojnega nasilja. Ker je praznoval 80. življenjski jubilej, so mu domačini ob tej priložnosti podarili še darilo. Po koncu uradnega dela je sledilo druženje ob izbrani kapljici in prigrizkih, mogoče pa si je bilo tudi ogledati razstavo v Možinetovi hiši, ki so jo odprli že en teden prej, ko so se na šentjoškem odru predstavljali izseljeniški Slovenci. Tokrat je hiša gostila razstavo Nadškofijskega arhiva RS o nekdanjem ljubljanskem nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, ki je 9. julija 1995 blagoslovil šentjoško kapelo mučencev. Del razstave je bil posvečen tudi prej omenjenemu Romanu Malavašiču in Demosovemu taboru, ki je 21. jun^a 1991 potekal na Kugeljču v Šentjoštu. Na njem so sodelovali vodilni politiki slovenske pomladi, pridružili pa so se jim tudi predstavniki češke vlade. (gt) 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 29. avgust 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Lepena je postala Sloven^'a v malem V Lepeni je v soboto, 30. 7. 2011, potekala osrednja prireditev 17. spominskega gorniške-ga tabora dr. Henrika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni. Prvo srečanje pr^ateljev gora in demokratičnih vrednot je bilo že leta 1994. Pobudo zanj sta oblikovala legenda slovenskega gorništva dr. Anton Jeglič in predsednik SDS Janez Janša. Oba sta se tudi tokrat z veseljem udeležila tabora, ravno tako podpredsednica SDS Sonja Ramšak in podpredsednik SDS Zvone Černač, bovški župan in poslanec SDS Dan^el Krivec, obe poslanki SDS ter njuni poslanski kolegi, državni svetnik Rastislav Jože Reven, predsednik KSS Mitja Ljubeljšek ter okoli 1000 članic in članov iz OO in MO SDS ter simpatizerjev SDS iz vse Slovence. Gostitelj, bovški župan Dan^el Krivec, je zbranim v uvodu izrekel dobrodošlico v prelepi soški dolini in izrazil veselje nad tolikimi udeleženci. Kot je dejal, je v Lepeni še posebno veliko priložnosti za druženje in pogovor. Zatem je pozdravil tudi predstavnike 87. pehotnega polka t. i. celjskega polka, ki ima sedež v Solkanu. »Zanimivi so posebej zato, ker so bili povabljeni na pogreb najstarejšega sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja Otta von Habsbur-ga.« Zbrane je nagovoril častni predsednik Zveze gorniških klubov Skala dr. Anton Jeglič. »Vesel sem, da sem med vami, ker sem spet enkrat med ljudmi, ki jim srce b^e za Slovenko,« je dejal in požel bučen aplavz ter nadaljeval, da tudi v gorniškem klubu gornikom ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenko. Zatem je zbrane nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Zahvalil se je tudi bovškemu županu in družini Zorč iz Lepene, saj so SDS od začetka tabora nudili gostoljubje v kampu Klin, pa tudi spodbudo za nadaljnje delovanje v dobro Slovence. Požel je navdušen aplavz zbrane tisočglave množice. Srečanje je popestril bogat kulturni program. S svojim žametnim glasom nas je razveselila legenda slovenske popevke, ki se je nedavno pri- družila družini SDS, Elda Viler, tradicionalne plese je prikazala folklorna skupina iz Koroške, udeleženci pa so se še dolgo vrteli na plesišču in družili ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih s seboj prinesli občinski in mestni odbori SDS iz vse Slovence. Sledil je piknik z gorniškim plesom ob živi glasbi, ki so ga obiskali pr^atelji iz OO SDS Bovec in Goriške reg^e ter organizirane skupine iz občinskih odborov SDS iz vse Slovence. Diplomanti in diplomantke Akadem^e dr. Jožeta Pučnika Na osrednji prireditvi SDS tabora v Lepeni v soboto, 30. 7. 2011, je potekala podelitev diplom diplomantom in diplomantkam Akadem^e dr. Jožeta Pučnika. SDS izobraževanju namenja še posebno pozornost, saj sta pridobljeno znanje in dobra ozaveščenost pogoj za dobro in uspešno delo v stranki pa tudi v vsakdanjem življenju. Vse večje zanimanje za izobraževanje Aka-dem^e dr. Jožeta Pučnika in Nove Politike pa dokazuje, da so naši člani, ne glede na starost, izobrazbo ali poklicno usmeritev, pripravljeni prisluhniti novemu znanju. Dobrih predavanj in s tem velikega zanimanja pa ne bi mogli doseči brez sodelovanja mnogih uglednih strokovnjakov, ki svoje praktično znanje posredujejo našim članom. Letos je na Akadem^i dr. Jožeta Pučnika diplomiralo kar triindvajset slušateljic in slušateljev. Vsem prisotnim diplomantom in diplomantkam sta predsednik SDS Janez Janša in podpredsednica SDS Sonja Ramšak podelila zaslužene diplome. Erland Košec, svetnik SOJ SDS obljubljanska reg^ska koordinac^a Obisk restavratorske delavnice v Šentjoštu V jun^u, ko so se šolske obveznosti zmanjšale in so otroci vedno pogosteje z mislimi odplavali v prihajajoče počitnice, so učenci 4. razreda PŠ Šent-jošt imeli pred seboj še en pr^eten opravek. V minulem šolskem letu smo del pouka namenili spoznavanju kulturne dediščine, ki je nenadomestljiva vrednota, zato je skrb za njeno ohranjanje in varovanje skrb vsakogar od nas. Naša spoznanja smo želeli preizkusiti tudi v praksi z obiskom restavratorske delavnice gospoda Kavčiča v Šentjoštu. V delavnici so nas restavratorji toplo sprejeli in pr^azno popeljali v svet različnih restavratorskih tehnik, ki se jih poslužujejo. Najprej smo si ogledali lesen kip, na katerem je bilo opaziti nečistočo, poleg tega pa je na nekaterih delih razpokal. Gospod Kavčič nam je pokazal način čiščenja, s katerim ohran^o prvotno barvo kipa, in razložil način lepljenja razpokanih delov. Ogledali smo si tudi nekaj lesenih kipov, za katere je bilo treba izdelati manjkajoče dele; le-te pridob^o z rezbarjenjem. Postopek nam je prikazal gospod Demšar Vsi smo občudovali izrezljana angelska krila, ki bodo našla mesto na restavriranih kipih angelov. Pri obnavljanju kulturne dediščine je pomembno ohraniti pristnost oziroma avtentičnost predmetov. Včasih se zgodi, da restavratorji v roke dob^o nimi materiali in orodjem. Pri tem so jih usmerjali že izkušeni restavratorji, zato so bili otroci še toliko bolj navdušeni nad svojimi končnimi izdelki. Na delovnem pultu je vsakega učenca čakala lipova deščica, na kateri so se preizkusili v predstavljenih restavratorskih tehnikah. V delavnici so deščico dan poprej premazali s klejem, ki je osnova za zlatenje, srebrenje in poslikavo. Učenci so deščice najprej prebrusili s finim brusnim papirjem. Nato so s tehniko rezbarjenja v deščico izrezljali začetnici svojega imena in priimka. Del deščice je bil namenjen poslikavi s kakovostnimi čopiči. Na ta del so učenci najprej s svinčnikom obrisali ornament, nato pa ga pobarvali in z barvami osenčili, da so mu dali prostorski videz. Na del deščice so restavratorji dan poprej nanesli tudi grund, ki je podlaga za zlatenje in srebrenje. Učenci so ta del premazali še z nanosom, ki se imenuje poliment. Ko se je poliment posušil, so ga obrisali z meho krpo in nanj s širokim čopičem nanesli zelo fin zlat listič. Z zlatenjem so končali naslednji dan, ko so zlato zgladili z ahatom. Polovico grundiranega dela so na nekoliko preprostejši postopek posrebrili. Na srebro so nanesli nekaj rdeče in zelene svetleče barve, ki se zaradi njene avtentičnosti uporablja predvsem v restavratorske namene. predmete, ki so bili nekoč že obnovljeni, vendar so tedaj za obnovo uporabili netradicionalne materiale in metode dela. Gospod Kavčič nam je predstavil takšen predmet in način odstranjevanja vrhnje barve, ki je zakrivala spodnjo avtentično sliko. Pokazali so nam tudi način pozlačevanja ter po-slikave, česar so se lotili tudi otroci s profesional- Vsi skupaj smo navdušeni nad delom v delavnici in vsemi preizkušenimi tehnikami. Vsi zaposleni v delavnici so se zelo potrudili in nam pripravili zanimivo in pr^etno izkušnjo, za kar se jim otroci z učiteljico toplo zahvaljujemo. Sonja Alič Vpis v gledališki abonma na Dobrovi Tudi letos smo člani Gledališke skupine KUD Dolomiti Dobrova za ljubitelje gledališča na Dobrovi pripravili abomna 2011/12 s šestimi predstavami. Petim predstavam ljubiteljskih gledališč bo sledila še monokomed^a v izvedbi profesionalca. PROGRAM ABONMAJA 2011/12 15. oktober 2011 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE - komed^a Prosvetno društvo Štandrež - Dramski odsek, rež^a: Jože Hrovat 19. november 2011 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Friedrich Dürenmatt: FIZIKI - komed^a - groteska KUD Franc Kotar Trzin, rež^a: Tatjana Peršuh 10. december 2011 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Tone Partljič: SILVESTRSKA SPRAVA - komed^a DKD Svoboda Senovo, rež^a: Boža Ojsteršek 21. januar 2012 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Mary Chase: HARVEY - komed^a Loški oder Ško^a Loka, rež^a: Mat^a Milčinski 18. februar 2012 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Ray Cooney: POKVARJENO - komed^a KPD Planina - Sele, rež^a: Franci Končan 17. marec 2012 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi JOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET?! - monokomed^a Igra: Gašper Tič, rež^a: Z^ah A. Sokolovic Če vas je seznam predstav prepričal, se lahko vpišete v abonma 2011/12 septembra. Vpis za lanske abonente bo v soboto, 10. septembra 2011, od 9. do 10. ure, vpis za nove abonente pa v soboto, 10. septembra 2011, od 10. do 12. ure, ter v soboto, 17. septembra 2011, od 10. do 12. ure in bo potekal v prostorih kulturnega doma na Dobrovi. Za več informac^ pišite na gsdobrova@gmaiI.com ali pokličite po tel. 031/344 707 (Miha Prebil) ali 031/341 270 (David Tehov-nik). Se vidimo na Dobrovi! Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo Krajinski park Polhograjski Dolomiti V letu 1974 je bil razglašen Krajinski park Polhograjski Dolomiti, ki pa ni nikoli zaživel tako, kot bi lahko. Razglašen je bil na območju občin Lj. -Vič, Lj. - Šiška ter na območju Občine Skofja Loka. Na tem je še največ storila občina Lj. - Šiška. Občina Vič je z ureditvijo Krajinskega parka odlašala predvsem zaradi peskokopa Hrastenice in zadrževalnikov v zaledju Polhovega Gradca. V letu 1987 je hotela odlok o Krajinskem parku razveljaviti zaradi širitve peskokopa Hrastenice, vendar se na našo srečo to ni zgodilo, saj Občina Šiška ni privolila v to oziroma je temu nasprotovalo Turistično društvo Katarina. Z ustanovitvijo novih občin je ta stvar popolnoma zamrla. Sedaj so sami problemi in oteževalne okoliščine pri raznih posegih v okolje. Tudi nedorečeni predpisi so samo ovira pri razvoju tega območja. Nekatere kmetije nujno rabijo primerne poti za svoj razvoj, vendar so predpisi zelo neživljenjski za prebivalstvo na območju krajinskega parka. Ker je večina parka na območju novih Občine Dobrova - Polhov Gradec in Občine Medvode, je nujno, da stvari postavimo na pravo mesto. Ze pred šestimi lefi sem dal pobudo občinskemu svetu in županu, naj se začne s popravki nekdanjih odlokov, ki so za sedanji razvoj parka nesprejemljivi, vendar je bilo za občinsko upravo to nepomembno. Sam vidim velike možnosti za razvoj tega hribovskega območja v obeh občinah. Tu bi lahko razv^ali turistično dejavnost, razvijali kmet^stvo, predvsem ekološko kme-t^stvo, čebelarstvo in druge dejavnosti. Lahko bi odprli nekaj turističnih kmet^ s prenočišči, ki jih sedaj Občina Dobrova -Polhov Gradec nima. Kmet^ski pridelki bi se lahko prodajali v Ljubljano pod lastno blagovno znamko in tako pripomogli k naši prepoznavnosti. Lahko bi se organizirala celo prodaja na domu. Čebelarstvo je bilo nekoč zelo razvito. Skoraj vsaka hiša je imela kar nekaj panjev predvsem za lastne potrebe, ker ni bilo sladkorja na pretek. Ker imamo v Polhovem Gradcu Čebelarstvo Božnar, kjer pakirajo med in izdelujejo čebelje pridelke, ni bojazni, da ne bi našli pot na tržišče. Čebelarstvo Božnar je že doseglo zelo dobre rezultate pri prodaji, dobili so kar nekaj evropskih priznanj za svoje izdelke. Na tem območju gospodarno z divjadjo štiri lovske družine, tako da je mogoče razvrati tudi lovski turizem. Ze sedaj pa je na območju sedanjega parka razvito pohodništvo. Pojavljajo pa se tudi črne gradnje, predvsem na tistih krajih, kjer je najbolj ohranjena narava in kjer doslej ni bilo nobenih posegov. Zato sem prepričan, da je skrajni čas, da se stvari uredbo tako, kot morajo biti. Če sami ne bomo poskrbeli za prihodnost tega naravnega bisera, tudi drugi ne bodo. Zato vabim Občino Medvode, da se začnemo pogovarjati o tem in da bomo to območje napravili pr^azno za obstoječe prebivalstvo in obiskovalce. Tudi gradnja objektov je onemogočena zaradi neživljenjskih prepisov. Če ne bomo nekaj ukrenili, se bodo počasi mladi izselili in bodo na kmetijah ostali stari ljudje ali pa se bodo kmetije prodajale za vikende. To se že dogaja. Tudi krajina se čedalje bolj zarašča. Marsikje so bile pred nekaj leti njive in travniki, sedaj pa jih prerašča grmovje. Nujno je treba sprejefi ustrezne popravke že sprejetih odlokov, imenovafi skrbniški odbor, preprečevafi črne gradnje, ki nimajo prav nobene povezave z razvojem Polhograjskega hribovja. Podobno kot je Krajinski park Polhograjski Dolomifi je tudi Krajinski park Kozjansko, ki pa že vrsto let zelo dobro deluje in skrbi za razvoj svojega območja. Skrbi za razvoj kmetijske dejavnosti, ohranjanje kultume dediščine, skrbi za razvoj turistične dejavnosti, za ohranitev stare arhitekture in še za mnoge stvari, ki so pomembne za razvoj območja. Žal pa v naši občini ni takega interesa. Prav z razvojnim programom krajinskega parka je mogoče dobifi evropska sredstva. Turi-sfična zveza se bo vključila v ta projekt. Tudi sam to tematiko zelo dobro poznam, ker sem že sodeloval pri dveh takih projektih, ki dandanes dobro delata. Prepričam sem, da so taki razvojni programi dobra prihodnost za našo občino. V Evropi je kar veliko takih parkov, predvsem v Avstr^i in Francki. Zakaj ne bi bili tudi v Slovenci? Bojazen pa je, da bi se te stvari začele delati v neki pisarni, kajti projekt je treba napraviti na terenu in angažirati ljudi, ki živ^o na tem območju. Predsednik Turistične zveze Dolomiti Marjan Plestenjak 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer: » Mesto za soočanje mnenj in odločanje je v občinskem svetu in šele nato drugje!« Občina Log - Dragomer je nastala leta 2006 z izločitv^o iz Občine Vrhnika. Oktobra 2006 je bil za prvega župana izvoljen Mladen Sumina. Zdaj mu teče drugi mandat županovanja, za naslednjega se ne bo potegoval. »Dovolj bosta dva mandata. Pa tudi odnosi se spreminjajo. Posamezniki navadno v časopisu, ne pa v organih občine, vržejo na svetlo kakšne neresnico ali pa skonstruirano zgodbo, pa naj bi se kot župan zaradi tega zagovarjal? Vse, kar zadeva dogajanje v občini, je objavljeno na naši spletni strani. Mesto za soočanje mnenj, idej in projektov pa je najprej v občinskem svetu in šele nato v javnosti. Toda nekaterim očitno ne ustrezajo jasna statutarna in poslovniška pota in pravila obnašanja, pa se zatekajo k govoricam, kajti takšen politikantski način delovanja je zanje očitno primernejši, zagotovo pa lažji, kot konstruktiven pogovor,« pravi Sumina. Sicer pa konstruktivna kritika mora biti prisotna in je dobrodošla. ^Pa vseeno, čeprav sva začela s politikantstvom, kar je lahko sicer zanimiva tema, najprej povejva nekaj o začetkih dela Mladena Sumine, Belokranjca z uskoškimi koreninami v Žumberku. Po poklicu sem strojni ključavničar. Kot kmečki fantič sem prišel po osnovni šoli v Ljubljano in se izučil za strojnega ključavničarja. Štipendirala me je nekdanja tovarna vjakov Tovil, kjer sem bil nato zaposlen prvih deset let moje delovne kariere. Seveda sem bil tudi politično angažiran in po desetih letih v Tovilu so me potegnili na viško občino za sekretarja tedanje telesno-kulturne skupnosti. Ko pa sem se v začetku osemdesetih let preselil v Dragomer, sem postal član vrhniškega izvršnega sveta, nekakšne občinske vlade. Zadolžen sem bil za delovanje krajevnih skupnosti, zatem pa sem postal sekretar občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva na Vrhniki. Moja politična kariera se je končala leta 1983, ko sem se začel ukvarjati s podjetništvom in proizvodnjo specialnih vjakov. ^Če me spomin ne vara, je bilo tisto desetletje, ko ste bili eden izmed vrhniških občinskih mož, uspešno? Ponosen sem na tisti čas. V osemdesetih letih smo v vrhniški občini zares mnogo naredili. Odpravili smo nekatere napake iz preteklosti v razvojnem in investicjskem pomenu in zgradili nove šolske in varstvene objekte, gasilske domove po vaseh in dokončali projekt vodooskrbe z zajetjem na Barju. Takrat smo zgradili novo šolo v Borovnici, prizidek k vrhniški osnovni šoli in novo šolo v Dragomerju. Potem nova vrtca v Borovnici in v Dra-gomerju, kar nekaj novih gasilskih domov ali pa smo adaptirali stare, asfaltiranih je bilo lepo število cest. Pomemben vir za te naložbe so bili samoprispevki. In ko smo nekatere objekte že imeli zgrajene, smo morali povečati prispevke od plač zaposlenih in uvesti nov prispevek delovnih organizacj za odplačilo posojil, na referendumu je bil izglasovan samoprispevek za reševanje vodooskrbe. ^Pa ste se vseeno odločili zapustiti politiko? Naveličal sem se je, ker je marsikdaj bilo to delo tudi v prazno. Začel sem doma, potem pa smo organizirali proizvodnjo v Sinji Gorici. Zdaj, ker sem upokojen, imata vajeti v rokah sinova. Delamo pa v glavnem zahtevnejše vijake za elektronaprave. Kakšen naš izdelek boste našli tudi v avtomobilu Porsche. To je družinsko podjetje, s štirimi redno zaposlenimi in različnimi kooperanti s stabilnim obsegom poslovanja in že nekaj let enakih zmogljivosti. ^Pa vas je vendarle nekaj spet zmamilo v politiko. Resda občinsko, pa vendarle! Bili ste med pobudniki ustanovitve Občine Log - Dragomer. Kaj vam ni ustrezalo v vrhniški občini? Že leta 1993 sem, verjetno edini, na glas predlagal ustanovitev občine. Preprosto povedano, nisem videl nikakršne možnosti za hitro urejanje komunalnih in drugih problemov na območju zdajšnje Občine Log - Dragomer, kajti v veliki vrhniški občini so bile prioritete drugačne, kot smo si jih zamišljali mi. Poznali smo razmerja v občini, zakonodajo in znali smo izračunati, koliko dajemo občani zdajšnje občine v skupno vrečo in koliko ter kaj dobimo nazaj. Večina v vrhniškem občinskem svetu ni bila naklonjena zamislim in potrebam krajanov na našem območju. Znotraj občinskega sveta so bili naši glasovi prešibki, da bi kaj spremenili. No, ko so se leta 1994 ustanavljale nove občine, je pri nas obveljalo stališče, da ostanemo v vrhniški občini. Čeprav^bi takrat zlahka dobili svojo občino. Škoda, kajti izgubili smo deset let. Ko sem leta 2000 po desetletju politične odsotnosti ponovno postal predsednik krajevne skupnosti, sem napovedal ustanovitev občine v glasilu Naš krajan, a se nam leta 2002 ni izšlo, ker je manjkalo kar precej stvari, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi za ustanovitev občine. Tudi pošte nismo imeli. Kolegi na Logu so se organizirali in jo uspeli dobiti, v Dragomerju smo uredili poslovne prostore za bodočo občino, kar je tudi pogoj za njeno ustanovitev, in se leta 2005 z referendumom odločili za svojo občino. ^Ampak sprva državni zbor ni potrdil vaše občine? Ni šlo gladko, ampak vse več poslanskih glasov smo vendarle pridobivali. Ko pa je Ustavno sodišče razsodilo, da smo skupaj s še nekaterimi kandidatkami zreli za svojo občino, smo jo pa dobili. ^Pisalo se je leto 2006 in vi ste postali prvi župan Občine Log - Dragomer. Treba se je bilo organizirati, tehnično in kadrovsko. Začeli smo iz nič. Dobro je bilo, da sem bil že v pokoju in lahko dejansko po šestnajst ur na dan namenjal vzpostavljanju občine in njenemu delovanju. S svetniki v občinskem svetu smo bili o vseh bistvenih vprašanjih poenoteni in vse, kar smo naredili, smo času primerno dobro naredili. ^In kje se kažejo rezultati samostojne občine? Omenil sem, da se je premalo vlagalo v Krajevno skupnost Dragomer - Lu-kovica. Nekaj boljše je bilo na Logu, kjer so v minulem desetletju zgradili tudi 150 novih stanovanjskih hiš. Nekaj je bilo tudi večstanovanjskih. Pešalo pa je vlaganje v komunalno in družbeno infrastrukturo. Zdaj pa na leto v te namene vlagamo okrog 800.000 evrov, kar je ob 2,7 miljona letnega proračuna velik denar. ^Pravzaprav se investic^e v komunalno infrastrukturo šele začenjajo. Tudi vaša občina spada v tisto^ območje, kjer so s projektom Čiste Ljubljanice predvideni veliki okoljevarstveni posegi? Gre za ureditev kanalizacje v celotnem porečju Ljubljanice. To je velik projekt, vendar naša občina za zdaj ni vključena v koriščenje evropskih sredstev za ta namen. Vrhnika in Borovnica sta občini od leta 1994, bila sta od vsega začetka udeleženi v projekt Čiste Ljubljanice, mi pa smo nekakšni zamudniki in zato delujemo samostojno v zahtevah za finančna sredstva pri Ministrstvu za okolje in prostor. Ker smo se kot občina oblikovali pozneje, nismo mogli pripraviti projektov za kanalizacjo, da bi bili lahko vključeni v prvi fazi za koriščenje evropskih sredstev. Zdaj imamo praktično projekte pripravljene, soočamo pa se z zagatami s služnostjo zemljišč, po katerih bodo potekali kanalizacjski vodi. Nekaj sto primerov služnosti je treba rešiti. Ureditev tega je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Čeprav bodo kanalizacjski vodi pod cestami, pa je kar veliko cest v zasebni lasti in služnost za kanalizacjo je treba pridobiti od teh lastnikov. Se pa zapleta:, ljudje izpostavljajo stare probleme, ki jih ni mogoče rešiti na hitro. Tudi nerazumevanje pomena urejene kanalizacje v skrbi za čisto okolje je zraven. Žal, tako je. ^In kolikšna naj bi bila vrednost projekta kanalizac^e v občini? Okrog 10 miljonov evrov. Tega občina seveda sama ne zmore. Ne zdaj in še dolgo ne bo, evropska zakonodaja pa zahteva to okoljsko naložbo. Nam je doslej uspelo zagotoviti zemljišče za čistilno napravo južno od avtoceste, sicer na območju, kjer velja režim Natura 2000, vendar smo od pristojnih državnih organov že dobili soglasje za postavitev čistilne naprave na tistem terenu. Zemljišče je odkupljeno. Ko bomo imeli ustrezno pripravljene vse projekte za kanalizacjo, računamo, da bomo pridobili tudi evropska sredstva za to naložbo. ^Gre za velik denar. Če ne bo sredstev iz evropskih kohez^skih skladov, kaj potem? Kaj je rezervna možnost? Rezervna možnost je javno-zaseb-no partnerstvo. Še zmeraj pa upam, da bomo dobili državni in evropski denar. Tudi zahtevam o aglomeracji ustrezamo, saj imata obe aglomeracji zadostno število populacjskih enot. Imamo 3.650 prebivalcev in 1.300 gospodinjstev ter nekaj industrje in javnih objektov. ^Če bi bil sistem financiranja občin drugačen, kot je, bi se v občinski blagajni sicer znašlo več denarja, vendar ga kljub temu ne bi bilo dovolj za financiranje kanalizac^e? Župani, ki ste bili proti financiranju občin po načelu glavarine, niste uspeli, poleg tega pa ste v očeh določenega dela politike izpadli za sebičneže? Dejstvo je, pa naj kdo govori, kar hoče, da je sistem glavarine slab sistem, ker ne upošteva lastnega potenciala in vloge občine v tem davčnem paketu. Je v bistvu nepošten, ker jemlje tistim, ki imajo, in daje onim, ki sami ne morejo preživeti, hočejo pa na vsak način v nedogled ostati na državnih jaslih. To je sistem nekdanje Jugoslavje, ki se je pokazal kot neproduktiven, Solidarnost da, vendar takšna, da se vsak najprej zanese nase in izkoristi svoje potenciale. ^Dobro je vsaj, da je nekdanja velika, še socialistična Občina Vrhnika poskrbela za dobro vodo z zajetjem na Barju v Borovnici, sicer bi zdaj vsaka občina posamično težko prišla do kakovostne vode? Greh bi bil, če takrat ne bi izkoristili priložnosti in naredili skupaj tega projekta. Kot politično najbolj izpostavljena oseba v tistem času se še dobro spominjam velikih težav, a nam je uspelo. Zdaj je le še nekaj hiš, ki se oskrbujejo iz zasebnih vodnih virov. Voda je dobra. Sicer pa smo vse tri občine pripravile analizo oskrbe z vodo in ugotovili smo, da je potreben še rezervni vodni vir, ki ga doslej, vsaj z zadostno količino kakovostne vode, nismo imeli. Vrtina v Borovnici je narejena, projekt pa bo, nadejamo se, sofinancirala tudi Evropska unja. ^Navadno po ločitvi zakonci nimajo več ravno prisrčnih odnosov med seboj. Kakšni so vaši odnosi z vrhniško in borovniško občino, ki sta bili nekoč enotna velika občina? Korektno sodelujemo, čeprav imamo na posamezna skupna podjetja in urejanje razmerj v njih različne poglede. Pa ne tako nasprotujoče se, da jih v dialogu ne bi zmogli premostiti. Zaplete se pri kadrovanju v skupnih javnih zavodih. Ta čas, denimo, v zdravstvenem domu in komunalnem podjetju. Malce se je zakompliciralo pri imenovanju direktorja komunalnega podjetja, kajti hkrati bi morali občinski sveti, v istem besedilu, v vseh treh občinah sprejeti odlok o spremembi odloka o ustanovitvi in organizacji podjetja, pa mu svetniki v Borovnici in svetnik naše občine niso dali dovolj glaso . Nato nismo bili enotni pri sprejemanju osnutka novega besedila odloka; pri nas je bil v celoti zavrnjen, preostali občini sta ga sprejeli z dopolnitvami. Zdaj poteka faza usklajevanja, izteka se rok vršilki dolžnosti direktorice. ^Potemtakem ne gre le za človeka, ki naj bi bil na čelu komunalnega podjetja? Ne. Želeli smo spremeniti le tista določila, ki govorjo o imenovanju direktorja. Zakon ne zahteva več, da občinski svet imenuje direktorja, pa smo nameravali to pristojnost dodeliti skupščini javnega podjetja kot najvišjemu organu podjetja. ^Vse tri občine imate tudi skupno javno zdravstveno službo. Sicer pa ste odprli vrata vaše občine tudi koncesionarjem v zdravstvu? Stanje je podedovano iz vrhniške občine. Pri nas imamo zdaj zasebno kon-cesjsko zobozdravstveno ambulanto in še eno v šoli. Slednja spada v okvir Zdravstvenega doma Vrhnika. Videli bomo, kako se bo bomo, glede na potrebe, organizirali v prihodnje. Cilj je, da bi v občino dobili zdravstveno postajo z dvema splošnima zdravnikoma, morda še zobozdravnikom in patronažno službo. Tudi lekarna bi sodila k temu. Projekt se pripravlja. Želimo pa še organizirati enoto dnevnega varstva ostarelih. Zdaj nimamo nič. Nekaj interesa je bilo tudi za dom ostarelih, vendar se zadeva ni izšla zaradi težav z zemljišči in tudi v sosednjih občinah so domovi, pa je vprašanje, če bi uspel kdo dobiti koncesjo. Domovi so že v Horjulu, v Brezovici in na Vrhniki. Najmanj sto petdeset postelj mora imeti takšen dom za rentabilno poslovanje. Morda se bo našel v prihodnje zasebni investitor, kajti na državo, ki ji povsod zmanjkuje denarja, za zdaj ni mogoče računati. Občina pa ga tudi nima za te namene. ^Če iz vaše občine »zasmrajujete« okolje, ker ste brez čistilne naprave, v Ljubljanico pa spuščate »svinjar^o« preko odprtih grabnov, pa vsaj industr^skih odplak nimate v takšnih količinah, da bi bilo nevarno. Ste pa razmišljali o obrtni coni? Pri nas delujejo manjše, bolj hišne obrti, ki kar dobro poslujejo. Le s plačami delavcev, sicer maloštevilnih, pri njih ne moremo biti zadovoljni. Dobivajo podpovprečne plače. Industrjsko cono bomo imeli na Logu, kjer je namenjenih okrog 8 hektarov zemljišč v ta namen. Prva faza javne razprave o tem projektu je končana. Pokazala je na različne, tudi nasprotujoče si interese. Namembnost teh zemljišč, med regionalno cesto in avtocesto pri mitnici, je bila spremenjena že pred šestimi leti. To so zasebna zemljišča in občina lahko le pelje postopke za njihovo ureditev. Sam menim, da bi morala občina imeti večje pristojnosti pri razpolaganju s prostorom, sodelovati z odkupi zemljišč in potem organizirati vse skupaj skladno z javnim interesom. ^Seveda vsega, kar je potrebno, ni mogoče opraviti v enem mandatu. Ste sami kot župan zadovoljni s postorjenim? Rekel bi, da smo naredili največ, kar se je dalo. Vsa razpoložljiva investi-cjska sredstva, teh 800.000 evrov na leto, smo uporabili za nujno potrebne projekte. Dobili smo prizidek k vrtcu v Dragomerju, rešili smo mežnarjo v Dragomerju, uzurpiran prostor s črno gradnjo itn. Odkupili smo zemljišče in preselili te ljudi. Kupili smo štiri parcele v območjih, kjer imamo organizirane različne dejavnosti. Mislim na parcelo pri vrtcu v Drago-merju, pri športnem parku in vrtcu na Logu in parcelo pri šoli in na tak način ustvarjamo razmere za razvoj. Asfaltirali smo tudi nekaj kilometrov cest, kupili tri nova gasilska vozila, zdaj delajo fasado na starem vrtcu z energetsko sanacjo objekta, v šoli sanirajo kuhinjo, sanirajo športne objekte. Te objekte družbenega standarda vzdržujemo na visoki ravni. Iščemo rešitve za trajno in sodobnejšo obliko varstva otrok na Logu. Vsi otroci so v vrtcu, kar je rezultat načrtnega dela. In občina ni zadolžena niti za cent. ^Občinski prostorski načrt je menda tik pred javno razpravo? Čakamo še na nekatera mnenja in uskladitve pri okoljskem poročilu in na jasen naj bi bila javna razprava. