Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani _ 138769 I f» I ,S v c t i a nekdajniga fhkofa v' Genevi PILOTE JA a 1 j prijasna roka poboshno sbiveti. P o f 1 o v e n i 1 ino s’ molitvami sa zerkuv in nekterimi drugimi pomnoshil neki dufhni paflir Lavanfhke fhkofije;. Pregledal ino priporozhiL a ar x o iv ,s k o m ,» u e k, Vosenifhki fajmofhter. -“=e=a»®.BSSg> (J *- 3«==®»—— V’ Krlovzi 184». Natifnil ino saloghil. Janes Leon. 138769 0 'iooshtež • Preljube duflie' Kriftufove!' ,S 1 o v e n z i in ,S1 ovenite! »Hodile 'popolnoma, kakor je po¬ polnoma vafh Ozke v’ nebefih: c< naf vfmileni Jesuf opomina } nam poboshno/l pripo- rozlia, po Tl oa ino pokrepzha , ravno kakor fe v' frezhni Arabji tijlim godi, ki imajo difhavo Zimet nofiti. Pcrpove- dajo, do zhe tigrovka eno fvojih mladih na poti naj - do, iti ga je lovez na pot ver gel, de bi Jlarko pomu¬ dil, s’ drugimi pa odifhel , ga hitro nadene, naj bi fhe tak tesbko ino veliko bilo, ino ga v’ /voj berlog /krije, ker jo la tenka v' teki zlo ne pomudi, ter ji tjubesen materna tenko poletjfha, ino fhe bolj prigan¬ ja. Sa koljko vezhi ljubenn ino vej'olje bo ozhetno ferze obzhutilo, na dufho J kerbeti, ki po pravizi popol¬ noma shiveti skeli. ,Sprijelo jo bo, kakor ljubesniva mati, ki fooje dete v’ narozhji pejtje, ino tenke Jv oj g a ljublenza fhe ne obzhuli. Ozhetniga ferza je pa vender le k ’ temu potreba. Sa to apojlelni ino vfi prom opojlolfki moshje fvoje uzhenze ne le otroke, ampak otrozhizhe imenujejo, debi s’ tim imenam pokasali fvojo Ijubennivojl do njih. V er h vfiga tiga rad Jposnam, ljubi bravez, de J lic poboshen nijtm, naj Ji ravno od pobonhnojli pi- J hem, pa vender v’ re/nizi in Jerza skelim poboshen biti, ino ravno ta moja snotrajna shelja mene pri¬ ganja, tudi tebe uzhiti, poboshno shiveti, sakaj neki vifoko uzhen ino imeniten niosh pravi: „Dobro je, ako fi hozhefh fam navuzliUi, de fhtudirafh; fhe bolji, zhe poflufhafh; nar boljfhi pak, ako Jam druge uzhifh.“ „GoJlokratl Je perpett, govori Jv. Augufhtin v’ nekim pifmi k’ /noji duhov/ ki hzheri Florenzji, de ravno s’ tem saflushimo Jami prijeti , zhe drugim dajarno, in kcdar druge uzhimo, de fe Jami J kos to svuzhimo Alekfander, neki nar imenitne}f liih kraljev , je dal salo kompatro, ktero je JoJebno rad imel, Ape- letu, nar imenitnejirnu obrasniku alj malerju inobra- nili. ,\jo prav isubruniti alj nmalati, to mora prav pogoS litru z! *’) ne lete nikdar, kokofhi teshko, nitko in poredkim, golobi in laftov- ke pa letajo velikokrat hitro ino vifoko; tako fe grefhniki nikder ne vsdigncjo do Boga; smeraj fe vertijo na nifkim bliso semlje , — is Ijubesni do sem- Ije. Ljudje, fploh dobri imenovani, ki fe fhe po- boshuofti uifo prijeli, fe vsdignejo ti/,er fkos dobre dela do Boga, pa le malokdaj, in tedaj fhe teshko ino pozhafi; poboshue duflie letijo doftikrat, hitro ino vifoko k’Bogu nakvifhko. V’kratkim: nizhefar dru- Siga ni poboshnoft, ko siliva, biftra urnoft, po kate¬ ri delavna ljubesen fvoje delo v’ naf dopernefe alj tajifto mi v’ njej hitro in is ferza dopernefetno, iu kakor je delavni Ijubesni laftno, naf k’fpolnovanju vfih in vfake sapovedi boshje napeljovati, tako je tudi poboshnofli laftno, naf napeljovati, de bi tajifte hitro in urno fpolnovali. Toraj fe tudi tajifli, ki vfih. sapoved boshjih ne fpolnujedober in pobosheu ime¬ novati nemore j ker, dc bomo v’ refnizi dobri, in refiiizhno poboshni, rasen delavne Ijubesni fhe shive urnofti k’ delam Ijubesni potrebujemo. Ker dalej poboshnoft drusiga ni, kakor gorezha ljubesen, torej ftri, ne le, de ftno hitri, delavni ino fkerbni v’ fpolnovanju vlili boshjih sapoved; ampak ona naf podshge, de hitro ino is ferza toljko do¬ brih del ftorimo, koljkor jih le samoremo, zhe tu¬ di uifo ravno smpovedane,, ampak le fvetovane, alj is snotranjiga ras-fvetlenja pokasaiie. Sakaj, kakor zhlovek, ki fhe ni sdavuej osdravil, le tako dalezh gre, kakor dalezh mu je potreba, in fhe tudi to le pozhafi ino teshavno, tako ftopa grefhnik, ki je fhe le od lvoje krivize osdravil, l e tako dalezh, kakor dalezh mu Bog sapove , in fhe tako dalezh le te¬ shavno ino kefno, dokler sadnizh poboshnoft dofeshe. Po tem pa, kakor popolno sdrav zhlovek, ne hodi la 2 *) Nar vezho tise, po a — 3 zcntc tesliltc; tudi ,Shtravfi imenovane. .kar, ampak (odi teka in ffcaka po poti boshjih sape.- ved, ino The zelo zhes gre, in tezhe hite po ftcsi .svelizhavniga fveta in nebefhkiga rasfvetlenja. ,Sploh jčzhi fe delavna ljube,sen od poboshnofli tako malo Jozhi, kakor plamen od ognja; pofebno, ker je de¬ lavna lubesen duhovni ogenj, ki, zhe vifoko gori, poboshnoft. poflane. Delavno ljubesen tako tedaj, od poboshnofli nizhefar ne perdobi, kakor le plamen, Kater jo , ne le v’ fpolnovanji boshjih sapoved , am¬ pak tudi v’ ftorjenji svelizhavniga fveta in nebeflikir ga vdajanja hitro, delavno ino 1'kerbno obdershl. DRUGA F O ,S T A V A. Od Jafi no ft in imeni t n odi prave po- b o s h n o ft i. Tifti ki fo Jsraelove otroke hodi sefirafhiti, de bi fe v’ obljubleno deshelo ne podali, fo jim pravili, de tifta deshela fvoje prebivavze poshira; to fe pra¬ vi, de je srak alj lu.ft v’ njej tako flrupen, de bi nc bilo mogozlie v’ njej dolgo shiveti, ljudje fo pa tako iirafhni ino veljki, dc druge ljudi kakor , kobilze soblejo. Tako ljuba Piloteja! fvet obrekuje fveto poboshnoft, kar jo kolj more, popifuje poboshne s’ kiflim , shuloftuim in sopernim obrasam , in glafno osnanuje , de poboshnoft ftri slialoftne in vfe soperne ljudi. Kakor fia pa Josue in kaleh ozhitno prizhala, de obljublcna deshela ni le sdrava in vfa prijetna, ampak njo imeti, fladko ino velelo: tako nam tudi lam fv. Duh fprizhuje, in nafh Svelizhar fam fkos fvoje boshje vfta naf vuzhi, de je p o bo slin o shivlenje prijetno , frezhno ino prijasuo shivlenje. Ref vidi fvet poboshne fe poftiti, moliti, sani- zhovanje voljno uolili, bolnikani ftrezhi, vbogim da- 19 Tovati, zhuti, jcso krotiti, fe s’ flabim nagnenjam vojfkovati, fe prepovedanima vefelja sdershali, in lh e tlrusih taktilnih del veliko dopernafhati , ki fo foni e na l e bi teshavue in soperne; a!j »notranje in forzhne brumuofti fvet ne vidi, ktera vte te dela po- lajfha in poflajfha. Poglej '/.hehete na tirati,*) gre¬ nek je fok, kteriga is nje dobijo, alj po tvoji laftno- ■fti ga v’ fladek med fpremene. O pofvetaesh! ref lef, veliko britkiga najdejo pobosbne duflic v’vad¬ bah fvojiga premagovanja, atj zelo v’ tih vadbah fpre- menijo bridko premagovanje v’ fladkoft in prijetnoft. Plamen in gorezhe bakle, kolefa ino mezhi fo fe sde- ii prijetne zvetize in difhave mnzhenzam, — sato, ker fo bili, poboshni. Samore pa mozh poboshnofti nar grosovitnifhi muke in zelo farno fmert s’ prijet— noftjo flajfhati, kaj vfe ne bo v’ delali zhednofli sa- mogla? Sladkor (zuker) nesreli fad flori fladek, in odusamo srelimu vfe grenke' ino fhkodlivo, Pobosli- noft je pravi duhovni fladkor, ki delam pokorjenja bridkoft, in vefelju vfe fhkodlivo odvsame; ona od- sliene od bolnih otoshnoft, od bogatih Iakomnoft, od flifkanih maloferzhnoft , od frezhnih prevsetnoft od pufhavnih shaloft, od perljudnih rasvujsdanoft; vro- zhina je po simi, rofa po leti; ona ve ohilnoft po- fefli in revfhino poterpeti; zhaft kakor sanizhovanje ji je enako svelizhovavno; in fkoraj smeraj prejema s’ enakim ferzam refelje in' shaloft, in nat' napolni s’prezhudno prijetnofijo. Poglej Jakoba leflvizo (lojtro); (sakaj zhi- fto prilizhna je poboshnimu shivlenju). Dve rante po hrani, med kteriraa fe na kvifhko hodi, in v’kte- i'i fo klini vdelani, ti sasnamvajo molituv, ki fproft boshjo ljubesen; in Sakramente, po katerih nam dojde. Klini drusiga nifo, kakor ftopnje delavne lju- besni, po katerih fe od ene zhednofli do druge flo- pa, alj fkos dobre deta, k’ pomozhi in preneshbi ) Timfa, tiraian, difbezha rosba. biishniga d(.li gre, alj zelo i ud! fkos fveto .prcniifli- lovaiije noter do prijetnifhe fklenilve s’ Bogam povs- digne. (»tedaj tedaj Filotcja! na (ifte, ki fo na left- vizi: ljudje fo s’ angeljfkimi ferzi, ali angelji v’ .zlilovcifhkih telefah. 7Aw ravno tudi ne mladi, fe vendar vfi inladifhki fvelijo, ker duhovna mozh in urnoft v’njih gofpodujc. S’ peruti fo obdani, sa le¬ tati, in fe vsdignejo fkos fveto premifhlovmijc k l»o- gu nakvifiiko; tudi imajo noge, de fe v’ fvetim ino prijasuim sadershanju s’ ljudmi' fprehajajo- J.ep in velel je njih obras, ker pohlevno in prijasno vfe na¬ te vlezliejo: gole fo njihove noge, roke in glava, ker jkonez njihovih rnifli, nagibov ino djanj le v’tim ob- lioj i, Bogu dopafti. Drugi udje telefa fo pokriti, vendar le s' vib lepo in lehko obleko , ker tud ta fvet in pofvctue rezili vsliivajo; ali vendar le vfe priprofto, ker le kakor mejno gredozhi vshivajo, kur jim je po njihovim ftauji potrebniga. Tako fo po- bosbni. Veruj mi, ljublenaFiloteja! poboshnoft je pri- jetnoft vlili prijetnoft, kraljiza vfih zhednoft, popol- lioft delavne Ijubesni. Je ljubesen mleku enaka, ta¬ ko je poboshnoft fladk-oba; je ljubesen drag shlah- ten kamen, tako je poboshnoft ognjen lifh; zlie je ljubesen imeniten palsam , tako je poboshnoft njena difliava, in iizer vfa prijetna difhava, ki krepzha lju¬ di, ju angelje rasvefeli. T K E 'X Jf A B» O ,S T A V A. De fe poboslinoft s’ vfakiin Hanam in poklizam tla fkleniti. ' Bog je sapovedal ob Svarjenju selifham, de naj vfako po tvojim plemenu fad rodi; tako tudi vkasuje kriftijauam, shivim srelifham v fvoji zerkvi, de naj 21 vfak po fvojim ftanu in poklizu fad pobosbnofti per- nefe. Drugazhi mora sa poboshnoft slilalitnik 1 , umet¬ nik, rokodelez, drugazhi hlapez, vajvoda, drugazhi dekle, omoshena, vdova fkerbeti; in ne le to, obud¬ im k pobosbnofti le mora inozhem, opravkam iu dolshnoflim vfakiga prilezhi. Ljuba Filoteja! ali bi le fpodobilo , ko bi 1'bkof, kakor pufhavnik famotno shi- veti hotel ? zlie bi ii sakonfki po kapuzinarfko obeni- ga premosbenja ne shirali, alj ko bi rokodelez, me¬ nihu enako, zel dan v’ zerkvi tezhal; menih pa zeli dan blisbnimu na flushbo ftal; alj bi ne bila takfhna poboshnoft fmefhna, napzlma, neprenefliva? Vendar¬ le vezlikrat ta narobnoft pergodl, iu fvet, ki pravo poboshnoft, in takfhno neroduoft vfe eno dershi, go- dernja, in zhmeri poboshnoft, zhe ravno ona vfili tih napak kar nezb ni kriva. Ne, ne Filoteja! poboshnoft nizhefar ne ftrati, zb e je le prava, ampak le. fhe vfe bolje naredi; in zhe fhe poklizu karkolj sa enga zlilo veka vftavlja, gotovo je napzlma. Ziibcla, pravi Ariftotel, *) sesa i« zvetlz fvoj med, zvetlze pa kar nezb ne pofhko- duje, ampak kakor jo je vfo zvetezlio najdla, tako jo publ. ,She vezli flori prava poboshnoft; ne Iu, tle ebcniniu poklizu alj opravilu ni nafprotna, am¬ pak olepfha iuo osaljfha fhe vfaziga. Versi kakfheu sblahteu kamen ako hozhefh, v’med, fhe le boli li- fhezh bo; tako poftane tudi vfak v’ fvojim poklizu prijetnej, bolj ko poboshnoft sli’ njim vc : slie. Sakon¬ fki fe fcrzhneji ljubijo, podlosbuifo golpofki podlosb- nifhi, vfak ftan je prijetnifhi sb’ njo. Vuzhiti alj tcrditi, de pobosbnoft ne flifhi v’ fhoiore vojakov, v’ jifpe rokodelzov, v’ dvore kra- ijov in v’ hifhovanje sakonfkib, bi bila grosna smu- La, in zelo krivovera. Ne rezhem, Filoteja! debi fe •neuifhka poboshnoft s’ rezhenimi ftanovi drushila, pa tasen menifhke pobosbnofti jih je fhe dolti, tiftim *) Ariftolclj nelidajni imeniten modrijancz. pvilizhnih, ki v’ pofvetnih poklizali sliivijo. Tega fo nam prizhe v’ftari savesi: Abraham, Jsak ino Jakob, David, Job, Tobija, Sara, Rebeka in Judita; in v’ novi savesi fo shiveli fv. Joslicf, Lidia in fv. Krifh- pfn popolno fveto per rokodelftvi; Cveta Marta, Mo¬ nika, Akvila, Piifzila per hifhovanju; Komeli, ,Se- baftjan, Mavrizi pod vojafhkim oroshjam; Konfhtan- tin , Helena, Ludovik, Amadej in Edvardi na fvojih tronah. In fhe to fe je egodilo, de fo nekleri v’ famoti, katira je k’dofegi popolnofti tako prilizhna poboslmoft sgubili, in de fo jo potem v’ fredi fveta sopet nasaj dobili, ki fe sa popolnoft tako nevarn vidi. Lot, v’meftii zliift, jc v’ famoti v’ nezhiftoflt padel, pravi fveti Gregor. Bodimofi tedej, kjer lio- zhemo, po poboshnim sliivlcnju samoremo in mora¬ mo hrepeneti. ,S II * K Si 'S A 1» © ,§ 'S A W A. Od potrebniga vodnika na pot in po poti poboshnofli. Ke je mladi Tobija povelo dobil! v’Hages fe po¬ dati, je rekel: „Pota ne snam.“ „Tak idi,“ inu od- vifhzlia ozhe, „pa fi pojifhi koga, de te bo fprem- ljal.“ Ravno to rezkem tebi, moja Filoteja! imafh refnizhno voljo, na pot poboshnofli ftopiti, pojilhi ti fpremljavza, v’ zhediiofti dobro vterjeuiga, de te bo vodil. Nauk Naukov je ta. „Ifhi fi, kar samorefh, voljo bosbjo fposnati,“ pravi poboshui Avila , ,,ne- bofh jo tako gotovo fposnal , kakor na poti pouishue pokorfhine, ktere fo fe vli poboshni fvoje dni terdno dershali, in jo fkerbno perporozhali.“ Ko je fv. mati Teresia vidila, kako ojftro fe jbrumna shena Ka¬ tarina Korduanka pokori, jo jc skelela pofnemati, 23 fle fi je ravno fpovfednik prepovedal; in slo ji jo mikalo, ga ne vbogati. Bog ji je pa enkrat rekel: »Moja hzln! ti hodifh po dobrim in varnim poti. Ti gledafh na pokoro, ktero una dela, pa ljubfha mi j« tvoja pokorihina.“ Tudi je ljubila to zhednoft tako slo, de i'e je rasen pod pokorfhiuo proti fvojim pred- ■poftavljeniin tudi the pod pofebno proti nekimu veli- kimu boshjimu flusbavniku fkos obljubo savesala, de ga v’ vlili rczheh vbogati hov.be. la k’ veliki tolash- bi je njej , kakor mnogim poboshnim dufham pred njo in o sa njo dofhlo, ki fo, Bogu fe bolj podvre- 7 ,bi, tvojo voljo volji njegovih flushabnikov podvergli; katero ponishnoft fveta Katarina is Siene v’ lvojili po¬ govorih vifoko hvali. Sveta vajvodnja Elisabeta fe je vdala sa vfim v’ pokorfhno in vodbo fvojga uzhenikaKonrada; in ime- nituifhih naukov eden, ktire je imenitni kralj, fveti Ludovik pred fvojo fmertjo ■ fvojimu lina dal, je ta: ,,1’ogofto fe fpoveduj, sberi A vuzhoniga fpovednika, ki te bo uzbiti saftopil, kar ti je v’ prid. Sveft prijatel, ,,pravi fveto pifmoje mozbna hramba; kdor ga je uajfhel, -je saklad najfliel. Svelt prijatel je sdravilo shivlenja in ncvinirjozlinofti; ki fe Boga boje , ga najdejo. Te boshje befede kakor vi- difti, nevmerjezhnoft pofebno sadenejo, h’kateri pred vfim drugim, sveftiga prijatla potrebujemo, verfti ftopajo is fiopnje na ftopnjo gorj in doli. Dufha, ktera fe ’sgreha k pnbosluiofii vsdiguje, je enaka juterni sarji, ki v’ tvojim isliodu ne preshene na enkrat teme, ampak 'c pozhafi. Sdravje, le pozhafi sadobleno , je var- »ifhi in ftanovitnifhi, pravijo sdravuiki. Bolesni ier- z a ravno kakor bolesni telefa kakor na konju in na 3 36 jiofliti perderejo; pit k'nogam in prav pozhafi odflo- pijo. ,Serzhna tedaj , in pa vfa poterpeshliva, mo- rabh per sazhetku tega dela Liti, moja Filoteja! O kako blikoda je sa tifte dubhe, ktere , ko fo ie en- zhab v’poboshnoftl vadile, fhe nekatere flabufti nad feb d vidijo , in savolj njih vbe borze sgubijo , tako, de fkoraj od sazhetiga shivlenja odklopiti miflijo ! Pa v’ enaki nevarnofti fe snajdejo, ki be po nafprot- lii bkubhnjavi jibliejo pregovoriti, de bo bvojih po- grefhkov vshe pervi dan zhifhenja profti poftali, be torej sa. popolne dershijo, in blie bres perut letati sazhno! — O Filoteja! sareb v’ veliki n e vam obli te- zliijo , nasaj pabii, ker bvojiga sdravnika prehitro saputiijo. „Ne vftani, poprej, de be dani ' 1 pravi prerok, ,,vftani, kedar ii she bedel.“ Pazh je on bam ta nauk dobro bpoluil, ker, zhe ravno ozhibhen ino oinft, vnoVizh-sa zhifhenje sdihuje. Dablio zhiftiti, moramo le s’fmertjo. nehati. Ne sgubimo berza savolj bvojih pogrefhkov, sakaj nablia popolnoft obftoji v’tem , de be sh 1 njimi vojfkujemo; vojbkovati sh’njimi be pa ne moremo, zhe jih ne vi¬ dimo, pa tudi premagati jih ne, zhe jih ne frezha- mo. In nabha premaga ne obftoji v’ tim, de bi jih ne obzhutili; ampak v’ tim, de v’ nje ne pervolimo. Ne pervolimo pa v’ nje, dokler lino od njihnad- legvani; in tudi moramo v’tim duhovnim boju vzhafi ranjeni biti , de ob ponishnoft ne pridemo; pa ven¬ dar premagani ne bomo, drugazhi, zhe stiivlenje alj ferzlinoft sgubimo. Pa per vfim tim nam ne morejo ne nepopolnofti ne odpufllivi grehi duhovno shivlcn- je odvseti, le bkos bmertni greh be sgubi. Le to nam mora torej v’ fkerbi biti, de nam savolj ma¬ lih pogrefhkov berze ne opade. ,,Itefhi me , o Go- fpod,“ je klizal David, [„bojczhnofU in maloferzh- , 10 fti!“ Koljka frezba sa vab v’tim boju, de vbe- lej premagati gam or e m o , zhe be le vojbkovati ho- zhemo! 27 > s M E ,S- T A B D O ,§ T A V A. Od jvc r vi g a zhifhenja d ix f h e ^ ali od z h i l h e n- j a f m e r t n i h g r e h o v. Pervo, jilno potrebno zhifhenje, je zliifhcnje greha, in perpomozhik k'timu fv. Sakrament pokore. Pojifhi ii torej boljfhiga fpovednika k’timu, ko mo - refh; iuo vsemi v’ roke ene tiftiii bukviz, ktere fo nalafh v’ to sloshene, veft k’ zhifti fpovedi perpra- viti. Takfhne bukve lo pifali Ludovik Granafliki, Bruno , Aria, Augeri in drugi. *) Pasno beri ene alj druge tih bukev, in obdershi fi v’ fpomiuu, na kar te ipomnijo , de bi bila kdaj floriIu, od perve inladofti noter do denafhniga dneva. Zhe Te ipa na tvoj fporaiu ne sanefefh, ti pa sapifhi, kar li hudiga nad febo najfhla. In kedar fi tako vfe grebe vkup ipravila, sanrzliuj tujifte iti odpovej fe jim s’nar ve- Zho grivengo , katero saiuorc tvoje ferze obuditi, in premifli sraven , de ti fkos greh gnado boshjo sa- pravla, fvoj del v’ nebefhkim kraljeftvi sgubila, fe fushno pekla ftorila, in fe vezhni Jjubesni boshji od- povedla, ,Saj vidifh, Filoteja! de od fpovedi zeliga shivlenja govorim, katero fzer vfakimu potrebno ne dershim vendar pa terdim, d*e ti bo v’ (itn sazhetku k’velikimu pridu, in sato ti jo perporozhini, kar sa- niorem. Doftikrat fo navadne fpovedi tajiftih, ki po tplofhni fliegi fveta shi vij o, polne nar vezbih pve- grefhkov; velikokrat fe ue perpravijo, alj faj ne do- Sa ,Slovence fe v’ noviTbib molilnih bukvah , ka¬ kor v’ d u f h n i p a f h i , shivlenja- 1’ r c z h n i po¬ ti sa mladcnzhc, v’ kerf-li a nfkrm divifhtvi v’ duhovnim tovariši >• d, dobri nauki lv’ fprafhovatlju vcfti najdejo. 28 fli fkcrbno; vezhkrat nimajo potrebne grivenge , in l'he ’s fkrivno voljo fe podavajo k’ fpovedam, fe po fpovedi sopet k’ grehu poverniti, pofebno, zli e le nozhejo priloshnofti greha sogibati, in potrebnih per- pomozkkov k’ pravimu poboljfhanju shivlenja prijeti. V’ vfeh teh okoljfhinah je fpoved zeliga shivlenja k’ potolashenju dufhe filno potrebna. Rasen tega nam fhe pa fpoved od zeliga shivlenja veliko perpomore, de farni f»be prav fposnamo, de fe pretezheniga shiv¬ lenja framujemo, in boshjo miloft obzhudujenio , ka¬ tera je tako dolgo s’ nami poterplenje imela, poto- tashi nafhe ferza, in nain podeli duflini mir; obudi v 1 nam dobre fklepe, da perloshnoft uafhimu dukov- nimu ozlietu, naf opomniti in nagovoriti na to, kar je nafhi dufhi nar bolj potrebniga, in nam podeli ferzhnoft, de fe mu v’ prihodnih fpovedah s’ vtim savupanjam odkrijemo. Ker od popolniga ponovlenja nafhiga ferza, in, zeliga fpreobernenja nafhih dulh k’ Bogu govorim, tako Lehko fposnafh, ljuba Filoteja 1 de ti fplofhno fpoved od zeliga shivlenja perporozhiti moram. ,S E D M A POSTAVA. Od drugiga zhifhenja, namrezh zhi- fhenja nag n en j a h’ grehu. Israelfki ofrozi fo fizer vfi fhli ’s egipfhke de- shele, to de ne vfi radovoljno in vefelo, torej jih je tudi nekaj od njih she v’ pufhavi po sapufhcnim zhebulu (luku) in mefenih lonzah Egipta nasaj hre¬ penelo. Ravno tako fe tudi fpokorniki snajdejo, ki fo fzer greh gapuftili, nagnenju pa fe nc odpovedo; 1'klenejo, ne vezli grefhiti, pa le nekak otoshno vsa- mejo od grefhniga vefelja fiovo. ,Serze fe odrezhe 39 grehu, in fe v’ refnizi Iozhi od njega, pa vender fe fhe vezhkrat po sapufheuim kraji osirajo, kakor Lotova shena po ,Sodomi. Sdersbijo fe greha, ka¬ kor bolniki (linjih buzh, katerih le sato ne jedo, ker jim je sdravnik s’ fmertjo protil; vendar jim to sder- shanje, teshko pride; radi od njih govorijo, in pre- mifhlujejo, ali bi ref bile tako nevarne, jih shelijo vfaj poduhati, in sa frezhne imajo tifte, ki jih jefti fmejo. Tako fe bojezhi in leni fpokoruiki sdershijo en zhaf greha, pa vfi shaloftni; radi bi imeli grefhiti, ko bi •e vezhuimu pogublenju odfhli. S’ ferzhnim vefeljam od greha govorijo, in grefhnike sa frezhue dershijo. Mosh, ki fe je miflil mafhovatf, fpreoberne fizer per fpovedi fvoje naprejvstje, pa v’kratkim ga vidimo med fvojiin prijatli, in flifhimo, s’kazim vefeljam od fvoje pravde govori , in pravi, de ko bi ga flrah boshji ne sadershal, bi bil to alj uno ftoril; de je podava boshja tako teshka., fofebno kar odpufhanje sadene, in sdihuje, de bi vendar bilo perpufheno, fe mafhovati. Ta mosh je she fizer sunaj greha, alj od nagnenja h’greliu je vef omreshen.; sunaj Egip¬ ta, alj po fvojiin posheljenju fhe noter, in sdihuje po zhefnu in luku, kateriga je tam do fitiga vshi val; kakor shenftvo , ki fvojo pregrefhno ljubesen fzer sanizhuje, pa vendar s’vefeljam neframne perliso- vavze okolj febe vidi. Ah! v’koliki nevaruofti taktil¬ ni ljudje tezhijo! Moja Filotejai! ker fi fklenila, poboshno shiv- lenje sazheti, fe ne fmefh le kar grehu odrezhi , ampak morafh tudi fvoje ferze od vfake grefhne 'jubesni savfnn ofnashiti; sakaj rasen nevaruofti, so- pet v’greh nasaj pafti, bi 'to kalno ([motni* ) jnagnen- je tvojiga duha vedno flabilo , in ga tako teshilo, de bi ti fkoraj neinogozhe bilo , fvoje dobre dela urno, gorezhe in o pogofto opravljati, de fi ravno v’ tun shivlenji poboshnofti obftoji. Dufbe katere to pot pregrehe sapuftile, pa fe fhe nifo savlim nag- uenja snebile, fo po moji tnifli bledizhnim dekletain ifodobuc ; zhe ravno nifo bolan e 7 fo vendar v' vlili 30 IV 0 jih delali vfe otoshne, jed jim ne difhi, nimajo pokojniga fpanja, ie fmejijo bres velelja, in bolj Šasijo kakor hodijo. Sakaj ravno tako opravljajo une duflie dobro s’ tako veliko duhovno safpanoftjo, de fvojim redkim in porednim dobrim delam vfo lepoto o d vsa mejo. © •,« M A. P O ,S X A V A. Od pripomozhkov k’ timu zhifhenju. Pervi perpcmozhik in podlaga tega drusiga zhi- fhenja je, de li prav v’shivo prod ozhi poftavimo neisrczlieno fhkodo, katera is greha is-haja To pripeija k’ pravi ferzhni ino refnizhni griveugi. In ta, zhe je ihe tako majhina (de je le prava), nat' ozhiiti, zhe jo s’ fvctiin Sakramentam pokore 1'kle- uemo, popolnoma od viakiga greha, ino poveril te¬ ga fhe vfako uagnenje h’grehu v’ uafsatare, zhe je globoka ino shiva. She majhino fovrafhtvo flori, de zhloveka, kteriga fovrashimo, s’ sopernim ferzain pogledamo in le njegove tovajrfhije ogibamo, je pa to fovrafhtvo veliko, potem fe ne sogiblemo kal’ njega s’ velikim sanizhovanjam, ampak tudi njegovi tovarfhi, snan.zi in p rij ateli fo nam soperni, in vfe, kar naf na-nj fpomni- Zhe tedaj fpokornik fvoj greh le s’majhiuim, de fi ravno refnizlinim fovrafht- vam sgriva, fzer v’refnizi fklene, nezh vezh gre- fliiti; zhe ga pa s'mozhno in veliko grivengo sgriva, potem sanizhuje ne le kar greh, ampak vfe, kar k’ grehu napeljuje alj h’grehu 1 lil hi. Torej mormo.,[mo¬ ja Pilot,eja! Tvojo grivengo ino shaloft, kar bo mogo- .zhe v’febi mnosiiiti, de fe ho tudi zjies vfe, kar h’ grehu flifhi, ras - fhirila. Tako je lpodila velika fpo- Jiorniga Magdalena p er Tvojim Tpreoberueiiju vfe vc- 31 •Pelje in dopadenje, katero je kdaj nad greham imela, tako sa vfim od tebe, de fe fhe vezh fpomniti ni kot¬ la na-nj: tako je pokasal David, de mu ni ie kar greh, ampak de fo mu tudi vti poti ino ftese greha soperui; in v’ tim oblioji pomladenje dufhe, katero ravno ta prerok ponovlenju orla namerja (perglihuje). De ti to grivengo perdobifh, vadi fe ikerbno v’ naflednih p re m i f h 1 o vanj ah, kateri bodo, zhe fe bofh fkerbno v’ njih vadila, fkos poniozh boshje gna- de vel'greh in vfe pregreflmo ljub es en v’ tvojim ferzu saterli. ’S lega namena fim jih sloshil. Vfaki dan eno premifhlovanje vsemi, in po verfti, kakor fo tu- kej; nar boljfhi je sjutraj, sakpj ta zhaf, je sa vlako opravilo dulhe nar bolj priloshen. Ponovi ga tuli vezhkrat zhes dan. Zhe fhe pa obeniga praviga sa- popadka od snotrajne molitve ■ nirnafh, pa beri po- • prej, kar je v’ drugih bukvah od nje pifaniga. :a» E "V E 1' A B" & ,8 ® A 'A A. PERVO PREMI,SHLOVANJE. Ocl Svarjenja. Priprava. 1. ,Spomni fe, de fe v’prizhejozhnofti boshji snajdefli. 2. Proii Doga sa rafvetleiije. Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. 1. "Premini, de te pred malo let fhe ni na fveti Mio, in de je to, kar fi sdaj ti, eno sgolo nezh bilo. — Kje fva miliva ledaj Lila, moja dufha! — Tako dolgo je she fvet Kal; — in od »a-j ni bilo-fhe flcdu ne! 2 . Bos i te¬ be potreboval, ker mu zelo k’ nobenima pridu niti; ampak, de bi to fvojo miioft iti velizhaftvo podelil ter 1‘vojo dobroto nad tebo rasodel. Sato ti je dal um, de bi ga fposnala; fponnn, de bi na-nj minila; voljo, de bi ga ljubila; mozh dornifhlcnja, de bi fi njegove dobrote predpoftavljala; ozhi, de bi zhu- deslie njegove vtigamogozhnofti gledala; jesik, de bi ga hvalila, in sato tudi vfako drugo mozh dufhe. S, V’tim namenu ftvarjena in našemijo postav¬ ljena, bi fe morla vtili del sdershati in »ogibati, ki To temu konzu nafproti , in tajifte, ki k’ temu konzu nizh ne perpornorejo , kakor prasne in nepotrebne sanizhovati. 3. Premifli, kako nefrezhen je vender fvet, ki na to ne mifli, ampak naprej shivi, kakor debi miflil, de je le sato ftvarjen , de bi hifhe sidal , drevje fadit, bogaftva sbiral, in neumnofti pozhenjal. 85 O b z h u t 1 e j i in f k 1 e p i. 1. O fr a moti fe in ozhitaj fvoji dufhi njeno revfhino in o flepoto , kteva je bila doslej tolika, dc je na njo malo mitlila ali zelo nezh. Govori ji ta¬ ko naprej: Oli, na kaj lini miflila, moj Bog! ker na tebe nifem? Zhefa fim fe fpomnila, zhe fim te posa¬ dila? Kaj fim ljubila, zhe te nitim ljubila? Oh, s’ 1'efnizo bi fe bila imela nafititi, in fim fe napolnila s’nezhimurnoftjo; 1'vetu fnn flushila, kteri je le sato, de bi meni flushil. 2. Daj f lov o fvojimu poprejfhnimu shivlen- ju. MTftt, vfiga pomena in prida prasne ! odj)ovem le vam , g-nufne in nezbimerne opombe ! odre¬ zkom fe vam, nesvefte in hudobne tovarfhije, sa- pravljene ino nefrezhne flushbe, nehvaleshne pla- zhila, fitne prijasnofti! 3. ,Spreoberni fe k’Bogu. Le ti, o moj Bog, moj Svelizhar, bofh v’ prihodnje sazhetek in konez vlih mojih mifel. Nikdar vezh nima moja dufha kaj iniflili, kar bi ti bilo sopemo. VTe dni mojiga shivlenja ima moj fpomin velikoft tvoje mi- lofti pomniti , ktero fi tako dobrotlivo meni delil. Ti ti vefclje mojiga ferza, ti prijeta o ft moje ljubesni! Sanizhovati hozhein toraj te in une neumne kratkozhafe , ki fo me dofihraal tako veJTclili; te in nne prasne opravke, s’ kterim lim fvoje dni saprav- Ijala , te in une nagibe, ki fo moje ferze vklenjeno dershali, in v’ refnizi hozhein te iu une pripomozhke Mafproti obrazhati. K o n z h a n j e. 1. &•? hvali fe Bogu. ki (i je k’tako vi- fokiinu konzu ftvaril. Sa fe fi me, o Gofpod kvaril, de bi vekoma ncsmernoft (v oj g a velizhaftva vsliivala. Kdaj je bom vredna, in te po vrcdnofli aliafiila? 36 S. Darovanje. Tebi, o dobrotlivi ,Stvar¬ nik! te obzhutleje, te fklepe s’ tvojo zelo dufho in ferzam v’ dar prinefetn. 3. Prof linj a. K’ tebi sdihujem, o Bog! fprejini miloftlivo moje sdihleje ino shelja. Blago- flovi s’tvojim fvetim blagotlovam mojo dufho, de bo, po saflushenjn predrage kervi, ktero je tvoj Edino- vojeni ua ftebru fvetiga krisha preiti , te fklepe fpolnila. Naberi fi sopet duhoven fnopik zvetiz p»- boshnofti. E IV A J ,S T A P O ,§ E A V A. TRETJO PREMI,SIILO VANJE. Od dobrot bos h ji h. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga. 2. Profi ga sa rafvetlenje. Deli premiChlovnnja. !. Premifli darove teleta, ktere ti je Bog podelil, kakfhno telo, in kakfhne pripomozhke, lahko shi veti, in ga ohraniti, ti je dal; kakfhno sdravje in pripufheno vefelje, kakfhne prijatle (im poindzhi. Premifli to dobro, in poglej, koliko jih je, ki fo gotovo boljfhi od tebe, de tih dobrot nifo prijeli; ker nekterim popolno telo, sdravje, ali kak- 37 fhen ud manjka; drugi fe pa v’ saframovanju, sa- nizliovanju ali sgubi pofhtenja suajdejo; fhe drugi bridko vbofbtvo terpijo, de bi fe pa ti v’enaki ne- frczhi &najfbla, ni pripuftil. 2. Premifli darove duha. Koliko bedafiih, ne- umnih in norih ljudi je na tem fveti! Sakaj ne ili- Ihilh tudi ti v’ njihovo fhtevilo ? — Sato , ker ti je Hog pofebno niiloft fkasal. — Koliko jih je, ki lo vfi nevedni brca vfega dobriga sadershanja israfli, boshja previdnoft je ofkerbcla , de ti ti bila pofhte- no isrejena. 3. Premifli fhe dobrote, klire je tvoja dufha prijela. OFiloteja! otrok zerkve li, od otrozhjih nog te je Bog v’ fvojini snanju uzbiti dal. Koljkokrat ti je ganil tvoje fer/.e, in te je klizal fkosi snotran- jo rufvetlenje , predzliutke ino nagibe k’ fpreober- "enju? Kolikokrat ti je tvoje grehe odpuftii? Koli¬ kokrat te je refhil is nevarnoft vezhniga pogublen- ja? Ali ti ni dal v’ pretezhcnih letih zbala in pri- loshnoft, sa svelizhanje fvoje dufhe fkerbeli? Pre- slej pridno vfe leto, in vidila bolh, kako poln mi- lofti ino dobrote je Bog proti tebi bil. 0 b 7. h u 11 e j i i n o f k 1 e [i i. 1. Obzhuduj dobroto boshjo. Oh kako dober in ljubesni polu je moj Bog proti meni! Oh kako. mil je! Kako bogalo, oGofpod! je tvoje ferze vfmilenja, in kako obilno persanafhenja! O moja du- *ka, osnanujve dobrote, ktire nama je fkasal Gofpod. 2. Obzhuduj fvojo nehvaleshnoft. In kdo fim jes, de fi na-me miflil? Kako velika je ,llo ja uevrednoft ! Oh, tvoje dobrote fim s’ nogami le l>tala; tvojim gnadain nezhaft delala; v’ flabo ob- razhala in sanizhovala tvojo nesmerno dobroto; oresnu tvoje gnade ino vfmilenja lim bresen fvoje behvaleshnofti nafprot ftavila! 3. Oferzhi fe k’ lival eslin ofti. Sbudi fe, 111 °je ferze, ne bodi vezh nesvefto in nchvaleshno 38 fvojimn vifokimn dobrotniku. 1» kako ki ne mogla odslej moja dufha Bogu podloshna kiti, ki je toliko zhudcshov ino dobrot nad meno fknsal! 4. O Filoteja ! Sdershi tedej fvoje telo od teh in unih flad , in daruj ga v’ flushbo fvojiga Boga , ki je toliko sa-nj floril. Obelili vl'e mozli fvoje du- fhe k’ tima, fkos te ino une potrebne pripomozlike ga fposnati , in v’hvaleshnofti na-nj miniti. Obra- /,huj fkerbno vfe priporno/,like, ktere ti zerkuv po¬ nuja; fc sveli/diati in Boga ljubiti. V’ refnizi , 1'ta- novitna hozhem v’ molitvi biti, fvete »Sakramente ve¬ likokrat prijeti, boshjo beledo poflufliati, in dopol¬ niti, kar me svelizhavno fvetovanje in snotfalije raf- vellenjc uzhila. K o n z h a n j e. 1. Sahvali Boga sa snanjc, ktere ti je od tvojih dolshnoft podelil, in sa vfe dobrote, ktere je kdaj prikasal. 5, Daj mu fvoje ferze s’ vfimi njegovimi fklep- mi v’ dar. 3. Prod ga, de bi te pokrepzhal, de bi jih fkos fmert njegoviga edinorojeniga ,Sina, dopolnila. Sdihuj sa priprofhnjo prezhifte Divize ino ,Svetnikov. Naberi li sopet fnopek zveti poboshnofti. 1» V A X 1 J ,S T A POSTAV A. S HTE RTO PREMI jSHLOVA N J E. Od greha. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga 2 . Profi ga sa rasfvetlenje. 39 Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. 1 . Mifli, kako dolgo je she, de grefhifh, in glej kaka l'o fe od tifiiga perviga sazhctka pregre- he v’ tvojim ferzu namnoshile; kako li jili vlaki dan proti Bogu, proti farni tebi, in proti blislinimu 1’kos 5 befcde , shelje ino mifli mnckshila. £■ Premifli fvoje grefhno nagncnje, in kako li fe po lijem ravnala. In is tih dveh delov prentifh- lovanja bolh fposnala , de velikoft tvojih grehov thtevilu lufov tvoje glave, in zelo pefka v’ morji prefeshe. 3 . Premifli fofebno greli grehov, namrezh lvojo nehvaleslinofi proti Bogu, ki fe zlies vle dru¬ ge grehe rasliva ino jih v’ ne,smerno pavlkfha. Po¬ glej tedaj, koliko dobrot ti je Bog', podelil, in ka¬ ko ii vfe dobrotniku nafprot v’ hudo obrazhala. Po¬ glej fofebno, koliko snotratijih opomb ti sanizhova- la. koliko dobrih nagibov ii v’ neinar puftila. In zelo I h e, kolikokrat Ii prejela fvete Sakramente , in kje je lijih fadje? Kaj bo is tiftih shlahtnih kamnov, s kterimi te je tvoj nebefhki slienln olepfhal? Vfe to fo tvoje pregrehe pokrile; in s 1 kakfhno pripravo li jih prijela? Mifli na fvojo nebvaleshnoft, de jeBog tolikokrat tebi naprot prifhel, slieljeu, te refhiti, ti li pa le dalezh pred njim besh-ala, fvojimu pogu- blenju naproti. O b z h u 11 e j i i u o f k 1 e p i. 1 . Oframoti farno feb e sa voljo fvoje rev- fhine. O moj Bog, kako finem upati, pred tvoje ob- lizhje ftopiti? Oh, drusiga nifem, kakor savershik fveta, kakor bresn poln nehvaleshuofti in hudobije! Tako tedaj ni le eniga pozliutka, le ene mozhi moje dufhe, katire bi ne bila fkasila, oflabila, onemarla? Tako zelo eD dan ni v’mojim shivlenjti pretekel, v’ kterim bi ne bila tako hudoben fad nofila? Ali fini 40 luko m orla dobrote fvojiga .Stvarnika, kerv fvojiga •švelizharja povrazhovali? 2. 1‘rol'i sa odpufhanje, in versi fe kaker s-ubleni fin , kakor Magdalena ali kakor una pre- fhefmiza k’ nogam fvojiga Golpoda. OGolpod! vfmi- li le le grcfline dufhe, o Bog, s hi vi ftudcnz vliui- Icja, vfuiili fe tega nevrcdniga ferza! 3 . ,Skleni, fvoje shivlenje poboljfhati. Nik¬ dar vezh, o Gofpod! sdaj in nikdar nozhem vezh, 11 , 0 .S mozh tvoje gnade , fe grehu vdati. Oh, le prevczh lini greh ljubila: alj sdaj ga fovrashim, in te objamem, oh Ozhe vfmilenja! Le tebi hozheni shiveti ino vmreti. 4. ,Sc grehov prelezheniga shivlenja snebiti, fe jih hozliem ferzhno obtoshiti, in jih hozhem do nar inanjfhiga is fvoje dufhe ispoditi. 5. Kolikor samoretn, li hozhem persadjati, vfc israflike tajiflih is fvojiga, ferza popipati, fofebno te in uue, ki me nar huje uadlegvajo. 6. Torej hozhem vfe pripomozhke , ki mi bodo fvetovani, pridno v’to obrazhati, in nima fe mi kedaj dofii sdeti, naj florim kolikor hozhem v’- popravo tolike krivize. K o n z h a n j e. 1. Sahvali Boga, ki je noter do te ure na¬ te zhakal, in te svclizhavne mifli v’tebi obudil. 2. Podaj mu v’ dar fvnje ferze, de fvoje dobre mifli v’ fpolnenje fpreobernefh. 3. Profi ga, de bi te pokrepzhal. i. d. 41 XRI.\AJ.ST1 POjSTAVA, PETO PREMI,SHLOVANJE. Od fmerti. Priprava. 1. Mifli fe v’ prizho Boga. 2 . Profi ga sa njegovo gnado. 3. Pofiavi fi naprej, kakor de bi na fmertni pofteli Ieshala, bres vfiga upanja, sopet o sd ra viti. Deli premifhlovanja. 1. Premifli. de dneva fmerti nihzlier ne ve. O moja dufha, gotovo pojdefh enkrat is tiga tvoji- ga shivota. Alj kedaj? Po simi, po leti? v’mefti, na deshcli? Po dnevi, ali po nozhi? Neprevidama ali previdama? ,Skos kako kolesen ali fkos hitro nakljuzhbo? Bofh imela zliaf fe fpovedati, ali ne? Ti bojo tvoj fpovednik alj duhovni sdravuik prizhe- jozhi ali ne? — Oh, od vfega tega nam nizhefar ni snano; le eno vemo, de vmerli bomo, in bres raslozhka prej kakor menimo. 2 . Premifli, de bo fvet po tem sa-te sa vfikdar nehal biti: IVobeniga fveta ne, bo vezli sa-te. Pred tvojim ozhmi bo sgiuil! In ravno tako •ie! sakaj v’ tiftim trenleji fe nam bodo vefelje, ne- zhimuruoft, jpofvetni kratkozhafi in prašna ljubesen kakor 1'erzhue podobe in megle sdele. Oh, jes ne- 4 umna duflia! sa kakfhne zhenzharijc, sa kakfhne ncuinnofii tim fvojiga Boga ras h a h'la ! — Gledala bolh tezhaf, de fi Boga sa prašno nizh sapuftila, N a fp roti pa fe ti bodo takrat poboshnoft iu dobre dela filno prijetne ino imenitne sdele. O sakaj nifiui ta toliko lep in prijetni pot hodila! Takrat fe bodo grehi, ki fe ti sdaj tako maj kini sdijo , kakor gore pred tebo vsdigovali, iu majhiua bo le tvoja poboshnoft. 3. Premini shaloftno flovo, kteriga bo tvoja dufha na vezimo semlji dala. JVa vezimo bo flovo v,sela od bogaftvo in nezhlmurnofli, od tovarfhij in kratkozhafov, od vcfeija, od prijatlov .in -fofedov, od shlahte, otrok, fosakoufkiga od vfakiga vidniga bitja; sadnizh zelo .od fvojiga laltniga shivota, kte- jiga bo vfega blediga, luhiga, ncsuauiga, gerdiga iu finerdliviga sapuftila. 