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Izdelano imamo tudi štud^o poplavne ogroženosti. Natančno vemo, kje lahko zidamo, in kje so mesta, ki so poplavno ogrožena. Tam pa sledjo ustrezni ukrepi za izboljšanje razmer. ^Mnogi župani se pritožujejo, da se je težko dogovoriti o sicer pomembnih skupnih projektih, kajti stranke v občinskem svetu pogosto v svojem delovanju postavljajo v ospredje ozke, svoje strankarske interese na račun javnih. Če so v občini povrh tega še nebogljene uprave, ki nasedajo takim igricam, je težko kaj narediti? Mi imamo pet zaposlenih v občinski upravi. Malo v primerjavi z drugimi občinami in s povprečjem v državi. Sem vseskozi neprofesionalni župan. Razmerja z upravo so jasna, vsak mora narediti svoje, nikakor pa politizirati delovanja. Sam nikoli ne dajem povoda za politizac^o. Kakšnih osebnih interesov v občinskem svetu pa tudi ne vidim. ^Vendarle pa so se odnosi glede na prvi mandat spremenili? Prej ste, da tako rečem, lažje obvladovali svetnike, saj je bila večina z vaše liste? Predvsem sem skrbel, da so bili vsi projekti dobro pripravljeni in niti na trenutek nisem pomislil, da bi jim prinesel v odločanje, čeprav smo imeli absolutno večino, tvegano, ali pa slabo pripravljeno odločitev. Bog ne daj, da ne bi bilo tako, saj bi na tak način okrog prinesel ljudi, ki so mi zaupali. V tem mandatu je sestava občinskega sveta drugačna, bolj pestra. Sam imam čisto vest, kajti predlogi odločitev so skrbno pripravljeni. Če kdo meni, da je vse zanič, naj predlaga alternativno rešitev, ki pa mora biti utemeljena in rešljiva. Posluževanje s polresnicami ali neresnicami pa ni na mestu. ^Tudi država s svojo zakonodajo in ukrepi ni zadosti učinkovita, da bi se problemi, s katerimi se soočajo ljudje v občinah, hitreje razreševali. Vsekakor bi morali spremeniti način financiranja lokalnih skupnosti in tisti občini, ki ni sposobna sama preživeti, omogočiti priključitev k večji. Vzpostaviti moramo sistem, da bodo občine predvsem same, s svojimi sredstvi sposobne urejati vse potrebno za pri- jazno življenje občanov v njih. Zato bi morali spremeniti tudi zakonodajo in omogočiti občinam, da imajo lastne izvirne prihodke. Zdaj, razen nadomestila za stavbno zemljišče, nimamo ničesar. Vse pobere država, ki na občine prelaga tudi vse več obveznosti, vrača pa sredstva po poti glavarine. Hudo pa me moti slaba odzivnost državnih organov na zahteve iz občin, predvsem ko gre za prostorske akte. Neverjetno je, pa je tako, da moraš na mnenje ali soglasje državnega organa čakati eno leto. To je podlo in skrajno neodgovorno početje. Zavira razvoj v občinah. Zato bomo za sprejem občinskega prostorskega načrta potrebovali pet let. ^In nič ne morete. Ne moreš naprej. Mi bi sicer lahko glede na zakon o upravnem postopku delali naprej, vendar ne veš, kaj te potem čaka pri naslednji fazi ali projektu, če še ni vse razčiščeno s prejšnjim. Taka neodzivnost ovira razvoj. Pa tudi inšpekc^ske službe so neustrezno organizirane. Mi smo poskrbeli, kar je v naši pristojnosti, za temeljit nadzor s svojimi inšpektorji. Se pa Veteransko društvo vojne za Slovenko Log - Dragomer je ob dnevu državnosti odkrilo dva pomnika. Ob dnevu državnosti odkrili dve obeležji Log in Dragomer, 25. juny 2011 - Veteransko društvo vojne za Slovenko Log - Dragomer je na Logu in v Dragomerju pripravilo krajšo slovesnost ob odkritju dveh pomnikov. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi župan Mladen Sumina, prireditev pa so popestrili s krajšim kulturnim programom. 25. junija smo v Sloveniji praznovali dan državnosti, saj je pred natanko dvajsetimi leti slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Sloven^e. Po dveh desetletjih samostojnosti je tudi Občina Log - Dragomer dobila obeležji desetdnevne osamosvojitvene vojne. Na Logu in v Dragomerju so odkrili pomnika, da se je pred dvajsetimi leti, s 25. na 26. 6. 1991, na Logu in v Dragomer-ju aktivirala Narodna zaščita, ki je s svojimi dejanji prispevala k osamosvojitvi Slovence. Pri dragomerski lipi samostojnosti se je tistega časa v svojem govoru spomnil tudi Anton Fridl: »Tisti večer smo se tudi mi, krajani Loga, Dragomer-ja in Lukovice, zbrali prav na tem mestu, da proslavimo našo odločitev samostojne in neodvisne Slovence. In glej ga zlom-ka, teh sanj je bilo še isto noč konec, ko so prihrumeli mimo nas tanki in smo se zavedali, da je JLA kot agresor pričela izvrševati svoje grožnje.« Kot je pojasnil Fridl, so se krajani takoj odzvali in organizirali narodno zaščito v Dragomerju, na Lukovici in Logu. Območje občine je bilo zelo dobro oskrbljeno z varovanjem krajanov in imetja, saj so bile aktivirane še Teritorialna obramba na zasedah in ovirah, teritorialci in sanitetna prva pomoč v osnovni šoli, na Lovrenčevem hribu pa so nastanili ljubljanski teritorialci. »S temi dejanji smo pokazali, da smo bili leta 1991 Slovenci neustrašljivi in da smo skupaj stopili, ker smo se zavedali, kaj si želimo in kaj je potrebno braniti in obraniti. In to je neodvisno samostojno RS, da končno slovenski narod, po 1500 letih pod tujim jarmom, dobi svojo državo,« je še dodal Fridl. Takratnega dogajanja se je spomnil tudi Sumina, ki je dejal, naj bodo ta obeležja spomin na obdobja osamosvojitve: »Imejmo do teh pomnikov spoštljiv odnos.« Zupan je dodal, da moramo biti optimisti in upati, da bomo dosegli vse cilje in ideale, ki smo si jih postavili pred dvajsetimi leti. Sicer pa so prireditev z umetniškim programom popestrile Spominčice in člani MePZ DI Vrhnika Lilijana, Milka in Jože. Dragomersko obeležje so postavili pod tamkajšnjo lipo samostojnosti. Vesna Erjavec Loški pomnik je svoje mesto dobil na Vrhovčevi cesti. srečujemo s težavami pri preprečevanju zasipanja barja, kar je v pristojnosti državne okoljske in kmet^ske in-špekc^e in sami ne moremo ukrepati. Mnogi ekscesi se dogajajo navadno v času vikenda, takrat pa inšpekc^e ne delajo. Ko pa je enkrat škoda narejena, jo je težko popraviti in postopki so dolgi. V občini zdaj sicer nimamo niti enega črnega odlagališča smeti, a pazimo, smo budni, da jih kdo spet ne bi kje začel odlagati na nepravem mestu. Državnim instituc^am predlagam še, da končno začnejo slediti denarnim tokovom in revidirajo ter sankcionirajo vsa nezakonita in nepoštena dejanja. Ne bo nezaposlenih in pomanjkanja. Marjan Horvat Drugi aneks k poročilu o drugih možnostih izgradnje trgovine Na temelju razprave na občinskem svetu 1. 6. 2011 je delovna skupina za trgovino (v nadaljevanju DS) napisala Drugi aneks k poročilu o drugih možnosti izgradnje trgovine. V aneksu DS ugotavlja, da bi prostore v prvem nadstropju prizidka k občinski hiši, katerega gradnjo je predlagala v poročilu, lahko namenili za knjižnico, za katero ima občina v svojem proračunu že predvidena sredstva. V pritličju prizidka pa bi bila trgovina. V razpravi na občinskem svetu je bilo rečeno, da investic^a v občinsko trgovino nima prednosti, ker ima občina druge, bolj prioritetne naloge, kot je, na primer, investic^a v kanalizac^o. S tem mnenjem se DS ne strinja. Svoje nestrinjanje je pojasnila v Drugem aneksu, ki ga na kratko predstavljamo bralcem. občina nima srednjeročnega načrta investic^. Zato nima podlag za utemeljitev, kaj je prioriteta. Predlagamo, da občina takšen načrt naredi in nanj uvrsti tudi investic^o v občinsko trgovino, nato pa na zboru vpraša občane, ali se z načrtom strinjajo in po kakšnem prednostnem vrstnem redu žel^o, da se inve-stic^e uresnič^o. Odločitev je pomembna za vse občane, zato ne bi bilo prav, da občinski svet odloča o načrtu investic^ in prioritetah brez predhodne pridobitve mnenja občanov. Manjša trgovina v Dragomerju je potreba starejših občanov in ne luksuz. Zakonodaja in volja občanov omogočata uvrstitev občinske trgovine med občinske investic^e glede na to, da ni drugih investitorjev v samostojno trgovino. Vprašanje investic^e v občinsko kanalizac^o izstopa, zato ga DS posebej omenja v Aneksu. Višina cene kanalizac^e naj bi znašala 18.000.000 evrov. Tega denarja občina nima, evropska sredstva pa so zamujena. Zato bodo morali občani kanalizac^o plačati iz svojega žepa. Ta investic^a ne moje biti prednostna občinska investic^a, če ne bo plačana z občinskimi sredstvi. Če pa občina namerava k tej investic^i kaj prispevati iz svojega proračuna, potem je treba povedati, koliko (tudi ta denar dobi občina od nas, občanov) in to uvrstiti med druge investic^e v srednjeročnem načrtu. Poudariti moramo še, da je vrednost investic^e v občinsko trgovino v primerjavi z omenjeno vrednostjo investic^e v kanalizac^o tako rekoč zanemarljiva. Če bi nad občinsko trgovino umestili knjižnico, potem bi vrednost dodatne in-vestic^e znašala le 200.000 evrov (to je 1,1 % od vrednosti investic^e v kanaliza-c^o). Takšno vsoto denarja pa mora občina vedno imeti na voljo za investic^e ne glede na kanalizac^o, sicer obstoj same občine postane brez pomena. Za delovno skupino za razreševanje problematike trgovine v Dragomerju Olga Drofenik Pred poplavljanjem Malenščice naj bi varoval zadrževalnik Agenc^a Republike Slovence za okolje naj bi Občini Log - Dragomer priskočila na pomoč pri reševanju poplav potoka Malen-ščic. ki naj bi ga reševali z regulacyo struge in vodnim zadrževalnikom. Na občini morajo pridobiti soglasja lastnikov mejnih zemljišč. Ob lanskih septembrskih poplavah, ki so po Slovenci za seboj pustila pravo razdejanje, je v Dragomerju poleg Snešaka poplavljal tudi potok Malenščica, ki je takrat ogrožal več stanovanjskih hiš. Gasilci so prebivalce pred hujšim uničenjem reševali z razbremenilnim kanalom, zaradi česar so morali prekopati Dragomerško cesto. Po skoraj letu je ARSO pripravil projektno rešitev. Kot je pojasnila Tanja Krušič iz Občinske uprave, naj bi strugo nekoliko razširili, da bi zagotovili boljša pretočnost, v srednjem toku Malenščice pa naj bi zgradili še vodni zadrževalnik. Sicer pa bi občino, ob poskusu realizacije tega projekta, lahko teple napake iz preteklosti. Nekdanjaobčinajenamreč lastnikom mejnih zemljišč skupaj z zemljišči prodala tudi potok, zaradi česar bodo sedaj na Občini Log -Dragomer morali pridobiti soglasja lastnikov za regulac^o struge.Na občini bodo s pridobivanjem sogla-s^ morali pohiteti, saj so jim z Arsa sporočili, da bodo že 7. septembra ob 18. uri v večnamenskem prostoru šole Log - Dragomer občanom Že jeseni naj bi v srednjem toku Malenšči- Predstavili informacijo o regulaciji ce zgradili vodni zadrževalnik in razširili potoka, v pozni jeseni pa naj bi re-strugo. Potok tako naj ne bi več poplavljal. šitve tudi izvedli. Vesna Erjavec 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Jeseni naj bi sanirali plaz Pod Lovrencem Lanske septembrske poplave so svoj davek terjale tudi v Občini Log - Dragomer, kjer so se gasilci borili s poplavljenimi hišami ter plazom, ki se je sprožil v Dragomerju. Le-ta je še vedno potencialno nevaren za dva objekta, s pomočjo proračunske rezerve in državnih sredstev pa naj bi ga sanirali še to jesen. Na občini so pojasnili, da se je drugi teden avgusta končal rok za oddajo ponudb za sanac^o plazu, izbrani izvajalec naj bi plaz saniral najkasneje do sredine oktobra. Predvidena je gradnja kamnite škarpe in pilotov, ureditev odvodnjavanja ter ureditev občinske poti po koncu sanacije. Kot smo že poročali, je občina potem, ko se je sprožil plaz, naročila geološko-inženirsko poročilo o plazu, na podlagi katerega so nato naročili razpis za geološko-terenske son-daške raziskave, ki jih je opravil Geoportal. Poleg raziskav je izdelal še raziskave za potrebe sanac^e plazu ter ugotovil, da je na plazu potencialna nevarnost in ga bo treba sanirati s kamnito zložbo oziroma škarpo v dolžini okoli sto metrov. Pripravili so tudi predvideno oceno investic^e, ki naj bi stala okrog 187 tisočakov. Nato so se na občini odločili za izdelavo projektne dokumentac^e za sanac^o območja, izdelan pa je bil tudi projekt opornega zidu. Sicer pa med izdelavo dokumentov na občini niso sedeli križem rok, temveč so ves čas sodelovali z Ministrstvom za obrambo ter Ministrstvom za okolje in prostor. Njihovo sodelovanje je obrodilo sadove, saj je država občini za sanac^o plazu odobrila 140.000 evrov državnih sredstev. Preostanek sredstev naj bi občina dobila iz občinske proračunske rezerve. Kot nam je povedal župan, bo sanac^a plazu najverjetneje cenejša, kot so predvidevale ocene, saj so trenutne cene na trgu precej nižje, kot so bile v preteklosti. Vesna Erjavec Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Izgradnja kanalizac^'e in pridobivanje služnosti Spoštovane občanke in občani! Po Operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Republiki Slovenci je treba zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda do konca leta 2015. Za celotno območje Občine Log - Dragomer se izdeluje projektna in investic^ska dokumentac^a. Oboje je pogoj za pridobitev evropskih ko-hez^skih sredstev. Vlogo je treba vložiti do konca leta 2011. Pogoj za pridobitev evropskih sredstev in gradbenega dovoljenja je tudi izkazati pravico graditi. Pravica graditi pomeni lastništvo parcele ali služnost, če investitor (občina) ni lastnik parcele. Pri dolžinskih objektih, kot je kanalizac^a, je lastnikov parcel, po katerih poteka poseg, praviloma veliko. Kanalizac^a se sicer v največji mogoči meri načrtuje po javnih površinah, predvsem po cestah, vendar je zaradi pogosto neurejenega lastništva tudi v tem primeru treba pridobiti služnosti. Dodatne težave so tudi zamiki v katastru. Pridobivanje služnosti je velik organizac^ski in finančni zalogaj. Služnostne pogodbe je treba tudi overiti pri notarju, kar za občane in občino pomeni dodatne stroške. Stroške overitve sicer plača občina, vendar morajo občani podpise overiti na Vrhniki, kar vsekakor pomeni določen strošek in izgubo časa. Potek kanalizac^e je bil predstavljen na zborih občanov, občani pa lahko dodatna pojasnila dobite na občini; občina bo po potrebi organizirala dodatne sestanke s projektanti. Nekateri občani ste v avgustu že prejeli služnostne pogodbe, drugi (predvsem z območja Loga in Lukovice) jih boste v septembru oz. vas bodo obiskali predstavniki občine in projektantov. Občane, ki so prejeli pogodbe in v določenem roku niso odgovorili, bo obiskal predstavnik občine, da se pred podpisom pogodbe razreš^o morebitne dileme. Izgradnja kanalizac^e in čistilne naprave pomeni za občino največji in najpomembnejši projekt. Z realizac^o tega projekta bomo zagotovili urejeno in čisto okolje, bo pa kljub temu, da pridobimo kohez^ska sredstva, to za občino in občane vsestransko zahtevna naloga. Občane, ki bodo prejeli poziv za podpis služnostne pogodbe, prosim, da s svojim podpisom sodelujejo v projektu. Predlagam tudi, da v tem sklopu ne rešujemo vseh bremen preteklosti, ki se kažejo v neurejenih lastniških in mejnih razmerjih. Občina se zaveda svoje obveznosti, da to uredi, vendar v skladu s finančnimi in organizac^skimi možnostmi bo to sposobna urediti v nekoliko daljšem časovnem obdobju. Za sodelovanje in pomoč pri izvedbi projekta se vsem vnaprej zahvaljujem! Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer Pri sanac^i plazu Pod Lovrencem bo v večji meri pomagala država. Na Ferjanki naj ne bi več imeli težav z vodo Poleti je Komunalno podjetje Vrhnika rešilo težave z oskrbo s pitno vodo na Ferjanki. V Občini Log - Dragomer na rešitev visoke cone čakajo še prebivalci Vr-hovčeve na Logu, rešiti pa bo treba tudi problematiko visoke cone na Lukovici. Slab tlak, večkratni izpadi vode, poleti tudi po več dni, so bile težave, ki so v minulih letih pestile prebivalce višje ležečega dela Poti na Ferjanko. Komunalno podjetje Vrhnika naj bi to dolgoletno težavo med poletjem rešilo. "Uredili smo zabojnik v katerem je rezervoar za vodo. To se prečrpava gor, ker je bila ta zgornja cona brez tlaka. Visoko cono smo sedaj rešili na ta način, tako da ima sedaj tistih nekaj hiš svojo vodo," so pojasnili na Komunalnem podjetju Vrhnika. Ureditve visoke cone pa si žel^o tudi prebivalci še dveh območ^, kjer je oskrba s pitno vodo zelo slaba. Visoko cono na Lukovici naj bi uredili s pomočjo kohez^skih sredstev v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice, bolj znanim pod imenom Čista Ljubljanica - vodovod. V začetku avgusta je tako Občina Postojna v imenu Občine Log - Dragomer ter drugih občin v porečju Ljubljanice začela z javnim naročilom za izdelavo projektne dokumentacije za omenjeni projekt. Več pa Urban Pinter iz Občine Postojna: "V občini Log - Dragomer bo urejena visoka cona Lukovica, saj je tam problematika oskrbe s pitno vodo. Zaradi tega bo tam treba narediti novo tlačno cono, naredilo se bo nov vodohran in novo črpališče." Kot je še dodal, bo Občina Log KPV je na Poti na Ferjanko uredil zabojnik z rezervoarjem z vodo. Tako naj bi bile težave s pitno vodo na tem območju odpravljene. - Dragomer skupaj z Borovnico in Vrhniko sodelovala še pri rezervnemu vodnemu viru Borovniški vršaj ter povezavi do Vrhnike. Ponudbe za izdelavo projektne dokumentac^e PGD in PZI bodo za posamezne sklope zbirali na Občini Postojna do 28. septembra. Sicer pa je skupna vrednost vseh projektov iz občin Log - Dragomer, Borovnica, Vrhnika, Brezovica, Logatec, Pivka in Postojna težka 22 mil^onov evrov; 85 odstotkov sredstev naj bi občine dobile iz Evrope in državnega proračuna, preostalih 15 odstotkov pa naj bi poravnale same. Višina sredstev je odvisna od posameznih projektov. pri katerih občine sodelujejo. Vesna Erjavec Svetniki nasprotovali novemu komunalnemu odloku Log - Dragomer, 29. in 30. junj 2011 - Svetniki Loga - Dragomerja so na junjski redni seji ponovno obravnavali komunalo. Nov poskus urejanja ni dobil podpore. Na dvodnevni seji je razprava potekala še o javnem redu in miru, svetniki so razpravljali o zasnovi umestitve centralnih dejavnosti ter se med drugim seznanili s spremembami na področju gradnje kanalizacje. Stalnica zadnjih nekaj sej, vrhniška komunala, je bila tudi tokrat del dnevnega reda, svetniki pa so tej temi ponovno namenili kar nekaj ur. Zapletlo se je že pred meseci, ko so ložansko-dragomerški svetniki na sejah, skupaj z Vrhničani in Borovničani, poskušali imenovati novega direktorja, med drugim tudi s poskusom spreminjanja členov komunalnega odloka, ki ga je tudi sicer treba uskladiti z novo državno zakonodajo. A so bili vsi poskusi neuspešni. Tokrat so se na vrhniški občini, ki je to točko dnevnega reda pripravila tudi za Borovničane in Ložane-Dragomerčane, stvari lotili na drugačen način. Svetniki so na mize dobili popolnoma nov odlok, ki pa ga zaradi številnih nejasnosti in pomanjkljivosti niso sprejeli. Zmotilo jih je predvsem ukinjanje nadzornega organa, spreminjanje organov in njihovih pristojnosti. Svetnikom se je zdelo, da bi s predlaganim komunalnim odlokom vse niti dobila v roke Občina Vrhnika, občini Borovnica in Log - Dragomer pa bi bili zaradi majhnih pristojnosti le za okras. Zato so se svetniki odločili, naj na Vrhniki pripravno nov odlok, v katerem bodo upoštevane pripombe s seje. Komunala imela dobiček, a na račun koga Sicer pa so svetniki z vrhniško komunalo ukvarjali še ob eni točki dnevnega reda, in sicer so se seznanili z letnim poročilom KPV. Tega je predstavila v. d. direktorica Brigita Šen Kre-že, ki je svetnikom pojasnila, da je podjetje v minulem letu ustvarilo skoraj 550 tisočakov čistega dobička, zaradi česar so imeli svetniki kar nekaj pripomb. Po eni strani so bili sicer zadovoljni, da podjetje ne posluje z izgubo, po drugi strani pa jih je motil dobiček, ki je po mnenju nekaterih svetnikov nastal zaradi previsokih cen komunalnih storitev, ki po žepu udar^o občane. Na komunali so se izgovorili na in-house naročila, ki podjetju prinašajo dobiček in so hkrati najugodnejša rešitev za vse tri občine, poleg tega pa je v. d. direktorica pojasnila, da se cene odvoza odpadkov niso spremenile že od leta 2003. Manjša se količina smeti, manj porabimo tudi vode Sicer pa so svetniki iz poročila še izvedeli, da so se v minulem letu za skoraj štiri odstotke zmanjšali stroški električne energ^e javne razsvetljave, in to ob nekoliko večjem številu svetilk. Naj ob tem spomnimo, da je občina lani nekatere stare svetilke nadomestila z novimi, varčnejšimi, ki ustrezajo normativom svetlobnega onesnaževanja. Sicer pa se je v minulem letu za več kot 37 odstotkov zmanjšala tudi količina nekoristnih odpadkov, torej tistih, ki jih odložimo v črne zabojnike, povečala pa se je količina zbranih organskih, nevarnih odpadkov in ločeno zbranih frakc^. Naj ob tem spomnimo, da je KPV na področju ločevanja odpadkov najuspešnejša slovenska komunala, najbolj pridni pa so ravno občani Loga - Dragomerja. Tudi poraba vode v Občini Log - Dragomer se je lani zmanjšala v primerjavi z letom poprej, kar je seveda pozitivno. Vendar naj ob tem opozorimo, da so se lani cene oskrbe s pitno vodo povišale ravno zaradi premajhne porabe vode. Spremembe pri kanalizac^i Svetniki so se na seji seznanili in potrdili informac^o o spremenjeni zasnovi odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Pred dobrima dvema letoma je svet sicer potrdil sklep, da se kana-lizac^a v vseh treh naseljih uredi v ločenem sistemu, torej posebej za odpadne vode in posebej za padavinske. Po letošnjih pogovorih s Službo Vlade za lokalno samoupravo in MOP pa se prvotni projekti spreminjajo. Na državnih instituc^ah naj bi občinski funkcionarji izvedeli, da za tiste dele občine, ki so že priključeni na kanalizac^o, torej del Dragomerja in loške Mole, ni mogoče pridobiti evropskih kohez^skih sredstev. Po podatkih državnih služb je priključenost Dragomerja na kanalizac^o kar 60-odstotna, priključenost Loga pa naj bi bila 30-odstotna. Podatki seveda ne ustrezajo, kar so obema instituc^ama na občini tudi pojasnili, a mnenje ostaja nespremenjeno, denarja od Evrope za te dele ne bo. Ker pa potrebnega denarja za samostojno financiranje ločenega sistema občina nima, so svetniki potrdili predlagano spremembo, in sicer da že zgrajeni kanalizac^ski sistem v delu Loga in delu Dragomerja v prvi fazi ostane kot mešani sistem, ki ga bodo priključili na čistilno napravo. To v praksi pomeni, da se bodo padavinske in odpadne vode zbirale v skupnem kanalu, ki bo vodil na čistilno napravo. Zaradi spremenjenega sistema odvajanja odpadnih vod bo treba zgraditi zadrževalnike oziroma razbremenilnike, ki naj bi preprečili, da bi ob nalivih na čistilno napravo priteklo preveč vode naenkrat. Kanalizac^ski sistem, ki ga bodo zgradili na novo in za katerega naj bi del sredstev pridobili iz Evrope, bodo zgradili v ločenem sistemu. Tak sistem naj bi imeli na Lukovici in deloma na Logu in v Dragomerju. Odlok o varstvu javnega reda in miru Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli predlagani odlok o varstvu javnega reda in miru. Ta med drugim predvideva tudi kazni za sprehajanje psa brez povodca, puščanje pasjih iztrebkov na javnih površinah, košnjo trave ob nedeljah in praznikih, nedovoljeno plakatiranje ^ Do ene izmed prihodnjih sej naj bi odlok dopolnili s pripombami, ki so jih na seji podali svetniki, nato pa naj bi ga obravnavali in sprejeli še v drugi obravnavi. Centralne dejavnosti Svet je na seji razpravljal še o zasnovi umestitve centralnih dejavnosti v širšem območju Osnovne šole Log - Dragomer. Gradivo je povzemalo obstoječe stanje, načrtovane posege, možnosti izgradnje multikulturnega centra s knjižnico, možnosti širitve šolske telovadnice, izgradnjo vrtca ter izgradnjo zdravstvenega centra. Veliko