4. Premifli nagloft s’ ktero hojo to truplo vzdignili in ga pokopat hiteli; in de, kedar bo to fiorjeuo, fvet malo vezli na-te miflil bo, de bo na¬ te tako malo pomnil, kakor ti tajifiih, ki fo she vnierli. Bog mu (nje) daj vezhni miri fe bo reklo, in s’ tem bo konez. O fmert, kako potreba te jo premiflili, kako nevfmilena in gro.sovitna ti! 5. Premifli, de bo dufha, potem ko ho en¬ krat od t.vojiga (elefa lozhena, na delno ali levo iti tmzhela. O moja dufha! po kterim poti fe hofh ti is telefa fpuftila? — V’refnizi, po nobenim drugim, ko po Hitim, po kterim ti tukaj hoditi sazhela. O b z h u 11 e j i ino f k I e p i.’ 1. Sdihuj k’Bogu, in versi fe v’ nje¬ gove O zli et o ve roke. Oh Gofpod! vsemi me li¬ ti i ftrafhni dan v’ fvojo fveto hrambo. Daj, de mi bo tifia ura prijetna ino mila, in ogreni mi raji fkos bridkofti vfc druge ure mojiga shivlenja. 2. Sauizhuj fvet. Ker ne vem ure, v’kte- 43 ri fe bom od tebe, o fvet! Iozhiti morala, tudi oo- zliem vezli na tebi vi ti ti. O dragi prijatli in snanzi! pripufiite, de val' pofehmal le s’ IVeto prijasuoftjo ljubim, ktera zelo vezhnoft terpeti samore. Sa- kaj bi fe s’vami tako savesala, de bi ta savesa en¬ krat na vezimo morala rasvcsana biti? Pripraviti fe liozhem k’ tajifti resni uri, in ti is vfe inozhi pereadevati, de ftorim ftopinjo v’vezhuoft k’ mojimu svelizhanju. Okovariti ti hozhem fvojo veft, kar fe bo dalo, in ta in uu pogrefhek., dokler je zliaf, popraviti. K o n z h a n j e. Sahvali Boga sa fklepe, ktere ti fkos njegovo gnado ftorila; daruj jih bosbjimu velizhaftvu, in vno- vizli k’ Bogu sdihnj, de bi ti po saflushenju fmerti Jesufa Kriflufa, frezlmo fmert dodelil. Klizhi tudi lta priprofhnjo divifhko Mater ino fvetnike. Oz h e nalil . . . Zhefhena Maria . . . Naberi ti duhoven fuopik zvetiz sa fvoj pokop. ,S1IXIRMJ,STA P«,STAVA. ,SHE,S TO PRE MljSHLO V AN JE. Od f o d b e. Priprava. 1. Milji fe v’prizho Boga. 2. Profi ga sa rafvellenje. 41 Deli p r e tn i f ii 1 o v a n j a. 1. Sadnizh, kedar je zhaf pri kraji , kteriga je Bog: tej semlji odlozhil, in po velikim l'htevili ftrafhnih predsnaraiuj, pri kterih videnju ljudje od ltraliu odrevene, bo ogenj is nebef na zelo semljo planil, zelo njeno ppvcrhuje vslig-al in v’pepel fpre- nieni! , in obena od vlili vidnih rezili ne bo njego¬ vim shertju odfhla. 2. l*o tim valu plamna in blifka bodo vfi ljudje žele semlje is pokopalifh yftali, rasen tjftih, ki l'o she poprej uftali; in prikasali fe bodo na glaf ve- likiga angelja v’ Josefatovi dolini. Pajeinnafta! ka¬ ko raslozhni! obdani s’ Ufhezhimi teleli zhalli eni, s’ guufobnimi in pregcrdimi teleli drugi. 3. Premifli fvetlobo velizliaftva, v’kteri bo nar- vikfhi fodnik prifhel, obdan od vlili angcljov ino 1'vetnikov. Pred njim i'e bo lifhal fvelleje ko fonze*, krisli, kakor bander guade pravizhuim, kakor sna- minje ftermenja hudobnim. 4. Po tem bo fkos fvojo ftrafhno befedo, kte- ra fe bo kar na enkrat fpolnila, fodnik dobre od hu¬ dobnih odlozhil. Na fvojo defuo bo poftavil ene, na fvojo levo druge. Vezhna lozhituvl po kteri fe no¬ bena obeh trum zelo vezhnoft vezh s’ drugo ne snide! — 5. Je lozliituv konzhana, in fo bukve vefti ndperte: ozhitno fe po tim vidi hudobija ino sanizho- vauje grefhnikov, kteriga fo proti Bogu fkasovali; pa ravno tako fe lifhi pokora pravizhnili in pomozh gnade boslije v’ njih; sakaj nizhefar ne bo te zhaf fkritiga. O Bog! koliko oframotenje sa ene, kolika tolashba sa druge! 6. Premifli sadne befede obfojenja' zlies’ hu¬ dobne: ,,Prozli, vi prekleti, v’ vc/.lmi ogenj, ki je hudizhu in n j ege vi m ang el jam pri- p ravlj e n.“ Tehtaj te teslike befede, ljuba Kilote- ja! — „Prozh!“ veli. O bcfeda vezhne savershbe! ki jo Bog zhes te nefrezhue gromi, ktire na vezhno 45 fpicd fvojiga oblizhja palme! „PrekIete <( jih ime¬ nuje. O moja dufha, kakfhuo prekleftvo! Prekle¬ li v o , ki vfe obfeshe , in vfe slo sapopade. Prekleft¬ vo, ki ne ho nikdar nasaj vseto, ki vfe zhafe, oh! zelo vezhnoft obfeshe. — „V vezhni ogenj!“ lhe pridene. Rasglej jo, moje ferze! to veliko vezhnoft! O vezhna vezhnoft terplenja, kako fuafh- na Ji! 7. Premifli nafproti obfojenje dobrih. ,,Pri- dite“ veli fodnik. O fladka befeda svelizhanja, s’ klero uaf Bog k’ febi vabi in naf v’ narozhje vezhne milofti vsame! ,,Pridite bi ago f 1 o vij c n i moji ga Ozheta!“ O svelizhavni blagoflov, ki vfe blagoflove v’ febi imafh ! ,,Pofedite kraljeflvo, ki vam je od sazhetka fveta pripravleno.“ O neisrezheno velika miloft, sakaj, nobeniga konza ne pesna to kraljeftvo. Obsahutleji i n o f k 1« p i. 1. Trcfi fe moja dufha ! zhe to premiflifh. O Bog! kdo me bo eakrival lifli dan, ko fc bodo zelo liebri nebef fterme trefli ! 2. Prekolni fvoje grebe, ki te edino sam o go lifli dan v’ breseti vrezhi. Oh, farna fe hozhem sdaj foditi, de ne bom enkrat obfojena. ,Sprafhati ho¬ zhem fvojo veft, fe oKoshiti in poboljfhati, de me ne bo lifli ftrafhni dan fodnik pogubil. ,Spovedati fe hozhem, in svelizhavni nauk gori vseli! i. t. d. K o n z h a n j e. Sahvali Boga, ki ti je pripomozhke dal de bofli tifii dan bres fkerbi, in ti je zhaf pokore dodelil. Daruj mu fvoje ferze, de bi to pokoro floriti samogla, in profi ga sa pomozh de bi jo dobro ftorila. Ozhe nafh. zhefhena Maria. Naberi li fnopek poboshnofli. 46 PETJfAJ,STl P®,S® A V A. jSEDMO P R E M I ,S H L O V A X J E. Od peki a. Priprava. 1 . Midi fe v’ prizho Boga. 2. Ponishaj (e, in profi sa boshjo p omoži). 3. Milli fi mefto, vfe temno ino od shve- pla in finerdljive finole sherezho , polno prebi- vavzovj kterih nobeden vjiti ne more. Deli p r e m i f h 1 o v a n j a. Kakor v’ kakim nefrezhe polnim meftu, fo po- gublcni, v’ globozhiui peklenfkiga kresna, kjer na vlili Tvojih obzhutkih in udih neisrezhene muke tcrpi- jo. Sakaj, kakor fo vfe pozhutke in ude h'grehu obrazhali, terpijo tudi na vfih fvojih pozhutkih fhtra- fengo , ktera gre grehu. V’ fhtrafengo sa krive in posheljavne poglede morejo sdaj njihove ozhi nar oftudnifhi pofhafti hudizhove ino pekel gledati. Nji¬ hove ufhefa, ktire fo nekdaj s’tolikim vefeljam pre- grefhne befede poflufhale, ne fiifhijo sdaj drusiga, ko jok, krik in sdihovanje obupa. Ravno tako dru¬ gi pozhutki. 2. Pa rasen tih marter terpijo pogubljeni tu¬ kaj fhe nesmerno vezhi od vlili drusih, sgubo nam- rezh fvetiofti hoshje, od katere gledanje fo na veko- 47 m a odlozheni. Je Abfolonu tcsliej padlo, oblizhja fvojiga prijasniga ozheta ne gledati, kakor is deshe- le isgnanimu biti, o Bog! kako uefkonzhuo teshka bo fiie le ta fbtrafinga, na vekoma od gledanja tvo- jiga prijetniga in miliga obljizbja odlozhenimu biti! 3. Premifli fofebuo vezhnoft tih fhtrafnig, kar she zelo pekel preftrafhen flori Oh! zhe nam she bolha v’ ufhefu, ali vrozhiue kakfhne male bolesni nozh tako dolgo in tako teshavno flori; kako ftrafh- na fiie le bo nozh bres vfiga kon/.a v’tolikanjih tc- «h avali? Vezimo obvupanje, preklinjanje iuo bref- konzhiii togot rodi ta vezhnoft. Obahutleji ino fklepi. Poftrafhi fvojo dufho fkos befede preroka Isaia: O moja dufha! ali bi samogla ti vekoma shiveli v’ tej brefkonzhni sherjavki, v’ tem sberezbim ognji? Ali bi hotla Boga vekoma grefhati? ,Sposuaj, de fi te fbtraiinge v’ refnizi saflusbi- la, iu kolikokrat! — No, tako fe hozbem sdaj na drug [iot podati; sakaj bi fhla doli' proti timu breu- ni ? — Pofilili fe toraj hozbem v’ tih in trnih okolifhi- nab, de v' greh ne padem, ki fam to vezbno fmert ani pernefe. Hvali, daruj, p roli i. t. d. 48 ,SHE,SX]SA JSX A P»,STAV4. O,SMO PREMI,SHLOVANJE. Od fvetiga raja. Priprava. 2. Mifli fe v’ prizho Boga. 2. Profi ga sa njegovo pomozh. Deli premifhlovanja. t. Mifli fi lepo, jafoo nozh, in glej, kako pri¬ jetno je, nebo s’ brefhtevilnini’ in iilno raslozhnim svesdami gledati. Mifli li k tej lepoti fhe lep jafen dan; veuder tako, de fvetloba fonza svesdino in mefizhno lepoto ne fkrije, in vender fmefh mifliti, de vfa ta lepota 1'kupej proti vifoki prijetnofli fvetiga raja kakor prašna rezh sgine. Oh, kako vreden je ta kraj nafhih gbelj; kako polne velizhaftva je to mefto ! 2. Premifli shlahtnoft, lepoto ino mnoshizo mefi- lanov in prebivavzov te frezline deshele, milione tniljonev angeljov, Kerubinov, Serafinov, vfe trume apoftelnov, inuzhenzov, fposnovavzov, diviz in fvetih shen. Bres vfega fhtevila je ta drufhina. Oh, kako frezhna je ta tovarfhija! nar sadnji med njimi je lepfhi viditi, kakor vfe lepote fveta; koliko vefeljc fhe le, jih vfe na enbart viditi! Ino, o Bog! kako frezhni fo! Vlikdar pojo fladko pefera vezhne Iju- besui; bres preneha fe fprehajajo, napolnjeni s' vezh- 49 no radoftjo! En drugim delijo flailkoftt ki ni maj a ime¬ na (ne sa isrezhi)., in shivijo v’ vefelju prelrezhue lilo neraslozhlive drushine. 3. Pre.nifH sadnizh njihovo neisrezheno frezho, vedno Boga vshivati, ki jih vekoma s’ iv oj in iiluo prij&sniin viden jam rasveleluj;, in fkos to ue- ikonzhno fladkoti v’ njihove ferza vliva. Oj 'rezka, vekoma s’tvojim Sazhetkun fklejeiiimu bitij Vefc- i‘in pfizhizain enako imjajo in pojejo tamkaj v’ Japi vezlmiga boshanftva, kijih od vlili Hrani s’ netsre- zhenim vefeljisn obdaja. Etidrusiga premagujejo bres vte nevofhljivofti v’ hvaluizth, Stvarniku v’ zhaft. „»o.li nam vokoma hvalen, o u.ifh mili, nafti previ- foki Stvarnik in OJrefhenik, ki fi tolike ljubesni poln do naf, in nun 1'vojo velizhalivo toliko dobrot¬ no delifh !*‘ ln ualproti blagoflovi Bog s’ vczhnim blagoflovaiu vfe Tvoje fretuike : ,,Hodite vekomaj blagoflo vlene, vi moje d ra g-e kvari, ki ft; mi tolike »vefto flushila, in ki me vekoma s’ toliko in uefpre- nehljivo Ijubesnjo hvalite. “ Ob z h u t Se j i i n o f k l e p i. 1. Obzhaduj iiio hvali leto nebeThko deshelo.' Oj kako lep Ti, moj nebcfhki Jerusalem, in kako frezhni To tvoji prebivam! 'i. Ozhitaj Tvojima Tcrzu , de je bilo doslej tako lnlazhno , in je tako d.ilezh od tega preTlavniga pre- hivalilha sajTiito. — Sukaj, oh, fin Te tako dalezh odmaknila od moje nar vikfhi frezho? O jes revna! »a tako prasne, sa tako kratke vefelji ti.n sapuftila jes ero in jeserokr.it tifte ve/, h n e in brefkonzhae flad- kofti! Kje tim imela p imet, de Tun, n e/h imuni c i« sanizhovavne slielje Tpolnili, vezlmili shelj vredne ho- gaftva sanizliovala! 3. Sdiluij 's dna fvojiga ferza po liftiin pre- trezhpiin prebivalifliu. O moj dobrotljivi , moj nar Y ikfhi (iolpod i ker je tvoji milofti dopadlo, moje 50 ftopiuje na tvoje pote napeljati, nikdar in nikdar fe nozhem od njih nasaj overniti. Vsdigni fe duflia moja! in bale kje gori k’ nefkonzhnim pokoji, biti-go- r i p r oti oblubljeni desheli svelizhanja, kaj In/, ii e ih dalej v’ tim revnim Kgiptu ? Ogibati fe liozbem tih in trnih rezhi, ki me od liga pota odvrazhajo alj nasaj vlezhejo. Nafprot ho- zbein te in une rezhi fteriti, ktere me v’ tej pre- frezhni hoji podpirajo. Sahvali, daruj, proti. ,SEBJiAJ,STA PO STAVA, DEVETO PREMIjSHLOV ANJE. V’ kterirn fi dufha nebefa s v o 1 i* Priprava. 1. Mitji (e v’ prizho Boga. 2. Ponishaj fe pred Bogam, in profi ga, de te rafvdti. Deli p r e in i fh 1 o v a n j a. J. Mifli fi, de hi bila na kakim travniki, zbifto farnatvojim angeljam varham, kakor nekdaj mladi »Pobija na poti v’R.ages, in tvoj angelj bi ti na kvifli- kim pokasal odpert paradisli s’ vfim tim vefeljam, kte- ro je bilo v’ poprejfhnim premiflilovanju od fv. raja popilano; od sdol pa bi ti pokapal pekel p’ vfimi ta- jifiim' ftrafhniin’ rezhmi,ktfre fo bile v’preniifhlovanji od pekla popifane. Ke(lar (i fe v’ duhu ua ti tli kraj podala, iu pred fvojiga- angelja pokleknila, poleni premini: 2 . Kako refnizhno je vender, cte v’fredr-med fvetim rajam ino poklani ftojifh, in de oboje metlo odperto ftoji, te fprijeti po tvojim isvoljenji. 3. Frgmifli, de bo isvoljenje, kleio sa eniga alj drugiga tih dveh krajo v , sdaj na tein fvetu fto- lifh, tam na unim fvetu vekomaj ter-pelo. 4. Premifli', de zl.e ravno oboje tih dveh-kra¬ jev odperto ftoji, te po tvojim isvolenji fprejeti, in, de fi je ravno Bog pcrpravljen, eniga ti is pravize, drusiga is milofti dati . vendar neisrezhenn sheli, de hi fi ti fveti raj isvoljila; tudi tebe tvoj angelj s’ vfo mozhjo kje fili, in vedno Boga sa-te prolij de bi ti gori pomagal. , o. Jesuf Krifiuf gleda is nebefhkih vifhav s’ ozbmi gole milofti na-te, ino te preferzlmo klizhe: „Bali, o ljubljena dufha! k’ vezhnimu miru, pridi v’ nartrzhje moje milofti, ktera tr je v’ preobilni Ijubes- ni, nevmerjczhc fladkolii pripravila.“ Poglej s’ no¬ tranjim ozbmi fvojiga duha prezheflito Divizo , ki tvc- jo dufho po materno vabi: ,,0j moja h z hi! ne sani- zhuj vrozhe sliclje mojiga ,Sina, tudi ne tolikanj-mo- jih sdihlejov sa-te, ker s’ njim v’ preferztinih sheljah sa tvoje sveli-zhunje gorim.“ Osri fe gori k’ fvetni- kam , ki te tako preferzlmo opominajo; k’ miliduaiu fvetih dufh, ki te tako milo vabijo, tako fcrzhno she- lijo, de bi tvoje ferze, enkrat s’ njimi fklenjeuo, Bo¬ ga'vekomaj povelizbovalo , in (i kashejo, de pot v v nebefa ni tako tesliek, kakor ga fvet popifuj.;. „Veruj gotovo, ljubljena prijatelza! ,{ klizbejo k’ tvoji dufbi, „kdor pot poboslmofti d abro pogleda, im kterim frno mi femkje prifbli, bo vidil, de fino ikos neisrezheno fladkeji vefelje v’ domovino flad- kofti dofhle, kakor jih kdaj fvet'dati samdre.- 5 * I s v o I e n j e. 1. Opekel, fovrasltim le sdaj ino vekoma; fov- rasliim tvoje fhtrufinge ino marlre, fovrashim tvojo preftrafhuo vezlmoft, in folebno fovrashim tvoje pre- Idiuovimja in kletve, kterc vekomaj proti fvojimn Ko¬ gu vsdigujefh. ,Svoje zelo ferze ino fvojo dufho obeniem k’ tebi, o prijetni parudish , o vezimo v.li- zbaftvo, o vedita frezha! Na vfelaj ti svolim iv ojs telo ino prcbivalifhe v’tvojih lepih in fvetih prebiva- lifhab, v'tvojih nebefhkih ino svoljenih fliotorih. a, Hvalim, ino objamem, o moj Kog! vfini- lenje , ke mi ga toliko dohrotlivo ponujafb. O Jesuf, moj Svelizharf s’ hvale,slinim ferzam objamem tvojo vezimo ljubesen, in vsamem felo in prcbivalifhe, Me¬ ro fi mi v’ prefrezhnim Jerusalemi pripravil, in fo- febno sa to fi ga isvolim, de te bom tamkaj vekoma liralila ino ljubila. 3. Vsemi gnade, ktere ti prezhifta Deviza ino fvetniki ponujajo; obljubi jim, de hozhefh po poti k’ njim hoditi p podaj fvojimu ang olju varhu fvojo roko, de te bo vodil, ino fcrzhuo nagovarjaj fvojo dufho k’ tej isvolitvi. » ,S S A I X T A 1* O ,S T A V A. D E 3 S E T O PREMIjSHLOVANJE. Y’ kterim fi dufha poboshno shivlen- j e is voli. Priprava. 1 . Milli fe v’ prizho Boga. 2 . Ponishaj fe pred Odshjitn obljizbjutn , in profi Boga sa njegovo fveto pornozh. Deli p r e m i 1' Ii 1 o v a n j a. 1, Mifli fi, de bi fpet bila na kakim proftornim travniki, farna ’s fvojim angel jam , in poleg febe bi ■vi(lila fatana, fed^zhiga na prav vifokim troui od trum pekenfkih duhov obdaniga,, okolj in okolj njega bi pa ftdo velika mnosiliza pofvclnjakov s’odkrito glavo, ki bi mu sdaj fkos ta , sdaj fkoa uni greh vftrezhi .iilktli. Glej na ob raso vlili nefrezhnih dvornikov te¬ ga gnufobniga kralja. ,Stekli od fovrafhtva, lievofh- Ljivofti in j e s e fe penijo eni; drugi eudrusiga vbijajo. Hrepeneziii in premifhlaj.izlii drugi gorijo bogativa na kop fpravljati; uni, vfi ne/.himnrnofti vdani, ze¬ lo nobeniga drusiga vefelja< ne posnajo, ko le neum¬ no iu nepridno. ,She drugi fo vfi v’ mefen.i poshe- lenjo samifhljeui, in gnijejo od shivinfkrh shelj. Glej, kako fo vfi bres miru, bres reda, bres modre uinno- fii. Glej, kako vfi eudrusiga zliertijo, iu fe le po suuanje, na golufiv vi les med febo ljubijo. Nefrezh- iio , i n o oil tega prekletiga kralja flifkano kraljeftvo vitlifh, ki le k’ pomilovanju gine. 2. iVa delnim poglej nafproti Jesufa krishaniga, ki s’ preferzhno Ijubesnjo sa te revne fushne fatano- ve sdihuje, de bi bili odklenjeni is te velike ftifke, in ki jih ljubesnjivo k’ febi klizhe. Glej, truma po- boshnih dnfh s’ lVnjimi angelji je okoli njega. Pre¬ mini lepolo tega kraljeftva poboshnofti. Oj koliko prijeten je pogled teh d i vi f Ii kih dnfh obojigi fpola, poglej jih, šale trume blifhezho zhes lilije, poglej te druflitie viovfkihj, ki fo fe pofvetile fkos shivlenje polno satajevanja in pouishnofti. Glej verffe tolikanj fkos sak ra m e ut svesanih sakonfkih, ki toliko mirno •n v’nafprotnim fpofhfovanju med febo shivijo , kar bi bres velike djaufke Ijubesni mogozhc ne bilo. Glej, kako te poboshne duflie fkerbnoft sa zhafno hifbo s'. fkerimrfijo sa snotrajni. tempe], ljubesen do fosa- lionfkiga s Ijubesnjo do nebefhkiga shenina fklepajo. Poglej, kamor koli Uazhefh, vidi 1 a bofh vfe v’fve- tim, pohlevnim in prijasnini dershanji , kako Jesufa fvojiga sapo.vedva.vza pollulhajo, ktcriga vfak v’ fvo- ji: ferze vTaditi slieli. Tudi le vefeiijo, pa v’mirnim, Jjubesni polnim in modrim vefelji , ljubijo fe med febo, pa v’ fveti , bresniadeshni ijubesni. Kdor je smed tega brumni- 1- S'o v’ njej oftali, tako jo ne pofhkodvajo prev.zh; *he fe pa fkos dopadjenje, ktero duflia nad njimi ima, dolgo v’njej dersliijo , tako jo ohropajo prijetuofti le- P‘ga duha, namrezh fvele poboshnofti. Bajki tizer zhebel ne vmorijo , vender pofhkod- V; ’jo njihovo med, in s’tvojimi mreshami medne ze- Ji 'zo tako omotajo, do zhe dolgo ondi oftanejo, zhe- 1'cle fvojiga dela dokonzhati ne morejo. Tako tudi odpufilivi greh liaflie duflte ne vmori, vender ji pa bi umnoft fpridi, in omoti fkos flabe navade in nag- Ue,, ja mozhi duflie tako slo, de fe hitre Ijubegnj, v’ (> 3 kteri poboshnofi obftnji, vezli d•5 nar p er vij e fkos gnado boshjo in potem fkos priti*- uolt iti persadevanje vkrotiti ino premagati. Ho- zhem ti torej nektere nauke in vadbe popifati s’ kterimi bofh fvoio dufho od nevarnih nagnenj, ne- popolnoft in od vfiga dopadenja do odpuftjivih gre¬ hov ofzhiftili, in tako fvojo veft zhedalje bolj pred vfakiin fmertnim greharn okovariti samogla. Bog ti podeli gnado , jih dobro oberniti. G Ue.kteri nauki fkos molituv, ino fvet.e Sakramente d u f h o k’ B o g u -v s d i g n i ti. P E li V A P O ,S T A V A, Od potrebnofti molitve. 1. 'Ni rezhi, de bi nafh um od njegove ne- vednofji, ino nafh o voljo od njenih pregrefhnih na¬ gibov tako gotovo ozhiliila, kakor molituv, ki nafho saftopnoft s’ fvetlobo boshje ljuzhi rafveti in naliio voljo s’ ognjam nebefhke ljubesni vshge. Ona je voda obilniga blagoflova, s’ ktero orofeui - fadeshi nafhih d ibvih shelj, selenijo ino zvetijo, ki nafho dufho od njenih nepopolnofti opere, in kalne A rafti liafhiga ferza pofufhi. ti, Pred vtiin drugim ti pa priporozhim snotran- jo molituv ferza, fofebno tifto, ki shivlenje in ter- plenje liafhiga Gofpoda in Svelizharja sadene. Ako ga velikokrat v’premifhlovanji gledafh, bo tvoja du- fha zliifto od njega napolnena: njegovo shivlenje fe ti bo odperlo, de bofh lahko njegov isgled pofneina- la. On je ljuz.li fveta, v’njemu torej, fkos njega in sa voljo njega mormo rafvetleni biti. On je drevo 15? posheljenja, v’kferiga fenzi fe naj krepzhamo. O11 je shivl Ruden z Jakoba, v’ kteriin fe m o rjo vit nafhi madeshi oprati. Ker otrozi s m e raj fvoje matere po- ilufhajo in sa njimi befede isrekati fkufhajo, fe navuzhijo njihovi jcsik govoriti.. Tako mo tudi mi fkos premifhlovanje, bliso fvojigaOdrefhenika ofla- jaje, in njegove fvete befede, djanja in nagpeiija premifhlovaje, fkos mozh njegove gnade, kakor on, govoriti, Koriti, ino sheleti fe uzhili. Tu moramo ofta- jati, in veruj mi, Filoteja! le fkos te vrate samorcino priti k’ Ozhetu. Sa kaj, kakor nam Reklo alj ogle¬ dalo nizhefar vidniga ne pokashe, zhe ni od sadej s’ liftam zina ali fvinza oblosheno, tako bi tudi mi boshauftva ne sainogli tukaj gledati, ko bi ne bilo s’ prefvetim zhlovefhtvam odrefbenika fklenjeno, kte- riga shivlenje ino frnert je nar priloshnifhi, prijet- nifhi in svelizhavnifhi rezh, ki ti jo k’uavadnimu premifhlovanju isvoliti samoremo. Ni fe saflonj Sve- lizhar kruh imenoval, ki-je is nebef prifhel; sakaj, kakor vfakofhno jed s’ kruham jefti moramo, tako mo¬ ramo tudi fvojiga Svelizharja v’ vfili fvojih molitvah iu djanjah premifhlovati, pregledovati in ifkati. Nje¬ govo shivicnje ino frnert je bito od mnogiterib du¬ hovnih vuzhenikov popifano iu v’ dele sa premifhlo¬ vanje rasdeldno; ino katire ti fofebno priporozhim, fo: 'Sv. Bonaventura, Beiiutani, Bruno, Campiiia, Ludovik Granafhki in du Pont. *) 3 . Oberni vfaki dan eno uro k’ timu premifhlo¬ vanju,**) in zhe je mogozhe pervo juteruo, ker ob tim zhafu fhe tvoje ferze ni rasnefeno, in je sa vol¬ jo nozhniga pozhitka bolj urno in mirno, ko druga- *) Ti fhe nifo poflovenjeni. Do sdaj imamo otl zeli ga shivlenja Jesufoviga le ene bukve: Sgod.bc fv. ti ga p i fina od G. Mat. Ua v nik erj a, od nje goviga terplenja Urisbove pote, in raslaganjc od G, Ver iti; ter poftne pridge G. Fckeza. **) Redar ti dolsbnofti ftanu pripuftijo, zhi. Pa - tudi vezh ne .oborili na to, ko eno uro, zhe ti tvoj duhovni ozlie na ravmoft drugazhi ne sapovejo. 4. Ako to premifhlovanjo v’ zei;kvi opravti sa- nvprefh, in tamkaj vezli miru najdefh, ti bo to prav pril ožimo , ker tc nemorejo ne ozlie, ne mati, ne sa- kanfki tovarfh in tudi tovarihiza, nihzher drugi po pravizi na,saj dershati, eno uro v’zerkvi oftali; kpr doma, zhe pod pokorfhino ftojifh, teshko eno tako priloshno uro najdefh. 5. Sazhni v fak o, pij sno trajno alj sunajno mo- lituv s’ fpominam na prizhejozhnoft hostijo, in to vfe- icj; in zhes kratko bolh fposnala, h’ kolikimn pridu tt bo ta navada. (>. Zhe mi bozhefh verjeti in me vbogati moli Ozlie nafh, Zhefhena ti Marija ino Vero po latinfko,*) vendar fe pa vadi vfako belcdo v’ tvojim maternim jesiku dobro saftopili, de, zhe jih ravno v’fplofhniin zerkvenim jesiku molilh, vender prezhudni Vladki pomen tih fvetih molituv s’ uftnii fvojiga ferza okutiti samorefh. Prav pasno befede sg o valjaj, in obra¬ zil a j vfe obzhutleje na tajiftih saflopik. Tudi nikar kititi, de bi jih velikokrat omolila, ampak ifhi , kar molifh, is dna ferza moliti; sakaj en fant Ozlie nafh, pobosbuo smoleu, je raozimejfhi ; kakor veliko hitro,, bres premiflika s’-shebranih. 7 . Molituv fv. roshnigakranza ti bo k’velikima pridu, zhe ga prav moliti saitopifh; torej bi bilo do¬ bro, ene tiftih bukviz imeti, kterc uzhijo, kako fe moliti mora. Tudi litanije od nafhiga Svelizharja, od prezhifte Divize, od Svetnikov in druge ul'tne mo¬ litve, ktere fe v’molitnili bukvah od duhovnih pa- ftirjov priporozhenih snajdejo, fo k’ velikimu pridu. Zhe ti je pa dar suotrajne molitve dodelen, tako daj tej molitvi smernj pervo meflo; in ko bi ti po tajifli savolj prevelikih opravkov tvoji ga ftanu ali savolj *) To fvetovanje je le sa tiflo, ki vfaj nekoliki sapo- paclcli od latinfhinc imajo, ali Franzosam, Laham idt. terdim ,S!ovcnzara le pa ne more priporozhni, 69 kaj drusjga no oflalo fhe zhafa sa uftno moliiuv, naj te to ue ftrafhi; dofti je, de pred premifhiovanjam ali po tajiftim Gnfpodovo molituv, augeljfko zhe- fheuje ino vero inolifh. *) 8 . Zhutifh med nfuio molitvo fvoje ferze k’sno- trajni molitvi ganjeno alj klizauo, ne vftavlaj fe timu klizanju ino obrazhaj po zhafi fvoje ferze k’ snotrajui molitvi, in ne boj fe, de uftua molituv ni dopolneua, ktero li moliti fklenila; sakaj snotrajna molituv, ka¬ tero li namefto uftne opravila, je Bogu dopadlivfhi in tvoji (iufhi bolj k’ pridu; tega vender od opravila duhovnih urne miflim; sakaj zhe fi jih po fvojim fta- ltu opravljati <10181108, jih ne fmcfh opufhati. 9 . Ko bi fe sa voljo mnogih opravil ali savol- jo kaj drusiga perpetilo, debi zel tvoj dopoldan bres obudbe snotrajne molitve pretekel, (zhefar fe ntorefh pa vender, kar je mogozhe, varvati), tako glej to opufhbo po poldne ob kakfhni uri, ki je she nekaj dalej po kofilu, domeftiti; sakaj ko bi snotrajne mo- lituv kinalo po kofilu, dokler fhe vshita jed ni ras- djana, sazheti kotla, hi nar bersh sraven sadreinala; tudi bi bilo tvojimu sdravju fhkodiivo. Ko bi pa zel dan zhafa k’timu ne najfhla, ta¬ ko domefli to sgubo fkos vezhe 1 'htevilo kratkih iu ognjenih molitviz ali fkos branje poboshnih bukuv 1 , ino sdrushi kakfhno delo pokore s’ tajiftim, ktero uaftopik tiga pogrcfhka popravi; in f ki eni terdno , prihodeu dan fvoje poboghue oprayila s’ novo go- fezhofljo sopet sazheti. Zhe te tvoj lian, ali ojftra obljuba li' fofebnim mo¬ litvam ne v e s h e. 70 DRUGA P 0 ,S T A V A. Kratko n a p e 1 o v a n j e k’ p r e in i f h I o v a a- j u j in p e r v i z h od p r i z h e j o z h n o fh b o s h j e , kar je k’ p r i p r a v i p e r- vo potrebno. Lehko je pa, moja Fiiotcja! ile nobeniga sa- popadka od suotrajue molitve nimafh, ker jih je, k’ shalofli, dan danafhni malo, ki bi kaj od nje vedli. Torej ti pokashem tukaj nekaj od nje, dokler le fkos branje fhe ve/.b 1 tipih od nje fpifanih bukuv, fofebno pa fkos laftno fkufhnjo vezh navuzhifh. Go¬ vorim nar pervlje od priprave, ki obftoji v’ dveh delili, kterih p črvi je: fe v’ prizhejnzhnoft boshjo mifliti, drugi |ia, Boga sa pomozh klizati. De fe samorefh v’ boshjo prizhejozhnoft pofta- viti, ti pokashem 1'htir pripomozhke, kterih fe lehko v’ sazhctki ]iofIushifh. Pervi obftoji v’ shivim in paslivim sapopadki prlzhejozbnofti boshje ; to je: v’premifhlovanju , de je Bog v’vfih rczheh in povfodi prizhejozh, de ni kraja ne ftvari na želim fveti, kjer bi on s’ fvojo ref- nizhno prizhejozhnoftjo ne bil. Kakor ptize, kamor kolj letijo, povfodi srak najdejo, tako najdefno tudi mi, kamor kolj fe obernemo ali fino, Boga prizhe- jo/.higa. Vfak fposua to refnizo , vender fi vfak ne persadcne, jo sapopafti. ,Slepzi ne vidijo kralja, ki jim je prizhejozh, vender ftojijo s’ vfim fpofhtovanjam pred njim, kakor hitro jim kdo pove, de fo pred njim. Ker ga pa ne vidijo, tudi lahko posabijo, de je pri- zhejozh, in fhe bersh, mu fpodobno zhaft fkasati 71 Moja FilolejaS ne vidimo fizer Boga, ki je pri naf, in ti c fi naf ravno vera opomni ua njegovo prizhejozhnoft, tako vender posabimo, ker ga s' laftniin ozhmi ne vi¬ dimo na njega, in fe Hotimo , kakor de bi on prav delezh od naf bil. De ti tudi vemo, de je vfaki re¬ zili popolno prizhejozli, pa na to ne miflimo, tako je ravno toljko, kakor de bi tega ne vedli. Torej moramo pred molrtvo, fvojo dufho vefelej h’globoki paslivofti in pomifhlenju te boshje prizlicjozhnofti ga¬ niti. Dobro sapopadel je pa kraljevi prerok Daviti to refnizo, ko je savpil: ,,Zhe ftopim gorj v’nebefa, fitam, in zlie ftopim dolj do pekla: ti tudi tam.“ Na to moramo tudi bclede Jakoba oberniti, kije leftvizo (lojtro) gledaje sakriknil: , ,0, kako flrafhen je ta kraj! v’ refitizi, tukaj je Bog, in jes nifem tega ve¬ delRezhi je le hotel: jes nifem na to miflil; sa- kaj ni mu samoglo nesnano biti, de fe Bog povfodi snajde. ,Se podafh toraj k’molitvi, rezi k’ fvojimu ferzu: O moje ferzc, ferze moje! v’ refnizi Bog je tukaj 1 Drugi pripomozhik, fe v’ boshjo prizhejozhnoft mifliti, je mifel, de Bog ni kar na mefti, kjer fe snajdcfh, ampak, de je zhifto 1'ofebno v’tvojim fer- zu, v’dnu tvojiga duha, kteriga s’fvojo boshjo prf- zhejozhnoftjo oshivija, kar je tam kakor ferze tvoji¬ ga ferza, duh tvojiga duha. Ker, kakor je dufha fkos zrle (eid rasli ta, ino v’vlili udali prizhejozha, vender pa lofcbui fedesli v’ferzi ima, tako je Bog, zhe ravno vfim rezliem popolnama prizhejozli, vender je prizhejozli zhifto pofebno nafhimu duhu. Torej je imenoval David Boga ,,Boga fvojiga ferza,“ in fv. Pavel pravi: ,,V njemu shivimo, fe mesimo ino fmo.“ Ako tedej to refnizo prav premiflifh, sadobifh veliko fpofhtovanje do Boga v’fvoje ferze, ki mu je tako popolnama prizbejozh. Tretji pripomozhik je: nafhiga Svelizharja pre¬ miniti, kako is nebefhkih vifhin na vfakiga zhlove- ka, fofebno ua kriftjane, fvoje otroke, in zelo fofeb- uo ua te ki molijo, doli gleda, ino na njih djanje 72 in o sadershanjc pasi. In'to ni kako prašno domifh- ienje, ampak gola rcfniza; sakaj , zhe ga ravna mi ne vidimo, tako vendcr on od sgorj pasno na naf gleda. Tako ga je vidil fv. ,Shtefan v’ fvoji muki. Prav torej samoremo s’ uevefto v vifoki pefmi rezili: „On ftoji sa fteuo, vidi fkos okno in gleda fkos om- reslije.“ Zlieterti pripomozliik obftoji v’ priprofti mifli, s' ktero (i IVojiga Gofpoda v’ vjegoviin prefvetim zlilo- vefhtvu bliso miflimo , kakor fi ka/.iga prijatela na¬ prej poftaviino,in po navadi rezhemo: „Miflim fi tega ali uniga, kako to alj uno dela; fe mi sdi, kakor de biga vidil, i. t. d.“ Zhe je pa prefveti Sakrameut altarja pred nami, tedej prizliejozhnoft Jesufa ni le naprej poftavlena, ampak je reliiizhna; sakaj podobe kruha fo kakor sagrinalo, is sa kf.tei iga nal it Ijubo- poln OJrefheuik, v’refniai pri/.bejo/.h, naf vidi ino gleda, de li ga ravno v’ njegovi pravi podobi ne vi¬ dimo. Obcrni tedej euga lih fliUrih pripomozhkov k’ timu, de fvojo dufho pred molitvo v’ prizhejozhnoft bosbjo poftavifh; vlili fhtirih ni treba na enkrat, eno je dofti sa enkrat, in tega oberui prav kratko in pri- profto v’ ta namen. TRETJA P O ,S T A V A. Od kliz banja v’ potnozh, kar je k’ pri¬ pravi drugo potrebno. Vpomozhldizanje fe tako le opravi. De fe dn- fha v’ prizhejozhnofti boshji zhuti, fe naj v’ nar uish- nifhim fpofhtovanji pred njega verslie, in fe naj zelo nevredno fposna, pred nar vikfhim velizhaflvam prc- bivali; vender pa tudi naj ne posiibi, de ram o la nefkonzliiia Dobrota «heii; de bi ga dufha sa miloft profila , v’ tim premifht ivanji mu prav llushiti in ga moliti. Ako hnzhefh, fmefh tudi kake ognjene bele- de k’timu obernili, poftavim befede Davida: „Ne saversi me o Bog! fpred fvojiga oblizhja,- iirguade fvojiga fveliga Duha mi ne odvsemi. Naj fveti lju/.fi Ivojiga obljizhja zhes tvojo liushabnizo , in premil hlovali hozhcm tvoje zhudeshe. Daj mi umetnoft, in preinifhlovati hozhem tvojo pofta- vo, in jo v’ ferzi ohraniti, u in druge enako- d Dir e befede. Tudi ti bo hafnilo, fvojiga' angelja zhuvaja, kakor tudi fvetnike v’ pomozh klizati, ki fe v’ fkrivnofti snajdejo', ktero fe namenjena premifhlo- vati, tako samorefh v’premifhlovanji od fmerti nafhi- ga Svelizharja divifhko Mater, fvetiga Janesa, fveto Magdaleno, brumniga rasbojnika v’pomozh klizati, de bi ti bilo enotranje ganejtje, kteriga fo oni obzbu- tili, podeli no; ravno tako samorefh v’premifhlovanji od fvoje fmerti fvojiga fvetiga angelja varha v' po¬ mozh klizati, ki ti bo prizhejozhj, de bi ti k’timu na¬ menu flnshne mifli vdal. To sadenc tudi vfako dru¬ go fkrivuofi. ,8 H T E R T A P O ,S T A V A. Od prddpoftave (kri vit o fli_, kar je k’ pripravi tretizh potrebno. Po tih dveh delih premifhiovanja je fhe tretji, ki pa ni sa vfako pretnifhlovanjc, in kteriga nckteri domifhlenje kraja, drugi snotranjo nalogo imenujejo; ki v’ tiru obftoji, de fi fkrivuoft, ktero premifhlovati 7 74 hozhemo, tako pred fvojiga duha poftavimo, kakor de bi fe v’refnizi ravno pred nami godila. Ako po- fiaviin, Jesufa na kriški premifhluvati hozhefh, ii snafh predpuftaviti, kakor de bi na grizhu Golgate farna bila prizhejozha , in bi gledala s’ ozhmi, kar fe je dan krishanja tam godilo; alj 7. h c ti je ljubfhe fsakaj oboje je eno ino tajifto), kakor de bi fe na inefti, kjer ti, Gofpodovo krishanje go¬ dilo, kakor fo ga evangelifti popifali. Itavno to ve¬ lja, zhe finert premiflujcfh, kakor fim te slie v’ premifhlovanju od nje opomnil, kakor tudi v’ pre- mifhlovanju od peklu ino enakih fkrivnofti j kjer vid¬ ne in obzhutne rezhi sraven pridejo; sakaj pri dru¬ gih fkrivnoftih, poftavim, od vifokofti boshje, od iinenitnofti zbednofti, od konza, k 1 ktirimu fmo ftvar- jeni, in vfih drugih, ki nevidne rezhi v’ fpbi sapopadejo, fe od tiga vmifhlenja ne more govoriti. Ref je fizer, de nam je k’ povsdignenju do kake fkrivnofti, kakfhna predpoftava ali prilika korifl.ua, vender jo je vezhkrat teshko najti; in moj namen je le, tebe po priproftim p oti voditi, de fe tvoja dufhna mozh zhes potrebo ne vpeha. ,Skos to predpoftavo tedej sagratlimo fvojiga duha med mejnike fkrivno- fli , ktero shelimo premifhlovati , de fi ne bo sdaj fern, adaj kje sajfhel, kakor tizo v’ klepko aaprejo, ali fokola v’jermen denejo, de fokolniku 110 vjide. Rekli ti bodo fizer nekteri, de je boljfhe, . fe fkos priprofto niifel vere, alj 1 'kos kako podobo pameti ino duha fe v’ premifhlovanjc tih fkrivuolt, povsdignili, alj fi naprej poflaviti, de fe te 1 'krivno- fii v’ uafhim Iaftnitn snotranjim godijo; vender je to v’ gazhefku vfe preteshko; in dokler te Bog vifhc ne vsdigne, ti fvetujem, Filoteja, de v’ nifkim doli oftanefl!, kateriga ti jes kashem. 7 » P ETA P O ,S' T A Y A. Od pr e v darj en j a , kar je drugi d^l p r e m i f h I o v a n j a. Po domifhljcnju pride delo saftopnofti , kar p r e m i f h I o v a n j e imenujemo, in klero v’ tim ob- iioji, de fkrivnoft en - alj vezhkrat preminimo, de ebzhutleje fvoje ljubezni k’ Bogu iuo boshjim re- zliein oberneuio ; in v’ tiru fe premifhlovanje od ruzhenja in drugih mifel in prevdarjenj ras- lozhi, de te nimajo zhednoft ali Ijabesen boshjo, ampak kak drug namen s a Tvoj zil in kouez; pofta- vim , fi vuzheuoft perdobiti, zlies hakfhno rezh pifa- . alj fe od nje prepirati. Kedar ti tedaj fvojiga duha po danim nauku v’ mejo kake rezhi , ktero premifhlovati sheiifh, alj fkos inozh domifhlenja, zhe je tajifta obzhulua, ali fkos pripofto mifel, zhe je nevidna, oftavila, sazhni zhes njo mifliti; k’ shitnur v 1 sgoraj pokasanih premifhlovanjah zelo iz¬ delane oglede najdefh. Ako tvoj duh v’ kteriin deli premiflilovanja dofli Ijuzhi, dopadenja in hafua najde, oftani pri njemu, in ne hiti naprej; zhebelaiii ena¬ ko , ki ne sapuftilo zvetize, dokler kaj medu v’ njej najdejo, Zhe ti pa en del premiflilovanja od- rezhe, kar jifhefh, po tein fe podej po nekterih po- * kufhnjah k’drugimu; vfe to pa opravljaj po verfii > priprolio iu bres viiga prenaglenja. 76 ,S H E .S T A PO ,S T A V A. Od obzjmtlejov. ino fklepov, kar ja tretji del pr e.m i f h 1 o v a n j a. Prpmifhlpvanje ludi svclizhanfke gnojenja v’na- fhi volji , alj v’ obzhutnih delih nafhe dnfhc. Tu fcm flifhijo: • Ljubesen do Boga ino do blishniga, slielja po nebefih in po vezlinirri svelizhanji, gorezhnoft/ sa dufh svelizftanje, pofnemanje sliivlenja nafhiga Sve- lizharja , vfmilenje, obzbudcnjc, vefelje, ftralr pred Bgubo dopadenja boshjiga, pred fndbo ino peklom,, fovrafhtvo greha, savupanje na dobroto ino miloftf boshjo, framota zhes nafho pretezheno flabo shiv- lenje; in v’ (e obzliutleje bi fe moral nafh dob ra.sii- ti in rafhiriti; kolikor samore. Shelifh k’ timu ka¬ ko pomozh , poglej v’ pervi del premifhlovanja (io- fp o da Andreja Kapilia, in beri predgovor; sakaj vuzhi, fvoje obzliutleje rafhiriti; fhe rasloshnifhi ka- «he to P; Ari a v’nauku od »notranje molitve.**) Vender, moja Filoteja! ni toliko treba, dolgo pri tih fplofhnih ganjenjah fe sadershavati, kakor jih veliko bolj v’ pofamne in pofebne fklepe fpreo- brazhati. Tako bo, poftavim , perva befeda, klen* Kriftuf is krislia govori, tvojo dufhd gotovo k’sveli- zhanfkimu pofnenianju, namrezh k’ shelji ganila, fvo- jiin fovrashnikam odpufllti, ino jih ljubiti. Vender ti rezhem , de ima to malo v’ febi, zhe ne ftorifh po- febniga fklepa, poftavim, takiga: „Pofihmal fe uo- *) **) Sbe nifta poflovenjena, V’ dele rasdclcne pre- mifblovanja imamo doslej le od 4 poflcdnib rezili v’ bukvah: Pogled v'vezhnoft imeno¬ vanih. 