dela sta imela še pred sejo z zasnovo Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ki sta občinskemu svetu predlagala še vrsto sklepov. Po dolgi razpravi, ki se je večinoma vrtela okrog definiranja sklepov, so se svetniki in občinska uprava le sporazumeli ter potrdili sklep, da se multikulturni center s knjižnico umesti na travnik južno od Šolske ceste, šolsko telovadnico pa se razširi do šolskega parkirišča. Svetniki so se tudi strinjali, da se bo o izvedbi gradnje multikulturnega centra glasovalo na podlagi vsaj dveh projektov, ki bosta upoštevala možnosti sodelovanja občinskih društev, predvsem centra mladih, možnost gradnje v dveh etažah, zadostitev potreb preostalih dejavnosti, ki bi se izvajale na tem območju ter med drugim še možnost umestitve sejne sobe za potrebe občine. Sicer pa je občinski svet županu in občinski upravi še naložil, da bosta pripravila smernice razvoja občine, in sicer v sodelovanju z obema odboroma ter Odborom za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe in predstavniki Kaliope. Pri pripravi smernic jim bo v pomoč seznam porazdelitve centralnih dejavnosti po posameznih območjih, ki sta ga pred redno sejo pripravila odbora. Ob koncu seje so se svetniki seznanili še s poročilom o izvrševanju sklepov občinskega sveta. Vesna Erjavec 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dragomerški vrtec ima novo fasado in okna, 1 v-| • • • v v loški novo igrišče Otroci, ki obiskujejo dragomerško enoto vrtca, bodo septembra vkorakali v prenovljen in energetsko bistveno varčnejši vrtec. Med poletjem sta namreč izbrana izvajalca zamenjala dotrajana okna ter izolirala stavbo. Loški otroci pa se bodo po novem igrali na novih igralih. Med poletjem so prostore dragomerškega vrtca zasedli delavci. Na razpisu izbrani Benglas iz Mozirja je v starem delu vrtca vsa dotrajana, več kot tri desetletja stara okna zamenjal z novimi. Delavci Anmax iz Lit^e pa so z desetcentimetrsko izolac^o izolirali zunanje stene ter položili dodatni 5-cm sloj izolac^e še na podstrešju. Sicer pa se bo vrtec ponašal še z novo fasado, ki bo tako kot na prizidku v rumenih odtenkih. Kot je pojasnil Martin Martinčič iz Občinske uprave, je skupna vrednost obnovitvenih del 66 tisočakov. Občina bo plačala le polovico, polovico sredstev pa naj bi v okviru Las barje z zaledjem dobili iz Evrope. Energetsko najbolj potratna javna stavba v občini naj bi bila z menjavo oken in izoliranjem objekta v prihodnjih letih bistveno bolj učinkovita in varčna. Potratnost stavbe je v Lokalnem energetskem konceptu (LEK) ugotovilo podjetje Oikos, ki je izdelalo rostnega obdobja, eno igralnico pa so prenovili med letošnjim poletjem. V njej so obnovili tlake in pode, staro razpadajoče pohištvo pa so zamenjali z novim. Novo igrišče pred loškim vrtcem Jul^a so delovišče odprli tudi pred loško enoto vrtca. Tam so nadgradili in razširili otroško igrišče, postavili nekaj novih igral, nov peskovnik ter mizico s klopcami. Deloma je bila postavljena še nova ograja. Poleg tega so otroško igrišče razsvetlili s svetilko javne razsvetljave. Novo igrišče je po novem z vrati povezano tudi z loškim športnim parkom. Tako naj bi ga v popoldanskih urah, zunaj delovnega časa vrtca, lahko uporabljali tudi obiskovalci tamkajšnjih športnih igrišč. Polovico vrednosti investicije naj bi prav tako poravnali s sredstvi iz Evrope. Na dragomerškem vrtcu so delavci med poletjem zamenjali okna. Vrtec bo krasila fasada v rumenem odtenku. Igrišče loškega vrtca so razširili in nadgradili. Na Logu se bodo otroci že septembra lahko igrali na novih igralih. štud^o. Kot so zapisali takrat, naj bi imel montažni objekt očitne pomanjkljivosti, kot so dotrajani podi, okna, vrata in kanali. Zaradi vseh pomanjkljivosti je po izračunih LEK-a objekt dragomerškega vrtca porabili kar 315,5 kWh/m2, drugi najbolj potraten objekt pa je loški vrtec s 180,5 kWH/m2. Zaradi novih oken in izolac^e s fasado bo bistveno zmanjšana potratnost stavbe, sicer pa so že lani poleti popolnoma obnovili dve igralnici prvega sta- Sicer pa je občina poletni čas izkoristila tudi za ureditev meteorne kanalizac^e loškega vrtca, ki naj ne bi več plaval. Več si lahko preberete med Novičkami iz Občine Log - Dragomer. Drugih del na dotrajanem vrtcu na Logu pa na občini ne načrtujejo. V načrtu je gradnja novega vrtca, v katerega naj bi se preselili obe enoti, ki sedaj domujeta na Loški cesti 12. Vesna Erjavec V novem šolskem letu bodo učenci hrano dobili na novi razdelilni lin^i. V osnovni šoli so obnovili kuhinjo Osnovna šola Log - Dragomer v času poletnih počitnic ni samevala, saj so jo zasedli delavci, ki so prenavljali šolsko kuhinjo. Izbrana izvajalca sta v celoti zamenjala vodovodno, električno ter drugo napeljavo, v kuhinji pa so položili tudi novo keramiko. Poleg gradbenih del so v kuhinji zamenjali tudi dotrajano razdelilno linijo, ki so jo pomaknili proti jedilnici. Le-ta naj bi bila velika pridobitev za učence, ki jim v novem šolskem letu po hrano ne bo več treba hoditi skozi kuhinjo, temveč jo bodo prevzeli neposredno iz jedilnice. Poleg tega bo kuhinja z novo razdelilno linijo ustrezala higienskim standardom. Ravno neizpolnjevanje higienskega minimuma, dotrajanost prostorov ter obstoječih instalacij je bil, kot so nam pojasnili na Občinski upravi, razlog za obnovo. Sicer pa so kuhinjo nekoliko obogatili še z manjkajočo opremo. Investicijo v vrednosti slabih 64 tisočakov so delavci končali konec avgusta. Vesna Erjavec Dragomerška cesta je obnovljena Lepo poletno vreme je bilo kat nalašč za obnovitev nekaterih občinskih cest. Največje investicye je bila deležna Dragomerška cesta, obnavljali pa so tudi na Logu in Lukovici. Avgusta so delavci Cestnega podjetja Ljubljana končali z deli na 250-metrskem odseku Dragomerške ceste od križišča s Potjo na Polane do Poti ob Snešaku. Kot je pojasnila Tanja Krušič iz Občinske uprave, so delavci na nekoliko razširjeno cestišče položili zaključni sloj asfalta ter zgradili enostranski pločnik, ki naj bi bil po načrtih sicer v istem nivoju kot cestišče. Po posredovanju občanov, ki so s petic^o zahtevali, da je pločnik višji od cestišča, pa so izvajalci zgradili običajen, dvignjen pločnik. Tanja Krušič nam je še zaupala, da je bila urejena tudi javna razsvetljava: "Vgrajenih je bilo pet uličnih svetilk z redukc^o, kar pomeni, da se ponoči zmanjša osvetljenost. Zaradi tega bomo nekoliko privarčevali tudi z električno energ^o." Pri projektu je sodelovala tudi Energetika Ljubljana, ki je na zalogo v cestišče vgradila plinovodne cevi. Investic^a je ocenjena na 54 tisočakov, več kot polovico bi jih morala občina pridobiti iz državnega SVLR, vendar tolikšne vsote najverjetneje ne bo dobila. Več Mar- Med poletjem so delavci Cestnega podjetja Ljubljana nadaljevali z obnovo Drago- merške ceste. V cestišče so vgradili vso infrastrukturo, položili asfalt ter zgradili enostranski pločnik. tin Martinčič: "Za Dragomerško cesto je bilo predvideno, da bo 30.000 evrov dala država. Zdaj pa naj bi se obljubljena sredstva, z rebalansom državnega proračuna, prepolovila." Naj ob tem spomnimo, da so dela na Dragomerški cesti potekala že lani, ko so v cestišče vgradili del javnega vodovoda in kanalizac^o ter položili grobi sloj as- Asfaltirali so tudi loško Cesto na Breg. falta, kar je pozimi povzročilo kar nekaj težav, predvsem pri pluženju cestišča. Gradnja nove sodobne ulice je delavcem Cestnega podjetja povzročila kar nekaj težav, saj so se morali soočati s sosedskimi spori ter tudi različnimi mnenji o ureditvi ceste. Kot so nam pojasnili na Občinski upravi, so mnenja o urejanju ulice dobrodošla, vendar pa mora biti tako velik skupni projekt urejen enotno in zato ni mogoče ugoditi posameznim željam občanov, ki bi si želeli drugačne ureditve od načrtovane. Sicer pa to niso bile največje težave, ki so čakale izvajalca. Delavci so doživeli največje presenečenje, ko so zjutraj naleteli na preurejeno ulico. »Nočni delavci« so tako iz cestišča odstranili vgrajene robnike. V zadnjih mesecih je novo podobo dobil tudi 185 metrov dolg odsek Poti na Ferjanko, kjer so položili še drugi sloj asfalta. Na Logu so asfaltirali še Cesto na Breg, na Lukovici pa so dokončali cesto V Jami. Vesna Erjavec Novičke iz Občine Log - Dragomer Mežnar^a je porušena Kot je pojasnila Tanja Krušič iz občinske uprave, so stavbo mežnar^e porušili med poletjem, opravljene pa so bile že tudi arheološke raziskave, ki pa niso odkrile no-jenih ostalin iz preteklosti. Naj spomnimo, da je občina stavbo mežnar^e kupila že pred več kot dvema letoma, nato pa jo je čakal dolgotrajen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta. Med drugim so kar nekaj časa - zaradi arheološkega najdišča ob cerkvi Sv. Lovrenca -, čakali na projektne pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in tudi Arsa. Spomladi jim je projekt rušitve objekta le uspelo pripeljati tako daleč, da so začeli z zbiranjem ponudb za rušitev, izbiro izvajalca ter poleti rušenjem objekta. Loški vrtec naj ne bi več plaval Na občini so poletni čas izkoristili za ureditev neučinkovite meteorne kana-lizac^e na starem objektu, v katerem domuje loški vrtec. Kot je pojasnil Martin Martinčič iz Občinske uprave, na objektu ni bila urejena meteorna kanaliza-c^a. Voda, ki se je ob deževju zbirala na strehi, se je iz žlebov, ki niso bili speljani v kanal, iztekala ob objekt in ob večjih nalivih v kletne prostore, ki jih je večkrat poplavilo. Med drugim so v preteklosti že posredovali tudi gasilci, ki so vodo iz objekta izčrpali. Poleti so gradbeniki okoli stavbe uredili kanal za meteorno vodo z jaški, skozi katere ga bodo lahko tudi očistili. Težave s poplavljanjem kleti naj bi bile tako odpravljene. Na Logu začeli z gradnjo kolesarske poti in pločnikov Lani so končali z gradnjo pločnikov in kolesarske poti na Drenovem Griču, sedaj pa Direkc^a Republike Slovence za ceste nadaljuje z gradnjo na podod-seku proti Logu. Trenutno izvajalci pripravljajo teren ob regionalki ter mostičku čez staro železniško progo na glavni cesti pred Jordanovim kotom. Letos naj bi razširili mostiček ter zgradili kolesarske poti in pločnike do križišča z Jordanovim kotom. Omenjeni odsek naj bi tudi povezali z že obstoječim pločnikom. Ureditev še zadnjega odseka, med Logom in Brezovico, pa je predvidena do leta 2015. Do takrat naj bi se s kolesom po urejeni poti popeljali od Brezovice do Vrhnike. Na Lukovici postavili prvo sončno svetilko Občina je poleti v skladu z načrtom ureditve javne razsvetljave, ki so ga svetniki sprejeli na februarski redni seji, na Barju - Poti na Plešivico - postavila prvo sončno svetilko v Občini Log - Dragomer, ki energijo pridobiva izključno iz sončne energije. To je pilotna svetilka, ki naj bi pokazala, kako učinkovite so te svetilke na območju občine, drugo svetilko naj bi v roku enega meseca postavili na Logu, in to prav tako na Barju. Kot je pojasnila Tanja Krušič iz občinske uprave, naj bi za svetilko odšteli dobra dve tisočaka, cena pa je ugodna, saj gre za referenčno svetilko. Druga, loška svetilka bo precej dražja. Sicer pa naj tovrstne svetilke ne bi bile tako zanesljive kot svetilke, ki se napajajo na električno energ^o. Predvsem bodo svojo zanesljivost morale dokazati pozimi, ko bo na njih ivje ali sneg, ter v obdobju, ko se na Ljubljanskem barju spusti megla. Sicer pa imajo sončne svetilke tudi svoje prednosti, in sicer v alternativnem viru energ^e, poleg tega pa jih lahko postavko tudi tam, kjer bi bil strošek postavitve električne svetilke javne razsvetljave, zaradi postavitve dolgih električnih kablov, zelo velik. Vesna Erjavec 29. avgust 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizac^ in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizac^ (Uradni list RS, št. 122/08) objavlja Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZAC^ V LETU 2011 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpisu lahko sodelujejo: - organizac^e, društva, združenja in zveze, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih programih pa morajo biti elementi skrbi za invalide, reševanje socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnost in samopomoč in so registrirane za izvajanje opredeljenih dejavnosti, - mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizac^e, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, - organizac^e in skupine tehnične kulture, - stanovske organizac^e. Izvajalci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 4. člen Pravilnika za vrednotenje programov organizac^ in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizac^. 3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA: Okvirna višina sredstev javnega razpisa je 5000 EUR. 4. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2011. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2011. Sredstva niso prenosljiva. 5. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 23. 9. 2011 ali osebno na Občini Log - Dragomer najkasneje do 23. 9. 2011 do 12. ure. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentac^e ter mora vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti ovojnici mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom "Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV". 6. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon. 7. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih pr^av s pomanjkljivo doku-mentac^o bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni pr^avo dopolnijo. V primeru, da ponudnik pr^ave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 8. RAZPISNA DOKUMENTAC^A: Razpisno dokumentacjo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak dan - v ponedeljek, torek in četrtek, od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacja je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je možno dobiti tudi po elektronski pošti. 9. IZID RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po odpiranju vlog. Z izbranimi kandidati bo Občina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2011. Številka 430-14/2011 Dragomer, 16. avgusta 2011 OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA 11 •Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Poleti so se upokojenci DU Dragomer - Lukovica odpravili na hrvaška Plit-vička jezera. Kot je pojasnila predsednica društva Ani Pleško, je bil izlet sicer naporen, a zelo lep, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme. Naj ob tem omenimo, da je bila najstarejša udeleženka izleta stara 86 let. Dvaintrideset upokojenk in upokojencev iz Dragomerja in Lukovice vrstniki. Zbrano družbo je nagovoril tudi predsednik Danilo Türk, ki je v svojem govoru opozoril na pomemben prispevek starejših pri razvoju družbe ter pozval k medgenerac^ske-mu dialogu: "Zahvaljujem se vam za konkreten prispevek medgeneracijske solidarnosti, za delo, ki ga opravljate kot prostovoljci, kot dedki in babice, kot organizatoiji v lokalnem okolju, kot odgovorni pa se je konec junja odpeljalo še na Pokljuko, kjer so se na vseslovenskem srečanju upokojencev družili z okoli 10.000 so- funkcionarji v Zvezi društev upokojencev Slovenije in v mnogih lokalnih, občinskih svetih in drugod." Türk je še spomnil, da so upokojenci s svojo razvejano organizacjo, ki združuje kar 250.000 posameznikov, eden najbolj aktivnih delov civilne družbe. Jeseni bodo v društvu nadaljevali z računalniškimi tečaji, točni datumi pa bodo objavljeni v eni izmed prihodnjih številk Našega časopisa. Sicer pa Društvo upokojencev Dragomer - Lukovi-ca konec septembra vabi v domači kraj. V Dragomer-ju se boste na pikniku lahko družili 24. septembra. Izleti in druženje 24. september (spremenjen termin) - Piknik v Dragomerju Več informacj in prjave v kotičku društva v času uradnih ur ter po telefonu. 031/761-674 (Anica Pleško) Naj spomnimo! Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob bodo v letu 2011 še naprej potekala po ustaljenem urniku, in sicer vsak drugi delovni torek v mesecu od 9. do 10. ure v upokojenskem kotičku. Uradne ure društva Uradne ure društva so vsak torek od 10. do 12. ure. V društvu bodo veseli vsakega predloga za sodelovanje in delo v društvu. Vesna Erjavec PGD Rega V Pohod na Črno prst V tretje gre rado - lani in predlani je pohod zaradi dežja odpadel, letos pa je v celoti uspel. Črna prst - 1844 m visoka gora v južnih Juljskih Alpah - je dobila ime po zaslugi manganove rude, plasti katere so najbolj izrazite na njenem pobočju pod vrhom. V soboto, 25. ju-nja, smo se z avtobusom odpeljali do Železnikov, kjer smo se ustavili na ka-vici, potem pa vožnjo na- urah hoje smo prispeli do planinskega doma Zorka Jelinčiča. Kmalu se nam je pridružil tudi Aleš, ki je prišel z druge strani, iz vasi Kal. Po počitku smo se odpravili na vrh, kjer smo imeli čudovit razgled na Juljce s Triglavom, Ško^eloško hribovje, vrhove Kamniških Alp, Nanos, Javornik, Snežnik ^ Na Črni prsti raste toliko vrst različnega cvetja, da ni Črna prst daljevali do Soriške planine. Pri Litostrojski koči smo si oprtali nahrbtnike in jo mahnili do naše prve točke - na vrh Koble. Od tam smo se spustili do vlečnice, si poiskali senco in se podprli s hrano in pjačo. Po krajšem postanku nas je pot vodila najprej po strmi gozdni stezi, potem po strmem grebenu do melišča, kjer nas je čakal še zadnji vzpon med dvema skalnima stenama. Po petih prav nič čma. Najbolj pa je znana po drobni beli cvetlici z imenom kratkodlaka popkoresa, ki ne raste nikjer drugje. Sledila je večerja, ki nam je zelo teknila, čas do spanja pa je hitro minil v znamenju sproščenega medsebojnega druženja. Zjutraj smo vstali na-spani, sončno jutro in obilen zajtrk sta nam dala novih moči. Za slovo smo se fotografirali z oskrbniki koče in se odpravili naprej. Pot je potekala večinoma po grebenu s pogledom na Baško grapo, nekajkrat pa tudi s pogledom na Bohinj. Pobočja so tam tako strma, da si ne upaš pogledati navzdol, ponekod tudi nevarna za zdrs, na nekaterih delih varovana s klini in jeklenicami. Čeprav smo morali vseskozi paziti na vsak naš korak, smo imeli čas občudovati planike, ki jih je tam zelo veliko, videli pa smo tudi nekaj murk. Po štirih urah hoje smo se povzpeli na Rodico, 1966 m visok vrh s čudovitim razgledom na naše vršace; samo Triglav je imel siv klobuk, ki ga je vztrajno držal nad svojo glavo. Na vrhu je bilo že veliko planincev, obiskali pa so nas tudi pašni kozlički. Ker je bila pred nami še dolga pot, smo počasi nadaljevali naprej in po nekaj spustih in vzponih po travnikih, ozkih stezah med nizkimi borovci in meliščih prispeli do smučišča Vogel. Od tam smo se z gondolo odpeljali do spodnje postaje. Počakali smo na avtobus in se nato veseli in zadovoljni, da smo skupaj preživeli res lepo dneva ter prehodili pot brez nesreče, odpeljali v Dragomer na Balinčka k Cvetki in Tonetu na hladno pjačo. J. Trček Športfejst 2011 Sobota, 3. september. Največji tradicionalni občinski, športno-zabavni dogodek Športfejst 2011, katerega prireditelj je Občina Log - Dragomer, je pred vrati. Po uspešnih štirih prireditvah je letos na vrsti že peta, ki bo tudi tokrat ponudila veliko športa, druženja in zabave. Občinska športna društva bodo poskrbela za obilo tekmovalnih in zabavnih panog, v katerih se bodo poleg športnikov lahko pomerili tudi drugi občani, željni rekreacye in zabave. Športno-rekreativni program bo trajal od jutra do poznega popoldneva, in sicer v Športnem parku Log in Športnem parku Dragomer. Večerni kulturno-zabavni del pa bo v Športnem parku Log, ko nas bo po kratkem kulturnem programu naprej v večer zabaval narodno-zabavni Ansambel Kolovrat. V soboto zjutraj bodo prvi začeli planinci, ki se bodo pod okriljem Planinskega društva Rega podali na pohod na Ključ, ki stoji nad vasjo Brezje v sosednji Občini Dobrova - Polhov Gradec. Kako strme so poti po okoliških gričih, bodo v dopoldanskem času preizkusili tudi gorski kolesarji, ki jih bodo vodili člani ŠD Log. Za tiste, ki so jim všeč sproščeni sprehodi po bolj nezahtevnem terenu, bo poskrbelo Društvo upokojencev Log. V bolj tekmovalnem ritmu pa bodo ob 9.00 začeli nogometaši, športni plezalci, športno-navjaške skupine, teni-sači in balinarji. Tekmovanja bodo v dveh športnih parkih, in sicer bodo svoje aktivnosti v Športnem parku Log izvajali nogometaši NK Dragomer, športni plezalci Korenjaka, plesno-navjaške skupine Žabic in člani ŠD Log. V športnem parku Dragomer pa bodo aktivni tenisači in balinarji ŠD Dragomer - Lukovica. Za vse najmlajše bo poskrbel Škrat Čulibrk, saj jih bo animiral v obliki rolanja, telovadbe itn. Da pa ne bodo aktivni samo člani društev, bo z raznimi družabnimi igrami poskrbljeno tudi za druge udeležence prireditve. Za vrhunec športnega dogajanja bodo poskrbeli nogometaši z eksibicjsko tekmo. Čisto za konec športnega dela pa bomo na odru pozdravili še evropske prvake v cheerleadingu, domače Žabice. V kulturnem delu, ki bo na sporedu ob 19.00, bo po županovem nagovoru sledila posaditev lipe, ki bo predstavljala simbol sodelovanja društev, ki delujejo v Športnem parku Log. Prav s pomočjo teh društev in s pomočjo Občine Log -Dragomer, postaja ta športni park prepoznaven doma in v svetu. Po športno-kulturnem delu bo sledila zabava in da se ne bomo na Športfejstu 2011 znojili samo na športnih površinah, temveč tudi na plesišču, bo poskrbela narodno-zabav-na skupina Kolovrat. Športniki smo odgovorni za dva lepo urejena športna parka, vsi občani skupaj pa smo odgovorni za vzorno urejeno občino. Da smo visoko ozaveščeni pri ločevanju odpadkov, vedo tudi širše v državi, saj smo med najboljšimi. Pri tem ima veliko vlogo tudi Javno komunalno podjetje Vrhnika, ki skrbi za odvoz odpadkov. Da pa podjetje ne skrbi samo za ta del, ampak tudi za mnogo drugega, bomo imeli možnost spoznati v okviru letošnjega Šport-fejsta. KP Vrhnika bo namreč imelo v Športnem parku Log, čez dan, celovito predstavitev dejavnosti z nagradno igro. Večerna zabava bo v vsakem primeru, saj bo v primeru slabega vremena prireditev pod šotorom. Z velikim platnom bomo poskrbeli tudi za vse tiste, ki ne bi radi zamudili boksarskega obračuna našega šampiona Zavca in košarkarske tekme naše reprezentance. Vabljeni! Za organizacjski odbor Aleš Sumina 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občine na strelovodu države Država zmanjšala sredstva občinam Jul^ je bil v znamenju rebalansa proračuna za leto 2011, ki predvideva tudi znižanje sredstev za občine v višini 107 milijonov evrov. Znotraj tega gre tudi za zmanjšanje sredstev, ki jih občine črpajo na podlagi 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin (sredstva za investic^e in razvoj). Na tej postavki se sredstva v letošnjem proračunu znižujejo za 20 mil^onov evrov od načrtovanih 45. Člani predsedstev obeh združenj občin so pozvali, naj se sredstva za investic^e v občinah ne zmanjšujejo. Kljub nasprotovanju je vlada posredovala popravljen državni proračun v državni zbor. S kolesi in motorji nič več čez drn in strn V obravnavi je predlog zakona za ureditev vožnje z vsemi vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju. Cilj predlaganega zakona je, da zajame predvsem tista vozila, ki jih zakon o motornih vozilih ne obravnava (vozila za rekreac^ske namene). Po predlogu naj bi se tudi vožnja v naravnem okolju omejila le na prometno infrastrukturo, vožnja zunaj cest pa bi bila povsem prepovedana. Izjema bodo športni parki in poligoni ter območja, na katerih bodo občine dovolile tovrstni šport. Inšpekc^ski nadzor bodo opravljale občinske inšpekc^-ske, redarske in naravovarstvene službe. Predlagani zakon naj bi vsaj na papirju pristrigel peruti brezobzirnim kolesarjem, ki za svoje podvige včasih uporabljajo kar planinske poti. Država želi naložiti nove obveznosti občinam V obravnavi je predlog zakona o gradbeni inšpekc^i, ki naj bi reševal gradbeno inšpekc^o, ki naj bi se zaradi kadrovske podhranjenosti utapljala v delu. Predlagani zakon zato med drugim predvideva, da bi del pristojnosti gradbenih inšpekc^ prenesli na občine. Gre predvsem za nadzor nad gradnjo enostavnih objektov ter skladnosti del, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi. Kot pravdo v Združenju občin Slovence, je iz predloga zakona razvidno, da država prenaša državno pristojnost na občine, ne da bi za dodatne naloge zagotovila dodatna finančna sredstva, tako kot to določa Ustava RS. Zaskrbljujoče črpanje kohez^skih sredstev Iz zadnjih podatkov Ministrstva za finance je razvidno, da je Slovenca je v prvi polovici leta uspela počrpati le dobrih 10 odstotkov kohez^skih sredstev. Direktorica Urada za kohez^-sko politiko na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Mateja Čepin je zaskrbljena in priznava, da je črpanje iz kohez^skega sklada zelo slabo. Razloga sta dva. Iz teh sredstev se financirajo v glavnem veliki prometni in okolj-ski projekti (ceste, železnice, oskrba s pitno vodo, kanalizac^a, centri za ravnanje z odpadki ...) in že od lani opažajo izjemno ustavljanje naložbene dejavnosti tako občin kot podjet^. Drugi razlog so težave pri izvajanju javnih naročil zaradi številnih pritožb na izbiro izvajalca, predvsem pri gradbenih delih. O pritožbah odloča državna reviz^ska komis^a, ki je z njimi dobesedno zasuta in preprosto ne zmorejo odločiti o pritožbah v zakonsko določenem roku, trdi Čepinova in dodaja, da se včasih zgodi, da je treba javno naročilo ponoviti celo večkrat. V aktualni finančni perspektivi, ki traja od leta 2007 do 2013, ima Slovenca za črpanje na voljo nekaj več kot 4,1 mil^arde evrov evropskih sredstev. Do konca leta 2011 bi skupaj z domačo udeležbo za izvajanje treh operativnih programov lahko porabili 3,15 mil^arde evrov. (zbral gt) Aktualni javni razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investiere v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstracyske projekte, usposabljanje, mobilnost in ozaveščanje javnosti! Javni razpis iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmet^skim in gozdarskim proizvodom za kmetje, kmetje z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2011 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmet^skim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmet^skih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmet^-ski in živilski proizvodi) ter prvo stopnjo predelave lesa, ki jih bodo izvedle kme-t^e, kmetje z dopolnilno dejavnosti ter agrarne in pašne skupnosti. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 8.000.000 EU. Stopnja pomoči znaša od vključno 45 do vključno 60 % priznane vrednosti naložbe. Vlagatelji na javni razpis so lahko: 1. nosilec kmet^skega gospodarstva v primeru kmet^, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo in so vpisane v RKG ali 2. nosilec dopolnilne dejavnosti, ki je vpisan v RKG kot nosilec ali član kmet^-skega gospodinjstva v primeru kmet^ z dopolnilno dejavnostjo ali 3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka. Javni razpis je zaprtega tipa, kar pomeni, da je treba popolne vloge posredovati s pomočjo elektronskega sistema AR-SKTRP do vključno 30. 9. 2011. Več informac^ o razpisu prejmete na info točki Agenc^e RS za kmet^ske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), Dunajska cesta 160, Ljubljana, telefon 01 580 77 92. Javni razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetq Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmet^ za prvi lastniški prevzem kmetje. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 10.000.000 EUR. Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmet^sko dejavnost na območju Republike Slovence, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopoln^o 40 let v letu pr^ave na javni razpis in prvič prevzamejo kmet^o. Razpisna dokumentac^a je dostopna na spletnih straneh MKGP http://www. mkgp.gov.si/ in ARSKTRP http://www. arsktrp.gov.si/. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikrosisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki šir^o obstoječi daljinski sistem ali grad^o novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Pr^avitelji po tem razpisu so vsa podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah, ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Skupna višina državne pomoči za izvedbo posamezne operac^e lahko znaša največ 30 % vrednosti upravičenih stroškov investic^e, če je pr^avitelj veliko podjetje. Pri srednjih podjetjih se zgornja višina dodeljene finančne spodbude/državne pomoči poveča za 10 odstotnih točk, pri malih podjetjih pa za 20 odstotnih točk. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane do 1. 9. 2011, sicer bodo odprte ob naslednjem odpiranju vlog. Roki za oddajo vlog na naslednja odpiranja so vsak prvi delovni četrtek v mesecih: marcu, jun^u, septembru in decembru. Več informac^ o razpisu prejmete na Ministrstvu za gospodarstvo, kontaktna oseba Uroš Habjan, e-naslov: uros.habja-n(at)gov.si, telefon: 01/ 400 3341. Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 Namen javnega povabila je večja dostopnost izobraževanja, povečanje splošne izobraženosti odraslih do zaključene srednješolske izobrazbe ter zaposlitvenih možnosti posameznikov. Vlagatelji, ki so v navedenih šolskih letih končali celoten programa srednješolskega izobraževanja odraslih (nižje poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno tehničnega in gim-naz^skega izobraževanja) ali del lahko pridob^o povrnitev do 90 % upravičenih stroškov šolnin za uspešno opravljene obveznosti. Dokumentac^a javnega povabila je na voljo na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipend^e (http:// www.skladkadri.si). Do preteka roka za pr^avo jo lahko dvignete tudi na skladu, in sicer po predhodnem dogovoru po telefonu 01/434 10 92 v času uradnih ur (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure). Če ste našli primeren razpis za vas, podrobno preberite celotno razpisno dokumen-tac^o za posamezen razpis. Za pomoč pri izpolnjevanju razpisne dokumentac^e se lahko obrnete na matično občino. Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih na podlagi vaših želja. Upravna enota obvešča društva Državni zbor je na 28. seji sprejel spremembo zakonodaje o društvih, ki je začela veljati sredi junija. S sprejeto sprememlpo zakona si društvo lahko v temeljnem aktu, poleg pogojev za včlanjevanje, opredeli tudi pogoje za delovanje društva, ki pa ne smejo biti diskriminatorni. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva, pri čemer je treba določiti tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) ter meje pooblastil za zastopanje (neomejeno ali omejeno). Društvo lahko v pravnem prometu uporablja tudi skrajšano in^e, ki mora vsebovati besedo društvo, združenje, klub ali družina. Pridobitna dejavnost mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikac^o dejavnosti - SKD 2008. Društva, ki so že registrirana, pa morajo uskladiti dejavnost, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikac^o dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta. Vlogi za registrac^o je treba predložiti le en izvod temeljnega akta. Podrobnejše informac^e lahko pridobite na Upravni enoti Vrhnika v času uradnih ur ali po telefonu na št. 7507-874. Upravna enota Vrhnika Popravek V prejšnji številki je pri naštevanju članov pripadnikov diverzantskega voda TO Vrhnika izpadlo nekaj imen borcev, zato tokrat objavljamo dopolnjen oziroma popravljen seznam: Damjan Žun, Vrhnika; Bojan Lavrinc, Lesno Brdo; Gorazd Grbac, Vrhnika; Anton Hladnik, Sinja Gorica; Miran Vavtar, Vrhnika; Boris Voljč, Vrhnika; Marjan Perme, Ljubljana; Miha Vodišek, Ljubljana; Lojze Šinko, Ljubljana; Viktor Košir, Ljubljana; Miro Vrbinc, Ljubljana in Jordan Kogoj. OZVVS Vrhnika - Borovnica Vabilo na srečanje starodobnih vozil Lanska spominska fotografija udeležencev srečanja Na lanskem srečanju starodobnih vozil Vrhnike smo se nekako dogovorili, naj bi tako srečanje postalo tradicionalno. Lan- ska prireditev je kar lepo uspela in tako smo se tudi letos že lotili dela in priprav. Naše ponovno srečanje naj bi bilo v ne- deljo, 11. 9. 2011 (v primeru zelo slabega vremena pa 18. 9. 2011), z pričetkom ob 9. uri v Sinji Gorici pred Gostiščem Bajc. Pro-moc^ska vožnja bo potekala po obronkih Ljubljanskega barja s postankom v Borovnici pri pizer^i KIM-VI. Dolžina proge bo okoli 50 km, vožnjo pa bomo zaključili v Bistri. Vozila udeležencev naj bi bila starejša od 30 let, tehnično brezhibna in udeležba bo na lastno odgovornost. Zaželene bodo pred pr^ave vsaj tri dni pred srečanjem. V ta namen bodo izdelana še posebna vabila in navodila udeležencem. Lastniki starodobnih vozil, ki prebivate na območju nekdanje Občine Vrhnika, vljudno vabljeni na to srečanje. Pr^ave sprejema: Mateja Bajc (031 314 681 ali ba.mateja@gmail.com), dodatna pojasnila pa dobite pri Francu Klančarju - 041 586 668. 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • III 1 BLIŽA SE AKCUA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV Od 15. do 18. ure na treh lokac^ah DRAGOMER - na parkirišču bivše KZ - torek, 20. september BOROVNICA-naželezniškipostaji,sreda21.september VRHNIKA - pred osnovno šolo na Tržaški cesti, četrtek 22. september Oddajanje nevarnih odpadkov za gospodinjstva je BREZPLAČNO! Občani omenjenih občin lahko pripeljete nevarne odpadke iz gospodinjstev poleg organizirane akcje na terenu tudi na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer imamo zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov - ZBIRALNI KONTEJNER. Urnik Centra za ravnanje z odpadki: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7. do 15. ure sobota od 8. do 16. ure. Nepravilno odloženi nevarni odpadki lahko ogrozjo podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi naše zdravje. Izdelki, ki vsebujejo nevarne snovi, pomenjo obremenitev za okolje na skoraj vseh stopnjah svojega obstoja. Že njihova proizvodnja obremenjuje okolje, uporaba prav tako, zelo pazljivi pa moramo biti tudi pri njihovem odstranjevanju. Nevarnih odpadkov po veljavnih predpisih ni dovoljeno odlagati skupaj z drugimi komunalnimi odpadki. Nikoli jih ne odstranjujmo ali uničujmo na kakršen koli drugačen način kot le z oddajo v organiziranih akcjah ali v zbirnem centru. Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sodijo: barve: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kar-tuše, tonerji čistila: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci zdravila: tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule motorna olja: mazalna, hidravlična, zavorna kemikalje: kisline, baze, fotokemikalje pesticidi: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zaje- davcem kozmetika: laki, barve za lase, pršila, odstranjevalci laka baterje: urne (gumbne), navadne, alkalne, ni-cd akumulatorji: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi: plastična, kovinska, lesena, steklena. fluorescentne cevi: varčne žarnice, žarnice pršila: prazne in polne tlačne posode Nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne nastane razlitje pri prevozu na zbirno mesto. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko nastane nepredvidena reakcja med različnimi snovmi. Dokler jih ne oddamo v akcji zbiranja, jih hranimo na suhem, varnem in otrokom nedosegljivem mestu. Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odlaganju nevarnih odpadkov je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. Odlaganje nevarnih odpadkov v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov je prepovedano, ker nevarni odpadki lahko ogrožajo zdravje delavcev na sme-tarskem vozilu, na odlagališču nenevarnih odpadkov pa podtalnico. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Ločeno zbiranje odpadkov - novosti Ljubljanska Snaga je pripravila več novosti na področju ločenega zbiranja in zbiranja kosovnih odpadkov. Na področju kosovnega odvoza prehaja na odvoz na podlagi naročila uporabnika, druga novost pa je približevanje zbiranja odpadne embalaže in papirja uporabniku na njegovem domu. V testno obdobje novega načina zbiranja komunalnih odpadkov, ki bo začel poskusno potekati na območju Kodelje-vo in del Rožne doline ter del Občine Brezovica v jeseni 2011, bo vključenih 4400 uporabnikov. Po končani testni fazi bodo do predvidoma leta 2012 vsem preostalim gospodinjstvom na območju Ljubljane in devetih okoliških primestnih občin postopno razdeljene nove namenske posode za zbiranje embalaže in papirja. Po novem sistemu bodo gospodinjstva odpadke po posameznih frakcjah zbirala v namenskih posodah kar doma. Posode za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih bodo gospodinjstva prejela v ta namen, bodo nameščene na zemljišču uporabnikov. Gospodinjstvo bo najprej prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene barve, pozneje pa gospodinjstva v gosto poseljenih območjih morda tudi posodo za papir s pokrovom modre barve. Vsak stanovanjski ali poslovni objekt bo tako lahko imel do štiri posode za odpad- Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov ke, in sicer posodo za preostale odpadke (siva/črna posoda), posodo za odpadno embalažo (rumen pokrov), gospodinjstva v zgoščenih delih naselj pa tudi posodo za papir (moder pokrov) in, če uporabnik nima lastnega kompostnika, posodo za biološke odpadke (rjava posoda). Novost nove zakonodaje je tudi dejstvo, da organiziranega kosovnega odvoza od- padkov ne predvideva več. Občani bodo lahko kosovne odpadke vozili na zbirni center Barje (zraven deponje odpadkov Barje), enkrat na leto pa naj bi podjetje vsaki registrirani stranki Snage omogočilo odvoz kosovnih odpadkov po naročilu. Vsako gospodinjstvo bo upravičeno do enega brezplačnega odvoza na leto, pri čemer količina kosovnih odpadkov ne sme presegati dveh kubičnih metrov. Sprememba načina odvoza se bo začela izvajati prvič v junju 2011. Tak način odvoza je bolj prilagojen potrebam gospodinjstev, hkrati pa se bomo izognili ogromnim kupom kosovnih odpadkov, ki so ob dosedanjih akcjah kazili podobo naselj. Po testnem obdobju, torej do predvidoma konec leta 2012, bo nov način zbiranja odpadkov uveden na vseh območjih, kjer storitve odvažanja odpadkov zagotavlja Snaga. V podjetju Snaga, d. d., željo pri ljudeh z novim načinom zbiranja kosovnih odpadkov povečati zavest glede ločevanja odpadkov. Vsako gospodinjstvo bo prejelo tudi zgibanko z vsemi podrobnimi informacijami. [sa] Kam z biološkimi odpadki? S 1. juljem 2011 je tudi pri nas začela veljati uredba, ki jo v nekaterih evropskih državah poznajo že leta - prav vsa gospodinjstva morajo biološko razgradljive odpadke zbirati ločeno. Hkrati pa uredba prinaša možnost, da zmanjšamo stroške odvoza smeti in se celo izognemo kazni. Biološki odpadki niso smeti, zato ne sodjo na odlagališče (na odlagališču nimajo kaj početi). Namesto, da bi postali kakovosten kompost, na odlagališču povzročajo vrsto težav - med drugim so soodgovorni za nastajanje deponjskega (toplogredne-ga) plina in umazanih izcednih vod. Ločeno zbiranje bioloških odpadkov v zabojnikih za biološke odpadke ne razbremenjuje samo odlagališč odpadkov, ampak tudi sive in črne posode, namenjene mešanim komunalnim odpadkom iz gospodinjstev. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom, z namenom, da se kompost tudi uporabi na tem vrtu. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na voljo vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika v razdalji najmanj 5 m od sosednjih stanovanj- skih stavb ali javnih površin, kompostnik pa je zastrt ali izdelan tako, da odpadki, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih niso vidni. _ ^H-i-'- r Nepravilno kompostiranje na prostem pa ga lahko iz lesenih desk izdelate kar sami. V primeru nepravilnega ravnanja z biološkimi odpadki se lahko obrnete neposredno na Medobčinsko inšpekcjsko službo, 01/755 54 35. Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj - posameznik, ki ravna z nasprotju z določili odloka. [sa] Pravilno kompostiranje Ne pozabite, neprimeren kompostnik privablja živali, potepuške pse, mačke, podgane in različne žuželke ter bakterje. Zato si za zbiranje komposta nabavite enega izmed množice plastičnih kom-postnikov, ki jih ponujajo trgovci. Sicer Kaj sodi med biološke odpadke? * zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, ostanki vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja * olupki in ostanki sadja * kavna usedlina * kavni filtri in čajne vrečke * ne tekoči ostanki hrane (kosti, meso * jajčne lupine * pokvarjeni prehrambni izdelki (brez embalaže) * papirnate vrečke in robčki * rože * plevel * pokošena trava * stara zemlja lončnic * listje, razrezane veje Kaj ne sodi med biološke odpadke? * plastične in kovinske embalaže živil * papirnate plenice * olja in maščobe * cigaretni ogorki JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. na Dnevu borovnic Borovnica, 23. julja - Sodelovali smo na prireditvi Dan borovnic, kjer smo se želeli približati našim uporabnikom in jim predstaviti dejavnosti, ki jih izvajamo na komunalnem podjetju (odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, oskrba s pitno vodo, oskrba s plinom, javne površine in javna razsvetljava, pokopališka dejavnosti). Na stojnici je potekala nagradna igra Komunalni vedež. Izmed 122 oddanih nagradnih kuponov so srečni izžrebanci: 1 x kompostnik: Tjaša Debevec 1 x tris zabojnikov: Marko Lipuš 3 x majica: Sebastjan Poglajen, Marja Štuhec, Tatjana Trofenik 3 x bio vrečka: Mateja Kralj, Angelca Verhovec, Mirica Lah Utrinek iz prireditve Dan borovnic, na kateri smo izpeljali nagradno igro Komunalni vedež. 5 x otroška didaktična igra: Anita Hribar, Primož Ivančič, Frančiška Jereb, Emil Ajtnik, Ema Goričan 5 x stiskalnica: Karolina Nagode, Damjan Debevec, Erik Hiti, Janja Garvas Hočevar, Franc Marinšek. Dnevi Kneippa v Uberlingenu V junju, natančneje od 23. do 26. ju-nja, je bila skupina aktivnih članov iz Slovenje na Aktivnih dnevih Kneippa v Nemčji. Povabljeni iz vse Evrope in tudi sveta ter iz Slovenje so se v tistih dneh zbrali v kraju Uberlingen, kjer so preživeli izredno lepe in prjetne dni. Iz Slovenje so se jih udeležile članice in predsednica mariborkega društva z najdaljšim stažem članstva. Lepo vreme in množica gostoljubnih ljudi so jih navdušili. Dnevov Kneippa se je udeležilo rekordno število članov in obiskovalcev, 3830, z vsega sveta. Med drugim se je izpolnil del ideje o združenju mladih, saj jih je bilo 300. To potrjuje besede predsednice Svetovnega združenja Marion Casters - Merk. Posebno doživetje je bilo, ko je v Bo-densko jezero bosih nog zakorakalo 1324 Knajpovih privržencev pri 16 stopinjah Celzja. Ta dogodek je bil nejodmevnejši med mnogimi drugimi zanimivimi. Ob tej priložnosti so se v mariborskem društvu dogovarjali, da bo leta 2013 tako srečanje v Mariboru. Ideja je, naj bi organizirali več malih društev po Slovenji. Pri vodenju bodo pomagali usposobljeni ljudje iz Nemčje. Ta društva naj bi skrbela za zdrav naraven način življenja ne glede na veroizpoved in politično prepričanje. Vključilo naj bi čim več mladih ljudi z dobrimi idejami. Pomembno je, da ljudje, ki željo skrbeti za svoj zdrav način življenja, naj bodo nosilni člani in naj s svojim prepričanjem privabjo v društva tudi druge. Več informacj in ustreznih odgovorov lahko dobite na e-naslovu: stefani-japremzl@yahoo.com Stefan^a Premzl, predsednica Društva Kneipp Maribor 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cenjene bralke in bralci! Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis je na svoji zadnji seji (4. jul^a) sprejela novo programsko zasnovo časopisa, ki bo začela veljati z naslednjo, 385., številko. Bistvo nove programske zasnove je predvsem omejitev dolžine člankov in s tem celotnega obsega časopisa. Razlog za takšno odločitev je omogočanje večje preglednosti časopisa in obenem zmanjševanje stroškov. Po novem morajo biti nenaročeni članki dolgi pol tipkane strani A4. Vsaka javna inštituc^a, zavod ali javno lokalno podjetje v časopisu ima pravico do lastnih vsebin v velikosti tipkane strani A4. Društva širšega pomena (imajo več kot 500 članov) so upravičena do dveh tipkanih strani A4. Novo programsko zasnovo objavljamo v celoti. Za razumevanje se vam zahvaljujemo. Uredništvo Našega časopisa in Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis 1. Splošne določbe Medobčinsko glasilo Naš časopis temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informac^ in odprtosti za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine. Temeljno poslanstvo glasila je informiranje javnosti o pomembnih vsebinah in dogodkih v lokalnem okolju, kjer je sedež izdajatelja in vseh občinah soizdajateljicah ter o hotenjih in interesih prebivalcev teh občin. Glasilo prek različnih zvrsti novinarskega poročanja (poročila, intervjuji, komentarji, izjave ipd.) opravlja nalogo osrednjega informatorja o življenju in delu v občini izdajateljici in vseh občinah so-izdajateljicah. Objavlja objektivne in celovite informac^e o vseh področjih življenja in dela v omenjenih občinah, obenem pa je tudi javna demokratična tribuna prebivalcev teh občin. Glasilo mora spodbujati javni dialog, zato mora biti odprto za različna mnenja, odzive, komentarje, prepričanja bralk in bralcev. V njem zato lahko prispevke, pod pogojem skladnosti s kodeksom novinarske etike ter skladnosti s programsko zasnovo glasila, objavljajo tudi vse občanke in občani, društva, javni zavodi itn. Naš časopis mora obdržati ugled, ki si ga je pridobil med sorodnimi časopisi, med katerim nedvomno sodi v sam vrh. 2. Izdajatelj in organizac^ska struktura Izdajatelj Našega časopisa je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice so Občina Borovnica, Občina Horjul, Občina Dobrova - Polhov Gradec in Občina Log - Dragomer. Občinski svet občine Vrhnika imenuje v Komi-s^o za izdajanje glasila Naš časopis (funkc^a upravljanja) tri člane. Preostale občine imajo v organizac^ski strukturi vlogo soizdajateljic (formalno tudi funkc^a upravljanja) in imenujejo v prej omenjeno komis^o po dva člana. Odgovornega urednika glasila predlaga Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis, potrdi pa ga občinski svet. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ima v organizac^ski strukturi vlogo izdajatelja oz. izvajalsko funkc^o. Poslovni proces (organizac^ski vidik) pri izdaji glasila v okviru Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika izvaja »sodelavec občinskega glasila«. 3. Izhajanje Glasilo Naš časopis je tiskana publikac^a, ki jo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občinah Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer. Praviloma izhaja enajstkrat na leto, zadnji ponedeljek v mesecu. Jul^a Naš časopis ne izide. Izjemoma lahko na leto izide tudi več številk glasila. Naklada znaša 13 500 izvodov. 4. Obseg Časopis izhaja v obsegu do 64 strani, na formatu 318 x 455 mm (+/- 10 %). Časopis se tiska na 45-gramski papir ali po kakovosti primerljiv papir. 5. Struktura Okvirna struktura Našega časopisa: a) Prva stran Prva stran vsebuje zgoraj pasice z napovedmi vsebin, uvodnik in krajše napovedi besedil s fotografijami. Na prvi strani je mogoče objaviti tudi vabila in manjša oglasna sporočila. b) Občinske strani Občinske strani prinašajo lokalne novice, ki so nastale bodisi izpod peresa dopisnikov bodisi članov društev ali drugih posameznikov. Namenjene so poročanju o aktualnem političnem, gospodarskem in družbenem dogajanju. Na občinskih straneh lahko z omejenim številom znakov dopisujejo tudi stranke, ki so zastopa- ne v občinskem svetu občine in posamezniki v okviru pisem bralcev. c) Skupne strani Skupne strani obravnavajo splošne teme, ki bodisi niso teritorialno vezane bodisi zajemajo več občin. d) Šport Športne strani so namenjene predstavitvi športnih aktivnosti društev in organizac^, ne glede, iz katere občine prihajajo. Izjemoma lahko športni dogodek najde svoje mesto tudi med »občinskimi stranmi«. e) Kultura Kulturne strani so namenjene predstavitvi kulturnih aktivnosti društev in organiza-c^, ne glede iz katere občine prihajajo. Izjemoma lahko kulturni dogodek najde svoje mesto tudi med »občinskimi stranmi«. f) Oglasi, zahvale in razvedrilo Zadnje strani časopisa so namenjene oglasom, zahvalam in razvedrilu. Oglasna sporočila so mogoča tudi na drugih straneh časopisa. 6. Urejanje in dopisovanje Uredništvo, urednik in dopisniki so v okviru vsebinske zasnove in v skladu s temeljnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni. Prepovedano je z razširjanjem med^skih oziroma oglaševalskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. 7. Dopisniki Praviloma ima vsaka občina svojega dopisnika. Ta je dolžan obiskovati prireditve, ki jih organizira občina, slednja pa ga mora o njih predhodno obvestiti. Dopisnika izbira uredništvo, predlog zanj lahko poda vsak, tudi kandidat sam. Uredništvo je pri izbiri avtonomno. Z vsakim izbranim podpiše pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere se zaveže k spoštovanju novinarskega kodeksa. V primeru pristranskega pisanja mora urednik tovrstno besedilo popraviti oziroma ukrepati skladno z uredniško politiko. 8. Razreševanje nesoglas^ Način razreševanja morebitnih nesoglas^ med izdajateljem in uredništvom oziroma dopisnikom poteka v uredništvu, v skrajnem primeru lahko primer obravnava tudi Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis. 9. Vsebina Ena od temeljnih usmeritev Našega časopisa je, naj ga pišejo bralci, pri čemer pa je urednikova naloga, da z ustrezno selekc^o in pogovorom z avtorji prispevkov doseže, da prispevki ustrezajo programski zasnovi časopisa. Urednik mora s svojimi sodelavci poskrbeti tudi za strokovne članke, ki jih navadno ne najdemo v prispevkih bralcev. Na tak način skupaj s pogodbenimi dopisniki vsebinsko nadgrajujejo kakovost vsebine časopisa. Prispevki ne smejo biti žaljivi, krivični ali namerno navajati napačnih dejstev. Naš časopis tudi ne sme postati poligon za medsebojna osebna obračunavanja. Avtorji člankov se morajo podpisati s polnim imenom in priimkom. 10. Omejitev dolžine člankov Nenaročeni članki morajo biti praviloma dolgi pol tipkane strani A4 - približno 2100 znakov s presledki. (velikost črk: 12, enojni medvrstič-ni razmik). Za članke, ki bodo daljši, si uredništvo pridružuje pravico do krajšanja. Vsaka javna inštituc^a, zavod ali javno lokalno podjetje v časopisu ima pravice do lastnih vsebin v velikosti tipkane strani A4 - približno 4200 znakov s presledki (medvrstični razmik 1, velikost črk 12), v dogovoru z uredništvom tudi več. Društva širšega pomena (imajo več kot 500 članov) so upravičena do dveh tipkanih strani A4 - približno 8400 znakov s presledki (med-vrstični razmik 1, velikost črk 12). 11. Redakc^a Prispevki, ki prispejo na uredništvo po zaključeni redakc^i, niso upravičeni do objave, razen če se uredništvo ne odloči drugače. 12. Osnovnošolski in vrtčevski prispevki Urednikova naloga je, da do njih zavzame kritično distanco po kakovostni in količinski strani, saj Naš časopis ni šolsko glasilo. Vrhunski dosežki učencev lahko najdejo svoj prostor v prilogi Konec. 13. Pisma bralcev Vsak občan ima pravico do objave »pisma bralcev« dokler ni njegovo pisanje žaljivo ali kako drugače v nasprotju z uredniško politiko časopisa. Pismo bralcev mora biti podpisano s polnim naslovom avtorja, vključno s telefonsko številko. Urednikova naloga je, da preveri resničnost avtorja prispevka. Pisma bralcev so omejena na pol tipkane strani A4 (razmik 1, velikost črk 12). Ob večkratnih (to je več kot dvakrat) medsebojnih dopisovanjih avtorjev, si uredništvo pridružuje pravico, da medsebojno obtoževanje prekine na način, da prispevkov ne objavlja več. 14. Nadaljevalni članki Uredništvo daljših člankov, ki bi se nadaljevali v več številkah, praviloma ne objavlja. Še po-sebnoj ne, če geografsko ali kako drugače niso vezani na občine, ki sodelujejo pri Našem časopisu. 15. Kolumne Pravico do kolumne imajo le župani in člani državnega zbora, če imajo stalno prebivališče v kateri od občin, ki je soizdajateljica Našega časopisa. Ti imajo zraven kolumne tudi svojo fotografijo. Kolumna je omejena na dolžino tipkane strani A4 (velikost črk: 12, medvrstični razmik: 1). 