77 zliom zh.es bodezhe befeile nizh vezli jeslti , ki ta iilj uui, moj fofed ajj moja fofeda, moj hlapcz a!j dekla zhes me govori, alj zhes sanizhovanje, s’ kterim me ta alj un navdaja; nafproti hozhem to ali uno floriti, de ti ga perdobiiu alj vtolashim. In tako v’ drugih rczheh. Tako bofh , Filoteja!' fvoje po- greflike v’ kratkim od febe odpravla; ker bi druga- zhi le po fplofhnih ganjetjjah fhc le zhes dolgo -ino teshko tako dalezh prifhla. ,S E D M A P O ,S T A V A. Od premifhlovavniga fkonzhanja ino fnopka duhovnih zvetiz. Sadnizh fe f kotnih d premifhlovanje fkos trojno opravilo , ktero fe s’nar vezho ponishnofljo, ki fe da, ftoriti mora. Pervo je sahvala, s’ktero Bogii sa vfe dobre ganjenja ino fklepe, ki jih je v’ naf obudil, in pa tudi sa njegovo dobroto ino miloft sahvalimo , ktero Ano v’ premifhleni fkrivnofti najdli. Drugo je darovanje, s’ kterim Bogu njegovo laft- no dobroto ino miloft, fmert, kri ino zhednofti nje- goviga ,Siua s’ nafhimi obzliutleji ino fklepi vred darujemo. Tretjo opravilo obftoji' v’ profhnji, s’ktero Boga is dnu ferza profimo, de bi naf milofti in zhed¬ nofti fvojiga ,Sina v d e! e s h i I, in irafhe obzliutleje in 1 k 1 e p e blagoflovil, de bi tajifte svefto fpolntti samo¬ ti. Po tem molimo tudi sa zerkuv, sa nafhe pa- ft'fje, sa fShlabto, prijatle in druge, ino klizhemo vindf preblasheno Divizo, angelje ino fvctnik'c sa »7 njihovo priproflmjo. Sadntzh, fini slie opomnil, de fc ima (jrofpodova molituv ino an•celjfko zhefhenje , kakor 1'plofhne in potrebne molitve vfih kriftjanvo moliti. K’ vfim tim fhe priftavim , de fe ima fnopek zretiz poboshnofti nabrati, in kar pod njim saftopim, bom kar rasloshil. Kdor je lepi vert ras-hodil, nerad is njega gre, de bi fi kakih fhtir ali pet zve- tiz ne vtergal, jih obdershati in zhes dan vezhkrat poduhati. Tako moramo tuji mi, zhe fe je fkos pre— mifhlovanje nafh duh po vertu kake fkrivnofti pre¬ hajal, vfelej dve ali tri mifli škrati, ktire fo naf nar bolje vnele in fo nafhiinu boljflianju nar bolj prilosh- ne, de fe jih zhes dan vezhkrat fpoinnimo, in fe nji¬ hove duhovne difliave naduham o. To fe mora pa kar na inefti sgoditi, kjer fino premifhlovali, kjer fe fhe lehko nekoliko pomudimo alj fem ter tje hodimo. O ,S M A P O ,S T A V A. ,Ske nek tire svelizhavne opombe oj pr e m i Ih I o vanj a. Pred vfim drugim, morefh, moja Filoteja! po fpolncnim premifhlovanju fvoje dobre fklepe ino mi¬ fli v’ fpominu obdershati, de jih bofh zhes dan v’ tljanje fpreobernila; sakaj to je prav sa prav fad premifblovanja, bres kteriga bi premifhlovanje ne bilo le bres vfiga prida, ampak fhe le k’ fhkodi. čakaj premifhlcne, pa ne fpolnene zhednofli vzhati ferze in dufho napihnejo, in miflimo na sadnje, de fino she, kar fmo fklenili; de bomo, kar fe lizer isgodi, zhe fo nafhi fhlepi shivi ino terdni ; to pa nifo nikdar, ampak le nezhimunii hm nevarni, ako 79 fe v’ (ija nje ne fprcmene. Vfe nam (or a j mora na ti m leshozhe biti, jih v’ djanjah fpolniti, in v’ta na¬ men priloshnofti likati, in ne le te imenltnifhi am¬ pak tudi nar te rnanjfhe v’ to oberniti. Ako fiin po¬ li avi m f k 1 e n i 1, fkos krotkoft li tajifte perdobili, ki mi naganjajo , jih bom tifti dan ifkal frezhati in jih prjjasno posdraviti; in zlie jih ne frezham, vfaj do¬ bro od njih govorili, in sa nje moliti. Po fpolnenju te ferzhne molitve fkerbno pasi, de fe tvoje ferze kje slo ne sadene, drugazhi bi fe ti difhava raslila, ktero fi v’ molitvi feb! nabrala; to fe pravi: dershi fe fhe enzhaf, zhe je mogozhe, v’ fvetim pokoji, saoberni pozhafi ferze od molitve k’ del.«, in obdershi, kar fe nar dalej da, obzhutek in doba poboshnofti. Kdor bi v’ dragi ftekleni (gla- shovati) pofodvi tekozho rez h velik e vrednofti dobil, de bi jo domu nefel, bi gotovo varno ftopal , .fe kar ne oserk, ampak bi sdaj pred-fe gledal , de bi fe v’ kak kamen ne sadel alj sderknil, sdaj sopet na pofodno pogledal, de bi kje kaj ne raslival. Tako fe morefh, moja Filoteja J po premifhiovanja nohti. Glej in pasi, de fe prezej v’ druge rezhi ne sgubifh, ampak priprofto pred fe glej, zhe te pa kdo frezha, de s’kom govoriti alj ga poflufhati morafh, in fe mu sogniti ne morefh, no, tako fe pazh podaj lili, vender tako, de na fvoje ferze smeraj gledafh, de fe ti ne bo kaj difhave, fvete motitve, alj nar manj ko mogozhe raslilo. Morafh fe tudi navaditi, fe od molitve k’ vfa- kimu dete , kteriga kolj tvoj ftan in pokliz po pra- vizi od tebe tirja, podati, ko bi fe ti ravno sdelo, de fta to delo in pa obzhutleji, kterc fi v’ molitvi imela, fhe tako dalezh vlak febi. Tako mora pravd- nik (advokat) od molitve k’ sdelavanju pravde, ba- (antavez h’ kupzhiji, gofpodinja k’dolshnoftim fvojiga ltanu in hifhnim opravilam (oliko pohlevno ino mirno preftopiti snati, de fe njeno , ferze zelo ne skali; sa- kaj ker je eno kakor drugo po n uredbi p rev id n o-fti 80 boshjc , fe mora v’ duhu pomishnofti ino poboshnofti pd eniga k’ drugi inu preftopiti. Tudi fe ho pcrpetilo, de fe ho kar po pripravi tvoje ferze k’I?ogu vlezheno in slo ganjeno zhutilo. Tez, moja Filoteja! fe zhifto timu obzhutku prepufti, in ne gl e daj na vodbo, ktero ti.jes dajani. vSakaj , de ti ravno obzhutleji ino fklepi fplofhno fhe le po premifhlovanju pridejo, tako vender ne fmefh, zlie ti fveti Duh te obz,hutleje pred preiuifhlovanjain po- «eI(, dalej zhes to rezil premifhlovati, ker zil in ko- nez preniifhlovanja obedeu drugi ni, kakor obzhu- tenje obudili. V’ kratkim; kolikokrat fe bode obzluitenje v’te¬ bi sbudilo, fe vdaj obzhutlejain, in naredi jim pro- ftor, naj pridejo pred premil lilo vanjam, alj fhe le po tem. Sakaj, de fini ravno obzhutlejain njihovo la fi¬ no mefto fhe le po premifhlovanju odkasal, tako fe je to vender le s.a to sgodilo , de Jim pofamne dele snotrauje molitve bolj ra.slozhno raskasal, ker je fi- zer fploflini nauk, de fe ti obzhutleji nikdar ne fine- jo vftavljati, ampak de fe njim njihov tek dopufliti mora, kakor hitro fe sbudijo. In (o ni kar od dru¬ gih dobrih obzhullejov, ampak tudi od sabvale, da¬ rovanja ino od prpfhnje rezheno kteri fe finejo tudi med premifhl.ovanjapi ftoriti, in kteri fe ravno tako malo, kakor drugi vkrajfhati fmejo, zhe jih ravno na kraji preniifhlovanja ponoviti moramo. Kar pa vender fklepe sadene , fe morajo vfelej fhe le po ob- zhutlejih delati, in fizer na konzi zeliga premifhlo- vanja, fofebno, ker ti tele j pofamne in snane rezili pred duha poftavljamo, ktire hi nam drugazhi ne¬ varno!'! priučile, fe raltrefti, ko bi jih poprej Itorili. Pri obzhutlejili ino fklepih je dobro , fe prigo¬ varjati in sdaj Svelizharja, sdaj Cvetnike, ki v’ 1 'kriv- 11 o It flifhijo , sdaj farna febe, fvoje ferze ali g-refli- nike sdaj tudi bres-shivne ftvan’ nagovoriti, kakor tudi vidimo, de fo, David ino drugi fvetuiki, v’tvojih molitvah ftorili. 81 DEVETA P O ,S T A V A. Od f u h o t e f e r z a med p r e m i f h lo¬ va n j a m. Ko bi fe ti pergodilo, Fitoteja! de bi ne ob- z.hutiia ne vefelja, ne tolashbe v' premifblovanju, ta¬ ko te preferzhno proTnn, ne ptifti fe sa voljo tega motiti, ampak podaj fe vzhafi k’molitvi, obtoshi fe pri fvojim Svelizharji zhes lamo febe, fposnaj fvojo nevrednoft, profi ga sa pomozh, kufhni njegovo po¬ dobo, «he jo imafh pred feb o., in rezi k’njemu tifte befede Jakoba: ,,Gofj>od! ne fpuftim te, dokler me ne shegnafh.“ Alj une , ktire je kananejfka sheua izgovorila: ,,Iief Gofpod! liin pfizhek, pa tudi pfji jedo drobtine, ki is mise gofpodove padejo.“ lfrugokr.it vsemi kake bukve v’ roke, in pas¬ no beri, dokler fe ti ferze sbudi iuo sbrihta, podslii- vi tudi vzhafi IV oj e ferze fkos kako sunajno opravilo poboshnofti; vershi fe, poftavim, na obras , f kleni ro¬ ke krishain na perli, alj objemi britko martro, zhe fi na farnim. Ko bi pa po vfnn tim občne snotrajne tolashbe ne ohzhutila, tudi fhe ferza ne sgubi, naj ti bo .ferze fhe toliko sapufheno, ampak perzliakaj v’kaki [Miboslini poftavi pred fvojim Bogam. Koliko je dvornikov, ki po flokrat v’leti v’prebiv.dnizo kralja pridejo, bres upanja, de bi jih ogovoril, le, de bi le na-nje oserj, io de mu samorejo fvojo podiosb- noft iskasati. Tako moramo tudi mi, moja ljuba Fi¬ loteja! le v’namenu, fvojo dolshnoft dopolnit, ia sve¬ tlobo fkasati, fe k’ fvcti molitvi podati. Ako naf boslija .Svedoft po Ivoji milofti fkos fvete nagibe in »notranje talashenja ogovori, tako je 82 to sarcf nar vezha zhaft in pa nar fladkejfha radoft sa naf; zhe nam pa te milofti ne podeli, in naf pu¬ lti zhakati, bres de bi naf ogovorila, enako, kakor de ki naf ne vidila, in kakor de bi v’ njeni prizhe- jozhnofti ne bili, tako vendar ne odftopimo, ampak lianovitni oftanimo v’ mirni in poboshni poftavi pred to nar vikfho Dobroto; in gotovo fe bo na nafho po- terpeshljivoft miloftlivo oserla, nafho ftanovitnoft v’ njeni flushbi pogledala, in kedar sopet pred njo pri¬ demo, naf gotovo miloftlivo fprijela, in fkos fladko tolashenje s’nami govorivflii, nam obzhutiti puftila prijetnoft fvete molitve. Ko bi fe pa tudi to ne sho¬ dilo , tako fe s’tim potolashimo, moja Filoteja! (kar je sa naf tudi filno velika zhaft) de fmo pri Njemu in pred njegovim fvetim oblizhjam. D E ,S E T A P O ,S T A V A. Juterne vadbe. Rasen Ic te snofranje molitve, ki ‘farna sa fe obftoji, in d rus ih uftnih molituv, ktire vfaki dan opra¬ viti moramo, je fhe pet drujih krajfhih molituv, kti¬ re fo ko srafliki in veje uno vezhe snotranje molit¬ ve. Med temi ima, kakor priprava sa vfe dele zeliga dne, juterna molitev pervo mefto. Ta molitev fe iina tako le opraviti: 1. Moli Boga fvojiga fiofpoda is dnu fvojiga ferza, in sahvali fe mu, de te je pretezheno nozh ohranil; in ko bi bila v’ tajifti kakfhen greh ftoriia, profi ga ponishno sa odpufhanje. 2. Premi Hi. '«j s’ vfimi dobrimi fklepi vred bosbj fvetlofti, in p roli jo gorezbe, de ga naj v’ fvoje varftvo vsame, ino pod¬ pora, de bo njeno flushbo svefto dopolnovalo; in sdi- huj s’ timi alj enakimi befedami k’Bogu: ,,0 Gofpod! Poglej to vbogo ino flabo ferze, ki je po tvoji milofti K tolikimi dobrimi slieljami napolneno, pa ah! pre- flabo ino prerevno, to dobro fpeljati, po kterim ko- Perni, zhe mu ti fvojiga nebefhkiga blagoflova ne po- tleltfh, sa kteriga te, o ti (Jzhe vfmilenja! fkos sa- flushenje terplenja tvojiga ,Sina, profi, kterimu v’ zlia It danafhui dan in vic dni fvojiga shivleuja po- 84 fvcti,“ 'Klizhi fhc d aloj preblasheno Divizo , Fvojiga angelja zhuvaja in o Cvetnike sa njihovo pr! profil njo. Vender morjo vfe te vadbe kratko ino s’ shivi- mi obzhutki florjene biti, in zb e fe da, fhc prej, ko is hifhe ftopifh, d.e bode 1'kos mozh ~tc vadbe delo zeliga dne od boshjih blagrov ofhkropljeno. In te¬ ga, preljuba Filoleja! ja nikdar ne opufli. E N A J ,S T A P O ,S T A V A, Od v e x h e r n e vadbe, in fprafho- vanja v e ft i. Kakor je potreba pred telefnim kofilam fkos premifhlovanje , duhovno kofilo dershati, ravno tako jo potreba pred vczherjo kratko, poboslmo ino duhov¬ no vezherjo imeti , faj malo jusliuo savshiti. Perdo- bodi li nekoliko zhafa pred vczherjo , versi fe pred Boga ino sberi fvojiga duh a pred krishanim Jesufam, kteriga fi fkos srutranji pogled predpoftavi, osliivi v' fvojim ferzi ogenj fvojiga sjufranjiga premifhlovanja fkos nektere shive sdihleje ponishovanj.i in fkos ]ju- besnipoln pogled k’ Svelizharju tvojo dufhe; alj prehodi fhc enkrat tajifte dele tvojiga sjutranjiga premifbl jvanja, ki fo te nar bolje ganili, alj oferzki fe kak drugazbi, kakor ti nar bolj dopade. Kako fe ima veft fprafhov.iti, kar je vfaki ve- zher pred fpanjam potreba, je tako vfakimu suatio. Potrebno je namrezh; 1. De fe Bogu sahvalimo, ki naf je zhes dan v’ fvoji milofti ohranil. De prejifhemo, kako fino fe vfako uro pre- tezheuiga dneva nofilij; in de bomo to loshej opraviti, 85 je treba pomifliti; lije , s’kom, in v’ kakfbnih drufh- nih in opravila!) de lino bili. 3. Ako po tim takim najdemo, de fmo kaj do- briga fiorili, fe sa to Bogu sahvalimo; ako bi fe pa nafproti najj'hlo, de fmo fe kje v’niifiah, befedah ino <1 junjih pregrefhili, moramo boslijo ,Svetloft sa odpu- fbanje profiti, s’ terduim fklepam, fe ob pervi prilosh- nofii savoljo tega v’ fpovedi obtosliiti, in ie fkerbno poboljfhati. 4. Potem perporozhimo bosltji pievidnofli fvojc telo ino dufho, zerkev, stila lit o ino prijatile : preti¬ mo prczhaftito Divizo, fvete angelje zhuvoje ino fvct- nike, de bi sa naf ino zhes naf /.buli, ino vshivamo s’ boshjim blagoflo vam ino milofijo sdrav pozhitek , kt e liga nam je ljubi Bog-potrebniga fposnal. Nikdar 1'e ne fine ta vadba opuftiti, tako malo, kakor interna. Sakaj fkos juteruo vadbo odpri ino okna fvoje dufhe ,Sonzu pravize; fkos vizherno vad¬ bo jih pa nafproti temam pekla saklcin-mo. D VANA J , S TA P O ,S T A V A. Od d u hov ne f a m o-t e. Tu te, ljuba Filoteja, fofebno/ nagnjeno shelim, moj fvot poflufliati, sakaj v’tim nauku obfloji eden nar gotovfhih perpomozhkov k’ rafti v’ duhovnim shivlenji. ,Spomni fe zhes dan, koljkor je mogozhe, na hrizhejozhnoft bosbjo, in oberni k’ timu cniga tih tbtirih pripomozhkov , ktire lina ti sgorej pokaš al; premifli, kaj ti Bog flori, in kaj ti ftorilh, in vidi- la bofh. de je njegovo oblizhje neprenehoma k tebi oberujmio, in de te s' ozhmi nesrezlieue ljubeeni gleda. 8G O Bog! bi morala bližali , sabaj ne gledam vedno na tebe, kakor ti na me glcdnfh? Sakaj fe ti na me tolikokrat fpoinnifh, in sakaj fe jes na te tako redko kdaj fpomuirn, oGofpod? Kje fve, o dnfha mo¬ ja! Bog je najno pravo felo , in kje fve midve! Kakor imajo ptize gnesde nadrevji, de fe, zhe je potreba, v’ nje podajo, in jeleni fvoje germje iu gofho, kamor fe fbrivajo in okovanja, ino ob vro- zhini fonza feuzhni hlad jifhejo : tako fimorjo, inoja Filoteja! tudi nafhe ferza, vlaki dan prebivaltfhe is- brati, in alj sbe na grizhu Colgate alj v’ ranah na- fhiga Svelizharja, alj na drugim melti bliso njega savelje jifbati, fi tam od sunajnih opravil pozhiti in odahniti, in fe, kakor v’mozhnim gradi soper fku- fhnjave okovariti. Blagor dufhi , ki v’ refuizi rezili eamore k’fvojimu Svelizharju : ,,Ti fi kraj mojiga per- beshalifha , ti moj dobro obovarjen grad, ti moja ftreiia pred desbam in fenza pred vrozliino fonza! - ' JVe posabi torej, moja Filoteja: vezhkrat v’fa- moto fvojiga ferza sbcshati, med tim, de fe po svu- najnim s’ ljudmi in delam pezliafh. Mnoshiza, od klire fi obdana, te ne more is snotrajhe famote pre¬ gnati, ker je le okolj tvojiga trupla in ne okolj fvojiga ferza ; ferze oftanc smeraj farno, in fizer pri farnim Bogu. l’o tim fe je ravnal kralj David de il je bil ravno od sunajnih opravkov vef obfiit, kakor fam rasodeva v’ premnogih krajih fvojih pfal- mov. Tako pravi, poftavim: ,,OGofpod, vfikdar fim pri tebi, vedno vidim fvojiga Boga pred febo; k’ tebi fim povsdignil fvoje ozbi, o Bog, ki prebivafh v’ nebelih. Moje ozbi fo smeraj k’ Bogu obernjene.“ Zhes vfe to fo nafhi pogovori malokdaj tako resni, de bi jim ne samogli v’ mef ferza odtergati, iu ga v’ to boslijo famoto vpeljati. Ko fo ftarifhi fvete Katarine is,Siene fvoji bzlieri zbafin kraj odvseli, moliti ino premifhlovati, ji je Go- fpod v’ milel dal, molitven hramizh v’ frcdi njcniga ferza narediti, v’ kteriga po duhovno sbeshaje, fe je v’ fredi vfih fvojih opraviloy ti fveti iu ferzhui farno- 87 ti prepufliti samogla. In kedar je po tim fvet vojfko zhes njo vsdignil, ji to kar nizi) ni bilo sopemo, kr fe je, kakor je imela v’ navadi rezhti, v’ snotrajni hrainizli saklenila, kjer le je s’ fvojini nebefhkim she- niitam tolashila. Tudi je v' zhali fvojim duhovnim lizheram fvetovala, fkrito ftanizo v’ fvojih ferzili li sesidati in v’ nji prebivati. Saklizhi torej tvojo duflio vezhkrat v’ nar san¬ iranje fvojiga friza nasaj, kjer bolh, dalczh od viih ljudi is ferza k’ferzu s’ Bogam od fvoje duflie govo¬ riti, in s’Davidom k’ njemu rezili samogla: ,,Zliu!a fnn, in fini pelikanu v’pufhavi enaka poftala. Enaka fini bila ponozlmi vrani, ali fovi v’ njenim fhotori, in famotnimu vrabzhu na ftrehi.“ Katere befede nam po- verh njihove befedne saftopnofti (ktera nam kashe, d« je ta veliki kralj v’ navadi imel, fi ene ure perterga- ti, in jih v’famoti premifhlovanju duhovnih rezili po- lVetiti), fhe v’trojnim duhovnim raslaganjj trojno fa- 111 oto, kakor tri pufhavfke ute kashejo, po kterih f« samonano po sgledi nafhiga Svelizharja famotno fpre- hajali, ki je iia Golgati, enak pelikanu v’pufhavi, »’ lvojo kervjo tvojim mertvim otrozhizham novo shiv- lenje dal. V’ fvojini rojftvi, . ko je tam v’ fainotniirf hlevi nafhe grehe in hudobije objifkoval , je bil enak ponozlmi fovi; in sadnizh v’ fvojim vnebohodi vrab- zhu, ker fe je lozhil, in fe k’ nebefam vsdignil, ki fo kakor ftrelia liga fveta. V’ Uh treh 1 'elah samorc- mo tedaj v’ fredi pertifkanja sunajuih opravkov fvoje pufhavfhnize poffaviti. Ko je poboshni f pokojni) Kleazar, kues v’Ariani na Franzofkim dolgo bil da- lezh od fvoje zhifte gofpe-shene, in je ona nekoga do njega poflala, svediti, kako fe mu kaj godi, ji je pifiil: ,;Ljuba shena! prav dobro fe pozhutim; zlie 'ne pa viditi shelifh, tak me ifhi v’ ftranfki rani na- Uiiga premiliga Jesufa; tam je moja prebivavniza, Uaiu me vfelaj najdefh. Kje drosi (drugde) bi me ša¬ li o n j ifkala.“ Te je v’refnizi kerfhanfki vites bil. 88 TRINAJSTA PO ,S T A V A. Od f v e t i h s d i h 1 e j o v, r e z h i It molitvi« in mili i. kratkih g o- p o h o s h n i h Pertekamo k’Bogu, ker po njem hrepenimo, pa njem pa nato hrepenimo-, dc hi fe per njem 1'krili; podajajo fi toraj naflii ognjeni sd.hleji in pa duhov¬ na farno ta eden drugim roke, oboje pa is-haja i» poboshnih mifli. Hrepeni torej, moja Filoteja! pogofio s’kratkimi ino ognjenimi sdihleji fvojiga fcrza po Bogu. Obzhu- duj njegovo lepoto, klizlii po njegovi pomozhi; ver- «i fe v’ duhu ]> o d njegov krish, moli njegovo do¬ broto, pofvetuj fe eh’ njim savoijo fvojiga svelizhan- jo, daruj mu po tavehentkrat na dan fvojo dufho, oberni fvoje suotranj;o oko na njegovo prijetuoft, po¬ nudi mu fvojo roko, kakor malo dete fvojimu ozlicfu, de bi te vodil, poloshi fi ga, kakor dttfhezhi roshni fnopek na perii; vfadifiga, kakor bander v’fvojo du- fiio, obudi tavsheut obzhutlejov v’fvojim ferzi de fc k’ Jjubesni bosbji k’prcferzhni ljubesui tiga nebefh- kiga shenina usligefb. Kratke ognjene molitvize fe imajo buditi, ka¬ kor veliki fveti Avguflitin poboshni sheni Probi fvetje* Ako fe nafho ferae, moja Filoteja! flidki drushbi in jirijasnofti s’fvojim Bogam vda, bo s’ difhavo njegovih popolnofti napolneno. Ta vadba ni te,slika, ker fe k’ vfim nafhim opravljam in delam pertifne , in jih kar nezh ne vftavija, fofebno, ker fe v’tej snotranji fa- moti, v’tim suotranjim posdigvanju dolgo ne mudi¬ mo; in tak nafho delo ac gavftaja , ampak fhs !e gre nrnej od rok. Popotnik, k! fvoje ferze okrepzhati iti fvoje ufta iszhiftiti , nekoliko vina pije, ne bodi da- lej, deli ravno nekaj zhafa poftoji, ampak fi novih roozhi nabere, do fvnj pot po tim urnej in loshej doh-odi, in fe le sato nekoliko pomudi, de po tein hitreji ftopa. Nekteri fo fi lepo rezli uRnih sdihlejov ljubesni nabrali, ki fo v’ refnizi k’ velikima pridu: alj po mo¬ jih miflih fe ne dershi ravno tih alj unih beled, am¬ pak govori s’ ferzatn alj jesikam, kar ti ravno Ijube- sen vda, sukaj vdala ti bo bofed, kolikor jih hozhefh. Pri vrnit tim je pavendcr dofti isrek zelo fofebue mo- zhi, ferze vtolashiti; med te grejo ognjeni -sdihleji, kterih fo Davidovi pfalmi polni, poboshno »govorjenje imena Jesuf, kakor tudi vezli isrek gorezhe ljubesni v’vifoki pefmi. Tudi duhovne pefme fo sato dobre, ako fe pasno pojo. Saduizh, kakor tifti, ki od zhlovefhke ino na- torne ljubesni gorijo, fkoraj vfe fvoje rtiifli na Ijubleno rezh obrazhajo ; kakor je njihovo ferze vedno gore- zhih obzhutlejov polno ino njihove ufte polne hvale sa njo, in zhe nifo pernje, obene priloshnoft, ne sa- mude, fvoje ljubesni po pifmih fkasovati in komaj drevo puflijo, debi v’njegovo fhkorjo imena fvoje lju¬ besni no vresali: tako tudi dufhe, ktere Boga ljubi¬ jo, ne morejo nehati, na-nj mifliti, po njem sdiho- vati, in od-nj govoriti. Radi bi, ko bi bilo mogo- zbe, fladko in prefveto ime Jesuf globoko v’ferze vfih ljudi sapifali. Vfe ftari jih v’ to vabijo , in ni jo rezbi, ktera bi jim hvale njihoviga preljubleniga ne osnanovala; in kakor sa fvetim Autonam fveti Avgufhtin isrekuje, vfe kar je na seinlji, govori, 'fizer s’ mozhezhim, pa vcn- der njim saftoplivim jesikam , od njihove ljubesni s’ "jimi, Vfe rezhi jih ganejo k’ bromnim miflain, is kterih po tim mnogo fhtevilo gorezhih sdihlejov in ferzhnih is-tekov pride. Tukej le nekteri sgledi od t‘oa. Ko je fv. Gregor, Nazjanfhki fhkof, kakor je lam fvojimu Ijudftvu pravil, enkrat na brodu morja <10 »orj til dolj hodil, je gledal na igranje valov, kako fo, le perblishaje kredu, ojftrige ino male polshe, fteble nijarfke trave ino druge drobne rezili, ktcre morje ismetuje, na 1'ubiin puftili, in kako fo drugi, naflup- ni valovi nekaj tih rezhl fpet pobrali ino posherli, rned tim, de fo fkale okolj sineraj terdno in neprc- maklivo ftale, z h e fo ravno valovi s’vfo filo v’ nje bili. Zhes to je to lepo mifel isgovoril, de fe flabi tako, kakor ojftrige, morfki polshi ino tnorfka trava H daj od teshav, sdaj od tolashb, po tem, ko fi valovi frezhe s’njimi igrajo, pofiliti puftijo, med tim, de inozhne dufhe terdno ino nepremaklivo vfakojibo pre- ftojijo. Ino is takili mifli fe je njemu vnelo Davido¬ vo sdihovanje: ,,Gofpod refhi me, sakaj valovi fo do moje dulhe perderli; Gofpod odrefhi me is globozhinc vode; v’ giobozhino morjafim fe vtopil, in vihar me je posherl.“ Sakaj v’ veliki ftifki je tezhaf bil, ko je trinog ftlakfim njegovo fhkofijo na fe potegnil.— Ko je fv. Ful- genzi, fhkof v’Ruf lipi, pred ekrane Rimfke shlahtue ftopil, (pred kterimi je Teodorik, kralj zhes Gote nagovor dershal), in je fvitlobo in zhaftitoft toljko mogozhnih vidil, ki fo po verfti fvoje vrodnofii shrani fedeli, je rekel fam par febi: ,,OBog, kak lep mora nebefhki Jerusalem biti, ker fe she posemelfki Itim od takfhne fvitlobe lifbri Zbe fe fvetlijo zbuftlivzi nezhimernofti figa fveta v’ takfhni zbalti, kaklhna zhaft fbe te na uuitn fveti tifte zbaka, ki refnizo gledajo.“ — Perpoveduje fe od fvetiga Ansclma, Kantcrburfhkiga lhkofa (kteriga god fe je nekdaj v’ nafhih hribih prezhaftito obhajal) de je zhudoviti dar pofedel, od vfakdanjfhnih perpetilj fe k’ poboslmim mi- flim v&digniti. Ko je ta fvetnik enkrat po desheli jesdil, je mlad sajiz, od pfov naganjan, pod konja tiga fvetiga fhkofa sbeshal, kakor v’ farno edino sa- vetje, kteriga mu je ozhitna fmertna nevarnofi poka¬ pala. Ko fi pIji okolj konja nad njim lajajozhi, nifo upali nad-nj pafti, fo fe vfi sazheli nad to zbudilo pergodbo fmejati. ,Sv. Anselm fe je nafprot pa jokal, ino je sdibovaje reknl: „0b, vi fe fmejite, vboga sili- val fe pa nc fineji.’ Tako fc nafbvljajo rovrashhiki dufhe, ki fo jo po mnogih svijazhah motili ino v’ greli napeljali, okolj nje oh finertni uri, de bi njo v’ iVojo obl a it dobili ino posherli; ona nafprot fe trefe ino trepezhe , ino povfod pomozlii ino savetja ifhc, in poftane , zhe ga ne najde, v’ oframolenje fvojili fovrashnikov.“ Tako je rekel, in je jesdil sdihovaje naprej. • — Ko je veliki Konfhianlin fvelimu Antonu ])ruv zhaflitlivo pifal, fo fe vuzhenzi tiga fvetnika, okolj njega ftojezhi slo nad tim zbudili. On jim je pa rekel: ,,Kuj fe zbudite, de kralj zhloveku pifhe? veliko bolj fhe zhudite, de vezhni Cog, ni le kar fvojo poftavo vmirjozhim ljudem pifal, ampak deje tudi po fvojim edinorojenim ,Sini s’ njimi govoril.“ — Ko je fveti Franzifhko nekdaj eno jagnje farno med zhedo koslov sagledal, je rekel k’fvojim tovarfham: ,,Glej¬ te kako fe to jagnje krotko med kosli fprehaja! tako krotek ino ponishen je nekdaj nafli Gofpod med fari- seji hodil. “ In ko je drugokrat v idil, kako je lizh- no jagnizhe od fvineta bila raftergano , je jokaje sa- kriknil: „0 majzeiio jagnizhe, kak v’shivo me na fmert mojiga Svelizharja oponinifh.“ Veliki mosh, Franzifhko Borgia, ko je fhe vaj- voda v’Kandii bil, je na lovili jcser poboshnih mifli obudil. ,,Zbudil fim fe, je rekel posnej de fe feko- lizhi na roko fekolizharja tako hitro nasaj podajo, li ozlii sakriti , in fe na kol perpeti puftijo, ljudje fe pa tako vftavljajo bosltjimu glafu ! :< ,Sveti Basili je rekel, de zvctliza v’ fredi tern j a ljudem la le nauk daje: ,,Vejle vmerjozhi ! nar prijelnifhi rezh tigafve- ta je s’ shalolijo edrushena, nizh ni tukaj bres luid- kofti; vedno je zhaloft radofti, vdovftvo sakonu, sanizhovanje zhafti, fkerb rodovitnofti, potra¬ ta vifokofti, navelizhanje vefclju, bolesen sdravju Perdrushena.“ „Lepa zveliiza je vertniza, pravi v avno ta fvetnik, pa prav shaloftniga me dela, ker n je na moj greh opomina, savoljo kteriga je semlja tj ‘la prekleta, ternje noiiti.“ Ko je v’jafni polnozhi neka dufha v’mali potok gledala, in je lepo nebo a’ »vesdami v’ njem viJilo , je savpila: ,;0 moj Bog”! ravno te svesde bojo enkrat pod mojim nogami, ke- dar mi bodefh v’ fvojih fvetih fhotorih prebivalfhc napravil ! In kakor le svesde na smilji vpodoblejo, tako fc vpodoblejo v’nebelih posemlfki ljudje v’ shivih vodah boshje ljubesni.“ Drug 1 , kije vi lil, kako To fe vede potoka naprej valile, je savpil: ,,No bo po- zbivala vezli dufha moja, dokler fe ne vtezhe v’ morje boshaiiftva, fvoj sazhetek.“ In fvetaFranzifh- ka, kije lizhen potozhizh premifhlovala, na kteriga hrodu je k’molitvi pokleknila, je bila tam v’ duhu samaknjena, in je vezli krat s’rahlim glafam te befe- de ponovila-: „Miloft mojiga Boga vteka mirno in pri¬ jetno ko ta potozhizh/* Ko je nekdo drugi zvetezho drevje vidil, je rekel sdihovaje: Oh! sakaj fim le kar jes brcs zvetja v’ zerkvi bosbji?“ ,Sbe drugi je is- dilinil, ko je pifheta pod peniti kokle sbratie sagle- dal, in je savpil: ,,Ohrani naf, o Gofpotl! pod fenzo fvojih p :rut.“ In fpet drugi je rekel, fouzhnizo pre- mifhlovaje: ,,Kdaj, o moj Bog! kdaj bo moja dufha fhla sa glafam -tvoje tnilofti ?“ in ko fe je oserl na neke zelo lizhne roshize, pa bres vfe difhave, je rekel: „Tako fo moje niifli v’ lepe befede oblezheue, pa bres vfiga fadu ino ispoiiienja.“ Vidifli, ljuba Filoteja! kako vfe, kar fe nam v’ tim vmirjozhiin shivlenju v’ toljkanj ptSrloshnoftih po- kashe, svelizhavne rnifli ino fvete sdihlejo obuditi sa- niore. Gorje jim, ki Kvari od njihoviga ,Stvarnika od- vrazhajo ino v’greh obrazhajo ; blagor pa unim, ki ftvari v’flavo njihoviga ,Stvarnika, ino njih nnzhimer¬ il o ft v’zhaft refnize obrazhujejo. „Obrazham, je re¬ kel fv. Gregor Nazjanfki, vfe rezhl 'v 1 fvoj duhovni prid.“ Beri poboshno grobapif, kteriga je 1'veti Mi- ronim v" zhaft fvete 1’avle stoshil; prijetno je viditi, kak polna je gorezhih sdihlejov in fvelili mi fli, ktere jo vedno obudovala. V’ tej vadbi duhovne famote in kratkih ognjenih molitviz obftoji veliko opravilo brumnofti, Te dome- meflijo opufhbo vfih drujih molituv; njih opufhanjc »3 pa Te ne da fkos nikake druge perpomozhke domefti- ti. Bres njih p:i«!i kar ni snotraiiiga premifhlovavnigu shivienja; iu le flabo fe bomo bres njih v’ djanfkiin shivlenji snafhali. Bres njih je pozhitik le poftopanjc , in delo le sapotikanje. Torej ti prav na ferze naveshein, do fe tej vadbi is žele dufhe vdafli, i« nikar kdaj od nje ne odftopifln ,8 H TI R N A J ,S T A P O ,S T A V A. Od f v e t e malhe, in kak f e ima fl i f h a t i. 1. ,>She ti nifem n izb povedal od fonza vfih du¬ hovnih vadb poboshnofti, od prefvete, previfoke ino boshje daritve ino sakramenta fvete niafhe, oferzbja lvete kerfhanfke vere, ferza poboshnofti, dufhe brum- nofti nesrezhene, bresen boshje ljubesen obfeshajo- zhe fkrivnofti, po kleri fe Bog: v’djanju sTiami fkle- ue, ino nam fvoje nar imenituifhi darove in gnade podeli. 2. Molituv, tej prefveti daritvi perdrushena ima mozb , ki fe ne da isgovoriti. Sakaj, kakor na Tvo¬ jim ljubka flonezha, dobiva dufha obilnoft nebefhkih S'nad oil njega, ki jo s’toliko prijetno difhavo in du¬ hovno fladkoftjo navdaja, de ftebrizu preprijetnih di- iltav mire, kadila in vlili dragih mašil enaka perhaja, kakor jo vifoka pefem Ijubesni popeva. 3. ,Skerbi torej, kar le premorefli, vfak dan Pt'i fveti malhi biti, iu shnafhnikam darituv Odrefheni- ka, Bogu njegovimi! Ozhetu, sa-te in zelo zerkuv Peniefti. „Vfelej je oudi,“ govori fveti Janes Kri- »oftom „ange!jo v truma, to prefveto fkrivnoft zhafti- j iu zbe fe v’-enakim nameni poleg suajitenio , tak 94 ni mogozhc, dc l>i fkos njihovo prizhejozhnoft potoka nebefhkih guad ne poftali deleshni. Kori prem a gar- nc ino vojfkovavne zerkve fe v tej prefvcti daritvi Kriftufu Gofpodu perdrashijo , de bi ti s’ njim, v'nje n ino po njem ferzaBoga, nebefhkiga Ozheta perdobUi in njegovo vfmiljenje na nai obernili. Kakfhon prid torej sa dufho , ki s’fvojimi poboshnimi obzhutleji fi to drago in toljko posheljenja vredno blago ofvojiti persadeva. 4. Zhe ti kak nevlilaviven sadershek ne per- pufti, to previfoko darituv tudi s’ telefarn obhajati, tak faj fvoje ferze kje podili, dc bofh faj v' duhu tam prizhejozha. Podaj fe torej v’kaki juterni uri, zhe ne drugazhi, faj po duhu v’zerkuv; sdrushi fvoj namen s’ namenam vfih kriftjanov, in flori na meftu, kjer ti, snotranjo, kar bi ftorila, ko bi v’ zerkvi ref- Iiizhno pri daritvi fvete mafhe bila. De bofh torej fveto mafho, tako v’djanju, ka¬ kor po duhovno flifhala, fe 1) od sazhetka do per- ftopa s’mafhnikam perpravljaj. Ta perprav.i v’ tim obftoji, de fe v’ prizhejozhnoft boslijo midirh, fvojo ncvriidnoft fposnafh , in suvoljo fvojih grehov sa od- pufhanje profifh. 3) Od tiga, do nmfhnik k’ ol¬ tarju ftopi, noter do evangelja preraifliluj priprofto in fplofhno prihod in shivlenje nafhiga Odrefhenika na tim fveti. 3) Od Evangelja noter zlies Kredo prcmifhluj pridigarfko opravilo nafhiga Svelizharja , in poterdi, de v’ veri ino druslibi fvete katolflike zerkve shiveti ino vmreti hozhefh, 4) Od Kredo do Pater noftcr fi vravnaj ferze ino mifli, fvete fkriv- nofti terplenja ino finerti nafhiga boshjigaJsvelizhar- ja premilhlovati, ki fe v’ti fveti daritvi po bitju ino v refnizi predpoftavijo; te daruj s’mafhnikam ino vfnn Ijudftvam Bogu Ozhetu k’ njegovi zhafti ino fvojimu svelizhanju. 5) Od Pater noftcr do fvetiga Obhajila povsdigni fvoje ferze fkos fveto hrepenenje, in imej ognjene shelje, s’ uafhim boshjim Odrefhenikam fkos saveso vezlme Ijubesni fklenjena bili, (j) Od Obha¬ jila do konza fe vezhnimu Bogu sahvali sa njegovo 95 zhfovefhko poftajenje, sa njegovo shivlenje , ierplcn- je ino finert, in sa ljubesen , ktero nam je v’tej pre~ fveti daritvi fkasal, in ga proti is dnu tvoji ga ferza, de bi savoljo tiga tebi tvoji shlahti ino prijatclam ino zeli zerkvi, vekomaj rniloftliv bit, ino prejmi, fe i« zeliga ferza ponishovaje, poboshno blagoflov, kte- riga ti Gofpod po fvojim flushabniku podeli. Ako pa vender bozhefb med fveto mafbo fvoje premifhlovanje zlies fvetc fkrivuofti po vfakdanjim redi dershati, tak ni ravno potrebno, de bi fe po, vlakim tukaj imenovanim delu ravnati morala; sadofti bo, zhe kar od sazhetka fvoj namen na to obernefh, fkos fvoje premifhlovanje ino fvojo molituv to pre- fveto darituv moliti ino darovati, ker fo v’ želim pre- mifhlovanji vfe tifte opravila ali na ravnoft ali le po »aftopnofti sapopudene. PETNAJSTA PO,STAVA. O d o z h i t n i h ino f p I o 1’ h n i h vadb poboshnofli. Rasen liga morafli, moja Filoteja! ob nedclah ino prašnikih, kolikor ti okolifhine perpuftijo, zerk- venim uram, ako fe v’kori opravljajo in pa vezher-. nizam biti prizhejozha; sakaj, ker fo ti dnevi Bogu fofebno pofvezheni, tak mormo ob njih tudi vezh k’ "jegovi zhafti ino hvali ftoriti, kakor druge dni. >Skos to bofli obilno fladkoft poboshnofli obzliutila, kakor nekdaj fveti Augufblin , ki v’ fvoji ozbitni fpo- ' r edi fprizbujc , de, ko je v’ sazhetku fvoji ga preo- bernjenja zerkvene nre prepevati poflufhal, fe mu je lerze od prijetnofti tajalo, ozhi pa v’ folsah plavale. Zbes to, — in to naj bo sa vfelej rezlieno,—zhlo- 96 reku smeraj vikflii prid in tolaslibu is ozhilne flush- be boshjc fvete zerkve, kakor fumovoljnih brummfe opravil isvira, ker ja fam Bog sapovodal, deje sdru- shenje s’ zerkvo zhes vfe famovoljue vadbe brusnnoft porikfhovali, ,Stopi rada v’ bratovfbine fvojiga domazhiga kra¬ ja, fofebno v’ tajifte, kterih brumne opravila k’ ve- zhimu duhovnim« dobizhku in dufhnimu pridu flushi- jo ; fkos to fe bofh nekaki Bogu dopadljivi pokorfhi- ni podvergla. Sukaj, zlu: ravno zerkuv bratvofliin na ravuoft ne sapove , tak j ih vender perporozha, ker jim , de bi fvoje dopadjenje nad njihovim pomnoshen- jam na e n a nje dala, odpuflike in druge dobrote po- deluje. Rasen tega je smeraj delo ljubesni, v’dru- fhiui s’ blishnim kaj dobriga opravljati, in njegovim dobrim namenjam raft perdajati. In ko bi vender la¬ mi sa fe pofebej ravno tak dobre dela opravljali, in ko bi jih raji farni sa fe opravljali, tak fe ven¬ der fkos sdroshenje in dodavik nafhih dobrih del k dobrim delam nafhih bratov iuo blishnih hosltja zhaft veliko bolj mnoshi. Ravno to sadene vfe druge ozhitne molitve in fvete opravila, h’katerim bi mogli, kolikor samo- remo; 1'voj laftni sgled k’ rafti blisbniga, in fvojo ljubesen k’ povelizhanju boshjimu in k’ fplofbuimu dobrimu namenu s’ febo peruefti. ,S H E ,s T N A J ,S T A PO ,S T A V A. I)e imamo fretnike z k a ft i t i in v’ p o m o z h klizati. Ker nam Bog fvoje ras-fvetlenje vezlikrat fkos fvoje augelje podeli, inormo tudi mi fkos nje vezh- krat fy«je poboshue gdihleje k’njemu poflati. ,Svete 07 dufhe vernih rajnih, ki fo v' nebefih s’ angeljzi, fa kakor nafli SveiizJiar pravi angeljam enaka, fto~ rijo uidi t> s a' naf, ker nam svelizliavne mit li vda- vaji, in fkos fvjjo fvelo molituv per Bogu sa naf 1'roiij). Sdrushimo torej, moja Filoteji! fvoje lerzi s’ timi u e !>e f h kini i duhovi ino svelizlianimi dufhami. Kakor fe mali fl.iviziki s’velikimi peti vuzhijo, tak bomo tuili mi po tej (Veti dnrfhni s’ fvetniki kmalo tak del c/, h prillili , de bomo veliko bolje molili ,iu boshj ! hvaluize prepevati snali. ,,Hvadiiize bom pre¬ peval,“ je rekel David , ,,pred obijizhj mi tvojih angelj o v. “ Zliafti, fpofhtuj ino ljubi s’fo feb no ljubesnjo prezhaftito in vifoko hvaleuo IH v i z o Marija, ki je ka¬ kor mati nafhiga nurvifhiga Brata , nafha prava mati. K’njej torej moramo perbejshati, ino per vfaki per j loshnofti,. kakor njeni otrozhizhi s'popolnim savupan- jam v’ njeno narozhje pertezhi; sdihujrno pogofto k 1 tej fladki materi, k I iz i) i mo njeno materno ljubesen Vpomozh, persodev ijmo fi! njene vifoke zhednofti polil c m a ti, ino redimo refnizluu otrozlije obzhuieiije proti njej v’ fvojim 1'erzi. jSesnani fe tudi pr iv pridno s’ ivetimi angelji; d prvikrat jih poglej, kako fo (i, zhe ravno uevidni v’ shivletiju prizhej zbi; fjfcbno pa angelja flikbfije’, v’ k turi shivilh, kakor tudi angdje zhuvaje tajiftih, s’ kterimi fi, zelo pofebno pa fvojiga Liftniga. Sdihuj pogofto k’njim, hvali njih, ino sazhni k’ njihovo po- niozbjo vlako duhovno in tudi zhafno opravilo , de bo¬ do tvoji,nu dobrimu namenu dobro raft podelili. Ko je imenitni Peter Kaber, pervi mafhuik, per- v ' pridgar, pervi vuzhenik boshjiga smilja is fpo- boshne drushbe Jesufove, in pervi fpivmovavez fve!i- Jgnazja, sazlietnika te drushbe, enkrat isNemth- b'ga nasaj prifhel, kjer je k’ zliafti nafbiga Gofpoda Jesufa velike dela opravil, in j; fkos nalho fGene- v efhko) fhkolijo, v’ kteri je rojen bil, fhel, je pravil, ‘K* je fkos mnoge krivo veri vdane kraje potovaje, Meisrezhcno tolashenje obzhutil, ker je v vfaki fari. DS angeljc zhuVaje tnjifte faro posdravil, in kako je njih varvanje ino pomozh ozhitno fposnal, ker fo ga pred salesovanjam odftoplenzov (krivoverzov) varvaii, in mu mnoge voljne iuo befedi svelizlianja odperte ferza perpeljali. On je tudi perporozhal to brunino vadbo s’tako gorezlmoftjo, de je neka tedaj fhe mla- inj, ki fo rasloshiti potrebne, ile.fe bo tvoj dolg bolj 1 u-slozlino pokasaJ , in povej poflavim vsrok, ki te jo ' jeso do koga perpravil. Mi sna kje en zblovek, ' mi je sopern, befedo is fhaie povedati, in slo mu s ainerim, in fe nad timjesim, ker bi mi bit drugi, ki mije vfliezh , fmel bolj kaj ojftriga rezili, bres, da m mu bil sameril. Torej fe bem zhrcs to tako ob- 106 tosliil: Dal fim fe od jese premagati, tako, de fini proti nekomu sanizhlive befede vsdiguil, ker tim mu nameril, kar mi je rekel, ne toljko savoljo befed, ktere je sgovoril, kakor veliko bolj sato, ker g a ni— fem terpeti mogel. In ker je k’ saflopnimu rasloshen- ju potrebno, tudi befede raskladati, tak jes miflim, de bi dobro bilo, povedati, ktere belede fo bile, sa- kaj z.li e fe tako bres v ti ga sadershka ohtoshimo , tak ne odkrijemo kar ftorjentli grehov, ampak tudi hude naga e nj a, navade ino druge korenine grehov, in ta¬ ko ti fpovednik popolno snanje nafliigja torza perdobi, kteriga poravnava, kakor tudi, s’ kterimi sdravilj bi fe osdraviti dalo. Veulcr pa mormo, koljkor je le mogozhe , srneraj tiftiga sakrivati, ki je kaj k’uafhi- um grehu permogel. Tudi posi na marfktere grehe , ki zhifto na fkri- voma v’vefti tizhijo iuo gofpodarijo, de fe jih fpovefli ino od njih ozhiflifb; in beri v’ta namen lepo pasno 6. 37. 38. 39. 