16. Pravica do popravkov Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila. Popravek pomeni zanikanje oziroma popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu, s katerim je bila prizadeta pravica ali interes osebe. Objavo popravka lahko zahteva oseba, katere pravica ali interes sta bila prizadeta z objavo obvestila, na katerega se popravek nanaša (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Objava popravka se lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je upravičenec izvedel za objavo, vendar najpozneje v treh mesecih po objavi obvestila. Objava popravka se zahteva pisno. Zahteva za objavo popravka mora biti podpisana s strani upravičenca. Iz zahteve za objavo popravka mora biti jasno razvidno, da gre za popravek. V zahtevi za objavo popravka mora biti navedeno obvestilo, na katero se nanaša popravek, in datum objave obvestila, na katerega se popravek nanaša. Zahteva za objavo popravka mora navesti tudi naslov popravka. V primeru, da naslov popravka ni naveden oziroma iz vsebine ni razviden, ga po lastni presoji določi odgovorni urednik. Odgovorni urednik lahko zavrne zahtevo za objavo popravka v naslednjih primerih: - če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje oseba, ki zahteva objavo popravka; - če zahtevani popravek ne navaja dejstev, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene neresnične ali napačne navedbe; - če zahtevani popravek poleg dejstev, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene navedbe, navaja tudi druge navedbe, upravičenec pa po predhodnem pozivu ne spremeni vsebine popravka tako, da navaja zgolj dejstva, s katerimi se zanika ali popravlja objavljene navedbe; - če bi bila objava popravka protipravna; - če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se zahteva objava popravka oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša zahteva za objavo popravka; - če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima popravek, o katerem že teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve objave ali zaradi neustreznosti njegove objave. - če je mogoče, naj uredništvo še v isti številki pridobi nasprotno mnenje k pismu bralcev. 17. Oglaševanje Glede na to, da je pomemben finančni vir Našega časopisa oglaševanje, mora uredniška politika oglaševanje ohraniti. Ohranja ga tako, da Naš časopis ostane za naročnike oglasov zanimiv. Ob tem mora uredniška usmeritev upoštevati predpise na tem področju in skrbeti za avtonomno podobo časopisa ter mero dobrega okusa. Praviloma so oglaševanju v Našem časopisu namenjene zadnje strani, po želji naročnika pa tudi drugje. Naš časopis lahko nameni oglaševanju največ % svoje vsebine. Poslovna dejavnost gospodarskih subjektov se v časopisu lahko oglašujejo samo proti plačilu in po ceniku, ki ga na predlog uredništva sprejme Komis^a za izdajanje glasila Naš časopis. Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglaševalski vsebini je odgovoren naročnik oziroma oglaševalec, za skladnost oglaševalske vsebine s tem zakonom in z vsebinsko zasnovo med^a pa izdajatelj. Naročnik oglaševalske vsebine ne sme posegati v uredniško neodvisnost med^a. Društva in druge prostovoljne organizac^e, ki imajo sedež v občinah soizdajateljicah, imajo pravico do enega brezplačnega oglasa oziroma obvestila v velikosti približno 140 x 100 mm. Ob republiških volitvah in referendumih se obseg brezplačnega prostora poveča na % časopisne strani, ob lokalnih volitvah pa na % strani. Uredništvo prekoračitev brezplačnega obsega zaračuna po sprejetem ceniku za oglaševanje. 18. Stroški izhajanja Našega časopisa Glasilo je z vidika poslovnega procesa zasnovano nepridobitno. Izdajanje glasila financirajo občina ustanoviteljica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in občine soizdajateljice glasila na podlagi izračunanega stroška izdaje posameznega izvoda časopisa in števila izvodov, ki se jih v posamezni občini razdeli oz. števila gospodinjstev v posamezni občini. Med stroške izdajanja uvrščamo stroške urednika, novinarjev, priprave besedil, lektoriranja, trženja oglasov, sestave križanke, nagradne križanke, tiska in oblikovanja časopisa, plače sodelavca Našega časopisa ter druge materialne stroške. Stroške poravnajo občine soizdaja-teljice, ki v ta namen z izdajateljem podpišejo Dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izdajanju Našega časopisa. Višina nagrade za avtorske honorarje in lektoriranje je opredeljena v podjemni pogodbi, ki jo s podjemnikom (prevzemnikom dela) kot naročnik podpiše izdajatelj. 19. Sprememba ali dopolnitev programske zasnove Za spremembe ali dopolnitve programske zasnove Našega časopisa je potrebno soglasje Ko-mis^e za izdajanje glasila Naš časopis. 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 T Oaia Re^EMbtGiiUi ^^^ " ^^^ NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) y Mokra poletja škodno cvetovom Čeprav se zdi, da mnoge rastline potrebujejo vlago, pa močnega dežja ne prenesejo preveč, vsaj ne njihovi cvetovi. To velja za rastline z velikimi cvetovi, ki imajo mnogo cvetnih lističev in se vanje lovi voda, tudi večina drugih po navadi ni lepša po močnem dežju. Veliki cvetovi zaradi teže padejo na tla in z njihovo lepoto je tako kmalu konec. Mnoge rastline, ki izvirajo iz toplejših predelov, imajo raje vodo v zemlji kot na cvetovih, ne prenesejo pa zastajajoče vode na površini prsti. Če hočemo rastline ohraniti lepe, morajo biti pod streho na okenskih policah, zaščitenih terasah ali balkonih, ki so dovolj pod napuščem. Tam lepše uspevajo. Ker pa je poleti tudi v notranjosti manj dežja, smo mnoge takšne rastline začeli že dolgo tega nazaj uporabljati kot balkonske rastline. Takšne med njimi so pelargonje, petunje, moljevke in še mnoge druge. Pelargon^e {Pelargonium) z več kot 250 vrstami, ki sodjo v družino krvomočnic (Geraniaceae), izvirajo večinoma iz Južne Afrike, nekaj vrst je iz Severne Afrike in še iz prednje Azje. So grmi do polgrmi, ki jih lahko prezimujemo na malo ogrevanem prostoru z dovolj svetlobe. Zdržjo tudi bistveno slabše razmere, skoraj v popolnem pomanjkanju svetlobe, le spomladi je njihov videz bolj klavrn. V takšnih razmerah moramo biti z zalivanjem zelo skopi. Zlahka delamo iz njih potaknjence, pozno poleti ali v pozni zimi v rastlinjakih, in rastline na polnem soncu cvetjo že tisto leto. Več sonca kot je, bolj rastline cvetjo, če imajo le dovolj hranil in vode. Tedaj, ko je vroče, jih zalivamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, ali pa obilno zvečer ali zjutraj in cvetenje je obilno do pozne jeseni. Mokra poletja zanje niso dobra, zalivanje omejimo, tedaj lepo cvetjo le pod napušči. Tudi bolezni se jih tedaj raje lotjo. Močan dež njihove cvetove zelo hitro uniči. Petun^e (Petunia), ki so doma iz Brazilije in Argentine in jih je desetkrat manj kot prej omenjenih pelargonj, sodjo med raz-hudnikovke (Solanaceae). Njihovi cvetovi so sicer res podobni krompirjevim, le da so bistveno večji. Za petunje je z razliko od pelargonj vedno veljalo, da so to rastline, ki dobro uspevajo na okenskih policah ali pokritih balkonih, na odprtem se jim vsaj v loncih ali koritih ni prav nič dobro godilo. Vendar za razliko od lončnic na gredah, različne sorte petunj prav dobro preživljajo poletja tudi povsem na odprtem. Uspevajo in lepo cvetjo, vendar pa je njihovo cvetenje lepo le takrat, ko niso izpostavljene močnemu dežju. Po močnih nalivih je njihova podoba kaj klavrna. Ker pa hitro razvjejo nove cvetove, se le-ti, če si nalivi ne sledjo drug za drugim, dokaj ^ i- > " ■ " hitro opomorejo. Slabše pa jo odnesejo že ob manjših sodrah, kaj šele toči, ko jim po navadi ni več mogoče pomagati. So preveč nežne rastline. Za obilno cvetenje potrebujejo dovolj hranil in vode in potem z njimi ne bo težav do prvih slan. Res pa je, da se s hladnejšimi nočmi in veliko dežja njihova doba lepega cvetenja konča bistveno prej. Ob toplih in suhih jesenskih dneh pa se tudi lahko zavleče. Potreba po soncu in hranilih Tisti, ki imate nekoliko manj balkonskih korit ali pa ste balkonske rastline posadili v okrasne lonce na terasah in balkonih, za dognojevanje uporabite priročno gnojilo v obliki šumeče tablete Plantella Tabs. Ena tableta za en liter vode, zelo preprosto in učinkovito. Za večje zasaditve, lahko tudi v okrasne gredice, uporabimo visokoka- kovostno tekoče gnojilo, ki je obogatemo z enajstimi vitamini in izvlečki morskih alg za bujnejše cvetenje - Plantella cvet. Priporočljivo je, da ob prvem pojavu uši kar vse rastline redno škropimo proti ušem, ki se pojavljajo tako rekoč na vseh rastlinah. Za njihovo zatiranje uporabljamo pripravek na osnovi naravnega piretrina - bio plantella kenyatox verde. Če pa kljub vsemu vaše rastline niso takšne, kot bi želeli, ali če rastline poškoduje hujši naliv, toča ali veter, jih obrežimo do zdravih delov. Zemljo zrahljamo, nato pa rastline poškropimo z naravnim vitaminskim kompleksom in vzpodbujeval-cem za vitalno rast, ki na popolnoma naraven način pospešuje rast in razvoj rastlin v stresnih razmerah, bio plantella vita. Ko se nanos posuši, jih zavarujemo še z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice - Bio Plantella Natur-f. V tem času, konec julja in v avgustu, je optimalen čas za rezanje potaknjencev. Najprej je treba pripraviti susbstrat. Pri zelenih potaknjencih (verbena, pelargo-nja ...) mešamo tretjino plantella izbranih kremenčevih peskov, tretjino šote in tretjino plantella univerzalne vrtne zemlje. Priporočljivo je, da potaknjence za boljše ukoreni-njanje rahlo potisnemo (2 cm globoko) v pripravek za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon I. Strokovnjaki Kluba Gaia Nagradno vprašanje: Kateri klub in rev^a na Slovenskem se sistematično ukvarjata z izobraževanjem in svetovanjem ljubiteljem vrtov, cvetja in sadnih vrst? Trem srečnim izžrebancem, ki bodo na dopisnici na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne odgovore, bomo poslali praktične nagrade. Pridobivanje posluha za tuje jezike z Metodo Tomatis ® Lahko imate bogat besedni zaklad, vaše poznavanje slovnice je odlično, pa se še vedno težko sporazumevate v tujem jeziku. Ali pa se učenja tujega jezika preprosto ne lotite, ker menite, da za to niste nadarjeni. To je morda zato, ker ste nekoč v preteklosti zaradi znanega ali neznanega razloga svoja ušesa zaprli pred tem jezikom. Sedaj vam lahko pomagamo z novim pristopom in tako čas, potreben za učenje tujega jezika, skrajšamo za polovico. V letošnjem šolskem letu bomo namreč poučevanje tujih jezikov v jezikovni šoli Candor - Dominko obogatili z novo metodo. Učenje v alfa stanju za hitrejše pridobivanje besednega zaklada ter nevrolingvistično programiranje za učinkovito aktivno učenje bomo nadgradili z Metodo Tomatis ®, ki je v svetu dobro preizkušen sistem za treniranje sluha. S to metodo so si do znanja tujih jezikov po vsem svetu pomagali že številni vseh mogočih poklicev. Posebno je priljubljena med igralci, ki se morajo včasih prav na hitro pripraviti na vlogo v tujejezičnem filmu. Med njimi je znani francoski igralec Gerard Depardieu. Posluh z Metodo Tomatis ® pa si je med drugimi izostril tudi angleški pevec Sting. Avtor metode je dr. Alfred Tomatis (1920-2001), francoski otori-nolaringolog, zdravnik, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju glasu in sluha. V svoji dolgi karieri je za francosko ministrstvo za letalstvo in pomorstvo ter ministrstvo za delo opravil na tisoče pregledov oseb, ki so utrpele poklicno okvaro sluha. Ugotovil je, da so obenem vsi imeli tudi težave z govorom. Hkrati je dr. Tomatis delal z opernimi pevci, ki so se v svoji karieri naenkrat srečali s težavami z glasom. Vsi pevci so imeli tudi težave s sluhom. Tako je ugotovil, da sta glas in sluh neločljivo povezana. Ustvaril je terapevtsko napravo in jo poimenoval elektronsko uho, svoja spoznanja pa je strnil v tako imenovani Tomatisov zakon, ki pravi: • grlo lahko ustvari samo tiste glasove, ki jih sliši uho; • če okvarjenemu ušesu povrnemo sposobnost, da ponovno pravilno sliši frekvence, ki jih je zaradi okvare slišal popačeno ali jih sploh ni slišal, bo to nemudoma in nezavedno spremenilo tudi glas, ki bo te iste frekvence sposoben poustvariti; • če sluh v določenem času redno vzpodbujamo z elektronskim ušesom, ga bomo za vedno spremenili; posledično pa tudi sposobnost tvorjenja glasu. Jeziki delujejo na različnih frekvenčnih poljih, lahko bi tudi rekli,da nismo vsi na isti frekvenci. Od najzgodnejše mladosti poslušamo in se sporazumevamo v tonih znotraj frekvenčnega polja, značilnega za materni jezik. Čeprav je človek sposoben dojeti glasove v frekvenčnem razponu od 20 do 20000 Hz, jih v resnici slišimo le v frekvenčnem območju, ki je značilno za naš materni jezik. V tem območju glasove analiziramo v lingvističnem pomenu. Vse druge glasove filtriramo oziroma jih dušimo. Tako lahko razumemo, zakaj italjanski ali francoski govorci tako težko govorjo angleško. Hz 125 250 500 1000 1500 2000 3000 4000 Horoskop za september Oven (21. 3. - 20. 4.) Nekaj časa se boste oklepali tistega, kar vam je varno in domače. Pozneje boste postali pogumnejši, podjetnejši in živahnejši. Ljubezen? Zabavno bo po 15. in morda boste zabredli v skušnjavo. Bik (21. 4. - 20. 5.) Umirjen, a ustvarjalen in konstruktiven mesec. Sonce v Devici vam obljublja dobro vitalnost in zdravje, Venera pa veliko zadovoljstev. Na splošno bo vseskozi najpomembnejša kariera. Dvojčka (21. 5. - 20. 6.) Najprej boste pogumno nadaljevali, kar ste že začeli, po 9. pa boste postali bolj praktični, delavni in skrbni zaradi Merkurja v Devici. V ljubezenskih odnosih bo sproščeno vzdušje v drugi polovici meseca. Rak (21. 6. - 22. 7.) Imeli boste nenavadno veliko energje, ki jo boste s pridom izkoriščali za nove delavne podvige, morda tudi za osvajanje in športne dejavnosti. V drugi polovici meseca polepšajte dom. Lev (23. 7. - 22. 8.) Polni sveže energje se boste pridno vrgli na delo, uspešni boste tudi pri zmenkarjah in študju. V drugi polovici meseca bo veliko priložnosti za druženje in zabavo. Devica (23. 8. - 22. 9.) Obilje romantike vam bo prinašala Venera. Sonce bo prispevalo vitalnost in samozavest, Merkur pa vam bo omogočil, da boste začeli novo poglavje v svojem življenju. Na splošno vaš najboljši mesec v letu! Tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Zahteven mesec bo. Pridni boste morali biti in ubogljivi. Ko bo vaša vladarica prestopila v Tehtnico, pa se bo pokazalo, kako čudovito bitje ste in ljudje se bodo priklanjali vaši simpatičnosti. Škorpion (24.10. - 22. 11.) Sonce in Venera bosta k vam privabljala prjetne ljudi - prjatelje, znance _ Tudi Mars vam bo dajal nadpovprečno veliko energije in poguma, kar vam bo omogočilo odličen začetek jesenske sezone. Strelec (23. 11. - 21. 12.) Naporen mesec! V službi boste morali pokazati, kaj znate, in tudi drugače dokazovati svoje sposobnosti. Pri vsem tem boste gotovo uspešni in čakajo vas številni sestanki. Ljubezen? Primanjkovalo vam bo časa. Kozorog (22. 12. - 20. 1.) Vpliv Marsa bo za vas stresen, zato poskušajte ohraniti mirno kri. Po drugi strani se boste lažje dogovarjali, imeli boste koristne dogovore in dobre zaveznike. Vodnar (21. 1. - 18. 2.) Srednje ugoden mesec. Poslovno boste uspešni, na področju financ pa pretjo težavice - če ne kar minus. V ljubezni več sreče po 15., ko bo Venera prehajala Tehtnico. Ribi (19. 2. - 20. 3.) Veliko sodelovanja vam kaže z drugimi in partnerskega sodelovanja. V ljubezni romantike ne bo, bo pa več dejanj. Drugače boste imeli veliko energije, zato boste delavni in uspešni. Poleg tega glasove filtriramo še na individualni ravni, kar je dodatna zapreka. Za to so lahko krivi različni vzroki, ki se jih včasih zavedamo, včasih pa delujejo na nezavedni ravni. Med njimi naj omenimo slabe učne izkušnje iz šole, negativen odnos našega okolja do jezika, ki se ga učimo, omejujoča prepričanja, ki smo jih lahko »podedovali« od staršev in podobno. Vse to lahko povzroči, da določenega jezika ne »slišimo« oziroma glasov ne moremo analizirati. Ker pa sta sluh in govor neločljivo povezana, tega jezika posledično ne moremo govoriti. Metoda Tomatis®, ki je v bistvu pedagoška metoda, saj naša ušesa nauči ponovno pravilno poslušati, si pomaga z napravo So- listen, različico elektronskega ušesa. Solisten trenira mišice notranjega ušesa in tako ponovno aktivira naše slušne mehanizme. Tečajnik posluša filtrirane zvoke, ki prihajajo po zraku skozi slušalke in po kosteh prek vibratorja na vrhu slušalk. Pri tem trenira mišice notranjega ušesa, ki se neprestano raztegujejo in kr-čjo. Možgani avditivni signal analizirajo dvakrat, saj je med obema signaloma (tistem, ki prihaja po zraku, in tistem, ki prihaja po kosteh) časovni premor. Sčasoma začnejo možgani signal pričakovati in tako postanejo bolj pozorni. Metoda Tomatis® pa se ne omejuje zgolj na učenje tujih jezikov. V začetku je bila to metoda za treniranje posluha (za igralce in glasbenike), zelo uspešna je za premagovanje učnih težav, kot je na primer disleksja, za pomoč pri motnjah pozornosti, pri premagovanju stresa, kronične utrujenosti, težavah s komu-nikacjo in oteženih medosebnih odnosih. Na različnih področjih delujejo svetovalci, ki so specializirani za izbrano področje. V izobraževalnem centru Candor - Dominko bomo že v prihodnjem letu poleg jezikovnih tečajev po Metodi Tomatis ® naše delovanje razširili še na nekatera druga področja aplikacje te metode. Njeno uspešnost dokazujejo številne raziskave, ki jih izvajajo po vsem svetu. Več o tem si lahko preberete na strani www.tomatis.com Vse, ki bi se v prihajajoči jeseni radi učili tujih jezikov ali se udeležili katerega naših seminarjev iz komunikac^e, vodenja ali osebnostne rasti, vabim, da se oglasite pri nas na Mirju 1 v Ljubljani, ali da nas pokličete po telefonu 01 422 33 20. Z veseljem se bomo pogovorili z vami in vam svetovali, kako najhitreje do znanja in kako pri tem še uživati in se zabavati. Mirjam Dominko, prof., INLPTA Trainer, INLPTA Master Coach, Tomatis® Practitioner direktorica podjetja Candor - Dominko 46 NAŠ ČASOPIS Kultura 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjada '11 16. gledališki festival - Vrhnika z okolico, od 4. do 11. septembra 2011 Nedelja, 4. 9., ob 20.00 - dvorišče kluba Zakon, Vrhnika: Tomaž Lapajne: Milena Zupančič v tej predstavi ne igra /ulična predstava valo na Mars, da je Jose Armando še vedno do ušes zaljubljen v Esmeraldo in zares začutimo Bamb^evo žalost, ko mu umre mamica, ter bolečino udarcev, ki Rockyju z vsakim zadetkom še bolj zmaličijo obraz. Veste v čem je trik? V zvočni kulisi. Goran Završnik in Juš Milčinski iz KD Priden možic se v improvizacij ski miniaturki Sa-und! poigravata prav s tem - z zvoki, glasbo, šumi in ptičjim petjem. Vsak zvok bo navdih za naslednji prizor, temelje predstave pa bodo s svojimi predlogi postavili gledalci. Predstava je namreč popolnoma improvizirana! Torek, 6.9., ob 18.00 - dvorišče kluba Zakon, Vrhnika: Gledališče Unikat: Od kod si, kruhek? /otroška predstava Nova uprizoritev klasične slovenske zgodbe o lepi Vidi se zalomi, ker Milena Zupančič ne pride na predstavo. Pa tudi drugih igralcev ni. Lahko spektakel odigra ubogi Mihael, ki je sicer le biljeter? Ponedeljek, 5. 9., ob 20.00 -klub Zakon, Vrhnika: KD Priden možic: Saund! /im-provizac^ska miniaturka zdrave Mar^e in en oče naš /koncertna pripoved Tri zdrave Mar^e in en oče naš so nastale s sodelovanjem priznanih glasbenikov, Polone Janežič, Boštjana Narata in Vesne Zornik (vsi tr^e člani skupine Katalena), pripovedo-valk Ane Duša in Špele Frlic ter režiserja Mareta Bulca, ki se je med drugim podpisal tudi pod gledališko uspešnico Čefurji raus! Dogodek, ki se giblje med pripovedjo, koncertom in gledališko predstavo, je prva stalna produkc^a Pripovedovalskega Varieteja. Četrtek, 8. 9., ob 20.00 - dvorišče kluba Zakon, Vrhnika: Ježa na mantah vs. Najini nosovi /ekshibic^ska improtek-ma improvizatorji s pomočjo predlogov občinstva pomerili med sabo in zaigrali različne žanre, prostore, osebe ... vic, Aleš Novak, Uroš Kuzman /stand-up komed^a Sobota, 10. 9., ob 21.30 -Sodniški trg, Vrhnika: Orlek /koncert Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slove-n^e. Njihova glasba je izvirna mešanica rokenrola, nekakšen folk-pank-polka-rok. Pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rokovske po- stave obsega še pihalno sekc^o in harmoniko, pa jih uvršča v etnofolk glasbo. Nedelja, 11. 9., ob 20.00 MKD Arter^a, Borovnica: Obi Vič Kenobi vs. Improtent- ni /pr^ateljska improtekma VSTOP na vse prireditve v sklopu Cankarjade JE PROST! Ker imajo nekatera notranja prizorišča omejeno zmogljivost, vam svetujemo, da si pravočasno zagotovite svoje mesto na prireditvah. Zadnji večer Cankarjade se bo končal s pr^ateljsko improtek-mo med skupinama Obi Vič Kenobi in Improtentni. Prek kratkih improdisciplin se bodo V primeru dežja bodo zunanje predstave in koncert v klubu Zakon, petkov stand-up nastop pa v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Info: program_kvs@yahoo.com. Več informac^ in morebitne spremembe: www.cankarjada.si. Ste se kdaj spraševali, zakaj se nas filmi včasih bolj dotaknejo kot resnično življenje? Dogajanje na velikem platnu nas prilepi na stol in v tistem trenutku res verjamemo, da bo konec sveta, da je človeštvo res poto- V predstavi Od kod si, kruhek? deklica Ana najde v žemljici zlat prstan. Kdo ga je izgubil? Lažnivi trgovec? Morda prijazni pek? Ana obišče še mlinarja in kmeta, pri tem pa se kot za šalo nauči, kako nastane kruh. Muzikal se v hitrih ritmih in skupnem petju z otroki srečno konča v 35 minutah. Sreda, 7. 9., ob 20.00 - klub Zakon, Vrhnika: Pripovedovalski Variete: Tri Na prvem improvečeru letošnje Cankarjade se bosta skupini Ježa na mantah iz Ljubljane in Najini nosovi iz Kranja pomerili v improdisciplinah v ekshibic^ski tekmi. Skupini sta si letos že zrli iz oči v oči na polfinalni tekmi Improgoj-nice, tokrat pa se bo dvoboj nadaljeval na drugem terenu. Imate glavo polno idej in ne veste, kaj bi delali? Improvečer ni improvečer brez gledalcev in njihovih predlogov, zato pridite tudi vi! Petek, 9. 9., ob 20.00 -Sodniški trg, Vrhnika: Tin Vodopivec, Perica Jerko- Poletje na Vrhniki Vrhnika, 23. jul^, 5., 12., 19. in 26. avgust - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je tudi letos poskrbel za pregon poletnega mrtvila iz Vrhnike. Kar pet petkov zaporedoma je pripravil zabavni program na prostem, večinoma v Parku samostojnosti. pravljičarka Zlata iz Cankarjeve knjižnice in vrhniški hip hoperji - Mulac, Emkej, Doša, NL&Kržo. Naslednjo predstavo teden dni kasneje je v Parku samo-stojnosfi zopet božalo toplo večerno poletno sonce. Otroci so se zamotili v ustvarjalni delavnici, kasneje pa so bili skupaj s starši priča zanimivim akrobacijam na tkanini v izvedbi edine Slovenke, ki je končala francosko cirkuško akadem^o. Večer je s koncertom^ sklenila domačinka Simona Černetič oziroma Aynee. Če so dosedanje predstave zaznamovali artistični nastopi, je bilo 19. avgusta nekoliko drugače. Ta petek se je zabavi predala Stara cesta, kjer so gostinci poskrbeli za živo glasbo. Glede na pester izbor glasbenih izvajalcev je zagotovo vsakdo našel nekaj za svoj okus. Redakc^a Našega časopisa se je zaključila že davno pred 26. avgustom, ko je bila napovedana še zadnja prireditev V okviru Poletja na Vrhniki, Avstralec Gavin Hay žonglira na eni nogi na trimetrskem drogu. zato ne moremo poročati z ljičarko Zlato, cirkuški žur za nje. Organizator je za zadnji otroke in odrasle ter na koncu poletni petek napovedal po- še latino večer z vrhniškim tovanje v svet pravljic s prav- Big Bendom.(gt) Aglaja, belg^ska plesna skupina Na prvi prireditvi, 23. jul^a, se je Vrhniki predstavila Aglaja, belg^ska plesna skupina, ki slovi po izjemnih plesnih koreografijah z zastavami. Njihov nastop je temeljil na eleganci, gracioznosti in lepoti, velik pečat so predstavi dali tudi atraktivni kostumi. Prireditev naj bi potekala na prostem, a so jo zaradi dežja prestavili v športno dvorano pri Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika. Drugo predstavo v okviru Poletja na Vrhniki je prav tako »začinil« tujec, sicer že znanec vrhniške publike, Avstralec Gavin Hay. Pokazal je svoje žonglerske vragol^e, med drugim tudi na eni nogi na trimetrskem drogu. Ta dan so program popestrile še plesno nav^aška skupina Žabice, Pravljičarka Zlata iz Cankarjeve knjižnice ima vedno veliko poslušalcev. Ustvarjalne delavnice za najmlajše. 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 47 Po sledeh slovanske Kocljeve spodnje Panon^e V dneh 28. in 29. maja smo z Muzejskim društvom Vrhnika obiskali kraje ob reki Zali na Madžarskem, kraje, povezane z našo najstarejšo zgodovino, z zgodovino panonskih Slovanov. Najprej smo si v Zalaegersze- slovenska poimenovanja za stvari, vali istih pravic in bi ne pisali knjig Dušica Kunaver in Maryna Bilash HUD Karel Barjanski je gostil Dušico Kunaver Na nedavnem Dnevu borovnic se je predstavilo tudi borovniško društvo HUD Karel Barjanski. Pod njegovim- okriljem-deluje več sekcij, v katerih prevladujejo različne umetniške dejavnosti, svetlo in pomembno vlogo pa igrata tudi druženje in pozitivna naravnanost do okolja, predvsem. našega Barja. Na Dnevu borovnic so dejavnosti, ki jih goji društvo, obogatili tudi gostje. Ena izmed njih je bila profesorica angleščine in ruščine v pokoju ter zbirateljica etnološkega gradiva in ljudskega izročila Dušica Kunaver. V več kot uro trajajočem programu nam je spregovorila o svojem delu, ki je posvečeno predvsem ohranjanju ljudske dediščine in učenju jezikov. Težko je prešteti vse njene publika-c^e in druge pisne prispevke s področja ljudskega izročila, pa tudi jezikoslovja. Še posebno je znana njena mavrična metoda, ki poskrbi za učinkovito učenje tujih jezikov. V zadnjem obdobju pa se je posvetila tudi slovnici ruskega jezika in z direktorico jezikovne šole Linguarus Maryno Bilash sta pripravili učno gradivo z naslovom Ruščina po mavrični bližnjici. »Jezik je najstarejši in najpopolnejši mehanizem vsakega naroda. Njegova naravna logika je jasna in preprosta. Ob učenju tujega jezika moramo najti pot do te osnovne, preproste logike, na kateri je grajen vsak jezik in izhajati moramo vedno iz svojega domačega jezika,« meni profesorica angleščine Dušica Kunaver, avtorica licence za metodo Angleščina po mavrični bližnjici. »Pouk tujega jezika je na šolah mnogo preveč »šolski«. Angleščina po mavrični bližnjici in Ruščina po mavrični lestvici poskušata dopolnjevati šolsko učenje, a ga tudi nekako »razšolati« in ga približati naravnemu učenju, s katerim se otrok nauči materinščine,« še pove. Do enakih ugotovitev kot profesorica angleščine je v svoji dolgoletni učni praksi prišla lastnica jezikovne šole Linguarus, predavateljica ruskega jezika Maryna Bilash, ki je pomagala pri organizac^i obiska Dušice Kunaver na Dnevu borovnic. Prav zato se je odločila, da bo »mavrično metodo« prenesla tudi na učenje ruskega jezika: »Pri svojem delu sem opazila, da učenci potrebujejo slovnico kot osnovno ogrodje za učenje. Zaradi tega menim, da je dobro, da jim slovnico predstavimo na kar se da enostaven način, tako, da si jo bodo zapomnili za vedno. Osnovo se nato nadgrajuje s konkretnimi besedili, katerih branje naj bi bilo za učence zanimivo in zabavno.