35. ino 36. poftavo v’ tretjih, ino 8. poftavo v’ fhtertih bukvah. Zlires vfe to fi tudi ne finefh sa kar bodi drugiga fpovednika ifkati, am¬ pak, fi ti enkrat eniga isvolila , tak bodi ftanovitua, ino odgrinjaj mu v’ odfbtetih dnevih fvojo veft; od- krij mu ftarjeue grehe bres vfakiga sadershka, ino od zhafa do zbala, , kje vlaki inefez, alj vfaka dva mefza enkrat, mu odkrij rasen grehov tudi fvoje nagnjenja, zhe te ravno nifo v’ greh perpravile, po- ftaviin, ali te kje shaloft mika, ali kje otoshnoftna tvo¬ jim 1'erzu gloda, ali mikanje k’vefelju, ali k’per- doblcnji zhafniga blaga v’ febi ofledifh i. t. d. D V A J ,S T A P O ,S T A T A. 107 0 d p o g o ft i g a f v. O b h a j i 1 a. Sc perpovednje, de je Mltridates, kralj v’ Pon¬ tu, ki je sdravilo, po njem Mitridat imenovano, is- Uajfhel, fvojo telo s’tajillim tako mozhno okrepzha, de., ko je p o.s n oj e fi hotel s’ ftrupam lam shivlenje vseti, de bi fe rimfke fushnofti refhil, to fpeljati ni sam o gel. Nafto ljubesni poln Odrelhenik je previfo- ki Sak ra meni altarja vpoftavil, ki njegovo prefveto niefo ino kri v’refuizi v’ lebi sapopade , de bi vlak, ki ga vsiliva, vekomaj shivel; torej tudi vfak, ki ga Pogofto s’ poboshnoftjo prejme, sdravje ino shivlenje tvoje dufhe tako oterdi, de je fkoraj nemogoiche, de ki ga, kaka fi bodi fkufhnjuva oftrupila; sakaj ni mogo/die, od tiga mefa shivlenja shiveti, ino na du- flli vmirati; in kakor fta v’ scmljifkim pacadishi per- va zhloveka fkos mozh fadu shivleuja , kteriga je 15og v’fredo paradisha vladil, na telelu bila nevrnerjozha, tako tudi uni, fkos inozli tiga prefvetiga Sakramen- ta shivlenja , nikdar duhovne fmerti vinreti ne more¬ jo. Ako l'e uarmehkoji ino gnilobi narbolj podvershen kul, kakor zhrefhnje, flive ino jagode, lehko zelo •eto obdorshijo ako fe s’ fladkorjam Czukram} ali m edam povrejejo tako, fe sa ref ni zbuditi, de fe na- f! >e ferza, tako flabe ino revne ko fo, gnilobe gre- k_ a obvarjejo , ako fe s’ ne trohlivim mefain ino kervjo >‘^iua boshjiga prezukrajo ino preflajfhajo. O moja 1‘iloteja! kaj drnjiga, ko omolkniti bodo morli krift- J y ni, bi bodo v’ pogublenje pahnjeni, kedar jim bo j^avizhen fodnik pokasal, kako nepotrebno jim je J ilo, po dufhi vmreti, ker jim je fkos jed njegovl- S' a prefvetiga Telcfa, kteriga je ravno salo sapuftil, 108 tak lahko bilo, s hi vi e nje ino s kravje obderhali I ,,Sa- kaj fte vmerli, o nefrezhnijim porezho, ,,ker fta fad ino shivesh shivlenja v’ vafhi oblafti ftala? 44 );i Svelo obhajilo vfaki dan prejeti, nozhem ne hvaliti, ue odgovarjati; vlako nedelo k’obhajilu per- ftopitii, pa fvetujem, ino opominam vfakiga, zhe le drugazhi ferze o boni g’a nagnjenja h’ grehu nima. 4 * To fo laftne befede fveliga Avgufhtina, s' katerim tudi jes ne hvalim in ne odgovarjam, vfaki dan 1've- (o Obhajilo prejeti; to prepuflim moilrirnu ras - fodku duhovniga ozbeta, tiftiga, ki to ftoriti mifli; aakaj ker je k’ tako pogoftimu obhajilu velika fvetoft dufhe po¬ trebna,'tak ni varno , ga vfim fploh perporozhiti, ker fe pa ta fvetoft, de ti ravno kaj fitno vifokigi. per marfkateri brumni dnfhi najde, tudi ni dobro, vlaki- mu ga odrezhi ino prepovedati; tukaj fe mora nar snotrajni fiati vfakiga pofebej gledati, in' nemodro bi bilo, pogoftiio vshivanjc preivetiga Sakramenta vfa- kirnu bres raslozbka perporozhiti, nafproti pa ravno tako nemodro, vfakiga sa to grajati, lofebno, zhe fe po fvetu sveftiga ino svuzheniga fpovednika ravna. ,Silno lep je bil odgovor, kteriga je fveta Katarina is ,Siene tiftim dala, ki fo ji pogofto fveto obhajilo ozhitale , ter rekli, de fveti Avgufhtin ne hvali in ne graja (odgovarja) vfakdanjiga obhajila. ,,Prav, 44 je odgovorila, ,,zhe ga fveti Avgufhtin ne graja, ga tudi vi ne grajajte: in s’ tim tim sadovoljt»a. u Ti pa vidifh, Filoteja! de fveti Avgufhtin slo mozhno opomina, ino fvetuje, vfako nedelo k’ fveti— mu Obhajilu perftopiti; ftori tedaj to, koljkor ti je mogozhe. Sakaj , ker nikakfhtie ljubeaui do velikiga, in fhe do majhniga greha nimafh, kakor biti mora, tak fi ravno v’taktilnim funti, kakor fveti Avgufhtin hozhe, in fhe v’ imenitnifhim, ker nimafh le nobe- niga nagnjenja grefhiti, ampak tudi obene Ijubesni do greha, tako de bi fhe vezhkrat, ko vfako nedelo finela k’ pridu fvoje dulbe fveto Obhajilo prejeti , ako bi fe tvojimu dufhiiimii vodniku koriftuo vidilo. 109 Per vfira tim, bi pa vender Iebko, zli e ne od tvoje ftraui, tak pa od Hrani tajiPlih,- s’ klerimi feliivifh , hekteri pravizhni sadershki v’meh prtihli, ki bi tvo- jiga modriga Ppovednika napeljali, ti to pogoltno ob¬ hajilo prepovedati. Ako ti, poplavim, pod kako po- korfhino, 'judje pa, kferim ti jokorfhino iu fpofhto- Vunje d o is h n a, bi tak Plaho p o d u z k e n i ali tako zbudili bili, de Pe nad tim ipotaknejo ino po- hujfhajo, zhe (e toljkorat per fvetim obhajilu vidijo, tak je, vfe prav prevdarili, dobro, nekojjko Pe njiho¬ vi flabofti vdati, in po tim takim le vPake PhlirnajPt dni k’ Pvetimu obhajilu perPtopiti; to je, zhe Pe ta so- pCrnoPt s’ nobeno rezbjo premagati nc da. In fploh i'e, kar to sadene, ne da nezh gotoviga sa vPakiga naprej piTati, in ravnati Pe je le po tim, kar duhovni ozhe sa dobro Pposna ; de ti ravno sa gotovo rezili *ainorem,.de tiPti, ki Bogu pokosimo llushiti liozhe- jo, Pvetiga obhajfa nikdar it aloj, ko od inefza do fticPza odloshili ne Pmejejo. Zhe Pe modro vedePh, lak to ne bodo, ne ozhe se mati, ne m osli ne slična od pogoPliga obhajila na- saj dershali. Sukaj, ker dan Pvojiga obhajila riolsh- n o Pl Pvojiga Planu s’ obtno manjPho PkirbuoPto nc opravljafh, iu tudi niti manj pohlevna ino perjasna proti njim, iu jim tudi obene dolshnolii, naj ti bo kakfhna liozhe, ne odrezhefh, tak bo nar bersh, de to od tiga Pvetiga opravila ne bodo nasaj dershali, ktero jim nikake Phkode ne peniePc , drugazhi, zhe Po zhes vezli Ppazhcni ino neumni, v’kteri okoljfhi- ni bi Pe jim slie morala , kakor fim sli e rekel , na Pvetovanje dubovniga vodnika nekoljko podati. Tukaj l'lic morem eno bePedo sa savesane alj »akonPke govoriti. Bog je prepovedal v’tiari savcsi poPodovavzam, ob prašnikih dolg' lirjati, venderpa dol- shnikam ni prepovedal, de bi ne imeli Pvojiga doiga ’ a jiPtim plazliali, ki ga tako dan tirjajo. l)e ti ravno ll i kak velik greh, je pa veuder uefpodobno, dan fvetiga obhajila dolshnoPt savese lirjati, ni pa nefpo- ^»bua, ampak Phe k’ gaflushenju, lirjanju fe podati. 110 Toraj savoljo ispolnenja (e dolshnofti nihzlte ne' fine fvetiga Obhajila obropan biti , zhe ga drugazhi nje¬ gova poboslinoft k’ timu vsltiga. V’ sazhetku zerkve fo bili Kriftjani vlaki dan per fvetirn obhajilu, de li fo bili ravno savesuni ino s' fadain save.se oblogo dat'- jeni. Torej lini rekel, de pogoltno obhajilo ne )ičr¬ ne fe obene nadlcslmofti , ne o/,betam, ne shenam no mosltem , ako fe drugazhi dufha, ki fv. Obhajilo pre¬ jema, modro ino pametno vede, Dal e j tudi med te- lefnimi bolesni nobene ni, ki bi to fvelo opravilo vftavljala, drugazhi, ko bi fe komu prevelikokrat vsdigovale. Vfaki ofmi dan k’ fvctimu Obhajilu vredno per- ftopiti,je hres isvsetja potrebno, de je dufha fmert- niga greha zliifta , ino vfakiga nagnjenja k’odpuftlji- viinu grehu profta, in de fhe poverit veliko sheljo po Cvetim obhajilu v’ febi obzhuti; vfaki dan perfto- piti, pa morajo zhres vfc to vfe hude nagnjenja ve- zhi del she premagane biti, tudi fe to fine le na be- fedo duhovniga Ozheta sgoditi. E N A J N G D V A J ,S T A P O .S T A V A. Kako fe je obhajati. Vezlrerko pred fvetiin Obltajilam sazltni fvojo per- pravcT s’ sdihleji fvete Ijubesui ino s’ povsdigovanjam fvojiga duha: podaj fe nekaj poprej k’ pozhitku, de bi samogla bolj sarano vftuti, in zhe fe prebudifh po nozhi, o tak li napolni ferze ino ufta s’ blagodu- fitezhiini befedi poboshnofti, de fe bo tvoja dufha s’ (lilhavo napolnila, nebefhkiga shcnina prejeti. Po- vsdigui fe sjutraj g’ rifokint vefeljam zhresIVczhofvo- ji ga savn panj a, inftopipo fpovedi, s’veliko sanefhli- vofijo pa (udi v’globoki pouishnofti kje, in prejemi tifto nebcfhko jed, ki te k’ nevmirjozhnofti vedi. ,Si sgovorila 1'vete befede: „GofpodI a nifim vreden [vredna) i. t. d. po tem ne smesi vezh ne glave jesika ne k’ molitvi ne k’ sdihovanju, am¬ pak fp o d o Imo ino smerno odpri fvoje vfta, l'v oj o glavo pa toljko povsdigni, koljkor je potreba, de bo mafhnik lehko videl, kaj opravlja, prejmi polna ve¬ re, vupanja jno ljubesni Tiftiga , v’kateriga vervijelh, v k ate riga vupafii, in kateriga Ijobifh. OmojaFilo- ieja; mifU fi , de , kakor zhebeliza, ki li rolo nebcf ino shlahtni lok semlje is roshiz. nabera, in ga v’ med fpreobernivfhi v’ližimo pofodvizo nefe, mafhnik Odrefbenika fvela, praviga -,Sinu bosbjiga, ki je ka¬ kor rola is nebel' perfhel, ino fkupej pravi fin Divi¬ ne, kakor rosha is semlje nafhiga zhlovefhtva is- zvedel, is altarja, vsame, in ga — narprijctuifhi jed v ’ tvoje ufla poloshi. In fi ga prejela, o tak oferzhi fvojiga daha, de fe vsdigne , ino kralja svelizhanja povelizhuje! Po¬ govarjaj fc s’ njim od tvojiga snotranjiga ftanu, in premifhljuj ga v’ fvojim snotrajnim, ki fe je savoljo tvojiga svelizhanja kjekej podal. Posdravi ga s’ 1'epfho poboslmoftjo, ko ti je tnogozhe, ino v’ vfim fvojim vedenji fe tako ravnaj, dufe bo vidilo, Bog je s’ tebo, ,Se pa frezhe, v 1 refuizi obhajati, per fveti niafhi ne morefh vdeleshiti, tak fc obhajaj pa faj v duhu, ino s - edini fe v’ gorezhih sheljah s’poshiviv- nirn mefam Odrefhenika. Tvoj poflcdni namen per fvetim obhajilu ti bo¬ di, v’ ljubesni boshji rafti, in fe v’ njeji krep¬ čali ino tolasbiti ; sakaj v’ obzhutji ljubesni moralh jprejeti ; kar ti edina Ljubesen deli. Par.h v no¬ benim fvojih delj fe liemore Svelizhar toljko IjubeS- 11 ' v ino perferzhen fkasati , kakor v’ tim, v kterim lu kakor v’uczh dene ino v’jed fpreobcrnc, de bi 1 13 nam dufho prefhini!, in fe s’ferzam ino (ruplam ver¬ nih na tenka fklonil. Te prafhaj) otrozi fveia (Kriftjani le po imenu} sakaj i'e toljkokrat fveli miši perhli.shafh , rezi jjm de to ftorifh , fe tvojih napak zhiftiti, tvoje revfhine snebiti, v’ fvojih (eshavah tolashili, v’ tvoji TičiboAi podpirati. Povej jim , de dvojnim ljudem je pogoft- liiga obhajila potreba; po polnim, ki bi toljko dobro perpravljeni, z h res vfe nefpumetno ravnali, ko bi fe isvirku ino /tudeuzu vfe popolnofti ne perblishovali; ino nepopolnim, de bi sa prav popolnoft ifkal-i; krepkim (mozhnim) de ne oflabe, flabim, de fe okrepzh ijo; bolanim, de osdr.tvijo; sdravim de ne »bolijo ; de torej ti, ker (i nepopolna , flaba ino bol¬ na, tilno potrebnjefh, fe mnogokrat s’tvojo Popok- noftjo , fvojo Muzhj.o ino a‘ fvojim Sdravnikam fklc- nili; rezi jim, de fe tifti, ki nifo p rev e zb s’pofvet- nimi opravki oblosheni, naj veliko krat k’fveti miši perblishajo, ker jih delo ne vflavlja, in de pa tudi tifti, ki fo v’ mnoge pofvetne rezhr samotani, to salo naj ftorijo , ker jim je fitno slo potrebno , na¬ to, ker tifti, ki veliko dela in fe slo s’ delam obi¬ ja, tudi bolj tesshne jedi, ino ve zli kr at ko drugi vsliivati mora. liezi jan , de pravilo ko fveti Sa¬ kralnimi sato prejemafh , de bi fe ga prav prejeti navuzhila, ker fe le redko kdaj delo dobro opravi, v’ kterim fe vadili nifmo. Obhajaj fe mnogokrat, moja Filoteja! koljkoi' krat ti je le mogozbe, vender le vfelej s’ pervoljen- jam fvojiga duhovniga o zb ta, in veruj pni, de kakor v’ nafbih hribih (okolj Geneve} sajzi po simi belo dlako dobijo, ker drujiga ne vidijo in ne vshivajo (sa pijizho) kq fneg, tak bofh tudi ti po vednim zhe- fbeaju ino vshivanju Lepote, Dobrote ino Zhi' flote vfa lepa, vfa dobra ino vfu zbifta poflala. 1 13 jST i* e t j 0 to ti fe. v e. A ■O O«« Mnogiteri nauki s a vadbo v’ z h e d n o ft i h* P E R V A P 0 ,S T A V A. Od s v c r ft e n j a z h e d n o ft. A^hcbcljfka m ati z a fe nikdar na ogred ne fpu- fii, do bi jo zel roj ne fpremljal , tako fc tudi del- javna ljubcscu nikdar ferza ne poloti, de bi s’ zelo tovarfhijo vtih drugih zhednofti v’ na-nj ne ftopila, in bi jih v’ njem, kakor vajvoda tvoje podloshne voj- fhake, ne vadila ino jim opravka ne dajala. Veu- der jim pa opravka ne daja, ne vfim na enkrat, ne vfitn enakiga, ne ob vfakim zhafu , ne na vfakim me- ftu. 1’ravizhen je podoben drevefu, ob dravah rek Cper odtekanju vode} safajrnirau , ki fad ob tvojim shafu perrodi, ker ljubesen, zlie dufho ofhkropi, fad- je zhednofti, in iizer vfake ob njenim zliafu pcrnefe* »Musika” veli modri, ,,defi je farna na tebi prijetna, j« oh zhafu shalovanja nadleshua,“ 10 Velika popaka je, v’ ki ero jih dofti pade, ki fo eno alj drugo pofamesno zhednoft zhiflali fklenili, ino od nje per vfaki perloshuofti, l'lie prav po fvoji termi, fad is-shuliti, in fe kakor tifti ftari modrivzi ali ob, enim jokati, alj ob enim fmejati hote. ,She huj- Jiii je ta sleg, zhe druge grajajo ino krivo fodijo , ki le ne dershijo , kakor oni bres preneha ravno ta- jifte zhednofti. ,,Vefelite fe s’ vefeliini, ino jozhite le s’ jokajozhimije nauk apoftelna, „sakaj Ijubeseu je poterpeshljiva, dobrotliva, radodarna, modra ino p erpravnn. iC V r endcr fo pa nektere zhedflofii take, de fe fko- raj vedno ino povfod opravljali morjo, in de nifo kar farne na febi vfe prijetne , ampak tudi fad vlili drugih zhednoft polepfhati morjo. Le po redkim fe perlosh- noft nakljuzhi, vifokodufhuoft, feržlmoft ino rado- darnoft fkasati; drugazhi je pa s’ krotkofijo , smer- liofljo, fpodobnofijo ino ponishnoftjo, sakai to fo zlied- liofti, od kterih fe vfako nafhih djauj fvetiti mora. ,So ref nektere zhednofti, ki fo bolj imenitne, ko te, venaer je pa bolj potrebno, te ispolnovati. Tak je fhdkor shlahtnejfhi ko folpa vezhkrat ino bolj fploh je foli potreba. Torej moramo tih zheduoft vedno lepo rezh perpravljenih ino smeraj per redi imeti , ker jih je fkoraj smeraj ino povfod treba. Med zbednoftmi li moramo sa vadbo tifte pred vTimi drugimi odbrati, ki ispolnovanje nafliih dolsh- i>pfi sadeuejo, ne pa tifte, ktere fo nafhimu ferzu zhes vfe vfhezbe. ,Sveta Pavla je bila fofebuo vle- zliena, frojo telo s’veliko ojftroitjo pokoriti, de bi ikos to fladkofti duhovuiga sliivleuja toljko vezh ob- ziiutila. Potrebiiifhi ji ju pa bila pokorfhina proti pred- poftavljenim. Torej jo je fvetiIlironim grajal, deje soper fvetovanje fvojiga fhkofa fkos nesmerne pokorila fvoje telo flabila. Nafproti fo pa apofteljni, poklizani, fveti evangelj osnanovati, ino dufham nebefhki kruh deliti, prav modro fodili, de hi ne ftoriliprav, ko bi fvoj fveti pokliz sanemavfhi, fe s’ fkerbjo sa vbogc 115 pesih ali, de (i je ravno la zhednoft farna na febi v (a imenitna. Vfakimu ftanu je potreba kake pofebme zhednofti; stikaj dmgakfhne zhednofti fe jifhejo per duhovnim vikfhim paftirji, dnigakfhnc per desheljnim oblaliniku, drugakfhne per sholnirji, drugakfhne por sakonfki , in fpet drugakfhne per vdovi; in dc rt ravno vfak vfako zhednoft imeti mora, tak vender vfak ne line vfako enako ispolnovati, ampak vfak naj vfe pofebno tilto zhednoft ispolnuje, ki je v’fla- ni, v’kateriga je poklizan, narpotrebnifhi. Med zhednoftmi, ki ne flifhijo fofehno k’nafhi- mu ftanu, fe morajo narboljfhe, ne narimenitnifhi is- brati. Tifte svesde, ki fe le vzhafi vfe pofebne vi¬ dijo, ino fe repazhe ali kometi imenujejo, fe nam fploh s tl i j o vezhe, kakor ftauovitue svesde, vender pa ftanovilnih svesd ne dojdejo ne v’velikofti, ne v’ vrednofti, in vidijo fe velike le sato, ker je njih fte- sa biishej naf, in ker fo is bolj porednih rezhi ftor- jene. Ravno tako je nekaj zhednofti, ki fo s a volj o tiga, ker fo biishej, bolj vidne in fkoraj sa prijeli, od ljudftva vifoko, ino vfe bolj obrajtane, kakor te druge. Tak ljudfivo polaga fkoraj vfe.Ij vezho vred- noft na telefno kakor na duflmo rnilofh.no (almosh- ncfj, vezho na oblazhila pokore, 'potte, nagoto, bi- zhauje ino drugo pokorjenje shivota, kakor na krot- koft , dobroto, fpodobnoft ino drugo pokorjenje fcr- za, ki fo vender vfe boljflie ino shlahtuifhe. So eri li torej, moja Filoteja! narboljfhe, ia ne n ari) olj flo- vezhe, uarshlahtuifhc, ia ne narviduifhe. koriftuifhe Cuuziiifhe) in ne narzhudnifhe zhednofti. Dobro je tudi, de.fi vfak eno jfofehno zhednoft odbere, in fe v’ nji vadi; ne, de hi savoljo tiga din¬ ge opuftil, ampak de loshoj fvojiga duha prav rav¬ na, in ga mluzhnofti prevarje. Perkasalo fe je enkrat fvetimu Janesu, Alek- fandrijfkimu fhkofu prelepa ino zhes vfe prijetna di- viza, fvetlejfhi ko fonze, kraljevo oblezhena ino oh- zirana, g’venzam is oljhiuih verhizov opledcita, iu je k’ lij c 31. u Inko rekla: ,,.Tes fim naifiarifhi lizhi kralja , me hozhefh ii prijatlizo isvoljili, tak te bom pred njegovo o bi izlije jnila!a.“ In fvctnik je fposnal, de je miloft do vbogih, ki mu je od Boga perporo- zhona, in vdal fe je tej zli e dno Iti tako savfim, deje stivoljc ti ga po zeli zerkvi perimik ,,Janes milofh- nik to je almoshnik“ dobil. Ko je fveti Evlogi is Alekfandrija niozbuo slieljo v’febi obzhutil, Bogu fo- febno flushili , in ni sadofti mozbi v’febi najdel, ne po pufhavnifhko shiveti, ne pod pokorfhino drnjiga zlilo veka fe podati, je vbogiga, sapuflieniga, in o od gob vfiga ftrateniga zhloveka k’ febi vsel, de bi fe per njem v’ljubesni ino zatajevanji faniiga febe vadil. In de bi to delo ljubesni bolj popolnama opravljal, fe je s’obljubo savesal, revesba, kakor blapcz fvojiga gofpoda fpofhtovati, zbediti ino poftrezhi. Ko fta pa posneje obadva, gobov namrezh ino Evlogi bila fku- fbana, eden drnjiga sapuftiti, fta fe obadva s’fvetini Antouam savoljo tiga pofvetovala, On jima je pa djal: ,,Nikarta, moja deteta! de bi eden drnjiga supuftila ; sakaj , ko fta she obadva ldiso kraja, bi fe v’ nevarnoft poftavila, tvoje venze sgubitl, ko bi vaj Gofpodo.v angelj sdrušbena ne najdel,“ ,Sveti Ludovik, franzofhki kralj, je bolnifhnlze objifkaval, ino bolnikam s’laftno roko flregel, kakor de bi fe bil k’ timu ponisbuvanju s’ pifmant saper- fegel. ,Sveti Franzifbk (Seraffhki) je pa vbosbnoft zhes vfe zbiflal, tak, de jo je fvojo Cofpo imenoval; ravno tako je bil fveti Dominik v’pridgovaiije vef saljub- Ijen, tak je njegova tovarfbija (red, ordenj perimik pridgarfka tovarfbija dobila. ,Sveti Gregor Veliki jc v’tim imel fofebno vefelje, de je po sgledu veli- kiga ozhaka Abrahama popotnike fprejemal, in je fre- zhe delesben poftal, kralja zhafti, v’ podobi popotni¬ ka poftrezhi. Tobija je opravljal delo ljubesni, umr¬ li/h e pokopati, ,Sveta Elisabet, tak vifoka gofpa ko je bila, je po tim kopernela, kak bi fe aamogla bolj ponishati. Ko je fveta Katarina is Genove vdova podala, fe je savflm ftreshbi po bolnifluiizah vdala, Kafjau pcrpoveduje, de je bila ueka Bogu vdana diviza, ki fe je polna shclj, fe v’ poterpeshlivofti va¬ diti, k’ fvetitnu Alanasju podala , in de ji je on na nje¬ no profhnjo neko yboge , svaveu figa pa resbozbo, ferditno, sopemo ino vfo neljudno vdovo v’ hifho po¬ bi al, ki je poboslmiga dekleta na eno drashila, in ji tako mnogo perloshnoTti dala, fe v’ kiotkofli ino po- blevnofti popolnama sbrihtati. Tak fe eni timu vda¬ jo., de bolnikain ftreshejo , drugi, de vboge prefker- blajo, drugi, de male otroke kerfhanfkiga nauka Uzhijo, drugi, de smotene ino sgublene ovzhize v’ krilo 1'vete zerkve nasaj fpravljajo, fhe drugi, de z rkve ino altarje kinzhajo (jzirajo j , drugi sadnizh , de mir ino lepo saftopnoft med ljudmi delajo In v' ti;n vfhivavze (fhtikarje) pofnemajo ; ki na mnoge dna ino v’prijetni raslizhnofli fvilo (shido), slato ino frebro' vfhivavajo ino ene ino druge rosile v’n j a fpravijo, sukaj enaka tako fe vdajo une poboshue du- Hie eni laftni (no fofebni zhednofti, in jo imajo sa duo fvojiga duhovniga vfluvavanja (fklikanja) na kteriga v’ prijetni raslizhnofli vfc druge zhednofti vfniv iv.ijo, ker tako fvoje opravila ino obzhutleje na fofebni namen fvoje perve lilo poglavitne zhednofti obrazhajo, in jih lak lizhnifhl sverfiijd ino softavijo , ino fvojiga sbrihtaniga duha v’ opravljanju vlake zhednofti fkos to rasodevajo, ,,Do ližimo vfe ftojl v’ obleki fvatovfki, In roshza roshizi fvellobo podeli, 44 Zhe nam kako pregreha slo naganja", tak fe mormo , koljkov je k n 1 j mogozbe , v’uafprotni zhed- nofli vaditi, druge zhednofti pa tako opravljati, de vfe na to zheduefl obrazhanto, lak fe bo sgodilo, de bomo fovrashnika premagali, sraven pa (udi v’drugih z hednoflih lep pot naprej perfhli. Zhc fim, poftavlm k’ napuhu ali jesti fkufhau , fe moram v’ vfih rezlieh k’ 1’onishnofti ino krolkofti nagibati, ino k timu vle po- boshne opravila, kakor fo , molituv, fveti sakramenti, 118 inodroft, ferzhnoft ino sdershnoft obrazhati, s,.linj kakor divji prafhizhi, fi popadavne sobe obojfiriti, l.i- jilie na drugih sobeh glodajo ino hrulijo, in li lako l'he une druge sobe ojftre ino reshezhe liorijo , rav¬ no tak tudi poboshna duflia, ki je terdno fkleuila , popolna pofuti v’eni zhednofti: ktere kakor mozhni- ga orodja potrebuje, naj tajiiio fkos fkerbno vadbo na drugih zhednoltih gloda ino hruli , katire bodo ravno fkos to, de uno pervo hrulijo, farne bolj po- pulnama ino lifhezhe pofiaie. To fo je sgodilo s’ Jobam, ki je, fe Tofebuo v' potevpeshlivofti s op er toljkanjfhne fkufhnje , ki fo od vlili ftrani nad-nj pertifkale, vadivfhi, popolnama fvet, in vlili zhcdno- fti bogat poftal, Tak fe je, kakor fveti (Jrcgor Nazjanfki perpoveduje, neka duflia, ki fe je v’ farni eni zhednofti refuizhno ino popoinasna vadila, verh kerflianfke popolnolti vs.dignila. V’ to napelji on sgled Ilahahe , ki je , popot¬ nike s’veliko ljubesnjo fprejemavfhi v’ zhaliiti fiuv perfhla. Vender, fe tak ve, de fe takfhno pofa- mesno dobro delo pazh vic pofebno ino s’ veliko gorezhnoftjo ino ljubesnjo opravljati mora. 119 druga p o ,s t a v a. Dalje ravno t i g a nauka od i s - hiranja z h e d n o d. Zlies vfe lepo pravi fvoti Avgufhlin, de sa- zhetnikl v’ poboshnofti nektire pogrefhke ftorijo, ki fo, zhe jih ojliro ]io poftavah popolnofti fotlimo, sa Bavrezhi, vender pa hvalo saflushijo , ker fo napo- vedovavzi velike poboshnofti, kteri fhe pot naprav¬ ljajo. Tak je tilia poredna in hlapzhovfka plafhnoft, ki ucsmerno bojezhnoft v’ dufhah tajiftiii naredi, ki fhe le pred nekaj /.hala pregrefhuo fleso sapufiili, v tim saz.hetkn v fig a pcrporozhenja vredna zhednoft in gotovo snamnje prihodne zhiftote vefti; pa ravno lifta bojezhnoft hi le morala na tiftih grajati, ki fo she dober zhaf na pravim pol«, in v’kteri h fe bi ljubesen morla gofpodariti, ki ta hlapzhovfki ftrah Iz ii a lam a ptlpravi. ,S veti Bernard je bil od kraja vef hud iuo oj- lter proti tajiftim, ki fo fe njegovi vodbi podvcrgli, in jim je poprej, ko je kaj s ? njimi sazhel, napovedal, dc morajo shivot islezhi, in kar s’ duham k’ njemu priti. Zhe je njih fpoved fprejcl, ‘tak jim je s’ neisrezhe- no ojftrofljo vfe njihove flabofti ozhital, zhe fo fhe tako majhine bile, in je te vboge sazhetuike s’tolj¬ ko filo k’ popolnofti fpodbadal, de jih je, namefto, ‘le bi jih bil njej blishe perpeljal, le od nje odpla- fbil: sak.ij vfa ferzhnoft in tnozh jim je vpadla, ker 1° fe po toljko vofki iuo ftermi poti js’ toljko filo per- oanjauc vidili. Moja Filoteja! ognena gorezhnoft k' 120 popolni zhiftoti je tiga velikima fvetuika k’ (akfliuimu ravnanju nagnila, in saref je bila ta gorezhuoft ve¬ lika zhcduoil, pa v.cnder taka zhcdnoft, ki sa lira- liti ni. Tudi ga je lam Bog v’ fveti perkasni od ti¬ ga osdravil, in je v’njegovo ferze toljko pohlevniga, perjasniga in prijetniga duha vlil, de je fkos to vef druga/Jien poftal, in fe je v’veliki shalofti zhes Tvojo preveliko resnoft ino ojftroft obtoshil; in toljko vfrni- len ino ljubesniv je poftal, proti vfakimu , dc je vfnn vTe bil, de bi vfe Bogu perdobil. Potim, ko je fveti Hiromm povedal, de je nje¬ gova ljubesniva duliovna hzhi Pavla, ne le v’ telef- nim pokorjenji zhes vezli ojftra, ampak The tako vfa Tvoje terme bila, de fe The nafprotnimu fvetovanju fvojiga fbkofa, fvetiga Epifanja podati ni kotla, in de Te je zhes vfe to od shalofti zhes fmert Tvoje shlah- te tako slo premagati pufltla, de bi bila fkoraj od nje rmerla fklene sadnizh s’ timi befedami: ,,Lehko bi kdo miflil, de namefto hvalo te fvetnize popifati, kar nje¬ ne popake ino flabofti popifujem; pa Jesufa, kterimu je ona flushila, in kterimu jes flushiti shelim, sa pri- zho poklizhem , de v’tim ino uniin nezh ne rezkem, kar bi ref ne bilo, ampak priprofto, kakor kriftjau od kriftjane perpovedujem, kar je od nje povedati, po- pifujetn njeno shivlenje, in jo ne povsdigujem zhes refnizo, in 1'kasujem, de hi njene popake bilo zlied- nofti per kakim drugim zhIoveku.“ S’ timi befedami rezhe, de bi bile flabofti ino popake fvete Pavlo v’ manj popolni dufhl ime vifoke zhednofti saflushile; kakor je tudi v’ refnizi marfkako djanje, ki je per polnih nepopolnoft, ki bi pa per nepopolnih sa vifo- ko popoluoff velalo. Dobro snamnje je sa bolnika, zhe mu proti iškonzhavanju bolesni noge otekajo, sak a j to prizha, de fe pokrepzhana natura preobilnih mokrot in sliles isprasnuje; ravno ta nakljuzhbu bi pa per sdravim shivotu bila slo huda; prizhala bi namrezh, de natura nima dofli mczlii, mokrote iu shlese rasdeiiti ino rasdjati. 131 Moja Filoteja! dobro mifel moramo imeti od ljudi, k(ire vidimo, fe v’ zhednofli, do li ravno nepo^ jiolnaina vadili, ker fo farni fvetnikl vezhkrat ravna v takih okoljfhinah bili; (i bodi pa le neprenehoma vfa fkerbna, fe v’ zhednoftih ne le s' vfo sveftobo, ampak tudi s’modrim premiflikam vadili, in fe torej savfim podverslii fvetovanju modriga, in fe ne vpiraj na modroft luftue glave, ampak na saftopnoft tiflihj, ktere enkrat te bolezhine preftane, potim te zliaka vezhna radoft (narvezho vefelje), ker (i takfhniga zhloveka na fvet porodila. Savtim ti bo p a porojen, zhe.fi ga zhifto v’ fvoji m ferzi ino v’ fvoji h djanjih fkos pofuemaujo lij egov iga siiivlenja isobrasila. ,Si bolna', tak daruj vfe fvoje bolezhine rno teshave v’ hostijo flushbo, in -ga proti, de bi j i h s’ velikim terplenjam s d ru s lit 1, ktero je On fam sa te preftal. Vbogaj sdravtiika, j eni 1 i rada sdraviia, jedi mo druge perpomozhke savolj Boga, in 'fpomni fe na sholzh, kteriga je on is ljubesui do tebe pil. Sheli osdraviti, de bi mu flushila, ne brani fe ter- peti, de bi mu pokorfhnoft fkasala, in perpravi fe, zhe je tako njegova volja, vmre.ti, de bi ga hvalila Ino vshivala. ,Spomni le, de zirbele, ob zhalu, ko med delajo, od sto britkih selifh fvoj sliivesh dobi¬ vajo, in de tako tudi mi nikdar delov vezilje krot- kotii iuo poterpeshljivofti opravljati, iu tudi medu 127 p.haItillivili zhednofii bolj delati ne samoremo, ka¬ kor zlie kruh britkofti vshivamo ino v’ teehavah shi- vimo. In kakor je med is timijana (tirnesa) majhni¬ ma pa gorjupiga selilha, narbolj med vfimi, tako je tudi zhednoft, ki fe v’ britkofti nar ponishavniChih teshav opravlja, nar imeiiitnifhi med vtimi. 'Premilhluj vezhkrat s’ snotranjimi ozhmi 'Tvoji— ga duha Jesufa, krishauiga , goliga, prektinjaniga, opravijaniga, sapufheniga, ino od vlakofhne teshave, Phal o Cii ino bolezhine ftifkaniga, in premifli, de vfe tvoje terplenje ni njegovima nafproti dershati ne po velikofti, ne po Chtevilu; in de vfe, kar le sa njega kdaj terpeti samorefh, v’ nobeno fhtev-ilo ne pride, ‘f roti teshavam, ktere je on sa te preterpel. Premifli, de fo muke (jnartre) kttre fo • nekda j muzlienzi preft di , ino teshave, ktere premnogi ljudje preCtojijo, bres vfiga tehtanja vczhi, ko vfe , kar ti terpilh , ino rezi: Oh! moje terplenje je to- lashba, moje bolezhine fo roshe, zhe jih terplenja -ino bolezhinam tajiftih nafproti dershim, ki bres po- mozhi, bres tolashenja, bres polajfhanja od lie- »fkonzlino vozilih teshav ftifkaui -v’ vedni ftncrti vfah- »n ujej o. ,SHTEBT A P O ,S T A V A. Od p o n i s h n o (l i v’ su nanj im. ,,Idi, <( je rekel prefok ftlisej k' neki vbngt Vdovi, ,,vsemi na pofedvo veliko prašnih pofodvi, ino vlij olja v' nje.“ Miloft boshjo v’ nafhe ferza fprejeti, moramo tajifte prasne od vfe nezhimunre ! kashe , nad drugimi 130 deli fvojiga ti«p!a , in tak od vfrii firani pokaslie, karkolj gerdiga na IVojim ti«plu ima. lioslie fo lepo dokler v’ seinlji korenino imajo , pa ofahnejo, ako v’ roko pridejo. In kakor fe tifti, ki fpavne jabuke le menio grede ino od dele/, h duhajo, od prijetniga duha oshivjjo , drugi pa, ki ravno (o jabuko od blishej ino dolgo vohajo , omoteni, »ufpa- ni ino belelmi pofiancjo : tak rasvefclijo zliafti tudi tajifte prav prijetno , ki jih le od delezli ino le me¬ tno grede vohajo, bres de hi fu sraven mudili, alj fe sa nje gnali, ker li nafproti tajifti, kdor tvoje fer- ze na — nje naveshe in fe na njeh pafc, le oframotenja ino grajanja na njih nashanje. S’ ljubesnjo do zhednofti ino hrepenenjam po nji fe nafjia zhednoft sa/Jiue , in s’ljubesnjo po zliafti ino hrepenjenjam po nji fe sazhne nalita porednoft ino nialopriduoft. Dufhe, ki fo v’ relnizi shlahtne, ne hudo dragi zbal' tratile s’ nezhimeniim jif kanjam vifo- kiga ftanu, zbafti ino s n naj n e vifokofti; one druge opravke imajo, sa uni prašen blifh fe le poftopazhi lergati samogo, Kdor li samore bifarov navlaftiti, fe ne bo po oftrigali naganjal; in kdor po zhednofti hre¬ peni, ne bo zhaftl jifkal: Ref je fiz or, de (i samo¬ re vlak fvoj > pofvetno intenUnoft okovariti, in fe v’ nji ohraniti., bres de bi ponisbnoft le kolzbkaj ofkrtt- nil, zhe le to vfe priprofto ino bres prepira flori. S a kaj, kakor tilii bogati barantavzi, ki fe is Peruaufke deshele nasaj v’ Europo uvernejo, rasen slata ino frebra, kter/ga fo fi tamkj;; perdobili, tudi f lic kako o p i z > merkevzo j ali papigo s’ feb 5 per- pelajo, salo ker je taka rezil tam dober kup, in tudi barko malo obtesbf, ravno tako tudi tiftim, ki po zhednofti hrepenijo , ni prepovedano , de bi ne ftneli fvoje pofvettie imenituotU, ino zliafti , ktera jim sa tega voljo flifhi, s’ febo vsoti, zhe jih le drugazhi te rezili prevezh ne mudijo ino motijo, in zli e jim obene prevsetnofti, obeniga nepokoja , prepira ino krega ne naredijo. Veuder jes ne govorim tukaj od moshov, kterih imenitnoft deshelo sadova , tudi ne od 131 nckterih pofebnih okoljfhin, ki velike naflopke imajo ; sakaj v' (ih okoljfhinah mora vf;tk kovariti, kar mu flifhi, in f e mora s’ modroftjo, s’ premiflikam, pa tudi š’ ljubesnjo in o .perljuduoftjo vefti. P ETA P O .>S T A V A. Od s n o t r a j n e p o n is h n o ft i. Vendar pa liozhcfh, moja Fiioteja! de bi te jes na poti pouishnofti fhe dalej naprej lpravil; sakaj kar fiiii ti do sdaj od nje povedal, je bolj pofvefni pre- kanjenofii kaker pouishnofti podobno. Eni fo, ki nekaj nezhejo, nekaj fi pa ne n,paj o milo Ut (gnado) prevdariti , ktere jim je Bog; fofebno podelil, do bi kje po tim ne poftali p revne (ni alj farni feb fabi do¬ padljivi; alj v’ tim feJilao slo matijo, Sakaj., ker po befedah angeljfkiga uzhenika .(fvetiga Tomasha Akv.) ntrgotoviflii perpomozh , fe k’ b:»shji Ijubesni vsdig- u it i, v' pmnifiilovanji bosbjih dobrot obftoji, tak bo¬ mo tudi Boga toljko ferzhniflii ljubili,, koljknr bolj njegove dobrote fposnamo; in ker naf varli liga po- lehne dobrote bolj fpulbodjo, kak ir fplofhne, tak jih moramo tudi teljko pasniThi prcmifhlavali. (lo- lovo, de naf pred boshjim vfmiljenjam nizhelhr (olj¬ ka ne ponisha, ko preveliko fhlevilo boshjili dobrot , Pa tudi pred boš lij r» pravizo nizh toljko ne ofraiiioti , j' o veliko fbtevilo nafhih hudobij. Preminimo, kaj j e on sa naf, iu kaj f.no mi proti njemu ftorili; iu ner mi fvoje grehe po farnim premifhljujemo, fpre- 6lcj.no fhe po farnim njegove dobrote. Ne bojmo fe, 133 de naf bo fposnanje boshjih dobrot k’ napuhu fpod- bodlo; de le drugazh-i refnize fpred ozhi ne sgubi- mo, de dobro, kar je v’ naf, ni od naf. Alj fo mu¬ le sato manj lene ino fmradllve shivali, ker drago ino dufhezhe orodje kralja tavorijo (nefejoj? ,,lvuj pa imamo dobriga, de bi ne bili prejeli, in ako fino prejeli, sakaj bi fe hetli s’ tim prevsetiti ?“ Nafprcit naf fhe le shivo fpregledanje prijetih gnu d k’ ponish- nolli fpodbada; sakaj fposuanjs flori, de fnio hvMesh- ni. Ko bi naf pa vcnder, zhe gnade boshje fpregle- dujemo, kakfhua prevsetnoft navdala, tak bo kmalo po nji, zhe fe osremo na fvojo nchvaleshnoft ino na IV oj e grehe in flabofli. Zhe fpregledarno, kaj fmo fto rili, ako Bog s’nami ni hi!, tak nun bo zelo leh- ko fposnati , de dobro, kar dopernefemo, niti ne isvira od naf, niti uafhe ni; in tako,bo perfhlo, de fe bo¬ mo fizer fvojiga dobriga vefellli , to dobro velelo rshivali, per vfun tim pa le Bogu zli alt dajali, ker je On lam sazhetnik vfiga dobriga. Tak fposna preblashena Diviza, de je Bog ve¬ liko rezhi nad njo ftoril, te fposnanje jo pa vender io kje saoverne, de farno febe ponisha, in Boga po- velizhuje. ,,Moja dufha,“ sapoje , „povelizhuje tio- fpoda, sakaj velike rezhi je ftoril s’ mcno.“ Toljkokrat rezhemo , de fmo golo nizh, de naf ni drujiga, ko revfhina, de fmo fmet fveta; kak bi naf pa vfliinilo , ko bi naf ljudje per befedi obder- ishali, in povfod rasglaiili, de fmo v’refnizi tak po¬ redni , kakor farni pravimo, de fmo. Pazh tak rav¬ namo, kakor de bi beshali ino fe pofkrili, pa le sa to, de bi ljudje sa nami tekli, in naf pojifkuli; fe fpakamo, kakor bi hotli narsadnji biti, in na sadnim konzi mise fedeti, sato , de bi s’ toIjko vezho zlialt- jo na fpredni kouez biti pofadeni, Prava pouislinoft fe ne napove kakor ponishnoft, in pouishnih bcled nima v’ uftah ; sakaj ona ni le fkerbua, druge zhed- uofti fkriti, ampak farno febe bi rada fkrila, in ko bi ftncla legati, fe hliniti, alj blishnigu poliujfhovati, tak bi fhe napuhujeno ino gisdavo delala, de bi le to 133 med takimi deli bolj dobro fkrila , ino zelo nesnana jno fhegurna shivela. Jes toraj tako le miflim, mo¬ ja Filoteja; ali ne govorimo zelo noben ih pouislinih befcd, alj jih pa govorimo s’pravim snotrajnim ob- Khutkam, ki fe s’ nafbimi beledi zbifto sedini. Ne ponishajmo nikdar ozki, zbe ne poni.shaino s’ njimi tudi ferza, in ne delajmo fe nikdar, kakor bi kotli bar sadnifhi bili, zbe v* refnizi biti nozkemo. Po tim nauku fe je tako fploh ravnati, de po moji niifli obeniga isvselja ni, drugazhi koki savoijo perljudnofti bilo, is kalire vzbafi komu zhuft prerffe- bo ponudimo, de ti ravno vemo, dc jo fprejeli ne bo. V’ tim pa ni ne svijazhe ne hinavfke ponisli- llofli ; sukaj v’ tej okoljlhini je priprofta ponudba fpredne zliafti le sazhetek zhafti, in ker mu zelo »liafti dati ne moremo, ne ftorimo fla!)o, zbe mu njc- nin sazhetek damo. Itavno taka je s’ nekterimi be- fedi is fpofhtovanji, ktire, zbe ravno piav sa prav nifo videli refniahne , fi vender dofli na refnizi me¬ jijo, zhe ta, kijih isgovori, vender refnizhni namen kna, tajiftiga fpofhtovati, h’ hterimu jih je govoril; *akaj, dc ti ravno takfhne befe.de vezli v’febi imajo, kakor rezhi liozhemo , tak vender s’ njimi nezh kri- Vlga, zhe je fhega, fploh tako govoriti. Ref bi pa jes iilno rad , de bi nafhe befede na- fbim miflam bile, koljkor mogozhe, enake, sato, de ki fe mi povfod ino v’ vlili rezheh po priprofli ino ljubi ravnofcrzhnofti ravnali. Zhlovek , ki je v’ ref- bizi ponishen, hi rajfhi, de bi mu talo drug rekel, de je reven ino poreden, kakor dc fe fam pravi; faj befede ne odbija, zhe ve, de ljudje ref tako pra¬ vijo, ampak s’želim ferznin poterdi, sakoj, ker fam to terdno verje, je vefol, de drugi ravno tako od bjega miflijo. Koljko jih je, ki pravijo, de snotraj- "o molituv tim prepufiijo, ki fo bolj popolni, ker °oi nifo vredni, fe nje dershati, fhe drugi fo, ki ♦»rdijo, dc fi ne upajo, pogofto k’ fvelimu obhajilu koditi, ker fe ne fpoanajo sa dofti vredne, ti pra¬ vijo, u« fe bojijo bruinnoft ofkruniti, ko bi tudi oni. toljko poredni ino Hubi ljudje, kotli Lrumni biti, ino uni fe branijo , fvoj talent k flusbbi boshji ino fvoji- ga blishniga oberniti, ker, kakor pravijo, fvojo ffa- boft dobro posuajo , in fe prevzeti, bojijo, ko bi po~ ftali orodje sa eno ulj drugo dobro , in de bi kje, ker druge ras - f.vetijo , farni ne bili pogubleni. Vfe to jo Bvijazhnoft ino taka ponishnoft , ki ni le knr lashniva, ampak tudi hudobna; Ikos katero fe podftopijo fpriv- no in prav svilo bosbje darove sanizhovali alj faj pod kasanjam ponislinofti folebno ljuhcsen sa tvoje laftne dosdevkc , alj fvojo lenobo sakiivajo. ,,Posheli snamnje od Boga, ali v’ vil'hini nellef, ali v' globozhini morji ,“ je rekel prerok k’ ma¬ lopridnimi! Ahazu; ta mu j,c pa odgovoril: ,,.Jes ne posholim obeiriga, in liozbem fkufhati'Gofpoda.“ Oj ga liudobnssha! ali fe ne dela, kakor bi narve- zlio fpofbtovanje do Boga imel, in vender fe branj, kakor, de bi ponishen bil, fe sa gnado persadevati, h’ kteri ga bosbja miloft vabi. Ali ne urne, de, ako uaf hozhe Bog s’ blagri obdarovati je gotova prevset- noft; z lic fe jim odpovemo; de ii.nl' bos liji darovi k’ fprejetju save.shejo , in de je ponishnofi, fe temu, kar Bog sheli, koljkor samoremo, podvrezhi ?' Shef- jc uafbiga Boga je pa ta, de bi mi bili popolni, do bi fe s’ njimi fkleniti, in ga pofncmaii, koljkor le sa¬ moremo. Prevsctiiesh, ki lam na-fe savupa, ima refnizhno dofti vsrokov, fe bati, kaj sazlieti; alj po- tiishen toljko ferzhniffii, bolj ko fe fiubiga fposna, in po tej meri, ko fam febe malo obrajta, ferzbneji poftane, ker j ( > zelo fvojo savupanje na Boga pofta- vll, kterimu dopaile , fvojo vfigamogozhnoft v’nafhi flabofti povelizhati, ino fvojo vfmilcnje zhes nafho revfliino povikfhati. Torej fmemo v’ ponislinofti ino fvetofti s’ savupanjam vfe sazheti, kar kolj tajifti, ki nafhe dnfhe vodijo,- sa uafh dufhni prid korifhiiiga fp o s naj o, ,So modrovati, de to vemo, kar ne vemo, je ozhitna iieumnofi; in ako fe kdo v’ kaki rezili vuzhe- niffa dela, od katere je dobro prcprisdian, de je ire 135 Snftopi, tak je to prevsefnoft, de ni sa prenefii ; kar mene sadenc , bi fe fhe notel v’ rezbeh vuzheniga delati, ktire vem, natprot bi fe pa tudi note) neved¬ nica delati. Ako Ijubesen tako hozhe , ni le kar to nalha dulshnofl: de odkrito ino ljubesnjivo blisbnimu poveiuo, kar mu je k’ poduzheiiju potrebniga, ampak tudi to , kar mu sa pololashik prav dojde. Sakaj po- nisbujoft, ktira zhednoft fkriva de bi fi jih perKranila, jih rada pufli fvetiti, kakor hitro Ijubesen sapove, de fe tako p o mn osliijo , povikfhajo in bolj popolno poftanejo. In v’tim je enaka drevefu, ki na otoku 1'ilos rafte, ki zhes nozh tvoje lepe, vertnizam ena¬ ke roshe sapre, in jih le juternimu fonzu odpre, tak, de prebivavzi tiftiga kraja pravijo, de te roshe po 110 - zbi fpijo. Sakaj, ravno tak sakriva ino sapira poni- »hncft uafbe zliednofti ino zhlovefhke popoluofti, in jih odpera le fanti ljubesni, ktira fe lefhi, ne kakor zhlovefhka, ampak kakor nebefhka, ne kakor sader- slianfka ampak kakor boshja zhednoft, ino je pra¬ vo fonze vtih zhednoft, ktera jih vefelej gofpodi- nitl mora natprot pa ponishnoft, ktera Ijubesen sa- dersbuje, nikdar ni prava ponishnoft. Jes bi fe notel nevedniga pa tudi ne modriga delati, sakaj; zlie ini ponishnoft ne perpufli, fe mo- driga kasati, tak mi priproft ino ravnoferzhnoft bra¬ ni, fe nevedniga delati; in zlie je prevsetnoft po- uishnofii nafproti, tak je svijazha, saroblcnoft ino pazhenje priprofti ino ravnodufhnofti ravne lak na¬ fproti. lu fo fe tudi nekteri veliki flusliavniki bosbji a e fp a metu e kasali, de bi v’ ozheh fveta sanizlilivi j tak jih moramo vender le obzhudovati, pa ni- ' car pofnemali; sakaj, gotovo fo imeli fvoje vsroke, P° tako nenavadnih potih hoditi , kteri fo jim tolj— laftni bili, in fo tako zhifio pofebni, de fi jih nizlie v ’ isgleil oberniti ne Ime, David jg plefal ino f kakal pred fhkrinjo savese bolj kakor fe je po fploh fhegi fpodobilo, ino fhe mil'111 ni, de bi fe k’ 1 uefpamalntga delal; sakaj ravnal je tako v’ vit l"'iprofti ino bres v figa kriviga namena, in njegovo 13 $ sunajno "-ibanje je le nesmerno vcfeljc njeffoviga fcrza snanilo. Ko mu je toraj Mihela, njegova zheua te sadershanje kakor neumno ravnanje ozhi- tala , ni bil ras-shalen, zhe fe je ravno sanizhova- II ig-a videl ampak jo kar naprej IVojo refnizhno ino ferzlmo vefeljc na s nanje ‘Taval; in The vef.-liga Te je fkasal, de je s a volj fvojiga Koga nekoljko saui- zhovanja prenefti fmel. Ko bi toraj preTblo, de bi te s aval jo del prave ino ferzhne brumnofti sa neumno ulj sanizhlivo der- sbali, bo ponislmoft v’tebi florila, de Te bofh zhes to sanizhovunje vefelila , kteriga niti ti kriva r am¬ pak tajifti, ki te saui/Jiujejo. ,S H E ,S T A P O ,S T A V A. PonisliiioH ft o r i , de f v o j o 1 a fl n 0 nifkoft ljubim 0. r Sb« naprej grem ino ti rezhem, moja Filot-ja! de v' vfih rezheh ino po vfih krajih Tvojo laftno ni¬ fkoft ljubiTh. Me kje vprafhafh, kaj fu pravi, Tvojo laftno niTkoft ljubiti, tak ti odgovorim, de Latinzi pravijo nifjiofti ponislmoft, ponislmofti pa nifkoft. Tihe torej preblashena Diviza v’ fvoji bosbji hva- Ijni pefmi pravi, de j e (Jofpod na ponislmoft Ifvo- je dekle ogledal, in de bode ona sa to od vfih na¬ rodov ko blashcnn hvalena, tak hozhe s’ timi befedi rezili, de je Gofpod s’ tniloftjo na njeno ponishanje, njeno majhinoft ino nifkoft pogledal, de bi jo s’ gna¬ li a mi iau ncbefhkimi blagri napolnit. 13 ? V;.'ulcr je pa zhcihioft ponishnofti zliifio kaj drujigM kakor nifkofl, S.ikaj nifkoft ni drujiga, kakor niajhinoft iuo uevrednoft, ki v’ naf tezhi, bres ite na to minimo; zhednoft poništjuofti jc pa nafproti pravo fposnaiije ino proilovoljno ohftojenje uafiic uavreduo- fti. Viloki verh ponishnofti oblloji po tim takim v’ tim, de 1'vojo nitko 11 ne le proilo voljno obftojimo, ampak, de jo fhe poveril 'ljubimo, ino li v’nji do- pailemo, in to ne kje sato, ker nimamo ferzhnofti ino fposnave, kaj je imenitno, ampak, le farno sa to, da m boshjo fvetloft toljko vit lij e povelizhovali ino blish- uiga vfe vezh ko farne febe obrajtati. In k’timu te nagovarjam; in de me bofh bolj saflopila, tak vedi, de jih je med teshavami, ki naf sadevajo, nekaj ta¬ kih, ki naf pomahajo , nekaj pa takih, ki naf flore liavovite. Kdor fvetiga pafhavnika sagleda v’ ras-Her¬ mani obleki, ki od mrasu dergezhe, tak zbafti nje¬ govo obleko , in njegovo terplenje gre v’ferze; naj pa kdo vbogiga rokodeljza, sbosbaniga shlahtnika, levilo gofpodizhno v’taki obleki sagleda, tak ga sa- tdzhuje ino safmehuje; in tako vboshtvo ponisha. Ako menili od fvojiga vikfliiga , ali otrok od fvojiga ozlieta ojftro grajanje pokosimo ino pohlevno poflufha, tak to vtik satajenje, pokorfhino iuo inotlrofl imenu¬ je; naj fe pa kak shiahtnik alj kaka vifoka gofpa Proti komu dragima, ki ji take befede režite, ravno tak nofi, tak ne bo te poterpeshljivofli, d« fi ravno is sgol ljubesui do Boga pride, nihzhe drugazbi »lizal, ko plafhnoft ino bres - ferzhnoft, In to je ipet terplenje , ki zhloveka ponisha. Eni ga rak je na rami! koga drujiga pa na ob- las >; uu je kar reven; ta pa reven in fhe poveril 6a Uizhov&n, safmihovan ino ponishovau. Pravim to- 1- fj , de nimamo kar revfhino sa ljubo imeti, kar fe s Poterpeshljivoftjo flori, ampak de imamo poverh lev fhiue fhe ponishanje ljubiti, in to flori zhednoft Ponishnofti. Dalej fo med zhednoftmi ene take, de Ponishajo, druge pa, de k’ zhafti perpomorejo. 138 Tak fo potcrpesbljivoft, krotkoft, priprofioft ino lama pouishnoft, zliednofti ktire otrozi tiga fveta sa poredne ino sanizhlive dershijo, nafproti pa modroft, feizhnoft ino radodarnoft zelo vifoko ženijo. ,So tu¬ di djanja ene ino tnjifte zliednofti, od kterih fo ene aauizhovane, druge zhiflaue. Milodariti ino rasha- lenje odpufhati grejo med take djanja. Pervo djanj« vlak povsdiguje, drugo pa fvet sanizhuje. Mlad shlahthik alj kako mlada gofpa ti naj bodeta Tvefta, de kotleta od ljudi fvojiga ftanu sanizliovana ino fla— bo opravljana, ako fe od rasvujsdgnih drufhinj ne dafta v’ napzhnoft sapcljali, ne k’ pjauzhovanju , k’ fhtimani uofhi ino plefu perpraviti; J'aj bojo fhe nji¬ hovo lepo sadershanje s’ imenam hinavfhine ali liliu- Ijivofti ogerdili; lo krivizo ljubiti, fe pravi fvoje po- nishanje ljubiti. Alj pa poflavim: Dolshni fmo bol¬ nike objif ko vati, pofhlejo me pa k’ bolniku, ki' je nar- rcvnifhi,' po niifli fveta je to nekako pouishanje sa me, in to pouishanje boni ljubil; me pa pofhlejo k’ bolniku imenitniga ftanu, tak je to le pouishanje po duhu, ker sraven ni, ne toljko zliednofti, ne toljko saflushenja, in ljubil bom torej tudi to pouishanje. Kdor y’ fredi jela pade , ima rasen fhkodc fhe salramovanje, in to pouishanje imamo ljubiti, ,Saj fhe pogrcfhkov je nekaj takih, per kterih ni drugo fhkodc , ko pouishanje, in ponishnoft nam lizer ne nalaga dolshnofti, de hi ualafh v’ take pogrefhke padali; to dolshnoft pa nalaga, de nimamo zhes vezli shalovati, zhe fino jih veiuler ftorili. Med take po¬ grefhke fhtejem neke uepremifhleuofti, neperljudno- fU ino opufhenja, kterih fe is modrofti ino perljud- uolti varvati moramo. ,Smo fe pa vender prenag¬ lili, ino v’ eniga takih pogrcfhkov padli, tak fe mo¬ ramo tudi v’pouishanje , ktero is njega isvira, vda¬ ti, ino ga sovoljo fvete ponishnofli poterpeshljivo preiiefti. ,She vezh rezkem: ko bi fe jes bil v’jesl ali v’ rasmifhleiiji tako dalezh fposabil, de bi bil kaj ncfpodobniga rekel tako, debi bil Boga ino blishniga >»sshalit, tak bom to fizer ferzhuo egrival, ino tesh- 13 !) fco mi bo'ta greh padel, tudi fi bom persadjal, k>lj- kor bom ie samogel, to hudo popraviti; pa ravno tako bom poni,spanje, ktero me bo savoljo ti ga sa- delo, s’ ljubesnjo fprejel, in ko fe to dvoje lo- zliili dalo, tak bi greh is ferza sgrival, pouishanje pa v ponishnofti prenefel. l)e fi pa ravno pouishanje ljubimo, ki is-haja is pogrefhka, veuder ne fmemo sraveu opuftiti, po- grefhek vrazhati, ki .je pouishanje napravil, in fiz er s’ perpomozhki, ki fo pravizlmi eno po pameti, fo- febno , ako bi is tiga pogrefhka hudi uaftopki is- virali. Ako bi jes na obrasi kako zhudno rano imel, bom gledal, jo osdraviti, pa vender ne tako , de bi sraven na fvoje poprejfhuo pouishanje posabil. ,»Sim kaj napzhniga ftoril, kar pa nikogar ni shali- lo, fe tudi isgovarjal ne bom; sakaj, de fi je ravno kaj napzhniga, pa kmalo farno od feb’ mine; torej bi per tim isgovarjanji drujiga namena imeti ne mogel , kakor de bi fvoje pouishanje isgovarjal, to pa pouishnoft nikdar perpuftiti ne more; drngazhi je pa, ako tim is nepasnofti alj nepromifhlenofli koga ras - siialil alj pohujfhal, tedaj moram fhkodo s’ ref- uizhuim isgovoram popraviti, fofebno ako pogrefhek dolge naflopke 'ima, in me sapoveil Ijubesiii veshe , pogrefliek satreti. Po vfim tim naf pa tudi vzhafi ljubesen veshe, de v’ prid blishifiga katerimu je nafhe dobro ime potrebno, vzhafi pouishapje odpra¬ viti ifhemo; kedar je pa tako, pa moramo med tim, de pouishanje fpred ozhi fpravimo, tajifto v’laftno duhovno raft v’ fvoje ferze sakleniti iuo fkriti. Ali hozhefh voditi, moja Filoteja! ktero po- nishaujc je narboljfhe? Tifto je, ti prav raslozbno povem, sa nalho dufho k’nar vezanima pridu, Bo¬ gu pa nar bolj dopadlivo, ki naf sadeue, de na nj» ne miflimo , alj ktero je she s’ nafbim ftanam fklen- jeno; ker fi ga nifino farni isbraii, ampak ga preje¬ li, kakor nam gaje Bog poflal, ki vfelej vfe bolj isbere, kakor mi. Ko bi pa mi farni imeli sa is- birati, tak je narvezho smoraj narboljfhe; tifto je 110 pa sii narvMho dershati, ki je nafhiinu nagnen ja n ar bolj nafproti, zbe je drugazhi po nafliiiu pokli- r,u ; sukaj (dc enkrat sa vfekrat povem) : nalilo liifmo isbranje pokasi ino ponianjflia fkoraj vfe na¬ lile zheduofti. O kdo nam bo miloft podelil, de bi veiidcr enkrat s’ tilliin velikim kraljam rezili samo- jj.ii : „Svolil lini li, rajflii v’ gofpudovi hifhi sanizh- Jir bili, kakor v’ fhotorili grefhnikov prebivati .* 1 IVilizber tiga ne saniore Ijublcna Filotcja! rasen tilti- ga, ki je, de bi naf povikflial, tako shivel ino vmerl, de je v’ sanizhovanje ljudi; ino v’ safmeho- vanje Ijudftva poftal. Povedal lini ti sdaj eno ino drugo, kar fe ti bo teshko sdelo, ako vle prav prev- darilii; pa le verjami mi, flajfhi ti bo, ko lladkur iuo med, ako bolh sazhela tako ravnati. ,S E D M A P O ,S T A V A. Kako fe v' ponisho vanji dobro i ra d o h r a n i t i i in ti. Hvala, zliaft ino fluv ne bo zliloveku savoljo kake priprofte, ampak le savoljo kake imenitne zhed¬ nofti. Sakaj s’ Uvalo hozhemo koga s’ vifokim sa- popadkam od imeuitnofti kakiga pofamesniga dobrl- ga dela navdati, s' zbaftjo mu na snanjc damo, de ga (udi mi vifoko obrajtamo, fluv pa po moji mifli, drujiga ni, kakor neki lifli dobriga imena, ki fe is vfiga fpoflitoranja ino povikfliovanja fkupej fveti, ker fta fpoflitovanje iuo povikfhovanje enaka shlalit- uim kaiimjam vifoke vrednofli, is kterih, zhe fe 1 4 i fklcnejo , f!uv kakor slitek is-haja. Ker pa ponish- uofl tiga ne prenefe , de bi farni oJ fcbe kaj veiiki- ga mifiih', alj de bi liotli kaj vezli biti, kakor kdo drugi, tak tudi ne bo dovolila, de bi bili hvale, zbaiti i ti u fluva lakomni, ki le iineiiituofti , flifliijo. Vender fe pa vda nauku modriga, ki naf opomina, de naj sa lvoje dobro ime fkerbiino, ker dobro ime ni fpofhlov.mje savuiljo ene alj druge iineiiituofti, ampak le savoljo navadne poflitenofti ino pridnofti, ktire nam ponisbnolt ne prepoveduje na febi fposna- ti, tudi no, savoljo njih dober fluv sheljeti. Jief bi fe ponisbnolt sa dobro ime malo menila, ko bi ljubesen bres njega obflati sarnogla; ker je pa do¬ bro ime lepa podpera zhlovefhkc drufhine , tako da bi ji bres njega ne le v’ noben pridne bli, ampak bi ji bili poverh fhe savoljo pohujfhanja fhkodljivi, tak hozlie ljubesen, ino ponishuoft perpufti, de dobro ime ehelimo, in de ga fkerbno kovarimo. In po tim, kakor perje drevja, ki farno na febi tnalo velja, vender veliko perpomore , ne le drevje Jepfliali ampak tudi njegovo mlado fadizhc kovariti lavno tak tudi dobro ime, ki farno na febi nima tolj- ko v’febi, veliko sadene ne le sa le pihanj e shivleu- ja, ampak tudi sa kovarftvo nafhih zheduoft, in sbd zelo, ako fo fhe majzine ino rahle. Dolshnoft fvojo dobro iiue ohraniti, ino biti, kar drugi od naf mif- lijo, fpodbada salo ferze mozhno ino s’prijetno filo k’ viimu dobrimu. Ohraniva, nujne zhednofti, ljuba filoteja! ker fo Bogu, velikimu ino narvikfhimu zilu vfih ualhih' del dopadljive. Kakor pa ljudje, ki fad perhraniti shele, nimajo s’tim sadovolj, de ga v’ tladkorji ovrejejo, ampak ga flie poverh v’pofoilve aaprejo, ki fo sa branjenje prilizhne, tak samoremo * u di mi, de ti je ravno boshja ljubesen narperva zim¬ ska nafhih zbednoft, vender tudi dobro ime, ker je ^ temu slo hafnovito ino prilizhno, oberniti. ,Se pa tak saftopi, de fe v’ti rezhi ne fmemo 'bes vezh gnati, filiti, ino prefkerlmi biti; sakaj kdor J« *a ubraujenje fvojiga dobriga imena preobzhutliv 142 uio prefkerben, je iiftim enak, ki savoljo narmanj- fhe bolesnize sdruvila pijejo, ter menijo s d ra v je ko- rariti, ker ga veuder le ravno s’tim kvarijo, ino do kraja podkoplej >. llavno tako tajifti, ki s’ vfo preve¬ liko fkerbjo fvoje dobro ime obraniti iiliejo, pofled- nizh ob vfo /,halt zhifto ino zelo pridejo. Sakaj ta prefkerbna obzhufnolt ftori, de fo polni prepira, laft- ne terme, in de nifo aa prenefti, in tak farni podku¬ rijo hudobijo obrekovavzov. ,Spregledanje ino sanizhovanje ras-shalenja ino obrekovanja jo fploli vl'e boljfhe vrazhilo, kakor ob- zhutnoft, prepir ino mafhovanje: sanizhovanje zeli potlazhi sopernika, jesa ga fhe pa le olVrzhi. Kro¬ kodili fhkodjejo le ti Iti m , ki ftrah pred njimi imajo, in v’ refnizi tudi obrekovanje le tiftini fhkodje, ki fe ga boje. Nesmerni ftrah, fvoje dobro ime sgubiti, osna- tuije, de fe na njegovo terdnoft malo sanefemo , namrezh, de fe nam farnim nafho shivlenje dobriga imena vredno ne sdi. Mefh, ki zhes velike reke le lefene mofte imajo, fo vodno v’1'trahi, de jim jih ho p. rva povodnja pobrala; mefta pa, ki fo s’ sidanimi moftmi pr.eviJene, fe le nenavadno velikih povodni bojijo. Tako tudi kerfhanfke v’ zhednofti dobra vter- jene dufli; vle napadke hudobnih jesikov sauizhnje- jj; ki pa fatne fvojo malovrednoft obzhulijo, por vla¬ ki n doletku nepokojne poftauejo. Kdor, moja Filo- teja! to ifhe, de bi per tebi v’ zliafti ftal, bo goto¬ vo ob njo perfhel; pa, kdor fvojo zbali per ljudeh isb razbiti sheli , kteriin je pregreha zhaft no pofh- tenje vsela, po pravici saflushi, do kraja vfo zhaft »gabiti. Dobro ime fe ima le sa sunajni uapif dershati, ki iskasuja, kje zhednoft prebiva; zhednoft mora to¬ rej smeraj pervo zhaft imeti, llezhe torej kdo, de fi hinavez, ker poboshno shivifh alj de fi fhleva, ker ras-vshalenje odpufhafh, tak ni drujiga treba, ko fmejati fe. Sakaj, rasen tiga, de takfhne fodbe le od neumnih ino malopridnih jesikov pridejo, tudi 143 zhednolli zeli) nikdar opuftili, ino od njene ftese o dfto p iti ne fmeino, de bi fe ravno sraven dobro ime sgubilo , 'fofebno, ker fa l sin ‘raj preit perjani, to je, suotrajno, dniiovno blago pred vfakipi sunajnim bl i- gam vfukokrat .zhiflati moramo. Veliko nam mora sa nalile dobre ime biti,, malika pa vcutier ne fmemo is nja narediti; in kakor me fmemo ozhefa dobriga zhlovcka rus-skaliti, tak fi dudi nikolj ne fmemo per- sadevafi., de bi ozhefa hudobnesha ftregli. Brada je lepota na obrasu mosha , ino lafji na glavi shenc, naj fe pa brada is podbradka, in lalje .is glave is korenine populijo, in tcshko bodo kdaj vezh na novo israfli zhe fe pa le poreshejo alj pojftrisbejo, kmalu fe bodo spet obralji, in fhe le terdueji ino goftejij; ka¬ kor poprej. Ako nam te d e j jesiki opravljivzov , ki fo po le- fedah Davida sbrufbenim f likarjam enaki, dobro ime poreshejo alj zliifto poftrishejo, bodimo bres fkerbi; »akaj kmalo bo fpet vnovizh, in ne le kar tako lepo kakor poprej, ampak slilahtnifhi ino terdueji israflo. Ako nam ,pa nafhe pregrehe, nafha lenoba ino nafhc Habo shivlenjc dobro ime odvsamejo , potim bo pazil tcshko kdaj vezh vnovizh israflo , ker je is korenine isruto. Korenina pa dobrig« imena je dobrota iuo pofht mje, ktera , dokler fe v’ refuizi v’ naf snajde , gotovo zhaft, ktera fe ji fpodobi , isroditi samore. Sapuftiti moramo tifto nezhimerno tovarfhijo, tifte uepridne fhege , tifto neumno prijasnoft, kakor hitro bi nafhiinu dobrinio imenu fhkodvati samogle ; sakaj boljfhe je dobro ime, ko jesero prašnih krot- kozhafov, Zhe naf pa kdo savoljo opravljanja pobosh- n ih del, savoljo vifhiga persadjenja po bruinnofti ino savoljo pota proti vezhnim sakladam fovrashi, obre¬ dje* aij savoljo tiga gondra in nam kljubje, po tim e pultimo, naj ti pfje nad mefzam lajajo, in zhe bo- tudi samogli, flabe mifii od nafhiga dobriga ime- ’ la narediti, ino tako lafe ino brado nafhiga dobriga 11 tj a poresati ino poftrizhi, fej fe bo vnovizh fpet 0 |j rafi a , in fhkarje obrekovanja bodo uafhi zhafti rav- 144 bo tako dobro pomagale, kakor viujek viufki terli, ktora suvoljo njega dober in mnogi fad obilno poskeue. Le vfelej fe na Jesufa Krishaniga ohernioio, ki hodimo v’savupatiju ino priprofti , vender pa modro ino s’ premiflikam , v’ njegovi fveti fiushbi; on bo rarh nafhiga dobriga imena; in naj tudi perpufti, dc nam dobro ime vsamejo, tak nam bo uameflo njega fhe boljfhiga dal; pa (udi savoljo tiga perpufti, de v’ fveti ponishnofli rufeino, od ktire je en fam lot v e z h vreden, ko jesero liber zhafti. Naf kdo krivizhuo obrezhe, tak obrekovanju mirno refnizo nafprot pofta- vimo, zlie po tim obrekovanje pa le naprej gre, pa tudi mi oflauimo v’ laftnim ponishovanji, in nikdar ne bomo dobriga imena bolj okovarili, kakor, de ga tako s’nafho dufho v’ boshje roke poloshimo. ,Slu- ehiuio Golpodu v’dobrim ino flabim flutji, de bomo po tim s’ Davidam rezhi saroogli: „Moj Bog! ea- voljo tebe fe je sgodilo, de fnn bil saframovan, in de je oframotenje moje oblizbje pokrilo .* 4 Od tiga pa vender odvsamein nektire gerde ino nemarne pregrehe, kterih olidulslienja nihzber ter- peti ne fine, ako fe ga le snebili samore, kakor tu¬ di nektire perfhone, kterih dobro ime je mnogim ljudem k’rafti v’ dobrim potrebno. Sukaj v’ taktil¬ ni okoljfhini fe mora po nauku fvelih uzhenikov p o Y m ujenje dobriga imena mirno ifkati ino tirjati. O ,S M A P O ,S T A u 145 Od krotkofti proti blishniuiUj iao 1 od vrazhb s op er jeso. ,Sveta krisma, ktero po apoflolfkim isrozhili fveta zerkuv per fveti birmi iao per drugim blugo- flovlenji imeti mora, obftoji is oljkiuiga olja ino palsama, ktire dve rezhi med drugim dve preljube zhednofti pomenite, ki fie fe v’ prefvcti zhlovežhuofii. Jesufa Kriftufa fvetile , in ktire je natn zelo pofebno perporozliil, kakor de bi moralo naflie ferze narbolj fkos tajifte njegovi flushbi pofvezheno ino njegovinm ttufledovanju darovano biti. ,,Uzhite fe od mene je rekel, ,,sakoj krotek iim ino is ferza pouishen.‘ f Popolne naf flori ponishiroft proti Bogu, popolne krot- koft proti blishnim ; palsam, kater kakor lini she re¬ kel, med drugimi mokrotami vfeiej na dnu pade, )»o - meni ponishnofl; ino oljkino olje, ki smeraj poverit plava, pomeni prijasnoft ino krotkoft, ki vfe prema¬ ga ino vic zhednofti prefvetli, ker je rosita ljubes- Hi, kiira, kakor fveti Bernard govori, Vfvoji popol¬ no Iti zveii, zlie ni le poterpeshljiva, ampak tudi krotka ino prijasna. Dobro glej, moja Filoteja! de bo ti fkrivni, is krotkofti ino ponishnofti obftojezbi palsam refiiizlino v tvojim ferzu; sakaj ena nar v-ezhih smotnjav fov- rashnika je ta, de jih dofti le v’ befedult ino na lizu ! e dve zhednofti ima, enotrajnih nagibov pa ne pre¬ iskujejo, in fe sa ponishne ino krotke fhtejejo, de ravno nikak nifo. To fe fposna is tega, de fe per v(l 'v o ji fladkafti krotkofti ino ponishnofti, ki fe lepe 13 146 kaslietc, vender na enkrat firaffino napuliirjcni po konzi vsdignejo, ako lc na bodezho befedizo alj isar- manjfhe rasshaienje sadenejo. Pravijo, de kdor vrazhbo sa flrnp , mašilo fvetigaPavla imenovano , v’ le vsame , ne otezhe , ako je od gada piknjen, zl.e je le drugazhi to mašilo shiahtno; tak naf tudi krotkoft ino ponishnoft, zli c fo drugazhi te zli e d n o Iti shlalit- ne, pred otokam ino vrozliino, ktire rasshaienje ra¬ do v’ ferzi naredi, obvarjete. Ako otezhemo, kedar naf jesiki opravlivzov ino sopernikov piknejo, od je- se, nevolje ino napuha, tak je to snatnnje, de nafba ponishnoft ino krotkoft nifle shlahine, ampak vmiflt- leue ino pohliiijene-. Ko je fveti ino kraljevi o/.liak Joslmf fvoje brate domu k’. fvojimu ozhetu nasaj ispuftil, jim je le ti nauk na pot dal: ,,Ne jesite fe na poti.“ To tudi jes tebi , moja Filoteja! pravim. To otoshno sliivienjc je le popotovanje proti vezh- 110 —frezhnimu; ne je,simo fe torej med febo |io poti; hodimo kratko, mirno ino perjnsno s’ mnoshizo Tvojih bratov ino fpremijavzov,. In prav raslozhno ino bres vfiga isvsetja ti povem: Nikoij fe ne jasi, zhe je le koljkanj mogozhe, in nikdar fe ne daj prego¬ voriti , de bi jesi duri fvojiga ferza odperia.; saka j vfe priprofto ino bres vfiga sadershka govori fveti Jakob , „de jesa zhloveka ne opravlja boshje pravi- ze.“ ltef fe je treba hudimu vflavljati, ino pregrehe podlosbnili ftunovitno, ferzhuo, pa vender tudi krotko ino mimo odganjati. Nizhefar ne vkroti ferditiga flona t,oljko, kakor pogled jagneta, in nizhefar mozb ftrela toljko ne a ti a vi ja ko ovna. Nikdar ne bo kvarjenje-, ki je fizer po pameti, pa vender tudi s’jeso dano, (oljko opra¬ vilo, kakor kvarjenje, ki ie is farne pameti is-baja. .Sakaj, ker je umna dufha po fvoji naturi pameti podloshna, tak fi jo jesa le po fili samore podvre- zhi: ako fe torej pamet v’tovarfhiji s’jeso dufhe lo¬ ti, tako flori farno febe sopemo, salo ker pride v’ f 1 ibi dnrfhini tir.uifiva nad njo. V' veliko zliaft hio* pa tolaslibo li Ijutlftva fhtejejo, ako njihovi vajvbdl s’minio drnshbo li’njim pridejo; ako jih pa obifhajd- v’ ilrushbi armad, naj fo armade fhe toljko potrebne sa frczho deshele, tak je njihov prihod neprijeten, ■no fhkoilliv; sakaj, noj fhe tako fkerbno na pc.fhte- no sadershanje vojakov gledajo, tak veirder ne bo .o samogli prevarvati, de bi fe kaj napzhniga ne per- nrerilo, kar ljudem teshko de. Ravno takifto bo, dok¬ ler dolgo bo pamet farna gofpodarila, iuo fvoje kad¬ ile , fvarila in o ozhitbe, de fi ravno ojftro iuo na-' tanzhno, pa vender mirno delila, vfak bo tajifte s’do¬ brim ferzam fprejel iuo sa pravizhne terdil; naj pa s’ febo kreg, jeso ino togoto perpelja, Ictire fv. Vu¬ gu f litin njene vojfhake sove, potim fe je bodo fizer bali, pa ne jo ljubili, ino njeno laftno ferze bo s’ tim slo ftifkano fno flazheno. Boljfhi je, pifhe rav¬ no tajifti fveti Augufhtin Profuturu, pravizhni ino drugazhi perpttfheni jesi naftop vbrauiti, kakor ji ga, »aj bo fhe tako majzena, dovoljiti, ker fe , z’ie je enkrat snodraj, sa kar bodi isgnati ne da, ker, ka¬ kor zelo majzen fadeshzliek ntflopi, kmalo pa kore¬ nine dobi, in prej, ko na to mifliino, v' Veljko drevo israfte. Samore jesa le eno farno irozh pr naf oftati, in zhe zlies njo fonze doli gre (kar nam apoftel prepove), kmalo fe bo v’ fovrafhtvo fpreverg- la, in hudo bo po tim, fe je suebiti; sakaj jesero podpihavzov fe bo k’ nji perdrusiiilo, ki ji bodo mozii in raft dajali , ker ferditen zhlovek nikdar fvoje jese ne dershi sa kri vi/,lino. Boljfhi je tedaj, persadevati fi, de bres jeso shivimo, kakor de bi fe je smerno ino modro podu¬ čili ; ako fe naf pa vender le savoljo nadte nepo- Polnofii ino flabofti tvegama loti, tak je iboljflii, jo "a enkrat odpoditi, kakor fe en zliaf s’ njo modrovati; sakaj, ona je sbe taka, de li, zhe ji le proftorzhek 'iamo, kmalo zel sagrad pofvoji, enaka kazili, ki je kmalo s ’želim truplam fkos, kjer je enkrat s’glavo Prcbft^ia, Kako jn bom pa ispodila? tne morde v- 148 prafliafh. — Morafh , moja Filoteja!: hitro, kakor fe smesi, vender ne nepokojuo, in tudi ne s’ til o, ampak krotko, vender pa relno Tvoje dufhne mozlir sbrati, sakaj kakor ob s-bedeli ni nizh redkiga ta¬ ke viditi, ki s’ mozbnim ki izbam: ,,Per miru!*! ve- zhi hrulil naredijo, ko ljudje, kteriin tihoto vkasuje- jo , tak Te tudi vezhkrat pergodi, de mi, ko litno je- so pdiliti ifbemo, vezbinepokoj v’liafhirn ferzi spro- shimo, kakor bi ga farna jesa bila naredila; in Tor¬ ze, v’tak liepokoj poftavleno, ni v’ ftani, vezli Tebe pregofpodariti. Po tim mirnim pereadjanji flori, kar je v' Tvoji vifoki ftarofti fveti Augufhtiu mladimu fhkofu Avk- liliju f veto val: ,,Stori, kar Te moshu ftoriti fpodo- bi.“ Ko bi fe ti pa permerilo, kar Te je mosliu po ferzu bosbjim pergodilo, ki v’ Tvojih pTalmih ta¬ ko govori: „Moje oko je savoljo file moje jese okalneno,“ perbeshi k’Bogu, ino rezi: ,,VimiIi fe me, o Gofpod!“ de bo fvojo defnizo isteguil, in tvojo jeso vkrotil. Boga moramo tedej v’ p o m o zb klizati, zhe nam jesa naganja, kakor fo ga apoftelni v’ valovih burje ino vetrov klizali; in sapovedal bo Viilovam nafhiga ferzu, de fe bodo vlegli, ino veli¬ ka tibota bo poftala. ,She enkrat te pa opomnim, de molituv soper prizhejozho fitno jeso pohlevna ino mirna, nikdar pa nepokojna biti mora ; in to velja od vfih vrazhb, ktire soper ta sleg obrazbamo. Zhes vfe to, kakor hitro fe eavefh, de fi kaj v’ jesi pozhela , hitro popravi ta pregrefhk s’ ka¬ kim djanjam krotkofti proti zhloveku, zhes kteriga fi fe raejesila; eakaj, kakor soper lasli vfelej po¬ maga, ako hitro befedo nasaj vsamemo, kakor hi¬ tro sagledamo, de nifmo refuize govorili, tak bo tudi soper jeso vfelej pomagalo, ako na enkrat fkos nafprotno krotkoft ta prcgrefhek popravimo, ker fe kakor prigovor pravi, nove rane loshej sdravijo, (_ko saftarane). llasen tiga ft tudi ob zhafa tnirniga pokoja, v’ kteriru nikakiga mika k’ jesi v’ febi ne obzhutifh, 149 iep saloshik krotkofii iuo dobrote ferza naberi, ino •vfe fvoje dela, majhine ko velike s’ narvezho mir- noftjo opravljaj. ,Spomni fc sraven , de nevefta v’ viToki pefmi nima medu kar na jcsiku, ampak tu¬ di pod jesikam, to je v’ perfah; ino, de nima fam med ampak tudi mleko ; sakaj ravno tak ni dnfti, de bi kar nafh j e s i k, to je nafha befeda fladka proti blishnimu bila, ampak fladke morajo biti tudi nafhe žele perli, to je. zelo »notranje nafhe dufhe, In ni dofti, de imamo fladkoft medu, ki je vcf dufhezh; to je prijasnoft, kedar fmo v’ drufhini s’ ptujimi ljud¬ mi, ampak moramo tudi imeti prijetnoft mleka do liafliih domazhih iuo blishnih fofedov; zhes kar fe vli tajifti grosno pregrcfhijo., ki fo po drugoti angelj- ,zi vidili, doma pa ko shivi slodeji. DEVETA P O ,S T A V A. Od krotkofii do 1 a m i g a feb e. Kavlepfhi pa s’ krotkoftjo ravnamo, ako jo na farni febe obrazhamo, de nikdar zhes na( farne, in zlies nafhe nepopolnosti ne roshimo; sakaj, d.) 11 ravno pamet tirja, de moramo zhes ftorjene grehe gri verigo ino fovrafhtvo imeti, tak fe vender ta gri¬ ve riga nikdar ne fine v’ rafkazhenje, britkoft, ferd ino jeso prevrezhi. In v’ ti rezhi jih dofti napzhno favna, ki fe po fvoji jesi jesijo, de fo fe rasjosili, ki fo nevoljni, de fo nevoljni bili, ino gondrajo, de fo gondrali, sakaj ravno s’tim redijo ino obdershu- jejo v’ fvoji m ferzi jeso; in zhe fe ravno vidi, de druga jesa p^rvo jeso isgnnja, tak vencler ta druga j e s a sa d ruji ga ni, kakor, de per nar peirvi perlosh- nofti novi jesi duri odpre in.ji pot naravna, de ni/.h mi liga ne rezhem , de ta jesa, ta togota iuo ras- J-iazhnaft fantiga do 1'e b e le napuh sa fvoj Ki ij iuo l..itno ijubeseu sa fvoj sazhetek ima, ki j; nepokojua iuo huda, de naf fhe nepopolne vidi. Kafhe fovrafhtvo do ftorjenih grehov mora to¬ rij nirno, pokojno iuo terdno bili, sakaj, kakor fodnik hudobne vfe bolj prav fhtrafa, ako pamet¬ no iuo mirno fodbo zhes nje fkleue, kaleor de hi jih v’jesi iuo togoti ohfodil, ker, z h e v’jesi fodi, ne fhtrafa hudobijo kakorfhna je, ampak kakorfheu je imi fam, tako tudi mi farni felie vfe bolj prav filtra la¬ mo fkos mirno ino fianovitno grive n go, kakor fkos bridko, togotno ino ferdito kfanje, kteriga ne ohu- davijamo toljko po velikofti greha , kakor po n/tgibu IVojiga nagnjenji. Tak fe ho poflaviin, tajifti, ki zhiftoft fofcbuo ljubi, savoljo nartnanjfhiga pregrefh- ka, ki fe mu je zhes to zhednoft permeril, neisre- zheno fam zhes febe 'jesti, nad velikim opravljanj a m, s'kterim fe je soper blishniga pregrefiiil, fe bo pa le fmejal. Nafproti fe bo pa tifli, ki opravljanje fov- lasbi, zhes liarmanjfhe godernjanje proti blishuimu jesi!., pa nezli porajtal na veliko prelomlenje soper zbiftoft. Takfhuib perpetiij je dofti. Vfe to pa od tod pride, de taki ljudje ne fodijo fvoje vefti po pa¬ meti, ampak po naklonu fvojiga ferza. Verjami [mi, moja Filoteja! de kakor pohlevno ino preferzhno opominvanje ozheta veliko vezji zhes otroka samore, in ga . vfe bolj k’ poboljfnanju fpod- bode, kakor njegova jesa iuo togota, tako tudi na- f!i<‘ ferze , oko fe je pregrefhilo, ino mu mi njegov j ogiefhek s’ krotkofijo ino polilevnoftjo ozhitamo, mu vezli pomilovanja kakor jese pokasiiemo, vfe vezho grivengo obzhutilo ino bolj globoko prefunjeno bo, kakor bi raskazbena, ferdila ino nagla grivenga ke- daj ftorlti gamogla. J 51 Ko bi jes, poflavim, ljubezho sheljo imel, ne v’ pregrefhek nezhiinernofti pafti, in bi bil vender le globoko padci, bi ne ozhilal fvojimu ferzu nja pre¬ greho.s’tim le bufedaini: Ali ni(i gerdo ino nemarno, de ti fe po toljkih fklepih vender puftilo v’ nezhi- mernoft sapoteguiti! Vsemi konez v’ fv oj i frainoti , in ne p o vsdigni mi vezli kdaj fvojih ozhi proti ne- befam, ti flepo, neumno, golufno ino fvojimu Bogu nesvefto ferze! — alj s’ zhem drugim takim; ampak jes bi ga s’ pametnimi befedi in kakor s’ pomilovan- jam tako le nagovori!: Vsdigni fe, revno ferze moje! glej v’jamo fva padla, ktere fva toljkokrat fkleui- la, fe isogibati. O, vsdigniva fc, -sapuftiva jo na vfelej ! sdihujva k’boshji milofti, ino imejva terdno savupanje, de nama bo pomagala, v’ prihodno bolj ftniovitnim’ bili; in podajva fe fpet na fteso ponisli- nofti nasaj. Leferahao! bolj fkerbna bodiva odslej; Bog naj bo podpiral, ino terdna bova; — in po tim ozhitanji bi jes refnizhui ino terdni fklep floril, nik¬ dar vezli v’ ta pregrefhek pafti, in hi k’ timu prave perpotnozhke, in tudi fvetovanje fvojiga duhovniga Vodnika ohrazhal. Bi pa vender kdo najdel, de s’ tim krotkim ozhitanjam fvojiga ferza-dofti ne omezha, tak sna fizer ojftreje ozhitanje ino mozhmeje opominvanje v’to obernili, de bi fvoje ferze k’ vezhimu framovanju nag¬ nil, vender pa naj po tim oj dri in ravnanji s’ krotkejim opomiuanjam fklene, ino naj fvojo shaioft iu ferd s’ ljubesnivim ino fladkiin savupaujam na Boga is- konzha, kakor tifti velik fpokornik, ki je, veliko shaioft fvoje dufhe gledaje, j.) s’timi befedi po- brepzhal: ,,Sakaj fi shaioftna, moja dufha! iu sa- kaj me motifh? Savupaj na Boga, sakaj, fhe ga l)om hvalil, njega vefelje mojiga obljizhja, fvojiga Koga! 14 Vsdigni torej fvoje ferze, ako je padlo, biirno ino krotko , ino fe ponishuj savoljo fpošnanja fvoje revfhine globoko pred Bogam; in fe zhes fvoj Padez, kar nizh ne zliudi; sakaj per tim fe ni nizli obuditi, de je bolesen bolaua, flaboft 1'laba, ino 152 rrvfhina revna; vender pa obsbaiuj is vfe mozlii rasshalenje, kteriga fi Bogu ftorila,; obadi veliko ierzhnoft ino savupanje na njegovo miloft, in ftopi vnovizh ua fteso zhednofti, od ktire ii odftopila. I) E ,$ E T A P O ,S T A V A. De fvoje dela s’ fkerbnoftjo, ven¬ der bres prenaglj-ivofti ino bo¬ je z h n o ft i opravljati moramo. ,Skerbnoft ino pridnoft, s’ kterimi fvoje dela opravljati moramo, fe od fkerbi, bojezhnofti ino pre- nagljivofti zhifto raslo/,liite. Angelji fkerbijo sa na- fhe sveiizhanje ino to fkerbnoft s’veliko pridnoftjo opravljajo, pa vender savoljo liga uifo ne v’fkerbi, ne bojezhi , ne prenagljivi, sakaj fkerbnoft in prid¬ noft flifhijo k’ njihovi ljubesui, fkerbi pa^ bojezhnoft ino prenagljivoft bi bile njihovimu svelizhanju /hilto nafproti, ker fe fkerbnoft ino pridnoft s’miram ino pokojam duha sdrushiti dafte; ne pa tako fkerb ino bojezbnoft, fhe matij prenagljivoft. Bodi torej fkerbna ino pridna v’ vfth delih fvo- jiga pokliza, moja Filoteji! sakaj Bog, ki ti jih je isporozhil, ho/.he , de j i h s’veliko fkerbnoftjo oprav- Jjafh; vender pa zhe je druga/,hi inogozhe, ne bodi b oj e zli a ino prefkerbna, to fe pravi, ne sazhni jih s’ nepokojam, bojezhnoftjo ipo s’ nagli/,o , ino ne pre- boni fe v’ delu, ker vfako preuagljenje pamet ino prcfodik moti, ino naf vftavlja, rezh, ktire fmo fe s’ prenaglenjam perjeli, dobro iskonzhati. Ko je nafli Gafpod Marti ozhital, ji je rekel: ,, Marta, Marta, ti li fkcrbiia , in fe sheitefli sa ve¬ liko rezili.“ Vidifh! ko bi bila kar fkerbna, bi fe ne bila gnala; ker je bila pa bojezha ino nepo¬ gojna., fe je prenaglila in je smotena poftala. In savoljo tig-a jo je Gofpod kregal. Vode, ki pohlevno po ravninah tezhejo, nefejo velike ladje ino dufti blaga., in desh, ki pohlevno na travnike pada, jih ftori rodovitne na travi in jagodih; reke pa ino derezhc vode., ki v’velikih valovih hrnfhijo , pokon- zhajo blishno okoljze, in ne veljajo sa kupzhovanje, de bi po njih vosili, ravno tak nalivi ino plohe hu¬ do fhkodo po polji ino po travnikih narede. Nikdar ni delo, ki fe prenaglo opravlja, dobro ofkerbleno. „,Se shcni, pa fe ne presheni (Tezi pozhafi)' 4 jc ftar pregovor. ,,Kdor jo vliva , iC pravi ,Salomon, >je v’ nevarnofti pafti ali fe sadeti/‘ Dofii hitro de¬ lamo, zhe dobro delamo. Zhrnerli vfe vezhi hrup napravijo , ino fo veliko naglifhi ko zhebele, vender le kar vojfk narede ne pa medu; tako tudi tajifti, ki s’ fklezhimi fkerbmi ino s’ hrupezho delavnoftjj delajo, ne opravijo, ne dobro ne veliko. Komarji nam nifo nadleshni savoljo njih inozht, ampak le .savoljo njihove mnogofti; stale naf tudi velike opravila ne motijo toljko, ko male', zhe jih je veliko. ,Sprejmi torej dela, po verfti, kakor naftopijo, mirno, ino 1 f hi jili po verfti, kakor pridejo, opraviti. Sakaj, ko bi ti holla vfe na enkrat, alj vfe krisham ofker- l>eti, potim bi fe toljko s’njimi trudila, de bi fe vpe- kala i n o pod njih tesho opefhala, bres de bi kaj opravila. V’ vfih fvojih delih fe vpiraj le na boshjo pre- v idnoft, in le fkos njo fe naj vfe fkonzha, kar (i sa- z hela; ravno tako fi pa tudi persadevaj, de bofh v’ vr ' krotkofti tu li ftorila, koljkor samorefh; po tim c l>a bodi fvefti, de, zlte je bilo tvoje savupanje J 51 terdno, (udi sa tebe vfe dobro istezhe; naj fe tebi dobro alj flabo dosdeta. Majhinim otrokam enako , ki fe s’ eno roko sa tvojima ozheta dersbijo, med tim de s’ drugo p er germovizhih jagode alj malino tergajo, primi tudi ti, med tim, de fi s’ eno roko blago tiga fveta sberafh alj ofkerblujefh, s’ drugo roko vfelej nebefhkiga Ozheta, in vzh ali gor j k’njemu poglej , jeli mu je tvoj opravik dopadljiv. In le vari fe, de njegove roke ino njegove brambe ne ispuftilh, ali menifii, de bi bres njega vzh nabrala alj samogla. Sakaj, zhe te ispufti, fhe ftopinje ne bofh vezli ftorila, de bi fe ne sadela alj padla. Alj, de s’ drugimi befe- di rezliem, moja Filotcja! ako imafh navadne opra¬ vila alj dela ofkerbeti, per klerih ni pofabne pashke ino vpehanja treba , tedaj glej vezh na Boga kakor na delo. ,So pa opravila bolj imenitne, tako de vfo tvo¬ jo pashko potrebujejo,, tedaj pa le vzliafi vmef pov- sdigui fvoj pogled k’Bogu, kakor ladjarji na mor¬ ji, ki, de bi fpet na fuho prifhli, vezhkrat na nebo ko na morje pogledajo, po kterim fe vosijo; in tak bo Bog s’ tebo, v’ tebi ino sa tebe delal; ino to- Iashba te bode po delu krepzinla. E D N A J ? S T A P O ,S T A V A. O d p o k o r f h i n e. Le ljubesen je, ki popodnomaft dofeshe, pa pokoifhina, zhifloit ino vbofhtvo foto prave tri poma¬ gačke, ki jo d otežili pomagajo; pokorfhiua daruje liafhe ferze, zhiftoft nafho telo, in vbofhtvo nafho premoshenje ijubcsni ino flushbi bosliji. To fo tri mladike duhovnica krisha, vzeplene vender vfe tri na fbterti, ki je 1'veta pouishnoft. Ne rezhem tukaj ni- zliefar od tih treh zhednoft, kar obljubo saclene; s’ ktero fe jim saveshemo , ker to le ofobe (perfhoue} kakiga reda (Vrdoaj sadene, tudi ne, kar sadone Priprofte obljubo od njih; sakaj, de ti ravno obljuba Vfnn zheduoflim obilnifhi gnade ino saflushenja pei- dobi , tak vender ni potrebno , de bi fe jim fkos ob¬ ljube savesaii, zbe fino jim le drugazlii vdani. In Khe ravno, pofebuo po zh.iflitUvi (ozhitni) obljubi, fchlovcka na pot popolnofti fpravijo, tak je vender, dofego popolnofti she dofti, de jih fploh ispoJnu- jeuio , ker je med potam k’ popolnofti ino faaioj po- kolnolijo velik velik raslozhek ; tak je vfak, ki v’ duhov,m ftan alj duhoven red flifhi, na J? 01 * popolnofti, sa to fhe pa ne popoluama, kakor de bi tak ne, vezhkrat viditi samore. 