« Plod sodelovanja Lingu-arusa in njegove direktorice Maryne Bilash s strokovnjakinjo za angleški jezik Dušico Kuna-ver je nedavni izid zbirke učnega gradiva Ruščina po mavrični lestvici. Učna kompleta, Preglednica temeljne ruske slovnice in knjižica Mavrične stopnice do ruščine, Mavrična formula in Mavrični pregovori iz zbirke Ruščina po mavrični lestvici, so namenjeni predavateljem, ki žel^o izboljšati kakovost predavanj, pa tudi učencem z željo po sistematizac^i svojega znanja. V prihodnjih mesecih bo jezikovna šola Linguarus v svojih prostorih organizirala seminarje, na katerih se bodo udeleženci lahko podrobneje seznanili z mavrično metodo učenja ruskega in angleškega jezika. Več informac^ o seminarjih in naročila učnega gradiva za učenje ruščine ali angleščine po mavrični metodi dobite na spletni strani www.linguarus.si po elektronski pošti na naslovu marina.bilash@-linguarus.si ali po telefonu na 01/ 232 98 92 in 051/ 340 856. Nastop Dušice Kunaver je občinstvo in tudi člane društva HUD Karel Barjanski tako navdušil, da so se odločili za ponovno srečanje z njo v jesenskih dneh. HUD Karel Barjanski smo si gu ogledali Vaški muzej Goeczeja, muzej na prostem (skansen), kjer je prikazana stara ljudska arhitektura v pokrajini Goeczej (Koče), ki leži ob slovensko-madžarski meji. Muzej so začeli postavljati v začetku druge polovice 20. stoletja, ko so nove ceste in redne prometne povezave prinesle hitre spremembe v to pokrajino, ki je dotlej živela v skoraj nedotaknjeni izolac^i. S slamo krite stare stavbe iz lesa in gline so skupaj z opremo in orodjem prestavili v muzejski predel, ki so ga izbrali blizu mestnega središča, ob mrtvem rokavu reke Zale. Madžari, takrat pastirsko ljudstvo, so se v Panonski nižini naselili v 10. stoletju. Že pred tem so prek Pano-n^e hodili na roparske pohode vse do Ital^e. Uporabljali so staro rimsko cesto, ki je vodila iz Panon^e čez Ptuj, Celje, Emono, Vrhniko, Logatec, Hrušico in Vipavsko do-hno. Od Vipavske dohne naprej so ki jih dotlej niso poznali. Mnoga so ostala v njihovem jeziku do danes, npr.: hiša, soba, ključ, mačka, golob, raca, pogača idr. Enaka ljudska arhitektura, kot smo jo videli v skansenu v Zala-egerszegu, je bila nekoč tudi tostran zdajšnje meje, v našem Pre-kmurju. Prav tako hišo, skedenj ali drugo - navadno že razpadajoče - poslopje najdemo tu še dandanes. Spomeniki nekdanjega ljudskega stavbarstva izginjajo tudi pri nas. Žal tovrstnega muzeja v Prekmurju nismo ustvarili. Naš naslednji cilj je bil Zalavar, kjer je bil v 9. stoletju Blatenski Ko-stel (Blatograd, Mosaburg), središče slovanske Spodnje Panon^e. Nače-loval ji je moravski knez Pribina in za njim njegov sin Kocelj. Pri Koclju v Blatenskem Kostelu sta se leta 867 na poti z Moravske v Rim ustavila sveta brata Ciril in Metod. Doma sta bila iz Soluna in sta znala slovanski tudi v slovanskem jeziku?« Papež je potrdil slovanske knjige in odobril slovansko bogoslužje. V Blaten-skem Kostelu je imel Metod nekaj časa tudi svoj sedež, ko ga je papež Hadr^an II. leta 869 imenoval za škofa. Na poti v Zalavar nas je na Spominski zgodovinski park opozorila ogromna stavba nenavadne oblike (čelade ali šotora), »Spomenik tisočletja«, postavljen leta 2010 ob tisočletnici ustanovitve županje Zala. Zgradili so ga ob vhodu v spominski park, na mestu, »kjer so pod zemljo« ruševine stanovanjskega stolpa prvega zalskega župana. V parku je kapela sv. Štefana, prvega madžarskega kralja, ki so jo postavili leta 1996 ob 1100. jubileju prihoda Madžarov v te kraje, in spomenik sv. Cirilu in Metodu z njunima kipoma, ki so ga leta 1985 postavili Bolgari. Predstavljene so še ruševine Pribinove cerkve, po- Slovanov. Zdaj pa je park vse bolj obdan z madžarskimi spomeniki. Z njimi brišejo sledi slovanske zgodovine pred prihodom Madžarov. Pot smo nadaljevali do mesteca Ke-stely z lepim baročnim dvorcem družine Festetics in nato do zdravilišča Hevis ob termalnem jezeru, ki je edinstvena naravna znamenitost v Evropi. Tam smo prenočili. Naslednji dan smo se odpeljali proti Blatnemu jezeru. Ustavili smo se na eni od madžarskih kmet^, kjer smo si ogledali predstavo madžarskih konjskih pastirjev. Konjski pastir (madžarsko csikos) je pomemben član vaške skupnosti. Skupina » čikošev« nam je predstavila spretnosti na konjih in pokanje z bičem, ki služi za usmerjanje konj na paši. Nato smo se odpeljali do polotoka Tihany, se sprehodili do cerkve z grobom madžarskega kralja Andreja I. (1046-1060), se fotografirali pred spomenikom, kjer je upodobljen s svojo ženo Anastaz^o, k^ev- Hiša v Vaškem muzeju Goecseja (foto: F. Dovč) šli proti zahodu po tako imenovani »ogrski cesti«. Pokrajine ob tej cesti so ob madžarskih vdorih največ trpele. Spomin na drzne in nevarne jezdece se je ohranil v ljudskem izročilu o »psoglavcih«. V drugi polovici 10. stoletja so Madžari sprejeli krščanstvo in se stalno naselili v redko poseljeni Panonski nižini. Od tamkajšnjega slovanskega prebivalstva so prevzeli načine obdelovanja polja, gradnjo bivališč in se naučili raznih obrti. Tako so prevzeli tudi jezik. Zato ju je bizantinski cesar Mihael III. na prošnjo moravskega kneza Rastislava poslal na Moravsko, da sta tam v domačem jeziku razlagala krščansko vero. V Rim sta šla zagovarjat slovansko bogoslužje, ki so mu nemški duhovniki nasprotovali. Konstantin je zagovarjal rabo slovanskega jezika pred visokimi rimskimi dostojanstveniki z besedami: »Ali ne s^e enako sonce na vse ljudi, zakaj bi bili dovoljeni samo tr^e jeziki, zakaj bi vsi ne uži- Dvanajstletni Geza v »čikoški« uniformi (foto: F. Dovč) svečene sv. Hadr^anu iz leta 855. V neposredni bližini, v predelu, imenovanem Receskut, pa so - skoraj nedostopni - ostanki Pribinove bazilike iz leta 840. Še pred dvema desetletjema je na prostoru Spominskega zgodovinskega parka dominiral spomenik sv. Cirilu in Metodu, utemeljiteljema slovanskega pismenstva, prvega slovanskega knjižnega jezika in slovanskega bogoslužja, ki je nekako simboliziral del davne, pomembne zgodovine Glagolski napis na spomeniku sv. Cirila in Metoda (foto: J. Žitko). (Takole smo ga prevedli: »Ogenj preizkuša zlato in srebro, a človek z umom loči laž od resnice.«) sko princeso. Uživali smo v čudovitem razgledu po Blatnem jezeru. Vračali smo se skozi turistični vrvež ob neskončni vrsti trgovinic s spominki. Med njimi ni manjkalo paprike v najrazličnejših oblikah, celo fasade hiš so bile ovešene z posušenimi rdečimi plodovi. S trajektom smo se pozno popoldne odpeljali na južno stran jezera, od koder smo krenili proti domu. Ekskurz^o je vodila gospa Milica Lovrenčič. M. Oblak Čarni Vabilo Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič -Lesno Brdo vabi v svoje vrste nove pevce in vse tiste, ki ste že prepevali v zboru, da se nam pridružite. Glasba ne pozna meja, ne razdvaja ljudi, ampak jih druži po vsem svetu. Naj bo tako tudi v našem zboru. Na vajah se srečujemo vsako sredo ob 20. uri v prostorih gasilskega doma na Drenovem Griču. Dodatne informac^e lahko dobite na telefonski številki 031 733 612. Pridite, veseli vas bomo. MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Ob jun^skem samostojnem koncertu mlade violinistke Petre Herič se zahvaljujemo naslednjim: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, županu MOL Zoranu Jankovicu, Brunarici Grič - Šentjošt, Cvetličarni Manca - Log, foto-grafinji Marjani Ojsteršek - Horjul, frizerskemu salonu Majda Lenček - Notranje Gorice in vsem drugim, ki so po svojih močeh prispevali k izvedbi koncerta. Družina Herič iz Dragomerja Avgust, 2011 Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabi na ogled razstave umetniške keramike z mednarodnih simpoz^ev V-OGLJE 2005 do 2010: MED MORJI IN GORAMI. Razstava v Galer^i Cankarjevega doma na Vrhniki bo odprta od 1. do 18. septembra 2011. Vabimo vas na odprtje razstave akademske slikarke Barbare Jurkovšek: OD PORTRETA DO TROFEJE. Odprtje razstave bo v torek, 20. septembra 2011, ob 19. uri v galer^i Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 9. oktobra 2011. Vabimo vas tudi na odprtje fotografske razstave mačjih portretov oblikovalca Vida Sarka: BOŽJA OBLIČJA. Odprtje razstave bo v torek, 29. septembra 2011, ob 19. uri v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 18. oktobra 2011. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! 48 NAŠ ČASOPIS Kultura 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ;wi^hlO\NKftRIEVA KNJIZNICÄiVRHNIKA I Knjižne novosti v jun^'u in jul^'u 2011 0 SPLOSNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPED^E, ZBORNIKI ... BRANJE je potovanje PERKO, I.: Poslovni obveščevalni sistemi 1 FILOZOF^A. ETIKA. OKULTI-ZEM. PSIHOLOG^A. AUCLAIR, M.: Knjiga o sreči BLAVATSKY, Helena P.: Glas tišine BRUMEN, U.: Bilo je onkraj stvarnega DI Marco, E.: Prigode malega filozofa HAIDT, J.: Hipoteza o sreči JONES, C.: Vsak dan fatalka MARINOFF, L.: Raje Platona kot pomirjevala! NITOBE, I.: Bushido STORCH, M.: Hrepenenje močne ženske po močnem moškem 2 VERSTVO BREZOVNIK, B.: Katoliška cerkev in varstvo manjšin CAVALLETTI, S.: Otrokove verske zmožnosti CIGLAR, T.: Biseri z ogrlice dobrote ŠEGO, K.: Pogovori z vidci 3 SOCIOLOG^A. POLITIKA. EKO-NOM^A. PRAVO. VZGOJA. ETNO-LOG^A. FISCHER, J.: Rdeče-zelena leta JUDT, T.: Deželi se slabo godi MONTESSORI, M.: Srkajoči um PRIVOŠNIK, N.: V primežu dela RADULY-Zorgo, E.: Disleks^a - vodnik za tutorje RICE, J.: Cerkev v času Facebooka RUPEL, D.: Slovenca na svetovnem prizorišču SANTANCHE, E.: Za srečo naših otrok TURK, N.: Ind^a - potrošniška Koro-mand^a WHITAKER, P.: Težavno vedenje in avtizem 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRO-NOM^A. FIZIKA. KEM^A. BIOLO-G^A. GEOLOG^A Slovence STRNAD, J.: Svet nihanj in valovanj 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMET^-STVO. VODENJE. INDUSTR^A. OBRT. GREEN, S.: Kako jo obnoreti v postelji GREGL, D.: Nameravam postati pilot jadralnega letala KORON, D.: Jagodičje KRSTINIC, S.: Nevroprehrana MAVRIN, D.: Mleko in mlečni izdelki NEALE, K.: Človeško telo PEARCE, S.: Alkim^a glasu PETAUER, T.: Tečaj vegetar^anstva STEINER, R.: Dinamično-biološka prehrana WOLFF, H. G.: Naši psi - zdravi s pomočjo homeopat^e 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FO-TOGRAF^A. GLASBA. SPORT. BELAK Pungartnik, S.: Ustvari ži- valske podobe ČERNAČ, J.: Fotolov REICHENBERG, M.: Avatar : filmska glasba onkraj Enega TODOROV, T.: Vsi svetovni šahovski prvaki 81 JEZIKOSLOVJE VR PREMK, F.: Vesela žetva drobcev in utrinkov^ ŠAŠEL, A.: Fundamenta latina I in II 82 KNJIŽEVNOST PEZDIRC-BartoI, M.: Esej na maturi 2012 82-1 POEZ^A. DARVIŠ, M.: Domovina iz besed lUGA, N.: Deklica s tisoč gubami MENCIN, T.: Piramida ali Dotik neba STRLE, V.: Skozi množico glasov 82-2 DRAMATIKA. JOANNES Paulus II, papež: Tri drame PERPAR, M.: Vas lahko zapeljem? 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BARRY, B.: Čitačica čipke (hrv) DEMŠAR, A.: Hotel Abbazia FRANZEN, J.: Sloboda GÁRDONYI, G.: Atila GLUHOVSK^, Dmitry A.: Metro 2033 GREY, Isabella M.: Vampirka HALTER, M.: Mar^a JENIČ, K.: Koliko je ura? LEM, S.: Solaris MAJ, N.: Kličejo me cigan MALAVAŠIČ, I .: Mora MIKLAVČIČ, M.:Ženske OPREŠNIK, M.: Podrta ograda TOMC, J.: Dandy dildo VAVPOTIČ, R.: Črnuški viharnik 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. ARNUŠ, D.: Moč obeh PAJENK, I.: Tople slike v mislih POŽEK, F.: Dozorele sanje 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BIEBER, H.: Medo Jaka gre na kah-lico DORIA, Ž. V.: Ko lunica ne spi HAMMERSCHMITT, M.: Yardang KREMPL, U.: Drugačen škrat LE Guin, Ursula K.: Tehanu MAAR, P.: Gospod Bello in modro čudo PANIC, A.: Utrinki PETEK Levokov, M.: Skrivnost oblačne gore PORTER, E. H.: Poliana 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIE. BALAŽIC, M.: Samostojna Slovenca in iztek demokratične revoluc^e BRAVNIČAR, M.: Spomini in srečanja DESIN, M.: Cavtat. Konavle (hrv) FERENC, M.: Huda jama GAJIČ, I.: Branko Oblak GLAVAN, M.: Popotovanje z Gregor- čičem OSMANAGIC, S.: Vse piramide sveta Najbolj iskane ali izposojene v jul^u 2011 1. Woodiwiss, K. E.: Shanna 2. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila 3. Woodiwiss, K. E.:Pepel v vetru 4. Wooding, C.: Viharno nebo 5. Woodiwiss, K. E.:Vreden ljubezni 6. Gregory, P.: Posvetne radosti 7. Costello, J.: Nesojena nevesta 8. Quick, A.: Skandal 9. Fortier, A.: Jul^a 10. Quick, A.: Prevara Zvočni CD za odrasle in mladino Blackmore's night: Past times with good company Brahms, J.: Symphony No. 1 Buldogi: Rektospektiva: 1979-1982 Chroma K.: Graveyard Mountain Home European Jazz Orchestra 2010 Hale, Terry L.: Old hand Haley, B.: Bill Haley J Church: One Mississippi Keuc, M.: No one Lap, R.: Sleepy seaside piano. 3 Moses, T.: Complex simplicity Saeta: Sotočja Schubert, F.: Symphonies No. 5 & No. 8 Sixteen Horsepower: Folklore The Pretty Things: Get the picture? Torgerson, C.: Saint stranger Tower of power: Oakland zone Watt, R.: Highland mantras Hooked on classics Zvočni CD za mladino Otroški svet glasbe 1 Skratek Velikouhec Blackmail = Izsiljevanje Flickan som lekte med elden = Dekle, ki se je igralo z ognjem Life during wartime = Življenje med vojno Man som hatar kvinnor = Dekle z zmajskim tatujem Mephisto = Mefisto Rumble in the Bronx = Pretep v Bron- xu The countess = Krvava grofica Tron : legacy = Tron : zapuščina Ducktales. Episodes 1-20 = Račje zgodbe. Epizode 1-20 Tangled = Zlatolaska The voyage of the down treader = Potovanje potepuške zarje Računalniški CD/DVD-ji Razvoj slovenskega naroda od 1914 do 1945 Razvoj slovenskega naroda od 1945 do 2010 Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Ntko Nikolčič Programprireditevzaseptemher2011 TOREK, 20. 9. 2011, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CAN^KARJA VRHNIŠKA OD PORTRETA DO TROFEJE Razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek bo odprta do 9. oktobra 2011. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 27. 9. 2011, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CAN^KARJA VRHNIŠKA BOŽJA OBLIČJA Razstava portretov mačk fotografa Vida Sarka bo odprta do 18. oktobra 2011. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: ticffizavod-cankar.si Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: wwwzaTod-cankar.si, wwwTrhnika.si ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika VPIS ABONMAJEV SEZONA 2011/2012 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev v sezoni 2011/12! M. Otroški ab®m«a ENAJSTA SOLA C/ Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo Anje Stefan BOBEK IN BARČICA (rež^a: Barbara Bulatovic), Mini teater iz Ljubljane z gledališko lutkovno predstavo Andreja Rozmana Roze JANKO IN METKA, (rež^a: Robert Waltl), Lutkovno gledališče FRU-FRU, ki nam bo predstavilo rusko narodno pravljico ZLATOLASKA IN TRUE MEDVEDI, (rež^a: Irena Rajh, Ajda Rooss), Klariso Jovanovič z glasbeno plesno predstavo otroških pesmic STOJI MI LIPICA in Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo po motivih bratov Grimm PEPELKA (rež^a: Pavel Polak). Gledaliikn abornma Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Romantično komedno v objemu tanga Vesne Pernarčič -CAS ZATANGO (rež^a: Primož Ekart), Mestno gledališče Ptuj z nadaljevanjem zgodbe slovenskega filma Petelinji zajtrk, avtorja Fer^a Lainščka -GAJAŠ, ARESTANT (rež^a Marko Naberšnik), Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s tragično komed^o Friedricha Durrenmatta -OBISK STARE GOSPE (rež^a Dušan Jovanovič), Slovensko mladinsko gledališče s farso Ivana Cankarja -POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (rež^a: Vito Taufer), Mestno gledališče Ljubljana z Molierovo komed^o -SKOPUH (rež^a: Boris Kobal), in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana z burlesko Ernsta Lubitscha, (v zadnji sezoni je odpadla zaradi bolezni v ansamblu) -KO SEM BIL MRTEV (rež^a Diego de Brea). Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informac^e vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Vpis novih abonentov poteka od 1. 8. 2011 do 17. 9. 2011, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informac^skem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 49 Obvestilo vrhniškim izvajalcem letnega programa športa za leto 2011 V letošnjem letu je prišlo do zakasnitve s podpisi pogodb in z njimi povezanimi izplačili za odobrene športne programe. Glede na lansko leto so se pogodbe podpisale s trimesečno zakasnitv^o (v letu 2010 konec maja). Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika se zavedamo, da je vaše uspešno delo v veliki meri odvisno od sredstev, ki jih pridobite na razpisu, zato vam za razumevanje nastale situac^e predstavljamo razloge. Na letošnji trimesečni zamik je vplivalo več dejavnikov. 1. Občina Vrhnika - 2 meseca: zaradi občinskih volitev je občina sprejela proračun dva meseca kasneje. 2. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - 15 dni: kasnejše sprejetje proračuna je vplivalo na kasnejši datum razpisa. Vrednotenje športnih vsebin je tako sovpadalo z ostalimi programi, ki jih vodimo na zavodu in so datumsko določeni (Argonavtski dnevi, Poletni vklop, obnove dvoran Poleg tega je na razpis prispelo več vlog z večjim številom programov. 3. Športna društva - 15 dni: nekatera društva kljub priporočeni pošti in SMS pozivom niso dvignila pošte za dopolnitve in sklepe, zato je bila Komis^a za vrednotenje športnih vsebin pri-morana čakati 10 dni za dvig pošte tako pri dopolnitvah kot pri sklepih. Poleg tega pa Športna zveza Vrhnika na prvi poziv za dopolnitev ni dopolnila vloge, temveč je pozvala komis^o, da ponovno pregleda njihovo vlogo. Zaradi tega se je bila komis^a primorana ponovno sestati in nato ponovno pozvati ŠZV k dopolnitvi vloge. Ker se na zavodu Zavod Ivana Cankarja Vrhnika zavedamo pomembnosti čim hitrejšega financiranja izvajalcev športnih in kulturnih programov, smo Občini Vrhnika predlagali spremembo pravilnika, ki bi omogočala izvedbo razpisa pred sprejemom občinskega proračuna. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Novičke v Športne zveze Vrhnika Saj ni res, pa je. V času pisanja teh popočitniških novičk (15. 8.) še nismo bili niti pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Kdaj bomo izvajalci letnega programa športa v Občini Vrhnika prejeli prvi evro iz občinskega proračuna, pa raje sploh ne napišemo. Nič od tega, kar smo v zvezi z letošnjim izvajanjem razpisa napisali, se namreč ni uresničilo. Verjetno pa je res, da je Vrhnika od več kot 200 občin v Slovenci edina, v kateri športna društva, ki so izbrana za izvajalce letnega programa športa, še niso prejela niti evra proračunskih sredstev. To leto si bomo zagotovo vsi, ki smo kakor koli povezani s športom, dobro zapomnili. Nekateri med nami tudi po tem, da smo imeli prvič v zadnjih petindvajsetih letih izredno sejo Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika sredi počitnic, to je 26. jul^a. Na seji smo obravnavali predlog dinamike delitve sredstev, ki ga je pripravil strokovni sodelavec za šport Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Sprejeli smo sklep, da v letu 2011 določanje dinamike delitve razpoložljivih sredstev glede na potrebe posameznih izvajalcev letnega programa športa ni smiselno, saj je očitno, da bodo prva proračunska sredstva nakazana šele v avgustu ali celo pozneje. Glede predloga, ki ga je pripravil strokovni sodelavec za šport, pa smo menili, da bi bilo z vidika gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi smiselno, da se tistim izvajalcem, ki jim je odobreno manj kot 500 evrov (takih izvajalcev je 8 od skupnega števila 43), ta sredstva nakažejo v enem znesku in ne, kot je predlagano, v treh obrokih. Sicer pa, kot pravdo športniki, dali bomo vse od sebe, da bomo dosegli spremembo izvajanja javnega razpisa. Zahtevali bomo, da roki za izvedbo posameznih dejanj ne bodo veljali samo za pr^avitelje na razpis, ampak tudi za tiste, ki razpis operativno izvajajo. Po neuradnih podatkih je letos samo vrednotenje 43 vlog trajalo dobrih sedem tednov. Ob tem podatku pa ni več presenetljivo, da štiri mesece in pol po zaključenem razpisu še nismo prejeli v podpis težko pričakovanih pogodb. V že tako ali tako težavnih razmerah, ko je sponzorje vedno težje dobiti, ko je tudi med starši otrok vedno več nezaposlenih, še povečevati težave športnih društev, ki izvajajo dejavnost predvsem za otroke in mladino, se nam zdi nedopustno in nesprejemljivo. Upamo, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo. Žal pa sredstva, ki jih letos še nismo prejeli, niso naša edina težava. Pri našem delovanju nam povzroča težavo tudi to, da nimamo prostora, kjer bi lahko nemoteno opravljali dejavnost. Glede možnosti rešitve tega problema se bomo še v tem mesecu sestali z županom. Več o tem bomo sporočili v naslednjih številkah Našega časopisa. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si bomo redno dopolnjevali z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge v povezavi s to stranjo. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Žabice so evropske prvakinje Tokrat so laskavi naslov osvojila dekleta iz članske cheer plesne skupine, ki so v kraljevi plesni disciplini pometle z vsemi štirinajstimi konkurenčnimi ekipami. Na evropskem prvenstvu v Pragi pa so bile odlične tudi druge ekipe Šolskega športnega društva Log - Dragomer, saj so domov prinesle še tri komplete srebrnih medalj. ŠŠD Log - Dragomer se je s prvega prvenstva stare celine pod okriljem novoustanov- Na prvenstvu so Žabice in Pegice, skupaj z več kot 1500 che-erleaderji in cheer plesalci iz evropske sodnike, ki so žabjo člansko cheer plesno skupino ocenili z odličnimi ocenami, Andlovic je še dodala, da so z rezultati zelo zadovoljni, po številu osvojenih odlič^ pa so Plesalke članske cheer plesne skupine Žabice so v Pragi osvojile laskavi naziv evropskih prvakinj. ki so Žabicam prinesle naslov evropskih prvakinj. Kot je povedala vodja Žabic Katarina Andlovic, je bil uspeh manjše presenečenje: » Glede na to, da je bilo za nas to prvo evropsko prvenstvo po letu 2007, smo imeli mešana pričakovanja. Več smo pričakovali z našimi che-erleading skupinami, medtem ko smo bili s plesno skupino zelo zadovoljni že z naslovom državnih prvakinj. Na evropskem prvenstvu je bila situac^a ravno obrnjena. Naše plesalke so v članski kategor^i, v najšte- Odlične so bile tudi druge ekipe ŠŠD Log - Dragomer, saj so domov prinesle še tri komplete srebrnih odlič^. ljena evropske cheerleading zveze (ECU) vrnilo izjemno zadovoljno: v svojo vitrino, ki se že kar šibi pod vsemi pokali, medaljami in osvojenimi naslovi, bodo dodali še štiri odličja. štirinajstih držav, navduševale z vratolomnimi akrobatskimi dvigi in meti, plesom in nav^a-njem ter se potegovale za prve naslove ECU-prvakov. Njihovi nastopi so prepričali vilčnejši kategor^i iz 14 držav, osvojile prvo mesto in s tem naslov evropskih prvakinj. Kar se pa tiče cheerleading skupin pa smo osvojili tudi odlična tri srebrna odličja.« Katarina Mala šola juda V Našem časopisu smo se podrobneje predstavili že spomladi in po izpitih za pasove so tudi za mlade judoiste konec jun^a napočile počitnice. A tudi med počitnicami nismo počivali, saj smo bili na sedemdnevnih aktivnih počitnicah v Nerezinah na Lošinju, kjer smo ob plavanju vsak dan tudi ustvarjali na delavnicah in se zabavali na športnih igrah. Odšli smo tudi na tabor juda v Tolmin, kjer je v ospredju vadba juda. Seveda pa nas prečudovita narava v Posočju vedno zvabi tudi na pohode na okoliške hribe, reka Soča pa na kakšen skok v vodo. Ker pa se je začelo novo šolsko leto, mala šola juda Na Lošinju vabi vse osnovnošolce v vadbo juda na osnovnih šolah na Vrhniki, v Borovnici in na Dobrovi. Vse informac^e najdete na www.malasolajuda. si in na www.institutjuda.si ter po tel.: 041216512 (Miro - Vrhnika), 040324553 (Janja -Borovnica), 040764961 (Miha - vodja ). bili tudi najuspešnejše slovensko društvo na tem evropskem prvenstvu. Z dosežkom članske cheer plesne skupine je izjemno zadovoljna tudi Neja Malavašič, ki je skupaj s še enajstimi plesalkami osvojila naslov evropskih prvakinj. »Tega naslova evropskih prvakinj smo vse zelo vesele. Predvsem zato, ker je bila za nami zelo težka sezona. Tudi naslova državnih prvakinj nismo pričakovale, za njim pa je prišel še naslov evropskih prvakinj. Tako da, noro.« Neja Malavašič je še zaupala, da so točko več ali manj odplesale brezhibno: »Odplesale smo jo tako kot jo znamo, s čim več energ^e, dale smo vse od sebe in uspelo nam je.