1’ersadevajva ' torej, moja Filoteja! de te tri zhednofti, po tim, * !) »ajiii pokliz perpufti, dobro dopolii/a, sakaj zli e Hyj ravno na pot popolnofti ne poftivijo , tak naj v °nder peljajo k’ farni popolnofti; po vtim ti.n fino tu '» vfi od kraja dolshui, to tri zhednofti ispolno- 156 vati, de fi jih ravno nifo vfi enako ispolnovati dolshni. Dvojna je pokorfhina, ena je potrebna; druga je proftovoljna. Po potrebni pokorfhini fi dolshna tvojim duhovnim naprejpoftavlenim, papeshu, fhkofu, fajmofhtru, ino njihovim nameftnikam pokorna biti, kakor tudi deshelfkiin naprejpoftavlenim, fvojimu voj¬ vodu (jzefarju) ino gofpofkam, ktere oni zlies deshe- lo poftavijo, pokorna biti merafh sadnizh hifhni go- fpofki, fvojimu ozhetu, fvoji materi, fvojimu gofpo- darju , fvoji gofp o dinji. To pokorfhino imenujemo potrebno, ker fe nihzhcr ti dolshnofti, fvojim uaprej- poftavlenim pokoren biti, odrezhi ne frne, ker jim je fam Dos; po raslozhnofti ftanu oblaft dal, nam vkasovati ino sapovedovati. Vbogaj torej vfako nji¬ hovih povelj, sakaj to je dolshnoft ino potrebuoft, vb;>- gaj pa, z h e hozhefh popolna biti, tudi njihove fve- te, ino zhe ljubesen ino modroft drugazhi ne fve- tnjete, tudi njihove shelje ino nagnjenja. Vbogaj jih, zhe ti sapovejo jefti, alj ti kak kratek zhaf naredi¬ ti, sakaj, zhe fe tudi vidi, de bi ne bila kaka po- febna zhednoft v’ takih rezheh vbogati, bi bil pa vender velik pogrefhek, ako bi ne vbogala. Vbogaj v’rezheh, ki veljajo vfe eno; ako ti poftaviin, sapovejo, to alj uno opravo oblezhi, po tim alj unim potu iti, peti alj molzhati; in velike hvale vredna je ta pokorfhina. Vbogaj v’teshkih, neprijetnih ino teshavnih rezheh, in tvoja pokorfhi - na je popolnama. Vbogaj pofleduizh s’ krotkoftjo bres vfiga isgovarjenja, hitro bres odlafhka, vefelo bres zhmernofti ino is ijnbesni do tiftiga , ki je ljubesni do naf pokoro paflal do fmerti krisha, in ki je, kakor fveti Bernard govori, ,,raj hotel shivlenjo kakor pokorfhino sgubiti.“ De fe bofh navadila, Iehko fvojim raprejpoftaV- Ienim pokorna biti, podavaj fe rada v’voljo tajiftih, ki fo tebi enaki, ino vdaj fe njihovim, dosdevkatn v vfih rezheh, ki nifo hudobne, in fizer bres vfig* prepira ino laftne terme; ftori tudi rada to, kar tvoj 1 157 podloshni shelijo, dele pamet perpufd', in vari fe, jih s’ obla It j o gofpodariti, dokler dolgo fo dobri. Slo fe moti, kdor meni, de bi kakor menih alj nuna iehko pokom bil, ako fe brani, tiflirn pokor- fhino fkasati, ktire je Bog mu naprejpoftavil. Proftovoljno pokorfhiuo pa tifto sovemo, v’kte- i'° fe kdo is lafmiga isvolenja saveshe, in ktire nam nih/.her ne nalaga. ,Sploh li nihzhe ne isvolji fvojiga Vojvoda (z e farja),, (udi ne fhkola, (udi ne ozhela ino luater, in fhe vfelej ne fvojiga fosakonfkiga; s’isvoli- ll)o fi pa fami fvojiga fpovedniko ino dufhniga vod¬ nika. Alj fe pa kdo, kedar ti ga isvoli, s' obljubo mu v’pokorfhiuo saveshe, (kakor beremo, de fe je fveta Teresija rasen ozhitno obljublene pokorfhine do vik- l‘hih fvojiga reda fiordna) fhe s’ priproftoj obljuboj k’ pokorfhini do patra Grszjana savesala) , alj fe bres obljube pod pokorfhino kakiga zhloveka poda, tak ti pokorfhini pravi, deje proftovoljna, ker is na- flie profite volje, is nafhiga laftniga isvolenja is-haja. ,Sploh moramo vfakimu naprejpoftavlenimu, kar °l)lafl sadeue nam sapovedovati, pokorni biti. Po¬ korni moramo biti vajvodu v’ vtih rezheh , ktire der- shanje dcsheine fhegurnofti ino druge ozhitne na- redbe sadcnejo, duhovnim u.aprejpofitavlenim v’viim, kar duhovno vladanje sadeue; ftarifham, gofpodar- jam, fosakonfkim v 1 vfih hifhnih opravilih; fpovedui- ku ino dufhnimu vodniku v’ pofebni vodbi uafhe dufhe. Pufili ii vfe dela poboshuofti, ktire imafh oprav¬ ljati, od fvojiga duhovuiga ozheta naprejpifati; to bo ftorilo, do bodo vfe vezli vredne, ino s’ d voj n oj do- krotoj ino guadoj obdclene; eno she imajo farne v’ jkbi, ker fo brumne, drugo dobijo fkos pokorfhinott, ktera jih je naloshila, ino fkos ktire ino/.h fe bodo opravljale. Blagor pokornim; sakaj nikdar ne bo * Jr) g perpuftil, de bi li sajfhli. 158 D V A N A J,STA PO.ST A V A. De je z h i ft o ft patrebna. Zhifloft je lilija vlili zhednofti, ino povsdign.e zhlovcka fkoraj do aiigeijov; nizh iti lepiga , ko le savoljo fnage, fuaga aiiloveka je pa zliiftofi. Pravi le tudi zhifiofti, de je poffitenoft, ino njeno opiran¬ je nj e fe imenuje zhaft; tudi ji pravimo, de je bfes- maiieshnoft, in njej nafprotni pregrehi, popaka. S’ kratkoma , ima to vfo pofebno flavo, de je nar lep- fhi ino nar fvctlejfhi zhednoft dufhe ino lelcfa. Nikdar in nikolj ni perpufheno nafhe telo v’kaj li bodi sa eno nezhifto vefelje obcrniU, kakor v’pra- vizhni sakonfki savesi, klire fveloft' po pravizhniiu povrazhili pogrefhek popravi, ki is fladnofli is-haja Pa zelo v’sakoni fe mora zhifta mifel ohraniti, de, zhc ravno v’ispoluovanji tajifle kaj nefpodobuiga le¬ glu', vender volja zhifta ino fnashua ofiane. Zhifto ferze je kakor hifariza, ki niti kaple vo¬ de ne fprejme, ako ne pade od neba; obeniga me- feniga vefelju ne samore vsbiti, rasen v’sakonfki sa¬ vesi, ktira je is uebef isporozhena. Sunaj savcse mu fhe ni perpufheno v’ proftovoljnih ino poflajozhih inefenih miflih na to mifliti. Kar sadene pervo ftopnjo te zhednofti, tak fe vaiji > moja Filoteja! pred vfako prepovedano fiati' noftjo, naj fi ho, ktira hozhe; prepovedana je pa vfa- ka sunaj salcona, ino zelo v’savesi sakonfki ako ju sapovedam sakonfkim nafproti. Kar sadene drugo ftopnjo, fi prepovej, koljkof je kolj mogozhe, vfako nepotrebno rasvefelenje, zhe je tudi perpufheno. 159 Kar sadene trčijo ftopnjo, tak li ne naveshi fvojih obzhutkov na fporozlieue ino vftvarjenc fladi v’ sak on u • sakaj , de ti ravno lov’ zlij in konez fve- tiga sakoma potrebne, tak fe vender ferze in mifel na nje nikdar navesati ne fine. Po tim pa tudi nikogarja ni, de bi inn ta zlied- noft lilnoslo potrebna ne bila; ki v’ vdovfkim ftanu shivijo, potrebujejo ni o zb n o ferzhne zhiftofti, ki ne fovraslii tar prizbejozliih ino prihodnih perlosbnoft, ampak ki fe tudi miftam vftavlja, ki fe luhko saroljo fpomina na perpufheno vefelje prelezheniga sakona v’ glavo vfadijo ; in torej fe takfhni sa nezbifie na¬ gibe bolj pripravni. Satu rej- obzhuduje fveti Augufli- tin zbiftoto fvojiga ljubleniga Alipa tako slo, ki je m e— fene fladi fovrasliii in li jih popohiama is mifli fpra- vil, de fi mu ravno v’njegovi mladofti nifo nesnane oflale. In ref,, kakor fe popolnoma sdravo ino sr el o fadje v’ flnmi, \ r pefku , tudi v’fvojirn laftnim Perji ohranili da , ofkrunjcno fadje fe pa fkoraj ni- kak ne obvarje, ako fe ne povreje v’ fladkorji ino medu, tako fe tudi zhifio nepokvarjena zliifioft da lehko ohraniti s’ enim ino drugim perpoinozhkani; nizhefarja ]ia ni, kar bi pokvarjeno ino ofkrunjcno zhiftoft obvarvati sarooglo, rasen brumiiofti, ki pa prav velika mora bili , in ki je, kakor tim sile vezhkrat rekel, fladkor ino med ferza. Mladini je priprofte ino prav nataiizhne zliifto- fti potreba, tako, de vfako radovedno mifel is fvoji¬ ga ferza odshcue ino s’ refnim fovrafhtvain vfako ne- *hifto vefelje saiiizhuje, ki v’refuizi vredno ni, de ga ljudje posheleli, ker fo ofli ino fyinje bolj pri¬ pravne sa-nj, kakor oni. Varvaii fe torej morajo te zhifte dufhe, de ne bodo nikdar dvojile, de je »liiftoft vfc in vfe boljfhi, kakor vfe, kar ji je na¬ sproti. ,,Sakaj fovrashnik,“ pravi veliki fveti Hiro- ) n >», ,,drashi divifhke ljudi slo slo k’ posbeleiiju, flad 'čutiti, ino jim jo vfe boljfhi ino vefelfbi naprej po- f lav| ja, kakor je, kar jim veliko nepokoja napravi, *° l ’ ti nesnauo rezil toljko prijetno miflijo.“ Kakor ICO pa vefha, plamen*sagledaje, radovedno okolj nja 3 le¬ ta, okuliti, ulije tudi fladek, ker je tak lep, ino od te mifli gnana, ne neha, dokler le v’ lija 1'pufti, in fe per perviiri naletu ofmodi: tak fe tudi vezh- krat pufti mladina od golufne ino hudobne shelje po plamenu mefene Hudi prijeti, de po mnogoterih radovednih miflih sadnizh fvojo pogubo v’ nji naj* de; v’ katerim pa bolj neumno ravna ko vefha, sa- kaj vcfhe ti lehko miflijo, deje ogenj fladek in pri¬ jeten, ker vidijo, de je lep in fvetel, mladina pa ve, deje to, kar jiflie , uefpodobno in nepofhteuo, in per vfnn tim vender ne neha vifoko vreDuolf na neumno ino shivinfko fladuoft polagati. Kur sakonfke pofebej sadene, tak jim je, (kar fe pa, de bi tak ne, vfe premalo prevdari) zhifloft slo slo potrebna; ker njihova zhiftofl, ne obftoji v’ popolnim sdershanji, ampak le v’pravizhni smerno- fti. Kakor je pa, po moji mifli, sapoved: .Tešite fe, pa nikar ne gr e fin'te, veliko teshji, kakor zelo nezh fe ne jesile; in je loshcj, fe jese sa vlim sdershati, kakor ji prave menike vftavijati, tak je tudi loshej, fe mefene fladi savfirn sdershati, ka¬ kor jo med meuiki smernofti ohraniti, llef ima po- fvezhena proftoft sakonfkiga jVunu fofcbno mozii, ogenj posheljenja pogafiti; pa flaboft tih, kterim je dana, lehko od perpufheuja v’ rasvusdafije, ino od praviz,e v’ krivizo sajde. Tu kakor fe bogatini najdejo , ki ne kradejo is potrebe, ampak is lakomuofti, tak tudi sakonfkih ni malo, ki fe s’farno nesmernofljo ino s’grefhuim po- slieljenjain pregrefhijo, de ii ravno po pravizhuim perpufhenji febi savesaniga imajo , s’ kterim bi sa- mogli ino morajo sadovoljui biti; ker je njih poshc- lenje hitrimu plamenu enako, ki femtertje divja, vfe poshgd , in nikjer ne obftoji. Sineraj nevarna rezh oftane, mozlnie sdravila piti, sakaj zhe fe vezh vsame, kakor je treba, in zhc nifo prav napravlene, tak ne bo nikolj bres ve¬ like fhkode, gavesa gakoufka je bila gapovedaua? 1G1 in nekaj tudi sa perpomozhck soper hotivnoft namen¬ jena, iu ref je prav dober perpomozhek soper njo, per vfi n tim pa vendar mozhuo sdravilo, ki torej teliko fhko ije, ako fe s’ njim prav pametno ne ravna. Raseu tiga fe dollikrat nakljuzhi, de savoljo marfkakiga opravka alj savoljo dolgih bolesni save- sani vfak febe biti morajo. Torej je savesanim dvoj¬ ne zhiftofti potreba, ene savoljo popolne sdershuofti, nko fo, kakor fun rekel, eden od drujiga; druge, sinernoft med febo imeti, ako fo po navadno fkupej, ,Sveta Katarina is Siene je med pogubleniini veliko dufli vidila, ki fo grosne muke (m ar tre) terpeie, ker fo fvetoft sakona ofkruuile , in iizer ne savoljo ve- likofti greha, pravi ta 1'vetnizi, ker fte vbijanje ino preklinjanje Boga fhe vfe huje pregrehe , ampak sa- volj tiga , ker tifti, ki take grehe delajo, fi obene v efti is tiga ne ftorijo, ino dolgo v’njih oftanejo. Vidifh tedej, de je zhiftoft vfun ftanovam potreb¬ na. ,,Imejte mir s’ vfak impravi apoftel, ,,iuo fve- t(, ft, bres ktire nihzher Boga gledal ne bo.“ Pod fvetoftjo fe pa po raslaganji fvetih zerkve- nili ozhetov Hironima ino Krisoftoma, zhiftoft saftopi. ^Ve, ne, moja Filoteja! bres zhiftofti nihzher ne bo Koga gledal, nihzher ne bo v’njegovih fvetih fhoto- lih prebival, kdor zhiftiga ferza nima, in kakor Is- v elizhar fam govori: „Pfi in nezhiftniki bodo is njega saperti.“ Blagor njim ki fo zhiftiga fer- sakaj oni bodo Boga gledali. 1,63 *. J II I 'N A J ,S T A P O ,S T A V A. Nauki; z h i ft o ft ohraniti. Bodi prav slo urna, fe vfake perloshnofti, ktira k 1 inefeni fladnofti vabi, isoguiti, sakaj la sleg fe poloti zhloveka, de ne mifli na-nj, in sazhetek, ki zelo malo] v’ febi ima, ima hude hude naflopke. Smeraj loshej fe mu je isogniti, kakor fe kdaj sa- vlim od lijema fssdravili. Zhlovefhke telefa fo pofodvam is flekla (glaska) narejenim sto enake, klerik ne morrao nofiti, de bi fe ena v’ drugo sadevale, zhe nozhemo, de bi fe nam ne pobile, enake tudi fadju, ki, zhe je ravno Ines vfe rane, kmalo madesh dobi, ako fe eno dru- jiga dotika. ,Saj fhe votla, naj bo zhifta kakor ho- zhe v’ kaki pifodvi, no ho vezli sa piti, kakor hi¬ tro kika shivad do nje pride. Ne perpufti 11’tkdir, moja Filoteja! de bi fe te kdo alj is neroduofti, alj kar is fhale (fhpafa) alj le is prijasuofti, dotaknil, sakaj ko bi ravno ref s’ takim pezhanjam, ki je bolj nefpumetno kakor hudobno., zhiftoft zelo nepokvarje¬ na oftala, tak je veuder le fhkodlivo, ino rosili zlu- iiofti njeno shivnoft ino prah zveta odvsame, nefpo- dobilo fe pa dotikati puftiti, fe pravi, zhiftoft do kra¬ ja pod kopati. Zhiftoft ftanuje v’ ferzi, ima pa telo sa fvojo vlaft. Sat o rej fe samore s "-ubiti fkos vfe sunajin® pozhutke telefa, kakor tudi fkos vfe mifli ino shelj® ferza. Nezhiftoft je , nezhifte rezhi gledati , poflu- fbati, govoriti, duhati ino tipati, ako fe ferze tig 3 vefeli. Apoftel to vuzhi s’ kratkimi befedi: ,,Nezhi- fiofi fe med vami fhe imenovati ne fme.“ Zliebel® 163 fe ne le merhe ne dotaknejo, ampak flie pred vfa- kim finradam beshijo, ki od ondod pride, in ga slo fo vrasli ij o. JVevefta v’vifoki pefmi ima roke, is Mirih mira kaple, ki strohnenja in o gnjilofti prevarje; nje ufini- fcc fo s’ sveskam fklenjene, lepoto ino framoshlivoft v’ nj e p ih befedih pomeni vfhi; njene ozlii fo golobizh- ne ozhi savoljo njihove fnashnofti, njene ufhefa s’ slatimi trakzi prepletene, v’ suamnje njene zhiftote , njenin nof je Libanoufkimu zedru podoben, kteriga lef nikdar ne ftrohui. Taka mora biti zhifta dufha, fnashna ino franioshliva v’ rokah, uftnizah, ufhefah, ozlieh ino na želim shivoti. ,Semkaj flifhi tudi befeda, od ktere ftari uzhe- nik Kafijan perpoveduje, ino ktero je is ufi fvetiga Basilija flifhal, ki je fam od febe perpovedaje en¬ krat tako le djul: ,,Nevem, kaj je shenfka, pa ven- der ilifim divilhki.“ Ref fe zhiftoft toljkoftno sna sgu- biti, koljkorfhna je nezhiftoft, ktira, po tim, ko je vezha alj manjfhi, zhifloft oflabf, orani alj vrnori. ,So nektrre nepreinifhlene, neumne ino inefene prijasnofti ino pcrpufhenja, ktire frzer prav sa prav zhiftofii ne rasranijo , ki jo pa vendcr oflabijo, omak- nejo ino njeni lepi beloti lifh odvsamejo. ,So fhe tudi druge prijasnofti ino pcrpufhenja, ki nifo le kar nepreinifhlene, ampak pregrefhne, ne le kar neum¬ ne, ampak nefpodobne, ne le telefne ampak-tudi me¬ cene; in s’ timi fe zhiftoft vfaj slo orani ino pokvari, Pravim vfaj, ker tudi vmerja in popolnama konez vsame, zhe te hudobne neumnofti sadno m o zli me¬ dile fludi v’ telefu obudijo; in zhiftoft fhe nevred- ®>fhi, gerfhi ino nefrezhnifhi s’tim konez vsame , kakor fkos kurbanje , prefheftvo ino kervone framnoft, ker fo te sdaj imenovane gnufobe le grehi, uue pa, kakor Tertuljan v’ bukvah od zhiftofii govori, poflia- kti, hudobije ino pregrehe. In take mifli je Kafijan davilo tako, kakor jes, de fveti Basili, od take po- 1 Rafti meni, ker sdihuje, de divifhki ni: sakaj jes hiiflim, de on g’tim befedi le hude ino flatine mifli ;K">4 meni, Merc, de fi mu ravno nifo telefa omadesho- vale, fo pa veudcr mu ferze ofkrunile, nad kteriga jzhiftoftjo lepe dufhe toljko fkerbno zhujejo. Ne prijasni fe nikdar s’ uezhiflimi ljudmi, fofeb- no zhe fo tudi neframni, kokor fo fkoraj vfelej, [aa- kaj, kakor kosti, ako fe fladkih jedrov s’ fvojim je- sikam dotaknejo, njih fladkoft v’ grenkobo fpremeni- jo , tako tudi tifti nezhifti ino fmradiivi ljudje fkoraj s’ obeuim zhlovekam ne govorijo, naj bo fvojga alj drugiga fpola, de bi njegovo zhiftoft kakor tiske bo¬ di, ne flabili; basilifkam enako imajo fcrup v’fvojik ozheh, fhe zelo, njih fapa je ltrupna. Nafproti fe pa rada dershi ljudi, ki zhiftoft in »hednoft ljubijo!, beri ino premifhluj velikokrat pobo- shne ino brumne rezin', eakaj befeda boshja je zbi- fia, in ftori zhifte tajifte, ki imajo dopadenje nad njo; satorej jo David pergliha to pasu, shlahtnirau kamenu, ki ima laftnoft,- plamen poshelenja satreti. ,Sklepaj fe vedno, po duhovno fkos premifh- lovanje , ino v’ refnizi fkos fveto obhajilo s’ kri- slianim Jesufani. Pravijo, de kdor na selifbu, ag- nus kaftus (zhifto jague) imenovanim, leski, zhift in framoshliv poftane, gotovflii bofh pa ti, ako tvo¬ je fcrze na nafhiui Svelizharji pozhivalo, ki je pra¬ vo ino neomadeshano jagne, isvedla , de fe bula tvoja dufha in tvoje ferze fkoraj od vfigu blata ne - fnasknofti ino nezhiftofti ozliedila. 165 ,SIITIRNAJ,STA po,stava. Kako fe vbofhtvo v 1 duhu v’ fre- di bogativa ohraniti da. ,,Blagor jim vbogim v’ duhu, sakaj njih je ne- Jjefhko kralj.ftv 6 .“ Gorje torej bogatim v’ duhu, sakaj njihov je pekel. Bogat v’ duhu je, kdor tvo¬ je bogaftvo v’ ferzi, alj tvoje ferze v’tvojim bogaft- vi ima; vbog v’ duhu je, kdor nobenga blaga v’ tvo¬ jim ferzi, in tudi fvojiga ferza v’ bogaftvu ni¬ ma. Tize, simorodzi imenovane, li delajo gnesde, de 10 jabolki podobne, ino puftijo na njih le eno farno niajzeno odpertino proti sgoraj, in potim jih fpravijo 11 a breg morja, in jih drugazhi tako mozhne in ne- premozhivne, napravijo, de zhe valovi perderejo , kaplizc vode v’ nje ne pride. Smeraj plavajo po¬ verit, ino ntarje gofpodarijo na morji ino v’morji. Tako, moja FilotejaI mora tvoje ferze smeraj nebc- larn odperto, bogaftvu ino minjozhim rezhetn pa sa- perto biti. ,Si bogata, tak obvari tvoje ferze fkerb- Uo pred vfo Ijnbesnjo do bogativa, smeraj ntora per- vo oblaft obdershati, in v’fredi bogativa bres bogaft- v a, in gofpod bogativa biti. O ne lili fvojiga duha, ki je is nebef, pod bogaftvo sernlje, smeraj mora 11 ad| njim, nikdar pa' v 5 njim biti. ,Strup imeti, ino e’ftrupam savdait biti to dve Štifto raslozhne rezhi. Mende kolj i vft sdravilzharji (/•Potokarji) imajo ftrupe, de jih v’eni alj drugi nak- •iuzhbi v’ prid oberniti samorejo; pa savoljo tiga ni- lo s' ftrupam savdaui, ker ftrupa nimajo v’teletu am- 166 p:ik y’ f-hrambi; tak samorcfh tudi ti bogaftvo imeti, bres, de bi bila od njega savdana, zhe ga uamrezh imafh v’fvoji hifhi, alj v’ tvoji mofhni, pa ne v’ferzi, V’ refnizi bogat, staven pa vbog v’duhu biti, je pra¬ va frczha sa krifijaua, sakaj tako ima frezho boga- ftva sa ta fvet, iu saflushenje vbofhtva sa uui fvet’ Moja Filoteja! nihzher nebo kdaj obftal, de je lakomen: vlak odliva to porednoft ino vmasito ferza od febe; eni fe isgovarjajo s’ potrebno fkerbjo sa mnogo otrok, s’modroftjo, ktera fvetuje, de naj ne¬ kaj premoshenja imamo, in de ga nikdar prevezh ni, ker sineraj kake polrebfhine naftopijo, ki potrebo fto- rijo, fhe vezh imeti: in zelo tajifti, ki fo zhes vfe fkopi, fhe ne verjamejo, de hi lakomni bili, in fhe v’ fvoji vefti ne m if Lij o , de fo; sakaj lakomnoft je mozhna, mozhua oguenza (leger) ki zhloveka zhe- daljc bolj ueobzhutuiga ftori , vezha in bolj vrozha ko je. Shelifh ftanoviino, gorezhe ino nepokojno blago, kteriga nimafh, tak pravifh saftooj, de ga ne shelifh krivizhno: sakaj savoljo tiga nifi nizhefar manj la¬ komna. Kdor ftanovituo, gorezhe ino s’ nepokojo piti shcli, zhe ravno drujiga ne, ko vodo, saftopno ka- she, de vrozhinfko bolesen ima. O moja Filoteja! v’ refnizi nevem; ali bi bila pravizhna slielj i, ako bi bogaftva po pravizi pofefli somogli, ktire fo pa pravizi koga drujiga; sakaj sdi fe, de bi mi fkos neprirozhnoft blishniga prirozhno radi imeli, Ali lifti, ki kaj po pravizi pofede, nima vezh pravize, to kar ima, po pravizi obdershati, ko mi, po pravizi skeleti? sakaj sdaljfhamo nafho shel- jo noter do njegove prirozhuofti, ob ktero bi ga radi fpravili? To poshelenje, ko bi fe she dalo rezhi, de je po pravizi, faj ni po ljubesni; sakaj mi farni bi nikak ne hotli, de bi kdo, zhe tudi po pravizi, bla¬ go shclel, ktero mi po pravizi obdershati hozhemo. To je bil greh Ahaba, ki je Nabotov vinograd po pravizi imeti shelel, ko ga je ta fhe po pravizi ob- 167 dersliati liotel; uni gaje slielel gorezhe, flanovitno iuo s' uepokojam, in s’ tim je Gofpoda rasshali/. Saleri, fvoje shelja po blagu blishuiga tako dolgo v’ tvojim lerzi, moja Fitoteja! de bo on fa m sazhel skeleti, fegasnebiti, sakaj tako njegova shci- ja ne bo le kar tvoje shelje opravizhila, ampak jo tudi v’ djanje kerfhanfke Ijubesni fpreinenila, Rad perpuftim, (le fvoje blago iuo prenioshenje pomnoshifl), z he ga le drugazlii ne le po pravizi, ampak tudi krot¬ ko in po Ijubesni pomnoshifh. Zhe na pofeflvi fvo- jiga blaga prevezh vififb, zhe fi slo 1'kerbua sa-nj; fvoje ferze in fvoje mifli na-nj obefifh, in le a’ tre¬ petanja« na to miflifh, de bi ga snala sgubiti, po tim mi pa gotovo verjami, de na vrozhnizi bolehafli; sa¬ kaj ki fo vrozhnizhni, pijejo vodo, ki fe jim poda, s’ nekoj goltnoftjo , urnoftjo ino sadovoljnoftjo, ki fe per sdravih ne najde sa kar bodi. Ni mogozhe, debi komu kova rezh dopadia, de bi Ijubesni do nje ne dobil. Ako ob fvoje blago pridefh, in tvoje ferze savolje tiga slo shaluje, in fe otolashiti ne da, po¬ tim,, verji mi, moja Filoteja! slo na njem vififb; sa¬ kaj uizbefar ne prizha toljko od nagnenja do sgub- lene rezili, kakor shaloft zlies njeno sgubo, Ne posheli torej uikdar s’ velikim poshelenjam blaga, kteriga nimafb, ne obefi tudi prevezh fvojiga ferza na tifto, ktero imafh; ne bodi nevtolashliva nad fhkodoj ino sguboj, in po tim snafli vupati, de f' per refuizlmim bogaftvi vboga v’ duhu, in torej frezhua, ker je nebefhko kraljeftve tvoje. 1GS P E T NAJ ? STA PO >S T A V A. Kako fe v’ pravim bogaftvi ref- niz h no vboskno shivi. Obrasnik (malar) Parasi je popifal Atenfko ljudftvo prav v’shivo, kakor ljudi ne enake in nc ftanovitue nature: jesne, krivizhue, fjiremenlive perljudne , dobrotljive, vfmilene, prevselue ino po- nishne , ferzhne ino bojezhe flcupej. Jes , moja Fi- loteja! bi ti ravno tako r21d bogaftvo in vbnfhtvo, ve¬ liko fkerbnoft sa zliafno blago ino ravno tako veliko sauizhovauje tajiftiga na ferzc poloshil. Podi bolj fkerbna, ko pofvetni ljudje, s’ fvojim blagam dobro ino pridno obrazhati; sakaj, povej mi, ali nifo vertnarji kraljov ino velikih gofpodov veliko bolj fkerbni ino pridni v’ ofkerblenji ino lepfhanji njim isrozlienih vertov, kakor, de bi njim v’laft l'li- Ihali? Sakaj to? Uef sato, ker fi te verte kakor ver- te fvojili kraljov ino gofpodov miflijo , per kterih fe 1'kos te flushbe vftrezhi shelijo. Moja Filoteja! bla¬ go , kteriga mi pofedetno , ni nafhe; Bog nam gaje isrozhil, de ga ofkerbiino, in hozhe, de fad in prid ia njega dobimo; torej mu s’ to fkerbnofljo dopad- livo fluslibo ftorimo. Bolj velika in bolj resna mora torej nafha fkerb¬ noft biti, kakor je fkerbnoft pofvetuih ljudi sa njih pofeftva, sakaj oni li persadevajo le is ijubesni do farnih febe, mi pa moramo is lubesni do Boga delati. Kakor je pa ljubesen do famiga febe Ijubesen polna nepokoja ino tile, tak je tudi fkerb, ki is te Ijubes¬ ni is vira, nepokojna ino prefilena) in kakor je na- 16 !) prod ljubesen bosbja krotka, mirna ino pokojna, tak je tudi ljubesen, ki is nje is-haja, krotka, mirna ino prijasna. Imejmo torej to ljubesni polno fkerb- noft sa ohranenje , jn Belo tudi sa pomnoshenje fvo- jiga zhafniga blaga, ako fe k’timu pevloshnofi na- kljuzhi, in ako nafli ftau to dopufti, sakaj Bog hozhe, ( le is ljubesni do njega tako ravnamo. Giej pa tudi, dete laftoa ljubesen ne ogoljufa; sakaj velikokrat fe v’ podobo boshje ljubesni tako slo enako prevershe, de jo je teshko od nje raslo- zhiti. De te tedej ta smota ne vname, in fe fkerb sa zhafno v’ lakomnoft ne prevershe, morafh rasen tiga, zhefar fini te v’pofledni poftavi opomnil, vezh- krat v’ fredi rcfnizhniga premoslienja ino bogafivn shivlenje refnizhniga vbofhtva peljati. Odložili tedaj smeraj en del fvojiga premoslien¬ ja, ino ga daj s’ ferzhno Ijubesnjo vbogim, sakaj od Pofeftva tigaprozh dati, kar je liafhe, fe pravi, sa davilo toljko vboshnifhi poflati , in vezli ko dafh, vboshnifhi bofh. ,Sizer ti Bog ne bo le nauuim, am¬ pak' sh e na tim fvetu povernil, sakaj ni zhefar ne per- Hefe zhafnimu blagu toljko blagoflova (sliegna}, ko Bogi v’ ime dajati; pa do zbala, de ti Bog poverile, poltauefh toljko vboshnifhi. Oj ga, fveto ino bogato vboshauje, ktero miloflina pripeljal Ljubi vboge ino vbofhtvo, sakaj s’ to Ijubesnjo bofh v’ refnizi vboga podala, ,,ker fino <£ kakor fve- lo pifmo pravi, ,,enaki rezkem, ktire ljubimo.“ Lju- be.sen fi ftri ljubezlic enake . 1 ,,Kdo je bolen de bi l^di jes s’njim ne sbolel?“ Klizhe narodov apodel. Hezhi je pa tudi samogel: Kdo je vbog, de bi tudi Jes s’ njim vboshen ne bil? sakaj enakiga ga je dori- a ljubesen tidiin, ktire je ljubil. Ljubifh torej vboge, tak bofh njihoviga vbofht- v a deleshna, in vboshna, kakor oni. Ljubifh pa vboge, tak fe vezhkrat fpravi med n j e ., fprejmi jih rada, iuo obifhi jih rada! govori rada B ’njimi, in bodi vefola, ako fe ti v’zcrkvi, na poti, a, j drugdc kje pcrblishajo. Bodi vboshna s’ jcsikam 170 proti njim, to je: govori s’ njimi, kakor ki med nje flifhala; bodi pa bogata s’ rokami, in podeli jim, ka¬ kor bogatejfba, fvojiga premoshenja. Hozhefh.fhe vezli ftoriti, moja Filoteja! tak ti ne bodi dofti, de fi vboshna, ko vbdshni, bodi vbosh- nifhi, ko vboshni. Kako to? ,Slushabnik je manj ko gofpod; bodi tedej dekla vbogih, p o tir e s bi njim v’ njihovih poftelah, ako fo bolni, in fizer, s’laftnimi rokami, bodi jim kuhariza, in lizer s’ laftnimi istrofh- ki; bodi njihova fhiviia (mafhkra) in o periza. O mo¬ ja Filoteja! flavnifhi je takfhna flushba, ko oblaft zhes zelo kraljeftvo. Nikdar fe ne morem nazhnditi zhes gorezhnoft, s’ ktero je Cveti Ludovik, eden nar- vezhih kraljov pod fouzain, in fizer v’ vfih imenitnih rezheh , ta Cvet dopolnil. Velikokrat je ftregel per miši vbogiin, ktire je preredjl, in fkoraj vfaki dan jih je nekaj k’ fvoji laftni miši vsel; vezhkrat je fho s’ljubesnjo, de je tesblco verjeti, jedel, kar je njim oftalo. Ako je bolnlfhnize (Thpitale) objifkal (kar fe je velikrat sgodilo), tok je navadno tiftim bolnikam ftregel, ki fo bili s’ nargrosovituifhimi bolesni, sko¬ bami, ranami in o enakimi slegi navdani, ino Sveli- zharja fvela v’njih fpoflitovaje, jim je ftregel kle- zli e, odkrit, in je ravnal s’njimi s’ toljko fladko lju- besujo, ko komaj narboljfha mati s’fvoji m perferzh- 110 ljublenim otrokarli- ravna. ,Sveta Elisabct, hzher vog'erfkiga kralja An¬ dreja, fe je velikokrat Vbogiin perdrusbila, fe je vezhkrat v’ freili med fovjimi gofpodizhnami kakor kakfhna vboga shena oblekla, ino jim je rekla: ,.ko bi jes bila vboshna, bi fe tak le nolila.“ O moja Filoteja! kako vboga fta bila ta kralj in ta vnjvodnja v’fvojim bogaftvi, in kako bogata v’ fvojim vbofhtvu I Blagor tiftim, ki fo tako vboshni; sakaj njihovo je nebefhko kraljeftvo. „Jes fim bil lazhen , in nali- tili fte me, fim bil nag, in vi fte me oblekli; pofedite kraljeftvo, ki vam je bilo pripravleno od sazhetka fvetd.“ Tak bo veliki dan fodbe kralj vbogih io° kraljov rekel. m Nikogar ni, de bi ga per marfkaki prilo dinofti, kakfhno pomanjkanje alj litnoba ne sadela. Vzhafi pride kak goft, kterinm bi radi lepo poftregli; in kar bi (udi dolshnofl bila, pa ravno tedaj nimamo s’ zhem. Snamo imeti kje prašimo oblazhilo; ji a bi ga kje drosi morali imeli, kjer fe fpodobno oblezlieni perkasati moramo. ,Sc pergodi, de vfe dobro vino v’kleti fl,ij fprerneni in lahne, in le to flabo ino ki- ielo fhe oftane. Lcliko fino v’kakim ptujim kraji, alj na kaki priftovi, kjer vfiga pomanjka, in kjer ne naj¬ demo, ne poftele, ne prebivalnize, ne mise, ne po- ftreshbe. ,Sploh , vezhkrat pride , de nam je zhelar treba, ko bi drugazhi fhe tak premosbni biti. Tedaj ftio v’ refnizi vboshni v’ tim , kar nam je potreba. Vefeli fe takfhnili nakljazhib, moja Filoteja! fprejmi jih s’ pripravnofijo, in prenefi jih s’ vefelim ferzani. Te sadenejo ncfrezhe, fkos ktire vezli alj manj oboshafh, poftavim, hudo yreme, ogenj, povodnje , fufha, tatvine alj kriviza, tedaj je pravi shetuvni zhaf vbofhtva, zha tako manjfhanje fvojiga premosHenje pohlevno preuefefh, in fe poterpeshljivo ino ferzlmu v’ to vboshanje vdafii. Esuv jo ftopil pred fvojiga ozheta s’ kofinatimi ino dlakaftimi rokami, tak, je flori! tudi Jakob, ker pa dlako na Jakobovih rokah nifo v’koshi, ampak kar v’rokavizah tizhale, fo fe mu lehko dlake ispulile, bres de bi ga bilo kaj sabelelo alj vrasilo; Esavove dlake fo nafproti bile njegovi koshi prirafhene, kte- ra mu je debela in kofmata she prirojena bila, in kdor bi'mu jih bil puliti hotel, bi ga bil gotovo slo vrasil, in sio bi bil on vpil fe, j :sil ino branil. Zhe '>am je nafhe blago kakor na ferze perrafkeno, in 1J uru hudo vreme, tolovaj ali kak goljuf kaj od nje- &a odterga , tak toshovanja ino nevolje ne bo no¬ ben konez. Zhe pa blago, kar na fkerbi leski, kle- f o nam j; Bog naloshil, ne pa na nafhim ferzi, po¬ tim s’ njim ne sgubimo, zhe nam je vseto , ne fer- ne rasuma. To je, kar ohiazhilo sadene, ra- »lozhek med ljudmi ino shivino , de je shivini obla- 172 zbilo perrafheno , zhloveku pa kar od sunaj na le¬ bdi Ieslii, de ga po fvoji volji oblezhi alj iflezhi samorejo. ,S IIE ,S T N A J ,S T A PO,STAVA. O d duha b o g a ft v a v’refnizhnim vbofhtvi. ,Si pa v’ refnizi Vboshna, oj potim tudi vbosh- na bodi po duhu. Naredi is file zhednoft, ino obor¬ ili fi ta sblahten bifar vbofhtva po njegovi zeli vred- nofti. Njegova fvctloba fe ne fveti bres sagrinala na tim fvetu, pa sato ni nizh manj neisrezheno lep in sblahten. Poterpi, sakaj v’dobri drufhini shivifh; nafh Isvclizhar, preblaslicna Diviza, apoftelni in premno¬ gi fvetniki obojiga fpola fo bili vboshni, in fo blago ganizhovali, de bi ti ravno lahko bogati bili. Koljko imenitnih tiga fveta je bilo , ki fo v’ narvezhim bo- gaftvi rojeni, vender s’ narvezho fkerbjo fveto vbofht- ro jifkali po klofhtrih ino boinifhnizah, de li fc njim je ravno vfe vftavljalo! Veliko fo li persadeli, de bi ga najdli; prizhe te refnize fo: fveti Alekfh, fveta Pavla, fveti Pavlin, fveta Angela, ino toljko drugih. In glej, moja Filoteja! vboshlvo tebe bolj ljubi , ko une, ker je farno k’ tebi perfhlo, de ga ni bilo tre¬ ba jifkati, in bres vfiga persadevanja fi ga najfhla; o tak objami ga kakor dragigaprijatela Kriftufa, ki je v’ bofhlvi rojen bil, v’ bofhtvi shivel ino vmerl, in ga je zelo shivlenje sa tovarfha ino rednika imel. Dvoje pa jo, moja Filoteja! kar tvojo obofhtvo pofebno d o briga v’febi ima, in kar te lehko k’ veli- kimu saflushenju perpelja. Pervo, de te ni is fvojiga laftniga isvoljenja, ampak po farnim perpufhenju boshjim sadelo, de te je tedaj Bog, bres, de bi bila li s’fvojo voljo le kolzhkanj perdjala, v’boshivo po- ftavi!. Kar pa mi po farni volji boshji prejmemo, mu je vfelej slo slo dopadljivo , de le tajifto s’ volj¬ nim ferzani ino is ljubesni do njegove fvete volje fprejmemo. Kjer je manj nafliiga, tam je vezli bosh- jiga; in priprofto ino voljno fprijetje kakiga terplen- ja, ker nam ga bosbja volja pofhle, tajifto nesre- zheno dobro flori. Drugo pofebno dobro tvojiga vboflitva je pa to, de je v’ refnizi vbogo vboshtvo. Vboshtvo, kteriga hvalijo, povsdigujejo, fpofhtujejo, podpirajo, in fkos perpotnozli manjfiiajo, ima marfkaj nad febo, kar po bogaftvi dahne, faj ni zelo vbogo; alj vboshtvo, ki je sauizhovauo, sametovano , ozbitano ino sapufheno jo pazil v’ refnizi vbogo vboshtvo imenovati. In tak¬ tilno jo vboshtvo tiftih, ki sunaj klofhtrov sliivijo; sa- kaj ker ti ga uifo farni isvoljili , jim ga tudi nihzher sa kaj ne sarajta, In ravno safo, ker jim ga nihzher sa kaj ne sarajta, je oboshuifhi, ko vboftltvo Klofhtarfkih, de fi ravno klofhtarflco vifoko vrednoft ima; in savoljo ohlube ino namena, is kteriga ja is- voljeno, vfe hvale vredno je. Ne fosili toraj zhes fvojo vboshtvo, ljublena Fi- loteja! sakaj mile tosliimo zhes kaj takiga, kar nam jo sopemo, in žlic ti je vboshtvo sopemo, potim •lili vezli vboga ampak bogata v’duhu. Ne (oslii, de "imafh potrebne pemozlu, sakaj, ravno v’tim obftoji ‘menitnoft vboshtva. Kdor bi vboslien fizer rad bil, bi le nobene fitnobe v’ tim ne obzhutil, bi bil slo •'apuhnjen, sakaj, kaj drujiga hozlie, ko zliaft vbosh- tv a iu dobroto bogaftva. 174 N c framuj fe , vbosbna biti, tudi ne Bogi v’ ime profiti. Sprejmi, kar l'e ti da, s’ poni.shnoftjo, in prenefi s’krotkofijo, zhe te prašno odpravijo. ,Spom¬ ni fe gofiokrat pota , kleriga je nafiia ljuba Mati', prefvetaDiviza s’ fvojim ljubim Det.tam v’ Egipt flo- rila: in koljko sanrizhovanja, vbosbtva in tcshav ti je tamkaj vsilila! Zhe tako shivifh, bofh v’ fvojim vboshtvi neisrezheno bogata. .S EDE M N A J ,S T A P 0 ,S T A V A. Od prijatelflvov, in p c r v i z, h od h u d o b ni h. * - - —tgfca - — Med nagibi dufho ftiji Ij□ besen na pervim in dti; ona je kraljiza vtih gibljejov ferza, vfe jih preftvari po fvoji laftni podobi, in nat' flori enake tifti rezhi, ktero ljubimo. Glej torej dobro, moja Filoteja! de tvoja ljubesen ne bo bula, sakaj, kmalo bi ti farna bila vfa huda. Ni jo p a ljubesni, ki bi toljko ne¬ varna bila, kakor je perjatoiftvo , sakaj vfaka druga ljubesen sainore bres nafprotniga podeienja obftali, perjatelftvo je pa na farno nafprolno pod.'lunje sasi- dano, in torej fe fkoraj nikdar perjatelflvo s’ kom imeti ne da, de bi fe nagnjenja ne (prijele (sodinilc.) 1) Vfaka ljubesen ni perjatelflvo, sakaj lellho koga ljubimo; ki naf nafprot ne ljubi, ino tukaj fe na- fhimu obzbutku pravi ljubesen , in ne perjatelflvo, ker perjatelflvo v’nafprotni Ijubcsai obftoji, in perjatelflvo ni perjatelflvo zhc ni ljubesen nafprolna. 2 .) Tudi J lic ni sadofti, de je ljubesen ualprotna; perjatcli, ki 175 0!1 '' nl j'p a ljubijo, fi mor ijo (udi liafprotuiga nagnjenja fvofti Liti, iu Kii e p, ga nifo, tak je le ljubesen, pa n.; pci jatelflvo. In zhcs vfe to mora 3 ) kakfhua drushba med njimi Liti, na ktcri dno njihoviga perjatelftva pozitiva. Po titnpa, kakorfo drushbc mnogitere, fotudi pcr- jatelftva farne muogitere, te drushbe fe pa raslozhijo po mttagiterih rezheh alj Iaftitoftih, ktire fe nafprotf podelijo jSo lete krive ino nezhimerne, potim je perjatelftvo la¬ mo krivo ino nezhimerno, fo pa prave ino refnizbue, (ak ja tudi perjatelftvo pravo ino reftiizhno, in bolj¬ šo ko fo te rezhi, Loljflte je tudi lamo perjatelftvo. Sakaj kakor je med , is zvelja narboljfhih rosil na¬ bran, boljflii ko vfak drugi, tak je tudi ljubesen, ki is dobre drushbe ishaja, filno dobra. In kakor je (v’Heraklii na’ Ponti) nek med, ki je Hrupen, de tifti, ki ga vahijejo obdivj ijo, ker fo is ftrupniga se- lifha, volzhji koren alj liljak imenovatiiga nabira, ki v’ tiftim kraji slo rafte, tak je tudi perjatelftvo, ki je na nafprolno podelenje krivih ino hudobnih rezhi sa- fajetto , fkos in fkos krivo ino hudobno. Sdrushenje mefenih flad je nafprotni nagib in sbivinfki fpodbadik, ki ime perjatelftva ravno toljko saflushi, kakor obzidna konjov ino oflov v’ enakih okoljfhinah, in ko bi v’ sakonfKi savesi ne bilo dru¬ ge drushbe, ko taka, tak bi v' nji tudi obeniga per¬ jatelftva no bilo, ker je pa v’ nji tudi sdrusheno shiv- lenje, sdrushena pridnoft, sdrusheno blago ino nag¬ njenje in pa neraslomeljiva sveftoba, tak je sakon Pravo ino fveto perjatelftvo. Perjatelftvo, ki je na podelenje pofvctniga ve- fclja sasidano, je vfelej neobtefano, ino ne saflushi “Ueiia perjatelftvo, ravno tak perjatelftvo, kije sasi- 'lano na popoluofti, ki fo nezhimerne, ino v’ refnizi Pepolnofti nifo ; ker le od sunajnih pozhutkov fvojo v, 'ednoft dobivajo. Pofvetno vefelje imenujem jes taji— ki na ravnoft iu fofebno sunajue pozhutke sade- Va i kakor vefelje, lepoto gledati, prijetno zhlovefh- 176 -ko gerlo flifhati, potipanje i. t. d, Nezhimerne po¬ polnofti, in take, ki v’ refnizi popolnofti nifo, ime¬ nujem neke uninfli ino nezhimerne laftnofli, ktire fia¬ ta pamet popolnofti imenuje. Le poflufhajino vezho fhtevilo dekliz , slieu ino mladih ljudi, ne sakrivajo in ozhitno rez hej o: ta mlad zhlovek je lilno popoluama, dobro plefhe, igra vfa- ko igro prav prebrifano , hodi verlo oblezheii, poje, deje kaj; je poln fhalj (norzov) in fe salo vode. In vrefhaki dershijo narvezhe perfmode sa narpo- polnifhi ljudi. Ker vfe te laftnofli le pozhutke sa- devajo , tak perjatelfiva, ki is njih is-hajajo, po- fvetne, nezhinierne, minljive imenujemo, in bolj prav bi fe jim reklo, de fo ncumnofti, ko perjatelllva. Takfhne fo vezhi del perjatelllva mladih ljudi, ki imajo fvoje vefelje nad refafto , neobrito (mufta- zhafto) brado, nad konjmi, nad saljubljenimi pogle¬ di, nad oblazhili, nad šalim ve d e oj aro , ino nad be- daftim zhenzhanjani; pazh nikomur ne f lil’hi takfhno perjatelftvo kakor med mladoft, ktire zhcdnoft fe fhe ozimila ni, in kterih rasum fhe v’zimi leshi; tudi fo take perjatelfiva minljive ko flana ki fe rahzedi, ko le fonze perlije. 177 0 ; SEM N A J ,S T A P O ,S T A V A. O d n e z h i m e r n i g a ljubo vanja- Ako fe (ake neumne perjatelftva med perfhona mi nafprotniga fpola sazhnejo, ki fe ne miflijo vseti, tak fe imenuje nezhimerno Ijubovanje (ueframna Iju- beseu), sakaj ker fo le nesrel fad, alj fhe bolj prav fenza perjatelftva, tak jih savoljo njihove prevelike nezhimernofti iuo nepopolnofti liemoremo ne perja- telfivo ne ljubesen imenovati. ,Serza moshkili ino sheiifkih fo fkos nje vnete, premreshene in med fe- bo sapletene v’ nezhimernih ino neumnih nagnjenjah, ki fo vfc na tifle neumne drushbe ino miulive pri- jctnofii sasidane, od klerik je bilo poprej govorjeno. In de ti ravno vfc to neumno Ijubovanje s’ nefrain- Jioltjo ino gordo loternijo neha, tak vender v' sazhet- ki to ni bila mifel tiftih, ki fo fe v’ eiiako perjatel- livo podali; drugazhi bi fe nikdar ne bilo Ijubovanje Cvefovanje), ampak gola nezhiftoft ino gnufoba ime¬ novalo. In vzhafi žele leta pretezhejo, prej de taki, ki fo fkos to neumnoft oflepleni, kaj sazhnejo, kar bi zhiftoft trupla savtim ofkrunilo; ker jim je dofti, de ti ferza le s’ sheljami, sdihovanjam, ljubovanjam in drugim takimi neumnoftiui, in lizer is mnogiterih na¬ menov nalitijo. Eni nainrezh nimajo obeniga drujiga namena, kakor de li •volzhjo lakoto fvojih ferz s’ Ijubesnjo ino nafprotno Ijubesnjo potolashijo, in laki per isvo- Ijenji fvoji Ijobesni ne gledajo na drujiga, kakor na fvoje pozhutke, in fe fpuftijo , kakor hitro s’kako prijetno vfeho Cperfiioiio) vkup pridejo, s’tajifto v’ 178 tako ljubovanje, bres, de bi njeno ferze alj sadcr- shanje prejifkovaii , in fe potim v’ tc nefrezhne sanjke tako hudo sainotajo, ile fe posnej le s’ tcsha- vo isvosljati samorejo.* Dragi fe dajo is farne pre- vsetnofti v’ take rezhi sapeljati, in menijo; de je ve¬ lika zhaft sa nje, ako ferza s’ljubesnjo vjamejo ino sakujejo. Ker takfhni per fvojim isvolenji le zhaft sa 1'voj namen imajo, tak naftavijo fv'oje inreshe ino s a lij k e na imenitne, vifoke ino. flovezhj kraje. ,She druge goni saljubljeno nagnjenje iuo prevsetnoft fku- pej: in, de fi je ravno tudi njihovo ferze k’ Ijubesni nagnjeno, tak fo vender ne dajo v’ljubeseu sapeija- ti, zhe fe tudi kaka zhaft sraven ne perdobi. V T fe take perjatelflva fo savfim hudobne, neum¬ ne ino nezhimerne: ker fe s’ greham soper zhiftoft konzhajo, in po tim takim fvoje ferze Bogu, sheni alj moshu vkradujo, kterim po pruvizi flifhi; neum¬ ne: ker fo bres pametniga sazhetka ino vsroka; nezhimerne: ker ni Sraven ne dobizhka , ne zha- fti ino vtolashenja. Nafprot pokvarijo zhaf, podkop- lej) dobro ime, in ne pernefa drujiga vefelja, ka¬ kor neko tifhanje, nekaj hoteti ino vupati, bres, de bi fe prav vedilo , kaj fe hozhe, in kaj fc sheli. Vedno fe dosdeva tim smotenim lirotam, kakor de bi v’rasodevanji nafprotue Ijubesni; ktira fe jim is- kasuje, kaj fkrivuiga, vliga posheljenja vredniga fkrito leshalo; in vender prav sa prav nikdar pove¬ dati ne mogo, kaj njihove shelja bres kouza shive obdershi, in njihovo ferze vedno s’ nesavuplivoftjo , ltraham pred sgubo nafprotue Ijubesni in uepoko- jam greni. ,Sveti Gregor pifhe v’ enim fpifu soper prevset- ne shene zhuduo lepo od te rezhi. Tukaj ene be- fede, ki zhe fo ravno na shene pifane, vender tudi inoshem v’prid biti samorejo. „Lepota, kakor ti jo je I5og dal, je sadofti sa tvojiga inosha, ako fhe pa shelifh, de bi tudi drugim dopadla, iu jo hozhefh, kakor rasproftrcuo mresho sa vlovlenje ptizhov na¬ baviti, kaj bo pa perfhlo is tiga? Dopadel bo tebi 179 (iijifti, kterim bo tvoja lepota dopadla, saljublene poglede bofh s’ saljublcnimi pogledi p o vraž ho val a; potim fe perdrushi od kraja neko perjasno nafmejan- j, potim na fkrivnim befede Ijubcsni; pa fkorej bo uafprotna ljubescn sanefdvfhi, in fe prevershe v’bolj Raftopno ljubovanje. Vari fe, moj befedliv jesik per- Povedovati, kaj potim pride; vend.er fhc pa moram !e befede pervrezhi: jSiezli kar mladi ljudje ino slične v’takim neumnim ljubovanji pozhno, ni bres ^elikiga napeljovanja v’ greh. Vfe to hudobno |]j ti¬ ho vanje fe derslu lkuppj , alj eno drugo na fe vle¬ čke, kakor sheleso, ki je bilo od magneta na fe po¬ tegnjeno , fhe vezh drujiga shelesa na fe vlezhe.“ O kako prav govori ta veliki fhkof! Kaj mi- flifh sftzheti ? K’ljubesni vneti? — Poflufhaj me: Nilizhe ne vname koga h’ ljubesnjo, ki hi po- flednizh lam od ljubesni vnet ne bil. Kdor v’ tej igri lovi, fe vlovi. Selifhe Aprokfis prime ogenj, kakor ga bliso febe oh/.huti, in je v’tim prava po¬ doba nafhihferz, ki fo tu li kakor hitro obzhutijo, de kdo od ljubesni do njih gori, kiuaio od enakiga pla¬ mena k’ nafprotni ljubesni peljete. Kaj pa je sbe , sna kdo rezili , zb« (udi ta plamen en trenljej ob- zhutim , de fe le od njega prijeli ne dam? O kako slo fe motifb! ta ogenj ljubesni je mozhncji ino vfe globokeje fesbe, ko ti mifliti samorefh: le eno ifkro uiifiifh ti v'ferze (prejeti, pa fe zhudivfha bofh sa- gledala, kako fena enkrat z liga tvajiga ferza p t> I o - ti, vfe tvoje fklepc v’ pepel (premeni , in tvoje do¬ bro ime savtim v’ dim rassheno (raskadi). ,,Kdo bo pomiloval fleparja,“ pravi modri, „kteriga. je kazha piknila ? 44 In sa njim vpijem jes: O neumni tepzi! a U kje miflite , de ljubesen tako sarotiti samo- r ete, de bi s’ njo ftsrili samogli, kar fe vam ljubi? igrati li hozhete s' njo , pa nevarno vaf bo piknila ino v grisnila. lil vefte, kaj bodo ljudje k’ timu rekli? ^fak vaf bo saframoval ino safmihoval, de fte lju— hesen sarotiti hodi, in de fte is bedaftiga savupanja 180 v’nederje nevarno kazho vseli, ki vaf je ranila, ler ob duflio ino zhaft fpravila. O Bog! koljka flcpota je v e n il e r, narshlahtnifhi blago nafhe dufhe tako bres fkerbi v’ igro poftaviti, in sa toljko minljive saftave ga v’ nevaruoft sgube d j ali ? Pazil v’ refnizi, moja Filoteja ! sakaj Bog ho- zhe zliloveka le savoljo dullie, d ul ho pa savoljo |vo- 1 Ije , in voljo le famuzli savoljo ljubesni Joj! koljko manj imamo ljubesni, kakor nam jo je treba, nefkouzhno vezli bi je fhe imeti morli, de bi samogli Bogo tako ljubiti, kakor ga je ljubiti dolshuoft, in, kakor bi je imeli preobilno, sapravi- 1 mo ino sametujemo mi neumni ljudje fvojo ljubesen sa minljive ino nevredne rezili! Pazh bo ta veliki Bog, ki lija edino ljubesen naduh dudi, v’hvalo in sahvalo sa njeno Hvaljenje, ohranjenje ino odrefhenje perdershal, enkrat ojftro rajtengo od tiga neuinuiga pcrterganja ljubesni od naf tirjal, kteriga lino na tolj- ko nezhimerne rezili sapravili: in zlie bo she vfako nepotrebno befedo v’ojftro rajtengo vscl, kak bo fhe le tifte nefpametnc, nefpodobue, neumne in fbkod- j Ijive perjatelftva fodil ? Oreh vinogradom ino poljani filno slo fhkodu- je; sakaj, ker fe delezh ras-fhiri, ino veliko pro- ftora vsame, semlji vel' fok odvsame, in ona potim ne more vezli drugiga selifba dofti prcshiveti. t Verh tiga je tudi njegovo lilije tako gofto, de fhi- roko ino tnozhuo fenzo napravi, sadnizh tudi vrnem gredozhe vabi, ki, njegovo ladje dobiti ino isklatiti, vfe okolj njega pokvarijo ino pornandrajo. llavno tak fhkodljivo je tifto ljubovanje dufhi, sakaj tako mozhno fe je poloti, ino vfe njene fvete pozhutleje tako do zhiftiga ispije, de je njena mozh po tim k’ vfakimu dobrima delu predaha; liftja pa, to je t zhcuzhauja, drushovauja, iuo saljubleniga f halo bar¬ je n j a je tako fhtevilo, de ji vef dragi zhaf poshre> potim je toljko fknfhnjav, rastrefeuja, neumnih mi- ili ino drugih fhkodljivih naftqpkov, ktire vedno k 181 Jobi klizhe ino vabi, de fe od njih zelo ferze ftrali ino pomandra. ,Skratkoma , to ljubovanje prepodi Jie le kar nebefhko Jjabeseu, ampak tudi lirah bosli- Ji > oflabi ferze, in po ter e dobro ime, je igrazha po- hopazha, pa kuga ferza. DEVETNAJSTA P O ,S T A V A. Od p r a v i g a perjatelftva. O moja Filoteja! ljubi vfokiga zhloveka s’ ve¬ liko, s’ferzhnoljubesnjo; pa le s’ tifiimi perjatelfko drufhino fkleni, s’ kterim fe pofvetovati samorefh od liga, kar k’zhednofti pomaga; invezhe, ko fo zhed¬ nofti j kt fe v’ ti drufhiui opravljati samogo , bolj po¬ polno bo tudi perjatelftvo. . Ako fe uzhene enauofti nafprot delijo, tak je Perjatelftvo ref hvale vredno; pa fhe vezho hvalo s aflushi, ako eden drugiga k’zheduoftam’, k’ mod- ^ofti, ponishnofti, ferzhnofti ino pravizhuofti ferzhite. Ako fe v’ ti tovarfhiji od fvete Ijubesui , od Poboshnofti , od kerfhanfke popolnofli pogovar¬ jate , o kak shlahtno je potim vafiie perjatelft- vo ! Vifoko je, ker od Boga pride; vifoko, ker je njegova fklenitva v’Bogu f klunjena; vifoko, ker ho vekomaj v’ Bogu obftalo. O kak dobro je, sbe *ukaj ljubili, kakor fe v’ nebefah ljubi; slie tukaj na lini fveti eden drujiga sa ljubo imeli, kakor fe bo- »lo g-ori na drugim fvelu vekomaj sa ljubo imeli! 'les no govorim tukaj od kerfhanfke Ijubesni fploh , htero fmo de vfakiga zhloveka imeti dolshui, le du- 182 hovno pcrjatelflvo sadene, kteriga tukaj menim, po Jvtcrirn ii dve alj tri, alj vezli dufh fvojo poboshnoft, tvoje brumne. obzhutleje nafprot delijo, in kakor eno ferze, kakor ena dufha med feboj poftancjo. Kak jio pravizi samorejo takfhne dufhe s’pfalmiftam peli: „Glej, kak dobro, kak prijetno je, kjer brati vkup prebivajo.“ 5’azh ref, sakaj sblahten palsam pokosil- nofti tezlie po vodnim liafprotnini podelenji is eniga 1'erza v’ drugo, in v’ refnizi fe da rezili, de je Bog fvoj blagoflov ino fvoje shivlelije sa, veztine zhafe zhes to perjatelftvo rasli!. Vfe druge perjatelfiva fo, po moji rnifli, le fen- ze proti letim, ino njihove vosi proti veliki vfe sl at i vesi fvete bruto nofti le fleklafle (glashovne) alj gip- 1'afte verige (jketne). Ne fklepaj nikdar drugazhniga perjatelfiva, ako ga fklepati niifiifh ; sakaj perjatelfiva, v’ klire te natura ino poprejfluny dolslmoft veshete, poftavim; periatelfke savese s’sblahto, forejenzi, dobrotniki, ibfedl ino drugimi fe nimajo savoijo liga nikdar ne savrezlii ne povegrati. Tukaj fe govori le od per- jatelftvov, kterc ti farna fidepafh. Snai bi ti kdo rezhi, de nimamo zelo nobeniga pofebniga nagnjenji alj perjatelfiva do koga pofebcj imeti, ker to prevez h ferze nadlegje, duha rastre- fe, in vezhkrat tudi vmef fhe nevofhlivoft obudi. Aij tiga fveta fe ni prijeti; sakaj, ker fo lakfhni v’ pif- mih liekterih fvetih ino brutnnih moshov brali, dejo pofebno perjatelflvo ino nenavadno nagnjenje klofk- lerfkim slo fhkodljivo, tak fklenejo, de je ravno ta¬ ka tudi sa druge ljudi. l’a velik raslozbek je tukaj' Sakaj v’dobro vredenim klofbtri, kjer je vfih eden in tajifti zilj ino konez le brumnoft, ni obenih pofebiiib drushb potreba: drugazhi bi fe lehko, ker bi fe to, kar vfe sadene, pofebej ifkalo, od odlezhenja v’ras- dertje sajfhlo. Tim dufhom pa, ki med fvetam shivljo, in P 1 ’ pravi zhednofli hrepenijo, je bres raslozhka potreb¬ no, de fe v’ brumnim ino fvetim perjatelftvi med fc- 183 'bo fklenejo, in tako ferzhijo, podpirajo ino nafprot k’ v timu dobrimu fpodbadajo. In kakor popofnikain, ki po ravnini fkupej gredo, ni ravno potrebno eden drujiga sa roke dcrsjiati, de bi manj nevarno naprej Udi; potrebno pa tifiim, ki po Čerinih ino polfkih Polah potujejo; tak tudi tiftim, ki fo po klolhlrih, obeniga perjatelftva pofebej ni potreba; alj potreba ga je tifiim brumnim, ki v’kredi fveta ghiveti mora¬ jo, de po mnogih flermih ino polfkih petah, po ktc- tih hoditi morajo, eden drujiga kovarijo , ino eden drujirau naprej pomagajo. Na fveti ne hrepenijo vti po enim in tajifiim žili; tudi nimajo vfi enakiga nag¬ njenja; torej fe je treba odlozhili, in li pofebne per- jatelflva po fvojini nameni delati; in to jc v’refuizi odlozhenje, pa fveto odiozhenje, ki obeniga ras- dertja ne napravi rasen tiga, 'dobriga od hudobili- ga, ovz od koslov, zhebelj od of, kar je gotovo slo potrebno. Ne da fe nikak tajiti de je nafh Isvelizhar fvetiga Janesa, Lazarja, Marto ino Magdaleno s’bolj ferzhno ino pofebno ljubesnjo ljubil; sakaj farno fveto pifmo naf tiga preprizha. Tudi vemo , de je fveti Teter fvetiga Marka ino fveto Petronilo perfcrzhno ljubil, in ravno tak fveti Pavel fvojiga Timoteja ino fveto Teklo. Vezli ko flokrat fe hvali fveti Gregor Nazijanzhan fvojiga perferzhniga per¬ jatelftva s’ velikim fvetim Basilijam, ino tajifto s’tim le beledami popifuje: ,,Je bilo, kakor de bi bila v’nama obeh le ena dufha, ki bi dvoje truplo shi- vila. In, de fi ravno tiftim nimamo verjeti, ki pra¬ vijo, de je vfe v’vfim, tak fe ima vender nama Verjeli, de fva bila oba v’ enim, ino vfak v’ dru¬ gim; obedva fva imela ediD namen, po zhednofii fchiveti, hrepenjenje najniga shivlenja v’ savupanji prihodniga bogaflva ravnati, in fe tako fho pred bajno fmerfjo od liga vmirjozbiga shivlenja lozhiti.“ siveti Avgufhtin fprizhuje, de je fveti Ambrosh fve¬ to Moniko savoljo pofebno imenitnih zhednofii, ktire 134 je na nji vidil, zelo fofebno ljubil, in de je tudi ona njega kakor angelja bosltjiga ljubila. l’a bres potrebe fe sadershujem tak dolgo jper ti rezili, ktira je farna na febi tak suftopliva. ,Sveti lliroiiiin, fveti Avgufhtin, fveti Gregor, fveti Ber¬ nard in nar vezhi flusliabniki bosbji fo imeli bres vfiga perterganja fvoje popolnofti, zelo pofebne per- jatelftva. ,Sveti Pavel, ki ajdam njihovo raslozhcu- je ozbfta, jih dolsht, de fo ljudje bres vfe perferzh- nofii, to je, bres vfe pripravuoiii sa perjatelftvo; in fveti Tomash derslii, kakor vfak dober modrijan, perjatelftvo sa zhednoft. On govori pa od pofebni- ga perjatelftva , ker, kakor on foni pravi, popolno perjatelftvo le majhino fhtevilo ljudi obfezhi samore. Popolnoft po tim takim, ne obftoji v’ tim, de obeni- ga perjatelftva nimamo, ampak, % de obeniga druji- ga, ko dobro, brumno ino fveto perjatelftvo imamo. D V A J ,S T A PO ? S T A V A. O d r a s 1 oz h k a med pravimi mo krivimi p e r j a t e 1 ft v i. Poflufhaj sdaj, moja Filoteja! prav potrebno opombo. Med is Heraklee, ki je toljko ftrupen , je na vides sdravimu medu enak; prešlo nevarno je pa, eniga namefto drujiga alj obojiga vkup vsoti, sakoj dobrota eniga ne odvsame drugimu ftrupa. Vrano fe moramo v’ takfhnih perjatelftvah vefti, fo- 185 febno, ako fo bile is kukcrfhniga fi bodi namena med ofebami (perfhonami) nafprotniga fpola vpeljane; sa- kaj marfkrat ogolufa ozhe lashl ferza Ijubezhih. Sazhne fe s’ ljubesnjo zhednofti, ako pa ni varnoft velika, fe bo kinalo neumna ljubesen sraven permet- la, ki potim v’ pofvetno in poflednizh v’mefeno lju¬ besen isdivjii; faj fhe zelo duhovna ljubesen ni bres vfe nevaruofli; ako fe dofti neokovari; deli fe rav¬ no smola tukej ne mora tako lehko vdrushiti, ker zhiftota in belota te ljubesni vfako marogo in vfak madesh raslozhnifhi pokashete, ktere fatanova svi- jazhnoft permetiti hozhe. Ako mifli kaj takiga sa- zheti, fe zlies zltuda svito vede, in fkufha ftrup nefuage prav fkrivaj; de fkoraj ni posnati, vmef fpraviti. Pofvetno pcrjatelftvo samorefh od fvetiga perja- rclftva, in ki je po zhednofti, s’tim raslozhiti, s’ zb im fe me’d is Heraklee od sdraviga medu raslozhi. Heraklejfki med je flajfhi na jesiki kakor navadni med, ker ga volzhji koren preflaji, in pofvetuo per- jatelftvo je s’ premnogimi medenimi befedami, s’ sre- ki saljubljeuih obzhutlejov ino s’ p r e h val e nj a m lepote, prijetnofti in drugih laftnoft, ki v’ozhi padejo, pre¬ finjeno; fveto pcrjatelftvo je nafprot v’befedi pripro- fto ino refnizlmo, in ne more drujiga hvaliti, ko zheduoft ino guado boshjo, edino podpero, na kteri pozhiva. Heraklejfki mad naredi, ako fe vshije, omotizo v’ glavi: krivo pcrjatelftvo naredi omotizo duha, po kteri jfe omoten v’ zhiftofti ino brumnoftl omahovati sazhne, li nezhifte, saljubljcue ino rasvujsdaue po¬ glede perpufti , fe od Ijubovanja vname, fe tihim sdi- hovanju po nafprotni ljubesni prepadi, fvoje truplo nekak pofebno napravlja, s’ kteriin v’ ljubesen vabi, fe v’saljublene pogovore, kufhovanje in druge gre- fhne perjasnofti potegniti da, ki fo gotove snamnja ino refnizhni nepovedovavzi blishue fmerti predrage zhiftofti. ,Sveto parjatelftvo ima le priprofte ino fra- moshlive ozhl, le zhifto ino refuizhno rasodevanje 16 130 dopadenja, le sdihleje sa nebula, le fkrivnofli sa le¬ poto v’duhu, le sdihovanje savoljo premajhine lju— besni do Boga; farne gotove suamnja zhiftofli. Huraklejfki med temni oko tclefa, pofvetno per- jatelftvo pa oko duha, in fizer tako slo, de ti, ki le v’lija podajo, dobro delati menijo, med tim de hudo delajo, ino fvoje isgovore, sagovore ino nezhiinernc befede sa refnizhue vsroku imajo. ,Se sogibajo Iju— zhi, in ljubijo temo: fveto perjatelfivo je pa nafprot biftriga ozhefa, in le nefkriva, ampak le rado pred brumnirniljudmi pokash::. Pofleduizh heraklejfki med veliko grenkobo v’ uftah pufti, ravno tako le fkon- zhajo krive perjatelftva s’nezhifti:ni befcdami ino sho- Jjami, alj per odreki, s’rasshalenjam, opravljanjam, golufijo , shaloftjo, oframotenjam ino ftraliain savoljo nesveftobe; ktero fe vfe v.zbkrat s’shivinfko divjoft- jo ino raskazhenjarn dodeluje; zhiflo perjatelftvo je pa vedno enako fpodobno , enako perljudno ino perjasuo , in fe nikdar v’ kaj drujiga ne fpremeui, kakor v’ zhedaije popolnifhi ino zhiftifhi fkienitvo ferz; lepa shiva podoba prefrezhniga per¬ jatelftva med nebefhkimi prebivavzi. ,Sveti Gregor is Nazijanza pravi, dc pav, ke- dar fvoje perute prevsetno rafproflri ino vrefhi, pa- vize, ki ga poflufhajo, slo k'posheljnofti alj hotiv- uofti nagiba. Ravno tak zblovck, ki fe kakor pav fhopiri ino lepotizhi, in bres framoshlivolli s’kako shenfko Iju- buje in fhepta bres namena, v’ fpodoben sakon s’ njo Utopiti, gotovo druge mifli nima, kakor jo v’kako nezhiftoft sapeljati. Shenfka, klcri ni zhaft prašno ime, ii bo ufhefa samafhila, de ne bo vrefh tiga pava poflufhala , ne glafu zopernjaka saftopila, ki jo svito omotiti ifbe; ga pa poflufha, potim gorje! sa- kaj , v’ relnizi je to hudo predsnamnje blishne po¬ trate njeuiga ferza. Mladi ljudje, ki fe tako vedejo, napravljajo, ljuhujejo ino pogovarjajo, de bi fi ne upaii, v’tim od fvojih ftarifhov, mosliov, sheu alj fvojih fpovednikov 187 sapaseni biti, dofti ua suanje dajo, de nobene rezhl tako malo med febo imajo, kakor fpodobnofti ino po- boshnofti. PrefvetaDiviza je oftcrmela, ko je angc- Ija v’zhlovefhki podobi sagledala, ker je bila farna, in jo je angelj s’preveliko, de li ravno nebefhko hvalo povsdignil. O Svelizhar fveta! zhiftota oftermi pred angeljam v’zhlovefhki podobi, in nezhiftota bi fe zhloveka ne bala , ki jo , naj bi fe tudi v’ podobi angelja perkasal, s’ pofvetno Ino zblovefhko hvalo povsdiguje ? ENINDVAJ,STA P O,S TAVA. 5 S vari' la in v r a z h i I » soper hudo p e r j a t e 1 ft v o. Ktire vrazhila fo pa soper mergolivo ljuljko tiga nefpametniga vefovanja iuo nezhiftiga neumo- vanja? Hitro ko fe te lotiti hozhe, oberni fvoje lerze na drugo ftrau, in besiii, to nezhimernoft ref- nizhno sauizhovaje , h’ krishu , Odrefhenika, vsemi njegovo ternjovo krono in li fpleti is nje, po befedali Ivetiga p i fin a, ograjo okolj fvojiga fcrza, de tifte male iefize ne bodo do-nj mogle. Bodi varna, in fo ja nikak ne pufti v’ kako barautijo s’tim fov- lashnikam. Ne rezi: poflufhala ga bom fizer, pa nezh vfi- ga tiga ne bom Borila, kar mi porezhe ; uho mu s he odprem , ferze mu bom pa terdno saklenila, O moja Filotejal okovari fe sa boshjo voljo, s’ ojBroft- jo v’ takih nakljuzlibah; ferze in uho fta prevezh med leba garesana; iu kakor je vfe saflonj, reko vftaiio- 1SS viti, ki je zhes odvifle (tia vdolj kake gore 1’voj tek vsela, tak je tudi zhes vfe tesliko vbraniti, de iti ljubesen, ki je fkos ufhefa perderla, v’ferze-ne vtek- la. Kose fopijo, kakor vuzhea Alemeon terdi, fkos ufhefa in ne fkos nofnize; ker pa Ariftoteles to ne poterdi, tak ne vem, kter ima prav. To pazh dobro vem, de nafhe ferze fapo fkos ufhefa dobiva, in ka¬ kor fvoje mifli s’jesikam ven veja, tak fapo fkos ufhefa dobiva, fkos ktire fe mu inifii drugih ljudi dopeljavajo. Varvajmo torej fvoje ufhefa pred fapo nefpodobuih befed/i, sakaj kmalo bi bilo nafhe ferze od njih oftrupnjeno. Nikdar in nikak ne vsemi kake nefpodobne ponudve (vabej , le v’ ti edini farni okolj- fhini ti je perpufheno, de fmefh neljudna, zbudita in groba biti. Spomni fe, de fi fvoje ferze Bogu darovala, in fvoje ferze njemu v’ dar pernefla. '*) Boshji rop bi bil, mu ga nar inanjfhi del sadershati. Daruj inu ga raji s’jesero fklepami ino naprevsetjami v’ novizh, in fe dershi v’ njih, kaker jelen v’ gofhavi; klizhi Boga v’pomozh, in pomagal ti bo, in bo tvojo ljubesen varval, de bo le v’njem in sa njega gorela. ,Si pa she v’ mresho te nefpametne ljubesni sa- motana; o Bog! kak teshko fe bofh premagala ino is- fnula! ,Stopi kje pred fvetloft boshjo; fposnaj pred Jijoj velikoft fvoje revfhine, fvoje flabofti ino nezhi- mernofti, in s’narvezhiin persadetjam, kteriga tvoje ferze samore, sanizhuj sazhetek tiga ljubovanja; od¬ reti fe jim, odpovej fe vfaki obljubi, ktera ti je v’ta namen dana bila, in flori terdni fklep, fe nikdar vezli v’ tako tovarfhijo fpuftiti. *) Ali s’ obljubo, vedno nesavesana (diviza) oftati , ali s’ miflijo , pofbteno ino kcrfbanflio v’ salion (topiti, ali z h e (i v’sakoni, tajitliga v’edini sa- vesi s’ fvojim' fosakonfkim, pofbteno peljati. Prcltavlavez, 18 !) Ivar ti narbolj fvetujem , ju to, de kraj sapu- ftifli, ako jele kolj kanjmogozhe, sakaj kakor pravijo, de fe tifii , ktire je gad pizhil, tesliko dajo v’ pri/, h o tiftili osdraviti, ki fo zhe tudi kdaj od njega pik- »jeni bili, tak bo tudi, kdor je od ljubesni ranjen, tesliko od te bolesni osdravil, dokler dolgo je bliso tiftiga, ki je s’enakim piknenjam ranjen bil. ,Spre- m e n e nj a kraja slo perpomore, ogenj in fkerb alj bolezhine alj ljubesni pregnati. Miadenzh, od kte- liga fveti Ambrosh v’ drugih bukvah od pokore go¬ vori, je perfhel po dolgim popotvanji, ki gaje ftoril, od neumne ljubesni, v’kteri je poprej samotan bil, Vef osdravljeti ino proft in tako fpremenjen nasaj , de, koga je njegovanefpainetna ljubka frezhala, ino vprafhala: Alj me ne posnafh ? glej, siniraj !im fhe ta perva; ji odgovoril je: ,,Ref, de bi tak ne! jes pa vezli nitim ta pervi.“ Oddalfjianje od fvojiga kraja je takfbno frezhno fpremenjenje v’njem naredilo. Tudi 1V e l i Avguflitin fprizhuje, de, fi shaloft zhes frnert fvojiga ljubiga perjatela vkrotiti, je Tegafte sapuliil, kjer je p e rja tel vmerl, in fe v’ Kartago podal. Kaj ima tifti ftoriti, kter prozh ne more? So- gibati fe mora zelo vfakiga pofebniga pogovarjenja, vfakiga fkrivniga zhenzhanja, vfakiga saljubljeniga pogleda, vfakiga nafmejanja, in fploh vfake drushbe in vfakiga nipeljvanja, ki bi ta fmradliv in fopazhen ngenj ohraniti alj podpihati samoglo; alj zho je per- tdjen, s’nekdajnim tovarfham pregrehe govoriti, tak ! »u naj k’ vezhim s’ kratkimi , ferzhnimi ino fefnimi befedi na vekomaj fklenjeno flovo napove, tflafno klizhem vfun, kj fo v’ tih nefrezhnih sadergah sanrotani: 'rasreshite, ras-fekajte, rasdrobite jih ! Ne pozhati narasen parati fe morajo take neumne fkle- nitve; raftergatife m,orajo; ne pozhafi odpenjati te sa- v ese, ampak raszefniti alj rasresati fe morajo, kur fe traki in vesi sa uizh, Ne fine fe rahlo ravnati s’ teko ljubesnjo, ki je bos lij L ljubesni tako slo »afproti. „ne li pa ravno po takim vervi to framotne fttshuofti raslo mi m, tak mi fhe vender nek pozhufck 190 saofiane, in fledi in maroge bodo fbc smeraj mi na nogah, to jo v’ fpomiun vtifnjene oftale!“ Ne, ne, moja Filotcja! tiga ne bo, ako toljkfhino grivengo zhes fvoj dolg obudifh, koljkorfhne saflushi; sakaj potim te ne bo obedeu obzhutek fpodbadal rasen vc- likiga gnufenja nad to gerdo ljubesnjo, in na vfim, kar k’ nji flifhi, in profta bofh oftala od vfakiga nagnjenja do sapufheniga tovarfha rasen de ga is goli zhifte kerfhanfke ljubesui savoljo Boga ljubifh. Zhe pa savoljo nepopolnofti tvoje grivenge fhe kaki hudi nagibi v’tebi savftanejo, tak peli fvojo du- fho v’ duhovno famoto, tak kakor fini te fpredi uzhil, in dershi fe v’ nji, kakor dolgo le samorefh, in fe odpovej s’fld-iuo ftokratnirai povsdigovanji fvojiga duha vlimu fvojimu nagnjenju, sataji jih is vfe mo¬ ji bi! beri vezhkrat, ko po navadi, duhovne bukve, idi pogofto k’ fveti fpovedi ino obhajilu, fe pogovar¬ jaj ponishno ino odkrito s’ fvojiin duhovnim voditc- la:n, alj zhe to ni mogozhe, faj s’kako drugo svefto in modro dufho zhes fvoje snotranje ganjenja ino 1'kufhnjave. Ne boj fe; Bog te bo gotovo od vfake flrafii refhil, ako le drugazhi svefta in ftauovitna v’ vadbi tih zhcduofti oftanefh, Alj pa ni nehvaleshnoft, mi morde nafproti re- zbefh, tak naglo in tako nevfmileno snanje rasdreti? O jo blago nehvaleshnoft, ki perdobi boshjo dopad- jcnje! Ne, ne, moia Filotcja! ni ne nehvaleshnoft, (Uog je moja prizlia, de refuizo govorim) ampak le dobrota je, ktiro fvojimu tovarfhu podelifh; sakaj fvoje vesi raslomivfhi, raslomifh njegove, ker fo bilo obeli, in zbe tudi fvoje 1’rezhe na enkrat ne fposna, ja bo pa krnalo po tim fposual , ino s’ tebo, s’liva- leslinim ferzam pel: „0 Gofpod! rasdjal fi moje vesi, daritve hvale ti bom daroval, in v’ tvoje fveto ime klizal.“ 19 It D V E I N D V A J ,S T A POSTAVA. sShe u ek tiri nauki od perjatclftva. ,She ti moram od perjatclftva eno potrebno fva- lilo podeliti. Perjatelftvo polrebuje uied Ijubezhiin terdno sdruslibo, drugazhi f.: ne more, ne sazheti, ne obdershati. Torej fe velikokrat pergodi, de e’na- fprotnim perjal elft vam, po nafprotnim odpiranji fer¬ ska, ino samenjanji obzhutlejoV, nagnjenj ino vtifkov tudi The kaj d ruji ga is ferza v’ ferze preftopi. ,Sofebno leto tedaj rado permeri: zlie tiftigatudi vifoke obrajta- mo , katerima ljubimo ; sakaj odpremo njegovimu perja- telftvu ferze tako slo, de s’ perjatclftvam tudi njegove mifli ino nagnjenja, ravno take kakorfhne fo, jeli dobre ali hudobne v’ ferze pertifnejo. Zhcbele, ki heraklejfki med berejo, ifhejo ref le med, pa, de »e fprevidiji, fesajo ob enim tugi Hrupne laftnofti volziijiga korena v’ febe, ker na njem medeno rofo berejo. Tukaj, moja Filoteja! moramo fofebuo befe- do pred ozhmi obdershati , ktiro je Svelizhar liafliib dufh toljkokrat v’ uftali imel: Bodite modri menjavzi >n barantavzi; to je: ne vsemite s’dobrim dnarjam tudi takiga, ki nezh ne velja, tudi ne s’shialitnim zlatarn poredno slato isberite vfclaj le dobro ismed 'bibiga; sakaj, kolj redek je, ki bi kakfhne nepo- Polnofti na febi ne imel. In sakaj bi morli pogrefh- ke in flabofti fvojiga perjatda s’ perjatelftvam vred hranjevati? Ljubiti ga saivf moramo pcr vfth njegovih ilaboftah, flabofti pa ne frnemo ne ljubiti, ne prer¬ iti; sakaj perjatellivo ref hozbe podelenje dobriga, Ii)2 ne pa hudiga; Kakor tifti, ki is reke, Tajo imeno¬ vane, pefek lovijo, slato is pefka odberejo iuo s’ febd vsamejo, pefek pa na brodi puftijo, tak tudi ti- fti, ki druslibo dobriga perjatelftva vshivajo, naj pe¬ tek nepopolnofti odberejo, in nikdar de perpuftijo , (le bi fe jim v 1 ferze vtifnil. ,Sveti Gregor Nazijan- fki pcrpoveduje med drugim, de fo nekteri, ki fo fve- tiga Basilija ljubili ino obzliudovuli, v’ pofnemanji ta¬ ko delezh fhli, de fo ga zelo tudi v’njegovih sunanjih nepopolnoftah, v’pozliafniin govorjenji, per kteriin je globoko miflil, v’podobi njegove brade, ino v’njego¬ vi hoji pofnemali. Tako vidimo tudi sakonfke otro¬ ke, ino perjatele, ki veliko fpofhtovanje do fvojih perjatelov, ftarifhov, ino fosakonfkih imevfhi, jeli is perjasnofti ali is pofnemvavnofli bres-fhtevilne maj- hine nepopolnofti v’ nafprotuim perjatelftvi eden od drujiga na fe vsamejo. To fe uikak ne fme sgoditi. Sak a j, vfak sbe ima dofti fvoje laftne nepopolnofti nohti, pokaj fi bo fhe ptuje flabofti nalagal? in perjatelftvo ne le kar tiga ne tirja, ampak naf fhe savesujc, eden drugimu pomagati, de bi eden drujiga od vfakofhne nepopol- noftui refhili. Moramo ref s’nepopolnoftmi perjatela poterpleuje imeti, pa ne jih zhifluti alj zelo pofue- movati. Jef govorim tukaj le od ncpopolnoft, sakaj grehov ne fmemo na perjatelu ne zhiflati ne terpeti. ,Slabo in hudobno je perjatelftvo , ki vidi perjatela konez jemati, in mu ne pomaga; ga na rani vmirati vidi, in fc britve fvarjenja boji, ga refhili. Bravo ino shivo perjatelftvo ne more s’ greham obftati. Pra¬ vijo, de mazharad ogenj vgafne, ako fe v’ njavleshc; gotovo pa greh perjatelftvo rasdere, med ktero prebi- valjfhe poftuvi. Zlie greh hitro prejde, tak ga per¬ jatelftvo s’ fvarjenjam fplafhi, de fe ne uverne nasaj; ako fe pa sazhne sadershavati, in h hozhe prebivalj- fbe poftaviti, tak ho perjatelftvo gotovo nehalo, sakaj nikdar ne more bres prave zhednofti obftati, Koljko manj je fhe le pcrpufheno, is ljubcsui do perjatelflva 193 grefhiti? Ni vezli perjatel , ampak fovrashnik, »ko naf hozhe v’ greh napeljati , ako perjatela fpazhiti in v’ pogubljenje fpraviti ifhe ; ino n argo- to vf hi snamnje hudiga perjatelftva je, ako vidimo, de fe s’ kakim zhlovckam dershi, kije kaki prepre¬ ki vdan, naj bo kakorfbua li hozhe. Ako je tifii, kteriga ljubimo, pregrehi vdan, je gotovo tudi liafho Perjatelftvo pregrefhno; sakaj ker perjatelftvo le na pravi zheduofti pozhivati samore, mora tukaj gotovo kako neumno le dosdevavno zhednoft alj pa kako po¬ svetno lailnoft v’ozhefi imeti. Perjatelftvo, v’kteriga barantavzi med febo fto- jiijo , je le kar po sunanjim pravima perjatelftvu po¬ dobno , ker ni Sklenjeno is ljubesni do pofeb (perfhonj, ampak is ljubesni do dobizhka. Poflednizh fte tifte dve boshje isreke dva terd- na ftebra, ki kerfhaiifko shivlenje podpirata: ena je i srek a modriga, ki pravi: v Kdor fe lloga boji, bo dobro perjatelftvo iniel.“ Druga pa je befeda fve- tiga Jakoba: ,,Perjatelftvo tiga fveta je fovrafhtvo koslije.“ T III N O I) V A J ,S T A P O ,S T A V A. OJ del s u n a n j i g a p o k o r j e n j a. Nektcri, ki fo naturne mozhi prejifkovali ino od kmetijftva pifali, terdijo, de, ako fe na zelo in file mlado mandelnovo jederze kaka befeda sapifhe, in potim fpet v’ kofhizo polosbi ino dobro saperto v’ 0 »einljo vfadi, vfi niandelui tiftiga drevefa, ki is nja 17 194 israfie, tiflo befedo vpifano ino vtifnjeno imajo. Kar pa jes terdim , je to, moj i Filoteja! de nifim nikdar sa tiftiini potegnil, ki, zhloveka fpreoberniti, s’su- nanjiin. s’ vedenjam trupla, oblazbilant ino lafmi aazhnejc. Veliko vezli, fe mora, po moji mifli, od sno- traj sazheti. „ 4 Spreobornite fe k’ineni,“ pravi Bog, ,,is vfiga fvojiga 1'erza; moje dele, daj mi fvoje fer- ze!“ Sakaj ker je ferze ftudenz v la ki g a djanja, tak bo vfako djanje takflmo, kakorfhuo je ferze. Boshji shenin v’ vifoki pefmi govori, ker dufho k’ Tvoji lju- besni vabi, tako le: ,,Poloshi me, kakor pezhad, na fvoje ferze, kakor pezhad v’fvoje narozhje.* 4 Po pravim govori; sakaj, kdor kolj Jesnfa Kriftufa v’ lerzi ima, ga bo fkoraj tudi v’vfih sunajnih djanjih imel. Torej funti hotel, moja Ijubleua Filoteja! pred vfimi rezhmi to fveto ino prezhaflito befedo: Jesuf naj shivi!“ v’ferze sapifati ino vtifniti, ker fim zelo preprizhan , de bo potim t Voj e shivlenje , ki is tvo- jiga ferza, kakor mandelnova drevo is jedeza is- haja, v’vfih fvojih djanjih, njegovim fadu, te befede svelizlianja vpifano ino vtifnjene perneflo; in, de kakor fladki Jesuf v’ tvojim ferzi shivi, tudi v’ vfih tvojih djanjih ino v’ vfim tvojim sunajnisn vedenji shivel, in fe v’ tvojih ozheh, V tvojih uftah, v’tvojih rokah, ino zelo na tvojili lafih rasodeva! bode , de bofh sarnogla s’ fvetim Pavlam rozhi : ,,Shivim, pa ne vezh jes, ampak Kriftuf shivi V’ meni.“ ,Skratkoma kdor fi je ferze zhloveka per- dobil, fi je zeliga zhloveka perdobil. Vcnder pa tudi potrebuje farno to ferze, s’ kterim sazheti ho- zhemo, de ga poduzhimo, kako fvoje sunanje sa- dershauje vravnati ino sverftiti mora, de fe ne bo lo farna brumnoft v’ njem perkasala, ampak tudi veli¬ ka modroft in premifhlenoft. Torej ti liozhem tukej nektere kratke nauke popifati. Ako samorefh poft prenefti , tak bofh prav fto- rila, ako fe bofh, ne le sopovedane poftnedui, ain- 195 pak (udi fhc ob drugih dneh poftila; sakaj rasen na- vadniga fada, ki duha povsdigne , iuo mcfo vkroti, zhednoft pomnoshi, in veliko plazhilo sa nebefa per- dobi, je (udi lep dobizhek, ako posli ref hn o ft prema¬ gamo, ino telo pod pofiavo duha fpravimo, in zhe fe tudi zhes slo ne pofiimo, fe naf vender fovrashnik vfe vezli boji, ako ve, de fe poftiti samoremo. ,Sre¬ de, petki iuo fabote fo dnevi, ob kterili lo ti pervi krifijani v 1 jedi pertergovali. Isberi fi torej is tih dnevov nektire sa poft, potim, ko te tvoja pobosh- nofi nagiba, in ti moder prefodik tvojiga duhovniga vodnika fvetuje. Rad tukaj rezkem , kar je fveti Hironim brurn- ni gofpej Leti rekel: ,,Dolgi in zbesnierni pofii mi zhiflo nizh ne dopadejo , fofebno per tiftili, ki fo fhe mladi.“ Js Lftne fkufhnje fim fe isvuzhil, de, zhe fe mlad ofel na poti ispdha, is ftese ftopiti ifhe; in mladi ljudje, ki li savoljo pr e oj Arih poflov bolehnofti nakoplejo; fe radi od oj ft r o A i na mehkushnoft ober- nejo. V’dveh okoljfhinah fe jeleni k’teku nepriprav- ne ftorijo : oko fo namrezh savoljo predobre pafhe predebeli, ali kedar fo savoljo preflabe paflie prefu- bi. IVarboIj fmo od fkufjinjav nadlegvani, ako telo prevezh redimo, in zhe ga prevezh oflabimo, pervo ga flori prevsetniga , drugo pa savoljo flabiga pozliu- tenja otoshniga; in kakor gami nofiti ne moremo, ako je predebelo, (ako telo ne more naf nofiti, ako je pre¬ til li o. Ta nesmernoft v’poflih, v'bizlianji, v’ nofhi (pokornih oblazhil is shime in v’ drugih fpokornih de¬ lili flori, de narboljfhe leta marfkteriga brumniga v’ flushbo ino Ijubesen boshjo nepripravne poflanejo, kakor fe je fvelimu Bernardu s go (lilo, ki je shaloval, de je s’ fvojim truplam tako ojftro ravnal; in ojfireji ko fo taki od sazhetka proti fvojimu shivotu , bolj fo tla konzi perfileni, mu fpregledovati. Ali bi ne bili bolj prav flori 1 i, ko bi bili smeraj enako, kakor fe njihovimu poklizu ino njihovi fluslibi perlcshe, s'njim ravnali. 