« Konec aprila bo skupina potovala še na svetovno prvenstvo. Odhoda v Ameriko se dekleta zelo vesel^o, saj je bila to njihova dolgoletna želja. Kot je dodala Malavašičeva, se bodo v Orlandu na Floridi predstavile s popolnoma novo točko, ki jo bodo pilile vse od septembra pa do aprilskega tekmovanja . »Naš cilj je čim višja uvrstitev in upamo, da nam bo uspelo še tam,« je dejala zlata plesalka. Poleg naslova evropskih prvakinj pa se Žabice in Pegice lahko pohvalno še s tremi naslovi podprvakov. Tr^e srebrni kompleti tako krasno člane ekipe mladinskih mešanih skupinskih dvigov (Žabice), mladinskih dekliških skupinskih dvigov (Pegice) in članskih dekliških skupinskih dvigov (Žabice). Dekleta iz otroških skupinskih dvigov so bila šesta, člani članskih mešanih skupinskih dvigov pa peti. Poleg štirih odlič^ SSd Log - Dragomer so Slovenci osvojili še pet odlič^, s čimer se je Slovenca po uspešnosti uvrstila na peto mesto (2 zlati, 5 srebrnih, 2 bronasti), največ naslovov pa se je veselila Norveška (8 zlatih, 3 srebrne in 6 bronastih). Preostala slovenska odličja: 1. mesto Mateja Alibabič in Nike Lederer Ilič (Sd Angels), Junior Double Cheer Hip Hop 2. mesto Sara Gruden in Matej Kavčnik (ASD Diamond), Senior Partner Stunt 2. mesto Ajda Repše in Tina Baloh (PS Tina), Junior Double Hip Hop 3. mesto Karmen Gerič in Nina Zvizdalo (SD Sovice), Junior Double Cheer Freestyle 3. mesto Barbara Petovar in Anja Pintarič (Sd Oziris), Senior Double Cheer Freestyle Vesna Erjavec 50 NAŠ ČASOPIS N/ Šport in rekreac^a 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ironman Celovec V sosednji Avstrji, v Celovcu, je 3. julja potekala ena izmed tekem svetovne serje (24 tekmovanj v vsaki sezoni po vsem svetu) v triatlonu ironman, katerega se vsako leto udeleži veliko Slovencev, letos okoli 40. Gre za najzahtevnejšo, kraljevsko obliko triatlona, pri katerem se tekmovalci spopadejo s 3,8 km plavanja, 180 km kolesarskega kronometra in tekaškim maratonom v dolžini 42,2 km, vse v neprekinjenem zaporedju. 2500 triatloncev je s plavanjem začelo v Vrbskem jezeru, zaključek te discipline pa je zelo zanimiv, saj zadnjih 900 m poteka v 10-m kanalu, ki vodi proti mestu. Bojan Debenec Matjaž Bajec Kolesarska proga je speljana v dveh krogih, je precej razgibana (1600 višinskih m), a kljub temu zelo hitra, k čemur pripomore tudi lepa, gladka asfaltna podlaga ter malo nevarnih spustov in ostrih zavojev. Na kolesarjenju velja pravilo prepovedi vožnje v zavetrju. Kdor tega ne upošteva, je lahko kaznovan s 6-minutnim postankom ali celo z izločitvjo, če se prekršek ponovi. Maraton, ki je vsekakor najtežja disciplina, glede na to, kaj vse je že za tekmovalci, poteka v dveh krogih, in sicer tako, da se tekači po obratu srečujejo. Veliko je senčnih predelov, še več pa gledalcev ob progi, ki glasno spodbujajo triatlonce, ki zato iz telesa iztisnejo še zadnje zaloge moči, ki jim ostanejo po celodnevnem tekmovanju. Letos je bilo na startu tudi nekaj Vrhničanov: Stane Kogovšek - zanj je bil to 6. IronMan v karieri; imel je veliko težav s poškodbami v času sezone, tako da za tekmo ni bil 100 % pripravljen, a se je vseeno odločil nastopiti in je tudi uspešno končal preizkušnjo. S časom 12 ur in 28 min (plavanje 1:17, kolo 6:13, tek 4:41) je v kategorji 55 do 60 let osvojil solidno 34. mesto med 60 nastopajočimi. Bojan Debenec velja za legendo celovškega IronMana; tu je nastopil vsako leto, odkar organizirajo tekmovanje (13-krat). Letos je dosegel svoj najboljši rezultat: 10 ur in 9 min (plavanje 1:00, kolo 5:11, tek 3:47), a to vseeno ni bilo dovolj za uvrstitev na svetovno prvenstvo na Havaje, kar mu je pred dvema letoma že uspelo. Med 210 tekmovalci v kategorji 50 do 55 let je zasedel odlično 11. mesto. Matjaž Bajec - tudi zanj je bil to 6. IronMan, pa se je predvsem veselil, ker je končal dirko pod magično mejo 10 ur. S časom 9 ur in 53 min (plavanje 1:07, kolo 5:05, tek 3:32) je zasedel absolutno 392. mesto, v kategorji 40 do 44 let pa 100. mesto (500 tekmovalcev). Roman Marolt, drugič na IronManu, je tekmovanje končal s časom 10 ur in 30 min (plavanje 1:02, kolo 5:18, tek 3:54). Med 360 tekmovalci je v kategorji 35 do 39 let zasedel 143. mesto. Vsem štirim železnim možem čestitamo za uspešne nastope in jim želimo še veliko dobrih rezultatov v nadaljevanju te sezone in v prihodnjih. Klara Bajec Floorball Vrhnika gostila kvalifikac^'e za evropski klubski pokal Vrhnika, 24. —28. avgust - V nedeljo so se v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška zaključile kvalifikacye za evropski klubski pokal v floorbal-lu. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst ekip iz različnih evropskih držav, slovenske barve pa so zastopale Borovničanke. Kakšen je bil razplet prvenstva, vam ne moremo posredovati, ker se je redakcja uredništva zaključila še preden je bilo sploh mogoče slišati prvi sodniški žvižg. Ne glede na to, pa lahko postrežemo z nekaj podatki, ki bodo orisali športno dogajanje, kakršnemu Vrhnika ni velikokrat priča. Na parketu Slomškove športne dvorane se je pomerilo pet moških in sedem ženskih ekip iz Nemčje, Nizozemske, Rusje, Slovaške, Madžarske, Lihtenštajna, Belorusje in Slovenje. Nastop na kvalifikacjah so si med slovenskimi ženskimi ekipami zagotovile Borovničanke, med moškimi pa Ško^eločani, vendar se slednji tekmovanja niso udeležili. Najboljši prvi dve ženski ekipi in najboljša moška ekipa so si zagotovili vstopnice za sodelovanje na evropskem floorball pokalu na Poljskem. Floorball je zvrst hokeja, kjer se namesto ledu uporablja parket, namesto drsalk pa superge. Ker je na ta način dostopen širšemu krogu ljudi, beležjo skokovit porast njegove priljubljenosti (poteguje se za olimpjski šport). V Slovenji je trenutno registriranih preko štiristo igralcev, mednarodna floorball zveza, katere članica je tudi slovenska, pa deluje že od sredine osemdesetih. Organizator tekmovanja je bil zavod Sent v sodelovanju s TVD Partizan in Floorball zvezo Slovenje, generalna sponzorja pa sta bila Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika. Petdnevnemu tekmovanju je dal pečat tudi spremljevalni program v obliki nastopov plesno navjaških skupin, prjateljske tekme v floorballu na električnih vozičkih in številnih stojnic pred dvorano s floorball in drugo športno opremo. Več o dogodku v naslednji številki Našega časopi-sa.(gt) Logotip kvalifikac^: floorball žogica ujeta v jadra argoja v vrhniškem grbu. Vabilo k vpisu v Karate klub Vrhnika Želite biti športno aktivni, razviti motorične sposobnosti, pridobiti v samodisciplini, vaditi v prjetnem vzdušju pod strokovnim vodstvom izkušenih trenerjev? Karate klub Vrhnika v septembru vabi k vpisu nove člane vseh starosti. Zaradi svoje narave je primeren za najmlajše, pa tudi za starejše. Za otroke je karate oblika telovadbe, s katero razvjajo psihofizične in motorične sposobnosti, se učjo samoobvladovanja in koncentracje, za odrasle pa je vsestransko koristen sestavni del kakovosti njihovega vsakodnevnega življenja. Vpisi bodo potekali od 1. 9. 2011 do 30. 9. 2011, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure v prostorih Karate kluba Vrhnika, Pod Hruševco 42, 1360 Vrhnika, na e-na-slov: karate-vrhnika@siol.net ali po telefonu 051/303-857. Podrobnejše informacje vam bomo z veseljem predstavili pri vpisu. Vabljeni v naše vrste, kjer bomo poskrbeli, da se boste dobro počutili! kK Vrhnika Karate Izpiti v znamenju mojstrov Od četrtka, 16. 6. 2011, do nedelje, 19. 6. 2011, so v Karate klubu Vrhnika potekali izpiti za šolske kyu in mojstrske dan stopnje. Najprej so v četrtek svoje znanje pokazali člani začet-niške skupine in vsi prjavljeni opravili izpite za šolske stopnje kyu, in sicer: Gal Recek - 8. kyu, Sergej Arh - 7. kyu, Sara Arh - 9. kyu, Simon Gabrjelčič - 6. kyu, Lan Gabrjelčič - 9. kyu, Bine Tavčar Marolt - 8. kyu, Tjaša Kovač - 7. kyu, Andrej Matevc - 4. kyu, Gaja Caserman - 5. kyu, Žan Svetlin - 9. kyu, Žan Štumberger - 4. kyu in David Panič - 9. kyu Izpiti za šolske kyu in mojstrske dan stopnje so se nadaljevali v soboto, 18. junja. Seznam prjavljenih kandidatov je bil tokrat najdaljši. Izpite je opravljalo kar dvajset članov. Šolske kyu stopnje so dosegli: Aljaž Hodnik - 4. kyu, Bine Cvetkovič - 1. kyu, Nejc Cvetkovič - 1. kyu, Jure Podbevšek - 5. kyu, Janez Podbevšek - 4. kyu, Ana Zala Podbevšek - 3. kyu, Brina Arsič - 1. kyu, Katarina Mole - 2. kyu, Benjamin Husakovic - 1. kyu, Lana Rajh - 8. kyu, Edin Čehic - 2. kyu, Tinkara Sluga - 2. kyu, Klemen Kondardi - 1. kyu in Tadej Perše - 9. kyu . Na mojstrske dan stopnje je bilo prjavljenih kar sedem naših članov! Trje od njih so bili prjavljeni na izpit za naziv mojster karateja 1. dan, štirje člani pa so polagali izpit za mojstrsko stopnjo 2. dan. Izpiti so se začeli z najmlajšim prjavljenim članom Andražem Peklenkom, ki je opravljal izpit za naziv »mladinski« mojster karateja 1. dan. Kljub zelo zahtevnemu izpitu je Andraž pokazal veliko znanja in »mojstrsko« opravil z vsemi nalogami ter zasluženo prejel diplomo in naziv »mladinski mojster karateja - 1. dan«. Z vsega dvanajstimi leti je postal tudi najmlajši član kluba, ki je uspešno opravil izpit za mojstra karateja. V nadaljevanju smo imeli priložnost videti še izpite drugih prjavljenih kandidatov. Tudi oni so pokazali veliko znanja in napredka ter uspešno opravili z nalogami in pridobili naslednje nazive: Kristjan Japelj - mojster karateja 1. dan, Matejka Peklenk - mojster karateja 1. dan, Kristjan Buh - mojster karateja 2. dan, Anže Pečar - mojster karateja 2. dan, Sabina Burjak - mojster karateja 2. dan in Aleksandra Radovic - mojster karateja 2. dan. Piko na i vseh izpitov pa smo dočakali v nedeljo, 19. 6. 2011, ko je pred strogim in budnim očesom velikega mojstra senseia prof. Vladimirja Jorge opravljal izpit tudi naš trener Džemal Mustafic. Naporne priprave in izjemno težak izpit je opravil z odliko in vrhunskimi ocenami ter tako pridobil naziv mojster karateja - 6. dan. Ponosni in veseli smo, da se lahko učimo pri takem mojstru, ki je v nedeljo pokazal in dokazal, da sodi v sam vrh velikih mojstrov. Vsem kandidatom iskreno čestitamo za opravljene izpite, predvsem pa iskrene čestitke Džemalu! Seminar s prof. Vladimirjem Jorgo Nedelja, 19. 6. 2011, je bila za člane Karate kluba Vrhnika vrhunec zaključka letošnje zelo uspešne sezone, saj smo imeli čast gostiti in osebno spoznati ikono svetovnega karate-ja, prof. Vladimirja Jorgo - mojstra karateja 9. dan. Profesor Vladimir Jorga je bil v svoji bogati športni karieri večkratni prvak Jugoslavje v karateju, leta 1968 pa je postal tudi prvi predsednik Jugoslovanske karate zveze. Svojo bogato športno pot je končal leta 1975. Kot trener Jugoslovanske karate reprezentance, sodnik in profesor na Univerzi v Beogradu je sensei Jorga prispeval ogromen delež svojega bogatega znanja za po-pularizacjo karateja v svetu. Na dobri dve uri trajajočem seminarju je prof. Jorga z nami delil le delček svojega bogate zakladnice znanja karateja in nam kot doktor medicine športa svetoval tudi pri pravilni izvedbi treningov. Z zanimanjem smo mu sledili, se ogromno naučili in bili izredno počaščeni, da smo lahko z njim trenutke ter uživali v njegovi bližini. Za konec se je prof. Jorga še posebej potrudil in našemu najmlajšemu mojstru karateja, Andražu, ki je v soboto opravil izpit za 1. dan, podelil diplomo ETKF (European Traditional Karate Federafion). Hvala prof. Vladimir-ju Jorgi, da nas je počasfil z obiskom, z nami delil svoje bogate izkušnje, in hvala, da smo lahko občudovali človeka, ki jestolikopozitivne energjeinznanjanesebičnoprispevalsvoj delček v naš mozaik, ki ga sestavljamo skozi življenje in skozi treninge karateja! Zahvaljujemo se tudi našemu senseiu Dže-malu, da je prof. Jorgo povabil med nas! m p 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 51 Ulična košarka na Vrhniki bo v soboto, 3. septembra, v Športnem parku Vrhnika, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja. Svojo^ ekipo pr^avite na ulicna.kosarka@gmail. com. Število ekip je omejeno! Lepo vabljeni tudi gledalci, da boste podprli mlade, ki na zdrav in zabaven način preživljajo svoj prosti čas. Lahko pa se boste pomerili tudi v tekmovanju v »blazno« neresnem knock outu. Informac^e tudi na strani Facebook, Ulična košarka na Vrhniki. Organizatorja: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Dekster, Dejan Antolovič, s. p. deksT^ >w ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika BREZPLAČNO V STUDIO FORTE V „V _ NA ŠPORTNO PREOBRAZBO VI STUDIO FORTE Dvema bralcema Našega časopisa nudimo štiri 7 mesece aktivnega športnega življenja, pravilnega // MočSporta in rednega prehranjevanja ter tudi sproščanja. ^ > Več o akciji si lahko peberete v Našem časopisu in na www.studioforte.si Brezplačno v Studio Forte na športno preobrazbo Studio Forte v sodelovanju z Našim časopisom dvema bralcema ponuja enkratno priložnost. Do 15. septembra pošljite na naslov Studia Forte, Brigadirska 12, 1360 Vrhnika ali na info@stu-dioforte.si kratek opis, zakaj si želite sodelovati v akc^i Športna preobrazba s Studiem Forte. Ekipa Studia Forte bo na podlagi vašega pisma izbrala dva bralca ali bralki, s katerima bomo še isti teden začeli z uresničevanjem njunih želja. Izbranca akc^e čakajo štirje meseci aktivnega športnega življenja, pravilnega in rednega prehranjevanja ter tudi sproščanja. 2-krat na teden fitnes z osebnim trenerjem, 1-krat na teden vadba Spinning, izdelava vadbenega programa in jedilnika in vsak mesec enourna klasična masaža. Potek vaše »športne breo-brazbe« bomo mesečno s krajšimi članki predstavili bralkam in bralcem Našega časopisa. Torej, če si želite živeti v zdravem telesu, vas vabimo, da nam pišete čim prej! Vabimo vsa velika in majhna dekleta, ki bi svoj prosti čas želele nameniti ROKOMETNIŽOGIinve-seli ter kolektivni igri, naj se nam pridruž^o od septembra naprej na treningih ROKOMETA! Še posebno bomo veseli: - deklet, ki se ne boj^o strelov z žogo in bi postale vratarke - in deklet, ki mečejo žogo z levo roko. Ta dekleta bodo pri vpisu deležna dodatnih ugodnosti (nižja vadnina, oprema). Vsako dekle, ki bi jo zanimalo, vabimo na vpis v septembru na osnovi šoli Antona Martina Slomška. Vpis bo potekal v septembru v času treningov. Prvi mesec vadbe je brezplačen. Dodatne informac^e: Vesna Hvala Tel.: 031/642734 zrkvrhnika@gmail.com Košarkarski veterani nastopili v Brazilci " ■■■ i juiya 2011 pod pokroviteljstvom FIMBA11. svetovno ve- udeležilo sedem ekip (pet moških in dve ženski v različnih V brazilskem mestu Natal je bilo v času od 23. junya do 3. teransko prvenstvo v košarki. Iz Slovence se je prvenstva starostnih kategorijah). Mesto Natal leži na vzhodni obali, v njem pa živi približno 800 tisoč prebivalcev. Je prestolnica zvezne države Rio Grande do Norte in meri 53.307 km2 (sodi med najmanjše zvezne države in je večja od Slovence za več kot dvakrat in pol). Nastanjeni smo bili v manjšem hotelu Porto do Mar neposredno ob obali Atlantskega oceana. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je pihalo (tam je sedaj namreč zima), visoki valovi so močno udarjali ob obalo, čez dan pa je večkrat deževalo. Kljub temu je bilo toplo in smo se tudi okopali v oceanu. Organizac^a tekmovanja je bila na zadovoljivi ravni, pr^aznost domačinov gostiteljev pa prav tako. Nekoliko je problematičen le promet v mestu, saj spoštovanje prometnih znakov ni njihova vrlina. Ob koncu tekmovanja smo bili zelo zadovoljni z uvrstitv^o, še posebno zato, ker razen nekaj modric ni bilo poškodb ali drugih nevšečnosti. Po končanem svetovnem prvenstvu smo se udeleženci vseh ekip odpravili v tri smeri: nekateri so odšli domov, druga skupina se je odločila za daljši obisk notranjosti dežele, predvsem pragozda ob Amazonki, tretja skupina, v kateri sem bil tudi sam, pa se je V ekipi Slovenca 60+ sva uspešno nastopila tudi nekdanja vrhniška košarkarja Anton Gantar in Franjo Modr^an. Naše moštvo je bilo sestavljeno v glavnem iz igralcev, ki so v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nastopali v I. in II. zvezni jugoslovanski ligi in prvi ter drugi republiški košarkarski ligi. To so: Marko Gvardjančič in Jože Fišer- Olimp^a Ljubljana I. ZKL, Ivan Sarjanovic- Crvena zvezda Beograd I. ZKL, Bojan Rome- Slovan Ljubljana II. ZKL Anton Gantar in Franjo Modr^an- Vrhnika II. ZKL in 1. SKL, Mitja Lovše - Maribor 1. SKL, Janez Pokorn in Borut Braniselj- Kroj Ško^a Loka 1. SKL, Branko Omahen - Triglav Kranj, Slavko Urbič - Lit^a in Niko Lipovž. Trener: Andrej -Lan Brenk. Ekipa je osvojila zelo dobro 5. mesto med petnajstimi ekipami sveta, ki so nastopile v tej kategor^i. Vrstni red:1. Rusya, 2. Brazilca, 3. Urugvaj, 4. Litva 5. SLOVEN^A (274: 243 +31 košev), 6. Češka 7. Kostarika 8. ZDA 9. Čile 10. Nemega 11. Slovaška 12. Brazilca B. 13. Poljska 14. Grčya in 15. Argentina. Največ košev za slovensko ekipo so dosegli: Fišer 80, Gantar 43, Modr^an 41, Lipovž 25, Gvard-jančič 24 in drugi. odpravila na štiridnevni obisk Ria de Janeira, ki je od Natala oddaljen 2.630 km in je drugo največje mesto v Brazilci s 6,6 milijona prebivalci. Pod vodstvom domačega vodnika smo si ogledali nekdaj največji nogometni stadion na svetu Maracana. Leta 1950 si je tekmo med Brazil^o in Urugvajem ogledalo 199.854 gledalcev. V tistem času so ga prenavljali za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014, in za letne olimp^ske igre, ki bodo leta 2016. V naslednjih dneh smo obiskali znani botanični vrt, kjer je mogoče videti vso rastlinstvo Južne Amerike, znamenito plažo Copacabana (dolga je več kot 4 km) in Ipanemo ter območje, kjer vsako leto v pustnem času poteka znameniti festival sambe v delu mesta z imenom Sambo-drom (to je 1 km dolga in precej široka ulica s tribunami na obeh straneh, ki v času karnevala sprejme 1,0 mil^on gledalcev). Pr^eten je bil tudi obisk sladkornega stožca Sugar Loaf. Nanj iz mesta vozi kabinska žičnica, v jasnem vremenu se vidi mesto Rio z okolico in izliv »januarske reke« v Atlantik. Zanimiv je bil večer njihove značilne muzike in sambe v znanem lokalu Rio Sce-narium . V starem delu mesta so znamenite stopnice čilskega umetnika Jorga Selarona, ki jih že dvajset let oblači oz. nanje lepi keramične ploščice z motivi z vsega sveta. Slovenski motiv na poslikavi je narodna noša iz Bohinja. Zadnji dan smo si ogledali še znameniti grič nad mestom Corcovado Mountain, kjer na vrhu stoji 35 m visok kip Kristusa Odrešenika (Cristo Retendar). Na hrib smo se peljali z električnim vlakom. Med mnogimi zastavami, ki plapolajo na vhodu v spodnjo postajo, smo opazili tudi slovensko. Manj pr^eten pa je bil panoramski pogled na Favele (te so v Brazil^i skoraj v vsakem večjem mestu), kjer živ^o najrevnejši prebivalci te, trenutno razvojno zelo uspešne države. Po končanem obisku Ria smo se z letalom prek Lizbone in Benetk z lepimi vtisi na daljno deželo vrnili na svoje domove. Ob tej priložnosti se moram za svoj uspešen nastop v Brazilci, poleg sponzorjem, zahvaliti tudi predsedniku društva TVD Partizan Borovnica g. Tonetu Žerjavu in profesorju telesne vzgoje na borovniški osnovni šoli g. Klemenu Stojanoviču, ki sta mi pomagala pri pripravah na prvenstvo. Franjo Modr^an Na tekmi s Češko v akc^i Gantar (18) in Modr^an (9). Moštvo 60+: stojmo (z leve) - Braniselj, Rome, Fišer, Sarjanovic, Gantar, Modryan. Spodaj (z leve): Gvardjančič, Lovše, Pokorn, Omahen, Urbič, Lipovz. 4. tradicionalna modelarska aerozaprega Vrhnika, 25. in 26. junj - Modelarski klub Vrhnika je že četrtič zapored organiziral srečanje modelarjev ljubiteljev aerozaprege. Dogodek se je zaradi odlične obiskanosti že drugič razpotegnil na dva dni. Dva dni so makete motornih in jadralnih letal krožile nad modelarskim letališčem v Ligojni. Aerozaprega je ena zahtevnejših panog v Dogodka se je v dveh dneh udeležilo več letalskem modelarstvu. Gre za sodelovanje kot šestdeset modelarjev, ljubiteljev aero- dveh modelarjev pilotov: prvi upravlja z maketo motornega vlečnega letala, drugi pa z maketo jadralnega letala. Oba morata leteti čim bolj previdno, da ne nastanejo neljube situac^e v letu. Maketa jadralnega letala je s pomočjo vrvice priključena na maketo vlečnega letala, ki s pomočjo močnega motorja povleče jadralno letalo v zrak. Pri doseženi višini okoli 300 m se pilot jadralnega letala odklopi z vrvice vlečnega letala in preostanek letenja prosto jadra in poskuša izkoristiti naravo za čim daljši čas leta. Pilot vlečnega motornega letala po opravljeni aerozapregi maketo usmeri nazaj na letališče, kjer ga že v vrsti čaka pilot druge makete jadralnega letala. zaprege s prav toliko maketami motornih in jadralnih letal. Večina je bila iz Slovence, imeli pa smo tudi goste iz sosednje Ital^e. Zahvala velja tudi pr^atelju Janezu Vahtarju za odlične kremne rezine iz podjetja Condi-tus, d.o.o. Prireditev je uspela tudi s pomočjo sponzorjev, ki so bili: Gostilna NIBI Sinja Gorica, USKOK, d. d. - voda Costella in Slaščičarna Berzo. Lepo vabljeni, da obiščete našo spletno stran na spletnem naslovu: »www.mkv-klub. si« in upamo, da vas bo prepričala, da nas boste kdaj obiskali na letališču. Že kar nekaj časa smo tudi na Facebooku. Vodstvo Modelarskega kluba Vrhnika Zimska rekreativna vadba namiznega tenis Športno društvo Sinja Gorica je registrirano neprofitno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju športa. V društvu je trenutno včlanjenih 108 aktivnih članov. Veliko pozornost namenjamo predvsem mladim, ki jim omogočamo izvajanje različnih športnih aktivnosti. Zato smo se letos odločili, da prav njim namenimo še večjo pozornost in jim omogočimo zimsko rekreativno vadbo namiznega tenisa. Zato v društvo vabimo vse mlade osnovnošolce in srednješolce, ki bi se nam radi pridružili. Vadba bo potekala enkrat na teden pod strokovnim vodstvom trenerja v dvorani Gasilskega društva v Sinji Gorici. Vadba bo potekala enkrat na teden. Ker je število mest omejeno, se nam vsi zainteresirani javite čim prej. Letos bomo organizirali tudi zimsko vadbo namiznega tenisa za odrasle. Prednost imajo predvsem krajani Sinje Gorice. Zato poskusite, se zabavajte in se gibajte skupaj z nami. Edini pogoji, da se nam lahko pridružite, so: včlanitev v društvo, dobro volja in želja po vadbi. Rekreac^a za obe skupini se bo začela predvidoma v oktobru. Zato lepo vabljeni, da se nam pridružite tudi vi! Več informac^ lahko dobite na e-na-slovu: sdsinjagorica@gmail.com ali tel: 040 504 152. ŠD Sinja Gorica 52 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Velkavrh po dobri polovici sezone v vodstvu Dušan Miklošič neguje 25-letno tradic^o nogometa v Bistri. V spomin na vse bistriške trenerje Na turnirju ob 25. obletnici je šlo zares! Žabarske novice V Bistri se nadaljuje tradic^'a športa Bistra ima bogato zgodovino, ki so jo zapustili menihi, ki so se tod naselili že v 13. stoletju. Na neki način lahko rečemo, da so se že takrat ukvarjali s športom, saj so skrbeli za svoje zdravje s prehodi po Barju in okolici. Domačini so se s športom aktivno ukvarjali tudi pred drugo svetovno vojno v Sokolskem društvu. Med drugo svetovno vojno so ital^anski vojaki v Bistri zgradili kegljišče, ki je služilo svojemu namenu tudi po vojni. Leta 1973 smo fantje, ki smo igrali nogomet pri NK Usnjar z Vrhnike in NK Borovnica ustanovili rekreac^sko skupino Žaba - Bistra, kjer smo igrali nogomet pod vodstvom Vinka Žusta. Sprva smo igrali na pr^ateljskih tekmah po vaseh, pozneje tudi na različnih turnirjih in v ligah malega nogometa po širši okolici Vrhnike (Idr^a, Borovnica, Kranj, Sko^a Loka, Rovte, Logatec, Cernica, Ormož, Vitomarci). Znogometnih zelenic smo tako domov prinesli več kot 40 pokalov, na kar smo zelo ponosni. Na travnatem igrišču v Bistri smo organizirali turnirje, katerih se je udeležilo veliko ekip iz bližnje in daljne okolice. Večkrat so prišle zelo dobre ekipe, ki so sodile v sam republiški vrh, na primer ekipi Pink Panter in Simic, ki sta bila v osemdesetih republiška prvaka. Zelo dobro smo sodelovali tudi z obema vrhniškima vojašnica, zaradi česar so na turnirjih sodelovali zelo dobri nogometaši jugoslovanske nogometne lige. To so bili Paprica, Bočevski, Mihajlovič in člani takratne jugoslovanske nogometne reprezentance Skoro iz NK Železničar (Sarajevo), Stoos iz NK Dinamo (Zagreb), Efemov iz NK Vardar (Skopje), Prka iz NK Hajduk (Split). Leta 1998 smo uradno ustanovili SD Žaba - Bistra, v okviru katerega organiziramo naravoslovne pohode po Ljubljanskem barju, pohod po poteh nekdanje kartuz^e v Bistri in tradicionalni memorialni turnir v malem nogometu. Slednjega smo letos v čast 20-letnice samostojne Slovence organizirali na dan državnosti, obenem pa je to bil že 25. po vrsti. Letos se je turnirja udeležilo osem ekip, prireditev pa je obiskalo več kot 300 ljubiteljev okroglega usnja. Po razburljivih in izenačenih tekmah je bil končni vrstni red naslednji: 1. mesto je osvojila ekipa San-San z Vrhnike, 2. mesto Unikati, 3. mesti Sumari in 4. mesto Glišin. Za najboljšega igralca je bil imenovan Dalibor Maner, najboljšega strelca Almir Bejič, za najboljšega vratarja pa Matevž Grabnar. Pokal za pošteno igro je prejela ekipa MSKD Verd. Za ŠD Žaba - Bistra, Dušan Miklošič Letošnja sezona državnega prvenstva v rel^u se je začela za vrhniško posadko Andrej Vel-kavrh/Jure Kovač že v začetku aprila v sosednji Avstr^i. Prvi dan je vse potekalo gladko brez zapletov, vendar so že drugi dan avstr^ske ceste pokazale zobe. Sledil je odstop zaradi odlomljene polosi. Na drugi reli sta se Andrej in Jure podala na Ljubljansko-Za-savski rally Saturnus ter pokazala, da sta dirko v Avstr^i izgubila zgolj zaradi tehničnih težav. Tako sta pred »domačimi« nav^ači slavija svojo prvo letošnjo zmago. Že mesec pozneje je sledil šprinterski reli Velenje, saj je potekal le en dan. Tudi v takih razmerah sta se Vrhničana odlično znašla in zopet dvignila pokal najvišje. Prav tako se jima je godilo v Mariboru, ko sta stopila na najvišjo stopničko. Andrej: »Z letošnjo sezono sva več kot zadovoljna, saj trenutno vodiva s 35 točkami naskoka pred dirko, ki sledi konec avgusta v Ajdovščini. Nato pa naj bi bila letos še ena v Idr^i. Upava, da se nama obe dirki izideta po najinih željah ter tako zaključiva sezono z osvojitv^o državnega prvaka v Yugo pokalu ter čim boljšo uvrstitv^o v diviz^i 1. Do takih rezultatov seveda ne bi prišlo brez najinih sponzorjev, kot so: SALKON, d. o. o., Olja Divinol. Termotom, d. o. o., Prosaf, d. o. o., VR Elektronika, Janez Zamejc, s. p., BMC avtodeli in trgovina Moj sonček. Zahvalil bi se pa tudi bratu Bojanu, Marjanu, očetu Andreju ter Mirku za pomoč v servisni coni ter vsem domačim, ki nama pomagajo.« (ng) Borovniška liga v floorballu 2011/2012 Floorball sekc^a TVD Partizan Borovnica že enajsto leto zapored organizira rekreativno floorball ligo. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Trajanje lige: 23. 9. 2011 - april 2012 Termin tekmovanja: petek, 18.30-22.30 Pravila tekmovanja: mini floorball (prilagojena pravila IFF) Trajanje posamezne tekme: 3 x 10 minut Največje število igralcev v ekipi: 10 Pr^avnina: 50 € Rok za oddajo pr^av: 9. september 2011 Pr^avite se lahko prek elektronskega naslova davor.mat^ase-vic@gmail.com. Na ta naslov se lahko obrnete tudi z morebitnimi vprašanji. Planinsko društvo Vrhnika vabi na Jesensko srečanje planincev na Planini. Veselo dogajanje bo potekalo od 11. ure dalje. Za p^ačo in jedačo bo poskrbljeno. Še skupinski posnetek pred odhodom z vrha Jerebice v dolino do Rabeljskega jezera Vrhniški planinci na Jerebici V soboto, 25. 6. 2011, smo se v zgodnjih jutranjih urah člani PD Vrhnika odpeljali proti Kranjski Gori in čez prelaz Predel v dolino Možnice, kjer smo začeli naš pohod na Jerebico. Vreme nam je »šlo na roke«, ker kljub sončnemu vremenu ni bilo vroče, kar nam je zelo ustrezalo, saj je pot na Jerebico dokaj strma s precejšnjo višinsko razliko. Pot je ves čas zelo razgibana, na nekaterih mestih neshojena in zato prerasla s travo, večino časa pa nevarna za zdrs. Kljub temu smo lahko opazovali gorsko naravo, ki nam je nudila raznoliko paleto planinskega rastlinja in živali. Pred postankom za malico na Jezerskem sedlu nas je pričakal gams in pokazal, kako preprosto je zanj gibanje po neprehodni gorski strmini. Pred vršno strmino nas je s predirljivim žvižgom pozdravil svizec, na samem vrhu pa smo preplašili jerebico, ki je potrdila, da smo na vrhu s pravim imenom. Z vrha je lep razgled na ital^ansko stran - Rabeljsko jezero, skupino vrhov z Višem in Montažem in naprej v notranjost - Mangart, Jalovec, Loško steno, Kanin, Prestreljenik in še na mnoge vrhove ter nenazadnje na Log pod Mangartom, ki je ležal pod nami kot na dlani. Z vrha smo se prek Jezerskega sedla spustili do Rabeljskega jezera, od tam pa se z avtobusom mimo Trbiža odpeljali proti domu. Na poti smo v vsem dnevu srečali le nekaj planincev, le tr^e pa so poleg naše skupine v tistem dnevu ubrali pot iz doline Možnice. Prav samotna je ta lepa gora ^ Besedilo in fotografija: Jože Školc Form 09.09.2011 OB 16.00 VABIMO MLADINO OD 7.- 15. LETA NA PRVO URO BREZPLAČNEGA 5 URNEGA TEČAJA LOKOSTRELSTVA. TEČAJ BO POTEKAL NA LOKOSTRELSKEM STRELIŠČU NA VRZDENCU. ZA PRIJAVE IN DODATNE INFORAAACIJE POKLIČITE NA TEL. 051 653 393. LOKOSTRELSTVO šport in zdravo preživljanje prostega časa Ciril prebira za vas... Vid Pogačnik, Kar na Kamijce. Glavni greben Karnijskih Alp - vzhodi del. 1. natis. Kranj, Narava, 2011. 203 str. Pa smo dobili še en planinskih vodnik, pa ne za slovenske gore, pač pa za svet Karnijskih Alp, kjer so ohranjena še mnoga slovenska geografska imena. Ta svet prečudovitih gora leži ob vzhodnem delu ital^ansko-avstr^ske meje. Vrhovi, ki jih je obiskal avtor te knjige, se le redko kdaj vzpnejo nad 2000 m. Zato so sprehodi pr^etni in ne ekstremno naporni. Na strme in zanimivo oblikovane vrhove vod^o planinske poti, pa tudi zavarovane plezalne poti. Svet pod temi gorami je posejan s pašniki in ohranjenimi pastirskimi stanovi ter idiličnimi gorskimi jezeri, v poletnem času pa je tam polno cvetja. Ta svet je tudi zelo primeren za turno smučanje. Na posameznih mestih najdemo lahko spomine in spomenike na grozote prve svetovne vojne. V knjigi je opisanih 18 vrhov in 42 različnih tur. Besedilo je opremljeno s številnimi lepo oblikovanimi zemljevidi in fotografijami, ki sta jih prispevala Jasmina in Vid Pogačnik. Ciril Velkovrh 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 prgišče NASVETOV • prgišče NASVETOV • prgišče NASVETOV • prgišče NASVETOV • prgišče NASVETOV • prgišče NASVETOV Kolač s pudingom Recept za kolač iz skute z breskvami in vanil^evim pudingom. Skupina: Sladice Količine za 4 osebe Priprava V posodi penasto zmešamo jajci in sladkor. Dodamo skuto in prašek za vanilijev puding. Polovico mase zlijemo v pekač obložen s papirjem za peko. Breskve olupimo in narežemo, ter razporedimo po pripravljeni masi. Prel^emo s preostalo maso in pečemo 30 minut na 180° C. Sedem nasvetov proti glavobolu 1. Ob prvih znakih glavobola je dobro popiti tri kozarce mrzle vode, uporabiti hladne ob-kladke in se umakniti v temno, Sprašujete, odgovarjamo Vzdrževanje občinske parcele in odkup? Že 50 let vzdržujemo občinsko parcelo (kosimo, urejamo, obrezujemo, popravilo škarp, ...). Parcela nima drugega dostopa kot čez našo hišo. Ker nam sedaj občina želi to parcelo prodati in mi jo želimo kupiti, me zanima, ali lahko na podlagi dolgoletnega vzdrževanja vsaj malo znižam ceno parcele (kot neke vrste kompenzac^a)? Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. ODGOVOR: Vsekakor, v pogajanju z Občino za odkup parcele pojasnite, da ste že dolga leta za parcelo skrbeli kot dober gospodar in dejansko izvrševali posest ter izvajali in krili stroške, ki sicer spadajo med dolžnosti lastnika. Občino lahko o navedenih dejstvih opozorite tudi pisno in jo prosite, naj slednje prenese tudi na cenilca nepremičnine, ki bo lahko v svojem mnenju (ki zavezuje občino) obstoječa dejstva tudi upošteval. mirno sobo. Če nam uspe, lahko zaspimo. 2. Pri tenz^skem glavobolu, pri katerem so napete mišice glave in vratu, si lahko pomagamo z akupresuro, torej s pritiskanjem na posamezne točke. Pritiskamo lahko na sončno točko, ki leži na sredini vdolbinice na sencih, približno za širino palca stran in za širino palca pod zunanjim delom obrvi. Masiramo lahko tudi točko jianjing, ki leži na sredini med robom zatilja in robom ramen, v vdolbini med mišico in zunanjim robom ključnice. 3. Učinkovita je tudi aromate-rap^a. Eterična olja uporabimo v izparilniku, pri masaži, za ob-kladke ali pri kopanju. Eterična olja sivke, evkalipta, rožmarina ali poprove mete kanimo v nosilno olje. Nežno masiramo senca, vdolbine na sencih, predel za ušesi in tilnik. Obkladke O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovrstičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Palatino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). In-ternetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSCIGOGOl) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: gsm 031/392 153. Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 V strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). pravimo melisin čaj, saj pomirja in sprošča. 7. Nekateri ljudje opažajo, da se je pri migreni dobro odpovedati nekaterim živilom, kot so čokolada, sir, citrusi, mesni izdelki, ki vsebujejo natr^ev nitrat, rdeče vino in živila z dodatkom mononatr^evega glutamata. ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE položimo na boleča mesta. 4. Poskusimo lahko z nekajminutno masažo lasišča, s čimer sprostimo napetost v mišicah glave, vratu, ramen ali obraza. Sredinca položimo na čelo ob lasni črti in ju počasi premikamo proti temenu in sencem. Nato se s palcema sprehajamo ob lasni meji na dnu lobanje in jo masiramo, s čimer sprostimo napetost. 5. Za sprostitev napetih mišic pomaga vroča krpa, prepojena s čimbolj vročo vodo. Položimo si jo okoli vratu. 6. Proti bolečini pomaga čaj iz vrbove skorje. Pop^emo lahko dve skodelici čaja na dan. Pripravimo ga tako, da eno čajno žličko narezane vrbove skorje zavremo v 250 ml vode, nato pa čaj pustimo stati pet minut. Če smo napeti ali pod stresom in nam preti glavobol, si pri- O s.p. KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE 03I^03E - NA» NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:0117552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VEČ O UGODNI PONUDBI SI LAHKO OGLEDATE NA NAŠI INTERNETNI STRANI: http://www.obnova.si rtiiOl i 266, tni ds I/ 34B JD1 t-inill. t«L01.<'75M 34VS03 n-< nv I li-{«naJx d DfkifariavuJ NAS ČASOPIS med 35000 bralci SENČILA OD IZMERE DO MONTAŽE Depozit s privlačno obrestno mero in možnostjo prekinitve Časi, v katerih živimo, so polni izzivov in presenečenj in prav zato moramo svojim prihrankom nameniti izdatno mero skrbnosti. Depozit UniCredit Bank je rešitev za vse, ki si želijo miren spanec in brezskrbne poletne večere. Izbirate lahko med depoziti različnih ročnosti, od enega meseca do več let, za vse pa velja, da jih bodo v UniCredit Bank prilagodili vašim željam ter vam, če boste želeli, omogočili tudi periodično izplačilo obresti. Fleksibilni s fleksi depozitom Se svojim prihrankom ne želite odreči za daljše obdobje, saj jih boste mogoče potrebovali? V UniCredit Banki so pripravili depozit, ki odgovarja na take dvome. Še več, primeren je za vsakogar, saj nudi prožnost pri uresničevanju vaših želja. Poimenovali so ga fleksi depozit, odlikujejo pa ga likvidnost, privlačna obrestna mera in prihranek časa. Lahko ga uporabite kot 3- ali 6- mesečni depozit, saj se avtomatsko podaljšuje do obdobja treh let, po katerih prejmete svoja sredstva. Tako vam prihranijo pot v poslovno enoto, ki bi jo morali opraviti, če bi se odločili za klasičen depozit. Če želite izkoristiti likvidnost, ki jo ta depozit omogoča, pa so vam sredstva na voljo vsake 3 ali 6 mesecev, takrat, ko lahko depozit prekinete brez stroškov. Poleg že naštetih prednosti depozit odlikuje tudi privlačna obrestna mera: 3-mesečni fleksi depozit se vam bo obrestoval po 2,2-odstotni, 6-mesečni pa po 2,8-odstotni letni obrestni meri. Enovito nominalno letno obrestno mero lahko dodatno še individualno prilagodijo glede na poslovno sodelovanje z banko. Druge naložbene možnosti Za doseganje vaših ciljev vam v UniCredit Bank ponujajo tudi druge naložbene možnosti, s katerimi boste oplemenitili vaša presežna sredstva. Oblikujte si dolgoročen portfelj z dolgoročnimi naložbami in izkoristite ugodnosti njihove ponudbe. Z varčevalnimi računi UniCredit Bank boste svoja sredstva plemenitili varno in si zagotovili dostop do njih takoj, ko jih boste potrebovali. Če se odločite za investiranje v sklade Pioneer, mesečno, kratkoročno ali dolgoročno, fleksibilno in donosno, vam bodo pomagali pri izbiri najustreznejšega portfelja. Bodite odgovorni do sebe in svojih najbližjih, zato ne spreglejte tudi ponudbe naložbenih življenjskih zavarovanj, ki kombinirajo varčevanja in zavarovanja v enem produktu. Vaše prihranke bodo investirali previdno in z največjo skrbnostjo. Sašo Marčic, vodja PE Tržaška: »Ne glede na to, katera prednost produkta je zbudila vašo pozornost, bomo v UniCredit Bank za vsakogar poiskali pravo rešitev. Obiščite našo poslovno enoto v Ljubljani na Viču enkrat, sklenite fleksi depozit in čas, ki bi ga porabili za obnavljanje depozita, izkoristite za radosti, ki jih prinaša poletje. Seveda pa vam bomo z veseljem postregli tudi z informacijami o naši preostali ponudbi.« Več informacij: Sašo Marčic, vodja poslovne enote Ljubljana Tržaška UniCredit Banka Slovenija, d. d., Tržaška cesta 19 Telefon: + 386 (0) 1 2410 361 Elektronska pošta: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.30-12.00 in 13.00-16.30 UniCredit Bank je del močne mednarodne bančne skupine UniCredit z več kot 160 tisoč zaposlenimi in prisotnostjo v 22 državah. Depoziti pri UniCredit Bank so obenem do višine 100.000 EUR zajamčeni skladno z Zakonom o bančništvu. ^UniOedif Bank 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% na servisne ¿toritve popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela MoUŠO ^ SELISKAR Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC KEtM 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Oglašujte v NAŠEM ČASOPISU Kovinostrugarstvo Matjaž Oven, s. p. Razori 2 1356 Dobrova Tel.: 01 36 41 418 matjaz.oven@siol.com Prosto delovno mesto: strugar/rezkalec Objavljamo prosto delovno mesto: strugar/rezkalec za delo na klasičnih strojih in strojih CNC. Delovno mesto bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pogoj: najmanj srednja šola tehnične smeri. Lahko tudi pripravnik. Pisne prjave z opisom delovnih izkušenj pošljite do vključno 20. 9. 2011. Vsakdo sam stop na srcu zemlje, s sončnim žarkom prehoden: in je takoj večer (Salvatore Quasimodo) Mnogo prezgodaj je odšel od nas Dorde Nikolčič ml 4. 5.1957-25. 6.2011 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prjateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, Ribiški družini Vrhnika, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem za toplo besedo in stisk rok, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: oče Dorde, mati Terez^a, brat Niko, sin Jure, snaha Jasmina ter vnuk Jan in vnukinji Klara in Nataša Blatna Brezovica, jun^ 2011 ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, babi in teta Mar^a Turšič, rojena Rot (1948-2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala zdravstvenemu osebju ZD^ Borovnica, Pogrebni službi Pieta in gospodu župniku Janezu Šilarju ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste še naprej ohranjali v svojem spominu. Žalujoči: vsi njeni Brezovica pri Borovnici, jun^ 2011 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame Frančiške Golc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težki bolezni stali ob strani, patronažni sestri Cilki, Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem, župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Mož Jože, hčerki Francka in Danica z družinama, sin Pavle z družino, vnuki in vnukinje ZAHVALA V 73. letu starosti se je od nas poslovil naš oče in dedek Stanislav Celarc 1938-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi našega dedja in očeta. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prjateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Vsi njegovi, Vrhnika, jul^ 2011 Reka tiho poje pesem slovesa, vrbe in breze globoko sklanjajo svoje krošnje, mogočna, neskončno dobra, stoletna duša s popotno palico odhaja na zadnjo pot. Molči, Motamo od bolečine. ZAHVALA Kristina Rot z Brega pri Borovnici (1911-2011) Besede zahvale izrekamo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in tople besede tolažbe. Hvala župniku za opravljen obred, pevcem za poslovilne pesmi, govornikom, osebju Doma starejših občanov Vrhnika, Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste jo v težkih trenutkih obiskovali in nosili sonce v njen zadnji dom. Vsi njeni V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil Aliriza Abdi upokojeni slaščičarski mojster na Vrhniki 1948-2011 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Vsi njegovi Vrhnika, jul^ 2011 k Ko pošle so ti moči, za^rl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Z A H V A L A Ivan Kozina 1927-2011 Ob boleči izgubi našega ata Ivana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala prav vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem in vsem sosedom, ki so sodelovali pri lepo opravljenem pogrebnem obredu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli rad. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Vsi njegovi M Adijo, ata ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj^ bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Franc Oblak (3.12.1925 - 3. 6. 2011), po domače Jurežev ata iz Šentjošta nad Horjulom. ]-[vala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. i-ivala sosedom za pomoč, pevcem in g. župniku ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Kako prazen postane svet, ko umre en sam človek. Vsi njegovi Šentjošt nad Horjulom 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ko življenje tone v noč, še žarek ufanja išče j)ot. Ostala j)a je bolečina in tiha solza večnega sf omina. ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil in odšel k večnemu počitku Vincencij Podobnikar Božičev Cene iz Osredka pri Dobrovi 1924-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za svete maše. Zahvala tudi Katarinskim pevcem, župniku Simonu Fortuni, Pogrebni službi Vrhovec, Franc^u Rejcu za zaigrano poslednjo melod^o s harmoniko, ki jo je pokojni tako rad igral vse življenje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila žena, mama, stara mama, babica, tašča Mar^'a Mušič, Cenetova Mari iz Blatne Brezovice (1. 4. 1933 - 25. 7. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Lepa hvala dr. Rusu, sestri Metki in patronažni sestri Mojci za vso zdravniško pomoč. Zahvala tudi domačim in sosednjim gasilcem za organi-zac^o pogreba, Dejanu Jeraju pa za iskren poslovilni govor. Lepa hvala župniku g. Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: mož Janez, hči Polona z možem Bojanom, vnukinja Lid^a z možem Simonom, pravnuka Jože in Aljaž Blatna Brezovica, jul^ 2011 ZAHVALA Umrl je Milan Grom Po domače Trevnov Milan (1947-2011) Zahvaljujemo se sorodnikom sosedom, pr^ateljem in družini Sa-vič - Zorc za vso pomoč, izrečeno sožalje in cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo Varstveno-delovnemu centru na Robovi, vsem gojencem in direktorju ob boleči izgubi našega očeta. Vsi njegovi Reka tam spodaj p« v dalj nese spomine tvojega življenja. Marjan Ahcan Mnogo prezgodaj nas je zapustil Slavko Stare (1958-2011) Iskreno se zahvaljujemo Ribiški družini Vrhnika za zadnje slovo in njegovemu prijatelju iz mladostnih let Borisu Skubicu za ganljive besede. ]-[vala vsem dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, posebno družini Obid. Iskrena hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem, nekdanjim sodelavcem iz Fenolita, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in z nami sočustvovali. Hvala župniku za cerkveni obred in Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami. Žalujoči: mama Zo^a, brat Marko, nečaka Jerneja in Gašper Vrhnika, Kanada, avgust 2011 Tam kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Marjan Kržič 1947-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi jun^ 2011 Meni pa je dobro, da sem blizu Tebe, moj Bog. Ps 73, 28 V SPOMIN Vojku Čehu Blagor vam, ker ste se že tukaj veselili srečne večnosti. Metoda Čeh, Logatec • - ,r, h Po istij)oti. koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) Andrej Jelovšek Papežev Andrej z Drenovega Griča 19.11.1930-12.7.2011 Iskrena hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za vse dobre besede in izrečeno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče ter darove za cerkev Posebej hvala njegovemu nečaku, župniku Janezu Jarcu, za pogrebno sveto mašo in besede ob slovesu, pevskemu kvartetu Grm in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala tudi vsem, ki ste ga v zadnjih letih s svojimi obiski razveseljevali in mu za trenutek, pa čeprav kratek, omogočili pozabiti na bolezen. Žena Ivanka, hči Andreja in sinova Franci ter Tomaž z družinami Jul^ 2011 ZAHVALA Milan Jesenovec 1937-2011 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala ge. Cvetki Cerar in zdravniškemu osebju, župniku g. Golobu, pevcem, gasilcem, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Hruševo, jul^ 2011 Ni je več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se njen ne sliši... ZAHVALA V 85. letu je končala svojo življenjsko pot naša draga mama Mar^a Kogovšek, roj. Jarc z Vrhnike Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove. Hvala g. Gregorcu za lepo opravljen obred. Posebna zahvala za dolgoletno skrb ga. Marinki Japelj, ga. Anici Habe in medicinski sestri ga. Zori Vesic, negovalkam in medicinskim sestram Doma upokojencev Vrhnika. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali in mislili nanjo v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste skupaj z nami nosili v srcu. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Antona Gutnika st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in pr^ateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki ste ga obiskovali v Domu upokojencev in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Sinja Gorica, jul^ 2011 ZAHVALA Janez Sečnik (31. 3. 1917 - 22. 6. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala Domu upokojencev Vrhnika in osebju, g. župniku za lepo opravljen obred, borovniški Karitas, pogreb-cem, pevcem, trobentaču, Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Marinka, Dragi in Janez z družinami Borovnica, jun^ 2011 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Francke Skopec iz Polhovega Gradca (1928-2011) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti, še zlasti gospodu Ivanu Polajnarju, prof., za lepe poslovilne besede. Prav posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Horjul za vso skrb in nego, ki jo je bila deležna. Sinovi Jože, Bogdan in Martin z družinami 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 SESTAVIL SUSMAN JAKOB POČITNI -KOVALCI RUMENA GLINA AMERIŠKI PESNIK EDGAR ALLAN ZNAK ZA OSNOVNI RADIOAK. ELEMENT OBOK, OBLOK IZLETNIKI, POHOD-NIKI POLETNI ODMOR ORGAN ZA VID VODITEU RTV U GALUNIČ VILKO UKMAR PAVZA, PREDAH ULE ANDREJ ORODJE ŽANJIC SLOV. PEVEC SMOLAR ZNAK \ ZA \ ŽVEPLO \ 5 . IN 2 . SAMOGL. ABECEDE ZNAK ZA STRONCIJ SEUAK ČOPIČ ZNAK ZA DEL MINUTE IVER POPOTNIK Ime in priimek: Točen naslov: STO CM EGIPČAN -SKI,GRŠKI BOG MODROSTI OGRODJA SLIK, OKEN KITAJSKO UUDSTVO NA HAJNANU GLASEN ZVOK EDVARD KOCBEK KRATICA ZA EVENTU -ALNO KONEC POLOTOKA GRŠKA ČRKA, ZVERI IGRA S KARTAMI MODRILO, PLAVILO POLETNA KRIŽANKA MEDNA-DNI ZNAK VZHOD NAJVEČJA VODA ZEMUA OB VODI ZNAK ZA TISOČ KG SPOJINE, DERIVATI AMONIAK A Križanka »Poletje« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 13. septembra. Za nagrade tokratne križanke je poskrbelo podjetje Avtotrade d.o.o. iz Sinje Gorice. Prva nagrada: vikend paket najema alfe giulliette; druga nagrada: brezplačna premontaža in centriranje pnevmatik; tretja nagrada: kosilo v Gostilni Bistra v vrednosti 40 evrov. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrajenci prejšnje križanke: 1. nagrada (80 evrov): Milan Šulek, Dol 29, 1353 Borovnica 2. nagrada (60 evrov): Betsabeja Rus, Podpeška cesta 71 G, 1351 Brezovica 3. nagrada (40 evrov): Mar^a Kostanjevec, Bistra 13, 1353 Borovnica Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj na uredništvo čim prej pošljejo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO, davčno številko, številko tekočega računa in ime banke, pri kateri ga imajo odprtega. Rešitve križanke »Samostojnost« (vodoravno): država, razred, žz, ozi, AI, mož, Vltava, državnosti, zr, losi, Nato, ep, Amati, r, karavla, Zn, neblag, Ig, Igo, kes, or, vojna. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): Sadar, napast, prenos, regleta, inkubator, oral, sili, Ricci, Oto, katedra, Mo-mus, melos, Pires, satan, nadih, metan, Finžgar, oro, dlaka, Inah, švrk, okamenina, Kekrops, aga kan, iranka, Klara. OKLUB a40/nE0»i50 ^ ^"^iv *flS.ÎROLOGUn " \ ^ * nnGELSKE KARTE to^ iipnp^pimrcup Qi «U.EDE^UIlLSKERflRTE * flní0L0CIHJfllI10J(flíajflH(KÍ.P * (jiNw^vTJic í.mm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 m 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov; 6. zastava društva ali organizacije s simboli; 12. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov; 14. ženska, ki se poklicno iikvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov; 15. naročnik, potrošnik, kupec; 17, oblazinjeno široko ležišče s tremi stranicami; 18. gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga; 19. valjast predmet z navoji za pritrjevanje, povezovanje; 21. samica tibetanskega goveda; 22. sestavljalka pravnih listin; 24. spevoigra; 26. ženska, ki s svojim življenjem jamči za izpolnitev določenih zahtev; 27. spodnji del noge pri prašiču; 28. melona; 29. žensko ime. Jasna; 30. vrsta, baža; 31. veletok v Južni Ameriki; 33. telica; 34. žabji samec; 36. atletski metalni rekvizit; 38. žila, ki dovaja kri k srcu, dovodnica; 40. ženska, ki je doma v določenem kraju; 42. založnik, knjigarnar; 44. prvi slovenski letalec (Edvard); 45. lojna bula; 46. začetek tekmovanja; NAVPIČNO: 1. ugovor, pritožba; 2. sintetično vlakno iz poliakrilnitrilov; 3. nesodelovanje pri čem, ne-priznavanje česa; 4. zapornik; 5. Romulov brat dvojček v rim. mit.; 6. gora v Karavankah; 7. Republika Slovenija; 8. vrsta dvojamborne jadrnice na Holandskem; 9. hči nečaka ali nečakinje; 10. defekt, poškodba; 11. majhna raca; 13. berbersko-arabska prebivalka v severozahodni Afriki; 14. črta, ki ločuje države ali ozemlja; 16. obsežna kraška pokrajina na jugozahodu Hrvaške; 20. muslimansko sveto pismo; 23. ime telovadca Pegana; 25. pisec parodij; 27. slovenska plavalka (Anja); 28. univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja; 29. trda težka kovina srebrno bele barve (Cr); 30. zelo dišeča rastlina, ki odganja molje; 31. ograjen prostor, v katerega se zapira živina; 32. ameriška filmska nagrada; 35. svetopisemski prvi človek; 37. nem. filozof (Immanuel); 39. melodija, napev; 41. slabšalni izraz za Slovenca v avstrijskem okolju; 43. avt. oznaka Nove Gorice; NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. avgust 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si soline so ostale h Samsung Galaxy ACE 79€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77. Nokia C2-01 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77. Nokia Cl-01 15€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev. Samsung C3530 9€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev 30^^ POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata. Sklepanje novih nazočniških fazmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d. nieg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t: 01 755 71 6ilTmi041 342 000 Opravičujemo se za morebitne napai(e. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Cene vsebujejo DDV in veljajo ob piaciiu z gotovino. RAČUNALNIŠTVO • SERVIS I Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika, M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70 E: prodaja@moLekservis.com, www.molekservis.com