196 Foftin delo flabita in krotita mefo. Ti je tvoj;; delo potrebno, alj povikfhuje bosbjo zbali, tak mi jo ljub- i'bi, de tesliavo dela voljno prenafafh, kakor de fe a’ poftarn vbijafh. To je tudi mifel fvete zerkve, ki savoljo opravil ki fo Bogu dopadlive, in blishnirnu koriftne, takfhne delovze fhe od sapovedauih poftov profte isgovori. Teshko enima pride, fe potliti, drugima, bolni- kam ti rezki, jetnike objifkati, fpovedovati, pridgova- ti, shaloftue tolashiti, moliti , in druge takfhne dela opravljati; bolj koriftuo je pa to persadevanje, ko uno; mikaj rasen tiga, de oboje enako vpeha, pernefe to bolji fad, kot uno. Torej je, vfploh govoriti, bolj- ihc, truplo bolj, kakor je ravno potrebno, per mozhi obdershati, kakor ga zhes pravizo flabiti; sakaj, m o zli um fhe smeraj lehlco odvsamemo, kedar hozlietno, dodjati mu je pa ne moremo, kedar in kakor bi liotli. I’o moji mifli bi morali befede, ktcre je nafh bosbji Odrefheilik Jesuf jvriftuf k’ fvojim vuzhenzam govoril: ,,Jejte, kar te pred vaf poftaviv’ veliki zliafti dershati. Miflim, de je veziva zhednoft, jefti bres vfiga isbirka, kar fe pred te poftavi, in p o ver- 1'li, po kteri fe poftavi, najti difhi, alj ne, kakor pa, de bi ti vfelcj le narporeduifhi jed isbrala. Sakaj, de li te ravno to pofleduje vidi, kakor de bi ojftreje bilo, tak je vender per pervim vezli satajenja, ker fe no odpove kar fvojimu flaju ampak tudi fvojimu is- voljenju; to pa ni majhiuo pokorjenje, fvoj flaj po volji vfakiga o beril i ti, in ga per vlaki perloshnofti premagati. Rasen-tiga je to tudi takfhuo pokorjenje, de ga liihzhcr ne sapasi; ni nikomuri soperno ; in fe v’ sbivlenje zhlovefhke drufhne pofebno lepo per- teshe. Eno jed odriniti, po drugi fezhi, vfe okufiti ino nazheti, in nikjer kaj najti, de bi dobro napravleno alj dofli fuashno bilo, od vfakiga grishleja kaj povedati, je snamnje mehkushuofii, ki je le v’ okroshuike (talerje), ino fklcde samifhljena. Vezli obrajtarn fvetiga Bernarda, de je namefla vode alj vina olje pil, kakor de bi bil isnaprcjv.sctjo p ritno vez pil; sakaj s’ (im je na $ vanjc dal, de ni na lo miflil, kar je pil. Ino v’ ti nefkerbnofti na to, kaj bi jedli alj pili, pbftojf popolnoft ispolnenja tiftih (vetih befedi: ,,Jejte , kar (e pred vaf poftavi .' 4 Med to pa ref jedi ne fhtejmi, ktere (o sdravju fbkodli- ve, aij bi zelo »afhiga duha flabo navdale, kakor fe to nekterim pergodf, ako tople, slo difhezhe , oka¬ jene ino napihajozhe jedi vshivajo; tako tudi perlosh- nofti od - isvsamein, v’ kterih natura polajfhanja ino pomozhi potrebuje, de bosainogla kako vezhe delo k 1 zhafti boshji preučiti. ,Stanovitna ino (pametna mernoft je bulji, kakor dolga pofilena sdershnoft, ktera (c pa vezhkrat s'velikim po-Iajfhanjam ino ver- lim goftovanjam preterga. Bi/ih, (gajshla) s’smernoftjo v’pokorjenje ober- njsn, ima prezhudno mozh, hrepenjenje po brumnofti (pet oshiveti. ,Spokorno oblazhilo is shime kroti telo slo, vender sakonfkim ljudem, in takim, ki (o bolj flabiga shivota, in tudi liftinv, ki teshkc dela oprav¬ ljati imajo, ni perporozhiti. Vender fe snajo taki ob nar imcnknifhih zbafih pokore s’njim pokoriti, ako moder fpove-lnik k’timu (vett)je. Nozh imamo v’ (panje -obrazhr.ti, in fizer vfak po potrebi fvojiga trupla, in. koljkor je potrebno, do (e po tim zbes dan bedeti da, in potrebne dela oprav¬ ljali samorejo. In ker natri fveto pifino v’ mnogih krajih, sgled fvetnikov, in sdrava pamet juterne ure kakor narbolje in nar rodovltnifhi zeiiga dne tako slo perporozhajo, in ker je zelo Kriftuf, nafh gofpod, fonze pravize imenovan, preblashenaDiviza pa juter- iia daniza svana, tak dershim sa lepo navado, de fe svezher saran (pat podamo, de bo mozhi drugi dan (vet šarim vftati. Gotovo je ta zhaf narperjasnifhi , ■larprijetnifbi in narpokojnifhi, she zelo tize naf tedaj klizhejo vftati in Bogu hvalo dati. Vsgodaj vflajatl 'd torej le k’ sdravju ampak tudi k’ fvetofti, B tlaam jc na fvoji ofiizi jesdaril im kralja B ila¬ ča i (kal, ker pa ni uizh do briga v’mifli imel, gaje Perzhaka! augelj boshji ua poti s’nagim mezhani^ de 198 bi ga vmoril; ofliza pa, ko je angelja sagledaln, Te je TplaThena trikrat nasaj savermla. Alj Balaam jo je n cv lini len o s’ Tvojo palico pretepal in jo je naganjal naprej, tak dolgo , de Teje ob tretjim poti Balaamam na tla isdrasnila, in’ ga po velikim z h udu tak nago¬ vorila: „kaj tim ti ftorila , de me she v’ tretje pre- tepaTli?“ In sdaj To Te Balaamu o/dii odperle , in sagledal je angelja, ki gaje tak nagovoril: „Sa- kaj pretepaTh Tvojo oTIizo? ko bi Te ne bila meni vmaknila, bi bil tebe vbil, njo pa shiveti puftil. u Balaam je pa rekel k’ angelju : ,,GoTp6d! greThil liin, sakaj nilim vedel, de Ti Te soper mene na pot vftavil. a Glej, moja Filotrja! Balaain je tiga slega kriv, in pretepa vbogo oTIizo , ki je vender v vliin tim ZhiTto nedolshna. To Te mnogokrat v’ nafhim shivlenji najde. Tam je shena , ki vidi Tvojiga mo- slia alj Tvoje dete bolano, in kar Te sazhtic poTtiti, Tpokorno obbzhilo no (iti Te bizhati, kakor ja nek¬ daj David v’ takfhni o k olji'hi mi Boril. Oj perjateli- 7 a! pokaj tcpeTli Tvojiga v ti o gi ga oTla, pokaj trudiTh Tvoje telo? Saj je nedolslino nad slegam, jki te je sadcl, de je Bog Tvoj mezdi ziies tebe vsdiguil; po- boljTIiaj le Tvoje Serze, ki je tiga niosha kakor ma¬ lika molilo, ki je timu otroku jesero napzhnoTt Tpre- gledalo, in ga k’napuhu , nezhimeniofti ino prevset- noTti redilo. Uui mosh Tposiia, deje vezhkrat v’ greh nezhiftoTti hudo padel; njegova vcTt Te kakor ncvTmil- jena maThovavka s’ nagim mezham ziies njega vs d ig¬ li e , ga s’ Tvetim ftraliam prcbdTti. Hitro Te Tam v’ Te oberne, iuo savpije: De bi te, nesvcTto meTol de bi te, isdajavez od shivola! ti ti me Tovrashniku is~ dal! In glej, veT rafkazheii Te loti shivota , in ga oj- ftro terpinzhi s’nesmernim podam, s'budim bizhuu- jatn s’ uepreueflivimi Tpokoruimi oblazhili. O v bogu dufha! ako bi samoglo tvoje ineTo govorili, kakor Balaamova obliža, reklo bi ti: Sakaj tepefli mene, vbogiga revesha? Soper tebe Tamo,inoja duTha! vsdi- guje Bog Tvojo tnaTliovavno roko, ti Tama ii prelom- Ijivka! Dokaj me vodiTh v’ tifte Tlalve perloshnofti ? 1<)9 V o kaj obrazhafh moje ozlu', moje voke, moj jesik k’ nezhiftufti ? pokaj me vmaslnfh s’ neframnimi mifli? Imej dobve mifli, in ob e n a hudobna sheljufe ne bo venč¬ ni vsdigniln. Pajdafhi fe s' zhiftimi ljudmi, in nikdar me moje poshelenje ne bo v’ greh fkufhalo. Oj te, ti farna me mezhefh v’ plamen, in hozhefh, de bi ne gorel; mi pihafh dim v’ ozhi , in hozhefh, de bi ne otekle. In gotovo tudi Bog v'ti okoljfhiui k’ tebi govori: Pre¬ tepajte, vbijajle ino rasdrobite fofebno 1'voje ferza, sakaj soper nje fe je moja jesa vshgala. ,Serbe»ja fe snubiti in ga is - sdraviti, ni toljko treba, fe vmivati ino kopati, kakor veliko vezi), ti kri in jetrc iszhiftiti. Ravno tak, ako fe hozhemo pregreh ref hiti, in jih issdraviti, je fizer dobro, de telo pokorimo, vender je pa fofebno potrehno, de ti ferze prav iszhiftimo. Satoraj fe nikdar ni podati k’ pokorjenju telefa, drugazhi, de duhovui vodnik kaj takiga fvetuje. , f ,S H TI H N O D V A J ,S T A P O ,S T A V A. O d tl r u T h n e ino f a m o t e, Sa drufhnoj tekali, in fe je sogibati, nobeno ni pametno nobeno fe ne perleshe brumnofti, ki ima dolshnofti zhiovelhke drushbe lepo rediti. Drufhin ie sogibati, kashe neko sanizhovanje ino sametovamje blishniga , jih nalalli jifkati je snamuje lenobe iu vtraglivofti. Blishniga moramo ljubiti, kakor famiga febe; mu (o ljubesen fkasati, fc ne fmemo njegove to- varfbije sogibati, v’ snamnje pa, de farni febe ljubi- 200 mo, moramo farni p er fcbi ofiali , kedar fmo per febi. I'er febi fmo pa, kotlar lino farni. „Mifli fant na-fe“, pravi fveti Bernard, ,,potim na druge . 14 Ako te tedaj nizhefar ne veshe , v’ drufhiuo iti, alj drufhiuo fprcjeti , tak oftani v’ farnim febi, in fe pogovarjaj s’ tvojim ferzam. Pride pa drufhina k’ tebi, alj le kak pametni vsrok vabi, drufhiuo obifka- ti, potim, moja Filoteja ! idi s’Bogara , in gl e daj fvo- jiga blishuiga s’ vefelitn ozhefatn ino ferzam, Slabe drufhine fe sovejo tifte , v’ ktire fe s’flabim nameaam s-baja, pa tudi, ako fo tifti, ki fe s-hajajo, hudobni, nepretnifiileni ino ras- vujsdani; in tih fe je isogibati, kakor fe zlicbele of in obadov isogiblejo, Sakaj kakor fo pat, fapa ino flina tiftih ljudi, ki fo od isteklih pfov vgrisnje- ni, fofebno otrokam ino ljudem drobuiga shivota ne¬ varne; tak fe tudi ne da. s’hudobnimi ino rasvujsda- nkmi ljudmi pezhati; fofebno naj bodo tifti prav slo varni, kterih zhednoft je fhe rahla ino nevterdena. ,So tudi take drufhine, ki k’ nizhernuri nifo, ko le, (i po vtrudivnih opravkih odilehniti. In, dc fe jim ravno ne finem o zliifto ino savfitn vdati, tak ven¬ dar toljko zhafa fmetno na nje oberniti, koljkor ga je sa odehnili fi, treba, y She druge drufhne fo, ki nimajo drujiga name¬ na, ko pet Ijudnoft. Takfhne fo obifkovanja ino nek- teri s-hodi, kr fo biishniinu v’ zhaft flore, In zhe nam tudi. ni treba, kar to saden e, zhes vezli fkerb- nim biti, lak vender tudi ne fineino tak neperljudni biti, de bi fe nezh sa-nje ne smenili, ampak dolsh- woft perij ud n'illi fe mora priprofto dopolniti, in varva- ti fe je sraven vfe neobtefnofti ino lahkomifleuofti, Sdaj je fhe govoriti od koriltnih drufhin, v' ktire fe brumne Ino poboshne dufbc sberajo. O mo¬ ja Filoteja!, sa veliko frezho li fhtej,, ako v’ takfhne drufhne vežhkrat priti sainorefh, Vinfke terte, bi med oljkami raftejo , oljnate in po oljki difhezhc gros- djc nofejo ; in dufha, ki fc rada med brumniini ljud¬ mi satlershujc , mora njihove laflnofti na-fe vscti. Troti SOI fantine radgo nobenima medu naredili, pomagajo pa, ga zhebelarn napravljali, ilavno tak sadersliovanje s’ brumnimi dufliami tiafhi bruninofti mozhno k’ ralii pomaga. V’vlaki drufhiui mora vfo odkrito, priproflo , pohlevno ino fpodobno bili. ,So,nekten, ki liihhcfur ne p o zli n e jo , kar br nabilo tako perfileno, de via- kiga nadlegje. In kakor bi zhlovek , ki bi nikdar drugazhi ne pregovoril a .j ne preklopil, kakor de bi pc! ino fvoje fJopinje Hitel, s’tim vfakim sopem bil, ravno tak i'o tifti zeli druflusi lilno na poti , ki IV. ne siacsijo dragazhi, kakor le perfileno, in bi rekel, kakor de bi bili na fi.kripzc,; in kaj jiii drujiga tako ravuuri, kakor f kriti napuh! Smer¬ na dobrovoljnoft mora smeraj na pervim mefti v’ nju obliž h j -1 per vfi njuni ojftri fpokornofti vedno s’ vefeljain, dobro voljo ino perljudnoftjo olepfhane bil -. ,,jSmejajte fe s’ fmejozhimi, in vefelite fe s' vefeli- mi,“ ti sopet pravim s’ apnih ljnasn , ,,veleli fe ved¬ no, to de v’ Oolpodu , in tvoja fpodobnoft naj bo vtim ljudem snann.“ Dj fe v’ Gofpodu veblifh, mora pod¬ loga tvojiga vefelja ne le perpufheua ampak tudi vfa fpodobua biti; to rezkem sato, ker je nekaj rezili, ki fj llzer pcrpufhene, to de ne savfim fpodobne; in de bo tvojafpodobttofisrnina , var j fevfake napake, ki nikjer ni perjiufhena. Enimu sanjko naftaviti, de bi padel, (irujiga ozherniti, treljiga sabavljati, nefpa- inefnlmu kaj hudiga ftoriti, je neumna m divje vefeljc, in fmejati le savoljo kaj lakiga, je vufelej slo nerodno. Masen snotrajne famote., v’ ktiro fe tildi is frc- de narglafnifbi drufitine podati samorefh, kakor tim te sire v’ i S. poftavi drugih, bukev vuzhil,. ljubi tudi refnizhno famoto; ne debi morala v’ppfhavo- bdshati, kakor fveta Marija Egipzhanka, f vet i Pavel, Anton-, Vrseni ino drugi brumni oziiaki ampak, sgdershi 1‘c •tekaj zbala v’ fvoji jifpi, v’ Tvojim verti, alj drusi kje, kjer fe v’ narsnolrnnje fvoj.iga ferza podati ino fvoj.o 202 dufho s’ bruinnimi ino fvetimi niifli, alj s’ poboslmim branjam rasjaljiiti samorefh; in poliieonaj v’tim spleti velikiga fvetiga Gregorjais Nazijanza, ki lam od tebe tako perpoveduje: ,,Proti fonzhnimu saboiin lini To i',un s'Tobo po brodu morja Sprehajal • sakaj treba mi je tiga polajlhanja, de ti duha rasjafnim , in butaro navadnih opravkov od - trdem.“ In potim razklada tifto svclizhavno mifel, ktiro fim jes sho nekidrusi v’ mifel vsel. Tudi Sveti Avgufhtin pokashe od ti ga cn isgled od fvetiga Ambrosha, ino rezlie , dejo vezhkrat v’ prebivavnizo liga velikiga mosha Stopil, (sakaj to je bilo vfakim pcrpurhcuo), in de ga je (a IT) k j c preiTiifhloval, kak je bral; in de fe j;; z h e.s nekaj zbafa prav tiho ven podal in miflil, de Se ti¬ mu velikimu dufhnimu paftirju ta kratek zhaf vseti ne Sme, kteriga mu je po pretoljkfhinih opravilih potreba, de ti duha podahivi ino rasjafni. Tudi Go- ipod .Jesut' je enkrat rekel apofleljnam, ki fo mu perpovedovali, kak fo pridgovali, in kaj fo fhe dru- jiga opravili: ,,Pojilite v’ Samoto, in li eno malo o dahnite.“ PETI N I) V A J ,S T A P O ,8 T A V A. O d f ji o d o b n o fl i v’ o b I a z h i 1 i h. j Sveti Pavel narozha brumnim shenfkam (m to sadcuc ludi moshke) de bi fe fpodobno obla/,bile in le pofliteno, in le kar je prav, lifhpalc. ,Spodob¬ nost v’ obleki ino lifhpanji i'e pa ravna po tim , in zhefa, de je, kak je vresana , in potim, kak je fnashna. ,Snaga mora v’ vfakim nafhim oblazliili bi' SOS li, in na občnim ne fmemo, koljkor je le mngnzhe . kakfhno vmasanje alj liefnashuoft terpeti. ,Sunajna 1'naga nekoljko odkriva snotrajno zhiftoto. Hbff lam sapovcduje flushabtiikam altarja , in tifum, kte- i iin je pcrva fkcrb sa brumnoft isrozheua, Iclefno fnashnoft. Is zhefa, de naj bo oblazhilo , in kak naj bo vresauo, to naravnava kerfhanfka modroft po mno¬ gih okoljfhinali, namrezh , po lini, ko je zhaf leta, itiroft ali ftan zhloveka, in kakor pernefe s’feb o drufhina alj perloshnofi. Zhaflillivflii fe fploh oprav¬ ljajo ob prašnikih, in toijko bolj, ko je prašnik ve¬ lik ino imeniten. Oh zbali pokore , kakor v’ pofti fe obl.izhijo priprofto, na sbenitninah nofijo fvatovfke oblazhila, in per pokopalifhali obleko slialovanja. Na dvori oblaftnika fe obleka povikfka, ki fe doma per fvojih fpet pouishati mora. Sakonfka fe fme ino ima, kedar je per inoshu, fpodobno lilhpali, ako fe pa lifhpa , kedar inosha ni v’ prizho , tak bi jo bilo dobro vprafliati, komu s’ fvnjim lifhpam dopafli shcli. llivizam fe fme nekaj vezli iifhpanja perpuftiti, de ne bojo aa voljo Siinemarjimja fnage v’ uofhi (pregledane, bres moslia oftalc. Tudi vdovam, ki bi fe fpet rade omosbile, nihzber ne bo sumeril, ako fe fhe nekoljko lifhpajo, to de ne bodo kake otrozharije na fe navefile , ker fo she g-ofpodinje bile, in jih she vfak sa bolj refne dershi, ker fo she sbaloft vdovftva pokufile. Vdo- vam pa, ki nifo kar po telefu ampak tudi po fer- zi vdove poftale, fe ne fpodobi druffo lifhpanje, ko Ponishnoft, fpodobnoft ino brumnoft. Sakaj, nifo pra¬ ve vdove, ako na to g rej o, moslie s’ ljubesnjo nav¬ dati; ako pa liga noto, pokaj pa orodje Ijubesni s’ febo nofijo? Kdor goflo v uo/.hc , naj ofhtarijno snam- nje is fvifli vsa m e. ,Starim ljudem fe vfak fmejl, ako fe lifhpajo, ta ncuinnoft fe le nad minulim fhe n ekak prenefti da. Hodi fnaslma, moja Filoteja! in nezhefar ne fme v tvoji obleki rusterganiga alj nefpodobnigabiti. Sna m- 204 nje je, de tifte malo obrajlamio, »'kierim f° isgledu nevefte v’ vifoki Mfnii) zbudno fladek nted poboslmofti ino nebefhkik i ‘cz.lii, po kaplizah, sdaj v’ uho cniga, sdaj drugi- 206 ga. in proli Boga is dna fvojiga ferza, de bi to fve- to rolo v’ ferze tajiftih vtifnil, ki te poftufbajo. Zhes vfe pa, to angeljlko opravilo krotko ino /jubcsnivo opravljaj, ino ne s’ hudimi befedi, ampak veliko vezli takoflmo, kakor Bog nebefliko prijetne befede dufham vdaja ; sakaj z h n d n n mozh ima lju— besnivofl ino prijasno dopovedovanje dobre rezhl, in tilno vabi ino vlezhe ferzc mi fe. Ne govori torej nikdar hitro in le is kratkiga zhafa od Boga ino brumnofti, ampak, ako govorifh, tak hodi v la poboshna, in mil li dobro, kaj govorifh. To ti rezhcm, de fe pred neko prevsetnofljo, ktira je nekterim ljudem laftna, ki fe med brumne fhte- jejo , in per vlaki perloslmofti, Jires, de bi na ta miflili, v 1 fvete ino gorezhe belede is-hopernijo in potim flie miflijo , de fo ref takfhni, kakor njihove befede kashejo, kar pa v’refnizi ni tako. .S E D F. VI I X O » V A J ,S T A PO, STAVA. Od fpodobnofli v’ befedi, ino od fpofhtovanja, kteriga fino ljudem dolshni. ,,Kdor fe v’ befedali ne pregrefhipravi fveli Jakob, ,.jc popoln zhlovek.“ Bodi slo slo fkcrb' na , do ti nikdar kaka ncfpodobno bcfeda is tvojih uli ne ujide; sakaj ko hi jo tudi ti is obcniga hudi- ga namena ne isgovorila, fi jo snajo patifti, ki jo flifhijo, vfe drugazhi rasloshiti. Nefpodobna befe- da, ki pade v’flabo ferze, fe v’njem ras-fhiri in" ti proftor perdobi, kakor kapia olja, ki na fukno pa' de; in vezhkrat fe ferza tako poloti, de ga s’ taV' 207 fchcnferinti nemarnimi inifli ino fkufhnjavaini napolni. Sukaj, kakor telefni flrup fkos ufia noter pride, tak pride flrup ferza fkos uho , in vfiucrteuja je jcsik kriv, kije firupno befcdo isgovoril, in ko hi tudi ispljuvan flrup ne bil ferza poflulhavzov oflrupil , ker je do¬ bro okovarjeno bilo, tak ni flrupu perpifati, de ferza nifo bile po njem vmorjene. Nilizher mi naj nafproti ne rezhe, de v'tim nizhefar liudiga ne inifli, sukaj vezhna refniza, kferi lo gotovo vfe zblovefhke inifli snane, na ravnoft pravi, ,,de ufta to govorijo, zhefar je ferze polno.“ in naj bi she mi nezh liudiga n« miflili, pa gotovo fov- ra,slinile nafbiga isvelizhanja veliko liudiga mifli, in vfe fkrivaj tc hudo befcde na to občine, de ferze zhloveka s’njimi prebode. Pravijo, de kdor od nn- gelizlniih korenin vezhkrat kaj vshiva, vedno lepo ‘no dufhezho fapo ima, ravno tak fo befede tiftih, kterim fpodobnoft ino zhifloflv’ ferzi prebivate, ved¬ no fpodobne prijasne ino zbifte. Nefpodobnc ino ne¬ rodne rezbi nam 1'lie isgovarjati apoftolj prepoveduje, >!t nam pove, de „dobriga sadershanja nizhefar (olj¬ ko ne popazili, kakor nefpodobno govarjenje.“ Pa vic flrupnifhi fo Ic te nefpodobnc befede, ako fe sakrivano, tenko ino, na dvojo tiran isgovarjajo ; sakaj (cnji ko je pfliiza, loshej gre v’telo: in bolj ko je nezhifta befeda isglajena , globokeje fe bo v’ ferze vlifnila; in kdor meni, de fe s’ tazimi befedi ko obtefan v’ druflmi fkashe, v’ refnizi ne ve, sa- kaj fo drufhne. Sakaj drufhne morajo biti zbbclnimu *oju enake, ino fe morajo sa to fkleniti, de med hrijasniga ino fpodobniga pogovarjenja vkup fpravlja- ■)°. ne pa kakor broj 6f, ki fe sa to fklenejo, de ««iIo merlio is-sisajo. Ako ti bedak nefpodobne bc- le de blodi, daj mn obzhufiti, de je tvoje uflnfa ras- ^kalil, in fe kam drugam oberni, in flori kaj druji- § a , kar te umnoft uzhi. - Ena ismed narflabfbih laftnofl, s’kterimi samorc e,, ze navdano biti , je laftnoll saframovavzov. }{og kreslo to pregreho fovrashi , ino jo je she veziv,- 208 krat ojfiro kasni! (fldratal). Nizliefar ni ijubesni, fhc vezh po brumnofti tako nafproti, kakor sanizlio- vanje blislmiga. Nikdar pa safmehovanjc ino rafra- movaiije ni profto od tiga sanizliovanja; torej je ve¬ lik greli , in po pravizi pravijo bogoflovi (jto ji; v’ boshjili rczlieh svuzheni), do je saframovanje nar- isujfhi rasshaljenje, ki fe blishnimu s’ befedo ftoriti sainorc; ker je drugo rasshaljenje fhe vender s’ne¬ kakim fpofhtovanjam rasslialeuiga fpremljauo, to fe mu pa s’ ozhitnim satiizliovanjam naredi. ,Shale (fhpali) ino opletene befedc, ktire li dru- fhina s’ fpodobno dobrovoljo ino s’ vefelim ferzam med febu dovolji, flifliijo k’ zhednofti, ktaro fo tiari gerki evtrapelja imenovali, mi bi ji pa vefela krat- kozhafnoft rezili samogli; s’ njo li kratkozhaf dela¬ mo lpodobno ino prijasno nad nakljuzhbi, ktire is zhlovefhke ncpopolnofti is-hajajo. Vender je pa gle¬ dati , de to fpodobno vefelje v’ saframovanje ne isdivja. Safratnovanje naf namrczli nagiblje, fe is sanizhovanja blishniga frnej di: dobrovolja pa ino fhala napravile prijasno finejanje is dobriga ferza ino is prijasnofli sdrusheno s’ kako suajdeno flialjuo beledo. ,SvetiLu- dovik je rekel fvojim duhovnam, ako fo po kalilu od vifokih rezili s’ njim govoriti Iiotli. ,,Sdaj ni zhaf vuzheno govoriti, ampak li fkos kako velelo befedo kratkozhaf narediti, vlak liaj fpodobno kremija, kar fe mu ljubi.“ To je rekel is piiijasnofti do imenituili goflov, ki fo kako vefelo befedo is uft fvojiga kralja flifhati sheleli. Pa, moja Filoleja! dopernefimo ure kratkozhafa vfciaj tako, de fvetc vezhuofti sraven ne saprnvimo, ampak fi jo s’brumuofijo oko varimo. 20 !) 0 ,s E V] I N o D V A J ,S T A P 0 ,S T A V A. 0 tl k r i v i k h n i g a f o j e n j a. ,,Ne Toditc , de ne hote lojenipravi Odrcflicnik »afiiili dufli, „nepogubljajte, de ne hote pogubljeni.‘‘ ,.N'e l'odite,“ pravi fveti apofielj , ,,ne fodite pred Ziiafain, dokler Uofpod pride, ki bo fkrivnoft teme rasodel, ino fvele ferz odkril.*• O, kak slo fo so- perne Gofpod - Bogu predersne 1'odbe! Predersne fo fodbe zhlovefhkih otrok, ker obeden ni fodnik drugiga, in ker ti s’ fvojimi 1'odbi oblaft nafhiga Go- •poda in nar vikfhiga foduika laftijo. Predersne fo dalej njihove fodbe, ker narvezha hudobija greha v’ »aineni ino shelji fer/.a leshi, kar je |ia sa ref nam Popolnamn fkrito. Predersne fo dalej, ker vfak ima k tim dofti opraviti, de lam Cehe fodi , ni mu torej potrebno li-dodbo zhes blishniga po kri vizi 'laftiti. Ako liozhemo enkrat lojeni biti, je ravno tak potreb¬ no, de drugih ne fodimo ,■ kakor, de farni febe Po¬ dimo. Sakaj , kokor nani Jesuf, nafh Isvelizhar, en« prepove, tako nam njegov apoftelj drugo sapove s’ Hm befedmi : ,, Vko bi mi farni febe fodili , bi ne bili '•»krat fojeni.“ Pa delamo, de bi lak ne! ravno na- • prot; nikdar ne henjamo delati kar je prepoveda¬ lo, in fodi mo fvojiga blishniga per vfaki perlosbno- *'H; in nikdar ne ftoriino kar nam je sapovedauo, nik¬ dar namrezii lami febe ne toshimo. In tako moramo na vsroke gledati, is kterih h a fh e krivizhne fodbe isvirajo de jih vftavimo. ,So U u tl j d, kterim je gorupo , britko ino ncperljudno fer- kak6r perrafheno; in takfhni ogreuijo vfe, kar v i(lijo ino flifhijo, in fpremenijo po befedah preroka d b o v’pelin, ker od blishniga nikdar drugazbi, ka- k «r s’ojftroftjo ino grenkoftjo ne fodijo. Slo potreb¬ uje takim, de v’ roke dobriga duhovuiga sdravni- 310 ka s d ravnika pridejo ; sakaj ker jim je la grenkoba 1'crza natorna, tok je slo lesliko premagali, in de fi ravno sa nje ni greh ampak le nepopolnoft , tak je vendei' le nevarna , ker predersno fodbo ino opravli- voft v’ duflio vpelja, in jima gofpodarftva prepufli. Predersno fodijo eni, ne is grenkobe, ampak is na¬ puha, ker miflijo , de Ivojo zhalt sa toljkor pomno- shijo, sa koljkor zbali blishniga pomanjfhajo. JVa- p uh njeni predersni duhovi fo ti, ki le farni febe ob- zhudujejo, ino v’fpofhtovanji 1'amiga febe luko vifoko 1'tavijo , de vle kar nifo oni, sa majhino ino nezlivred- no dershijo. „Jes nifcni tak, kakorfhni lo drugi ljudje ,‘ c je rekel tifta perfmoda od fariseja. ,So fhe drugi, kipa nifo tako ozhitno napuhnjeni, ampak 1 kar e’ nekim laftnim dopadjenjam hudo na drugih gle¬ dajo , tako, de to dobro, ktero miflijo, de na febi imajo, s’ prefer/.hnim rVefeljam okufhajo ino drugim okulhati ponujajo. In ta dopadlivoft nad farnim 1'ebb je tak fkrita in nenajdljiva, de, kdor nima prav bi- 1'triga ozliefa, jo ne bo sapasil, in fhe zelo tifte r.c vejo sa-njo, ki fo od nje vneti, ako jih tiga ne preprizliamo. Eni fo, ki fe farni febi perlisujejo, j lami febe isgovarjajo, ino fi fvojo hudo veft s’tim to- lashijo, de fodijo, de imajo drugi ravno tako pregre¬ ho nad febo, alj fhe pa kakfhno vezhi, ko oni, in menijo, de nijhov greh savoljo velikiga fhtevila hu- dodelnikov ne bo (ako huilohen. Nckteri pa kar savoljo tiga vefelja radi preder¬ sno fodijo, de bi fe modre iskasali, ki sadershanja ino nagnjenje drugih ljudi s’ farno saftopnofijo istuli- tati samorejo. Ako vzhafi k’ nefrezhi s’ fvojim fojen- ! jam relnizo sadenejo , potim rafte njih predersnoft in vefelje , fe v’ti hudi navadi fhe bolj isbrihtati 7 tako slo, de je teshko, jim jo vftaviti. Drugi fodijo is hude ftrafti, in miflijo smernj dobro od tiftih, ktirc ljubijo, in smeraj flabo od tiftih, kli¬ le fovrashijo , rasen v’ eni farni zhudni pa vender refnizhni rezhi ne, namrezh, kjer jih preobil¬ na ljubeseii k’ hudi fodbi zhes rczli uapelja, ktero k 21 1 ljubijo. In to jc saref nerodni naftopik [nezhifte , ne- popolne, smotenc ino bolne ljubesni, nainrezh ajfran- ja, ktero, kakor je vfakimu gnano, savoljo eniga fa¬ rnima pogleda, kukiga maliga nafmejanja druge ne- sveltole in prefheliva obdolshi. Poflednizh tudi bo- jzhnott, zhafiishelnoft ino droge duflme flabofti veli¬ ko k' natolzovanju ino predersniin fodbam perpo- niorejo. Veuder, kako fe da tukaj nafprot [ravnati ? Pra¬ vijo, de fc tifiimu, kdor je Toka od seiiflia ofiusa pil, ki v’Eliopi rafe, seli, de povfod kazbe ino ftrafhne pofhalii vidi. Tak tudi tifii, ki fo firup napuha, nc- vofhljivofii, zbafiisheljnofti, ino fovrashtva posherli, obino rezki ne vidijo, ki bi fe jim ne vidila hudob¬ na ino nizb vredna. Ki fo uu fok pili, morajo potim vino is palmoviga fadja piti, de jim smota prejde, tim p o dedni m pa naprot vpijem: Pijte, koljkor sa- Uicretc ed vina fvete ljubesni, pregnal vam bo ger- di fok, Ki vaf h’ kazbjim fodbam napeljuje. Ljube¬ zen fe boji, na hudo sadeti, veliko manj ga ho fa¬ rna Hirala, in ako v’njega sadene, tak odverne od uja obljizbje, kakor, de biga ne vidila. In she per perviin perkasanji saklene ozhi, poprej kakor ga fhe savtim vidi, in mifli potim v’ fveti priprofti, de ni liudo, ampak le kar fenza ltudiga. Ako je pa ven- der pcitiljena, ga fposnali, tak fe hitro prozh obev- nc, in ti persadeva, njegovo podobo is fpomina fpra- viti. Ljubesen jc gotovo sdravilo sa vfak sleg", po- lebno pa sa tiga. Slatenizhnimu fe vfaka rezh sdi roinena, in kdor fe te bolesni snebiti skeli, pravijo, de ti mota pnllili na podplate selil'h c kelidonium imeno¬ vano, ,po vešati in ga nekaj zhafa netiti. V’refnizi, na¬ vada, predersno foditi je duhovna slateuiza, ki ozkem bolnih, ki fo s’ njo navdani, vfe rezhi hudobne predpo- Aavi. In kdor od nje osdraviti sbeli, mora sdravi¬ lo, ne na ozhi, ne na um, ampak na ferze, ki fo prave noge dufhe, poloshiti. Jc tvojo ferze krotko', lak je tudi tvoja fodba polna krotkofii, je ljubesni polno, tak ko (udi tvoja fodba. Tri prpzhcdne sgle- rie ti od tigra prejpoftavim. Isak je rekel, deje Re¬ beka njegova feftra. Abinieleli jo pa vidil, kak je s’ njo prijasno ino prefcrzhno ravnal, in kmalo je ob- fodil, de je njegova shena. Hudobno oko bi bilo raji Podilo, de le njegova vlazhuga, alj pa, de zhe je njegova feftra, njuna prijasnoft po pravizi ni; Abimeleh jc pa vfe bolj s’ ljubesnjo 1'odil. Tudi mi, moja Filotoja! moramo smeraj tako ravnati , in koljkor je mogozhe, vfe v’ prid blishniga raslagati. In ko bi imela ena rezh fto ftrairi, tak jo moramo smeraj od nerlepfhe ftrani pogledati. Marija Diviza je bila blagoflovleniga telefa, ni fi samogel fveti Jo- shef tiga sakrivati, ker jo je pa od druge ftrani pol¬ no fvetofti ino angeljfke zhiftofvi vidil, mu nikak ni bilo mogozhe verjeti , de bi bila ona samogla s’ prelomljenjam dolshnoftj, fvoj fton fpremeniti, in je fklenil, ko jo je od fe ispufiiti hotel, fodbo Gofpod- Bogu prepuftiti. De fi je imel veliko vsrokov slozhe- fto od prefvete Divize minili, tak vender ni hotel,, fodbo zhes njo fkleuiti. Sakaj to? — Ker' je bil, kakor fveti Duh od nja prizha, pravizhen. Ako ti pravizhen ne more sakrivati ne djanja ne namena ka- kiga zfhloveka, kteriga drugazhi sa pobosbniga po- sna, tak ti vender nikdar fodbe zhes njega ne ofvoji, ampak jo prepufti famimu Bogu. Tak je (udi kri - shau Isvelizlfar, ker pregrehe tiftih, ki fo ga na krish perbiii, ni samogel sagovarjati, vender njiho¬ vo hudobijo poinanjfhal, in jih je s’ nevednofljo is- govarjal. Ako tedaj greha isgovarjati ne moremo, tak ga vfaj v’ pomilovanje saobernimo, in ga perpifhimo vsroku, ki je fhe narloshje prcnefti, nevednofli alj pa zhlovefhki flabofti. Alj pa zelo nikdar ne smemo fvojiga blishniga foditi? —IVak, v’refnizi, nikdar. Bog lam fodi kri- vizhne v’ pravizi. ,Sizer fvojo fodbo tudi fkos glal' gofpofke uafhim ufhefam snani, golpofke fo njegovi flushavniki ino tolmazhi; pa tudi tene finejo drugazhi 213 izgovoriti, kakor, kar fo fc ko njegovi raslagavzi od njega uavuzhiii. ,Sodijo drugazili, in ravnajo po Tvo¬ jim Iaftilim nagnjenji lak ref lami fodijo, in bojo torej tudi farni obfojeni. Sakaj zliloveku farnima na febi je prepovedano, druge foditi. Pogledanjc alj fposnanje ene rezili fhe ni obena fodlia, sakaj fodbamora, faj po jesiku fvetiga pifma, Vfelaj kak v s rok imeti, kije majhin alj velik, refnizheti alj le dosdevan, ki fe mora poprej prejifkati, kakor, de fe samore ino fine foditi. Torej tudi fveto pifmo pravi: ,,kdor ne verje, je she fojen,“ salo ker zbe.s njegovo pogubljenje ni obeniga dvoma. Ali torej ni občil greh, ako zhes fvojiga blishniga dvomimo? — 3Ve, sakaj ni prepovedano dvomiti, ampak le foditi je prepovedano , venderpatudi ni pcrpufhcno dvomiti ino natolzovati, ako naf ne lilijo prav imenitni vsroki ino fprizhanje na to; drugazlii bi bilo (ivomenje ino natolzovanje predersno. Ko bi bilo kako hudobno oko •Jakoba gledalo, ko fe je per fbtepihu perljudno s’ Kahelo menil, alj vidilo, kako je Rebeka uhalnize ino rozline rešila od pl nji ga Kleazarja v’ lifti desbeli (pre¬ jela , bilo bi gotovo od tih dveh sglcdov zbiftofti flabo UiifliIo , ino vender le bres v ti ga vsroka. Sakaj, ako je djanje tako, de farno na febi nezh ne pomeni, tak je predersno natolzovanje, kaj h udi ga is njega 1'kle- niti, drugazlii, zhe fhe vezli takih okoljfhinj staven pride, is kterih fe to djanje bolj gotovo isprizha, kak- t Im o , deje. Tud je predersna fodba , ako fe is eniga tamiga djanja fklepa, kakfhen je drugazlii zhlovek. > S k o raj fe bom pa zhes to rezh bolj saftopno izgovoril. S’ kratkoina , komur je sa laftno veft refnizliua fberb, fe v’ predersno fodbe zhes blishniga ne bo lehko ispuftil. Sakaj, kakor fe zbebele , ako v’megle¬ nim vremeni oblake sagledajo, v’ fvoje panje nasaj Povcrnejo, ino fvoj fpravljen med predelavajo, tak fo ,l *di milli brumnili dufli ne fpnftijo v’ kalne ino saino- 'ane pravde ino v’ meglene djanja fvojiga blishniga , a »ipak, de fi fvojih ozlii ne nafuielijo, fe potegnejo v’ Tvoje laftne ferza nasaj, dc dobre fklepe fvojigulali- uiga poboljfhauja ofkerbijo ino ispoliiujejo. Le dufha , ki jo ni nezh prida, fe s’ fodbimi sliiv- Ipnja drugih pezha. Pa ne fniefh rnifliti, de to tudi tifte sadcnc, ki imajo dolshnoft na Tvojo hiflio, alj pa zelo na žele okoljze alj deshele gledati, sukaj ena nar vezliih dolshuofti, ktire na velti imajo , jih ojftro veshe, vedno zhujezho oko nad drugimi imeti. Takfhni naj Tvojo dolshnoft s’ ljubesnjo ino krotkoftjo is polnujejo, drugazhi pa naj bodo farni v’ Tebi sapcrti. D E V E TIN D V A J ,S T A 1» O ,ST A V A. Od opravljanja. -- rji -- Is predersnih Todb is-baja nepokoj, sanizliovanje blishniga, napuh, laftna dopadlivoft ino jesero drugih slo slo Thkodlivih naftopkov, med ktcrimi je oprav- Ijmje, prava kuga zhloveThkih druThinj na pervim mcTli. O de bi jes imel sherezh ogel od Tvetiga altar- ja, de bi Te dotaknil s’ njim zhloveThkih uft, jim nji¬ hovo hudobijo odvset, in njih greh o ozhiftit, kakor Ser,iTin ki je ufta preroka Isaia ozhiftii! Kdor hi opravlivoft is sentlje Tpravil, hi vezho fhtevilo pregreh kri vize odvsel. Kdorkolj dobri Tliiv Tvojiga hlishniga po krivizi perkrajfha, je, rasen greha, ki ga flori, k’povern- jenju savesan, in to poverujenje Te Tpremeuuje kakor Te opravlivoft raslozhi; sakaj nihzher ne samote s ptujim blaga m v’ nehefain med vfim zliaTnim blagam je dober fiuv narboljfhp. Opravljanje je nekakfheu Vbnj. Sakaj trojno je nafhe shivlenje: duhovno, ki v’ gnadi hoshji obflojij telefno, ki Te po dufiii obdershi, in dnifliinflvo , ki fe le v’ zhafti ino v dobrim flutji ohrani. Opravljivi® vezhi del s’ farnim enim vbodlcjam fvojiga jeaika ob enim trojni vboj | dopernefe: vmori po duhovno fvojo laftuo dufho, da lej dufho [tiftiga, ki ga poflufha, ino fpravi tiftiga , nad kterim jesik brufi, ob drufhinfko shivlenje. ,,Sukaj,“ kakor iveti , Bernard govori, ,,imata oba hudizha per febi, opravljive® ino njegov poflufhavez; eniinu tezhi najesiku, drugimu zhepi v’ vfhefu.“ David pravi ud opravlivzov: „Ofh- pizhili fo li jesike, kakor kazhe.“ Kazlje imajo, kakor Arifioteles pravi, vilzhnat jesik, ki fe v’dva konza neha. Kavno tak jesik ima opravljivca!, sakaj, kakor ga poshene, prebode ino oftrupi uho pofltt- fhavza ino 'dobro ime tiftiga, od kteriga govori. Smetim te torej, moj i preferzhno ljibljena’Filo- teja! de nikar kdaj koga ne na ravnoft, ne po ovin¬ kih ne opravljafh; vari fe vender zhes vfe fkerbno, de ne bolh nikdar koga ne ismifhlenih pregreh in hu- dobji obdolshiia, pa tudi ne njegovih fkrivnih ino 1 kritih grehov rasnafhala, in de tudi tiftih ne bolh Povikfhala, ki fo snani, m; dobrih del v’ hudo rasla- gala, alj dobro, Ki ti jc od koga snano, tajila, alj s’ hudobnim namenarn sakrivala alj s’ befedo pomanj- fhala. Sakaj, dvojiu greh je, legati, in sraven tudi blishnimu fhkodovati. Tifti, ki poprej de koga opravljati sazhnejo, hvale vredne rezhi od njega k valijo , alj pa kaklhno m a j h 2 n o ližimo befedo alj kvanto vmef vershejo, fo »arbolj sviti ino narbolj ftrupni opravljivzi is med vfih, kar jih je. ,,1’ovem , de ga ne ljubim eno ma¬ lo, pravijo poftavim, in de je drugazhi, moder zhlo- y ek, pa kar j; ref, je ref, gerdo je ravnal, deje loko nesveftobo dopernefel. Ona je ref dekle lepiga sadershanja, pa sapejnti fe je dala,“—in druge b>ke opletcne befedc. Kdo ne vidi (ukrj svijazlie? Kdor s’lokam ftrelati hozhe, potegne pfhize k’ febi, lobo)enje, nahod, zhmerenje fosakonfki¬ ga, potrup kakiga ftekla (glasba), tifto saframovan- je alj gondranje , una sguba rokovize ali robza, ima majhiua lilnoft, sarano fe k’ fjianju podati, de bo vsgodaj mogoziie pobSahne dela molitve alj fvetiga obhajila opravlati , tifla majhiua framota, nektire de¬ le poboshnofti ozhituo opraviti, fploh , vfe tifte majhine fitnobzc ino terplcnje , fo boshji dobroti slo dopodljive, ako jih v’ duhu ljubesni fprejmemo ino preterpimo, ki fvojiin sveftim flushahnikam sa farn kosarez vode morje nefkonzhue radofti ob ta; in ker fe takfhne perloshnofli fkoraj vfaki dan nakljuzhijo, tak imamo, ako jih pametno obernemo, s’njimi ve¬ lik perpomozhek , fi veliko blaga sa fvojo duflio nabrati. Ko fini v’ shivlenji fvete Katarino is Siene bral, koljkokrat je bila v’ duhu samaknjena, kakfhne vi- fokc hefede niodrofli je govorila , kakfhne prezhud- ne pridge je dershala, mi je bilo bres vfiga dvoja, de jc s’ ozhefam snotranjiga gledanja ferze fvojiga nebefhkiga shenina oropala; pa obeniga manjfbi to- lashcnja nifirn obzhutil, ko fim bral, deje ravno ono v’ kulmi ozhetove hifhe v’ ponishnofii pezhenko fu- kala, jogen vpihala, sakurila, kuhala, moko kvafibo in narporednifhi hifhne dela opravljala, s' velikim vefeljam, ki je bilo a’ perferzlmo Jjubesnjo do 15og a 231 ©sliivleno. In n c zli manj ne fhtejem kratke iuo pri— Jtrofte prcmifblovanja, ktire je v’ fredi fvojili nifkili iuo porednih opravkov dershala, ko sainaknjenja ino vifoke ras - fvellenja, s’kterinii je toljko mnogokrat hila od sgorej oblagodarvana, in ki fo ji bile inor- de ravno savoljo tifie njene ponishnofti ino farne febe sanizhovanja podelene. Njene premifhlovanja io ])i!e pak takfline le: Miflila fi je, ko je sa ozheta kuhala, de kakor druga Marta Gofpodu Je- sufu obed napravlja ; v’ fvoji materi je gledala prcbiusheno Divizo, in v’fvoji h bratih apofteljne, in fe je po takim v’ duhu ferzhila, z el im u nebefhkimu dvoru flushiti, ter je vfe rezhi s’ prezhudno Ijubes- nivofijo opravljala, ker ji je bilo gotovo , de je tako volja Narviklhiga. Ta sgled, fini ti, moja Fi- 1 o tej a ! sato pred ozhi poftavil, de vidifh, koljko velja, ako vfe nafhe opravila, naj bodo fhe toljko poredne, sa v’ fluslibo b (talij c fvetlofli opravljamo Torej ti perporozham; kar narvezh samorem , de (ifio jako sheno pofnemafh, ktero veliki ,Salo- nion tako niozhuo hvali , in ki je fvoje roke na niozhne, shlahtne ino imenitne rezhi poloshila, per 'lini tim pa ne opuflila, 1'hpulizo verteti. Na mozh- nc rezhi je poloshila roko, in s’ fvojiini perftmi je fhpulizo vertela; tak tudi ti fvojo roko na mozhnc rezhi poloshi; vadi fe v’ molitvi ino premilhlovauji, v> pogoltnim savshitji Sakramentov; hodi gorezha, Ijubesen boshjo v’ dufhah obuditi, njih ferza s’ do¬ brimi mifii navdati, in velike ino imenitne rezhi, po tim, ko tvoj ftan dopufti, opravljati; pa ne po¬ habi per tim na fvojo fhpulizo, to fe rezhe: oprav¬ ljaj une nifke ino poredne zhednoftize, ki lizhnim ‘oshizam enako ispod krisha raftejo, kakor fo: vbo- giin poftrczlii, bolnike obifkati, domazhe prefker- beti, s’ vfimi opravki, ki sraven flifhijo , in s’ ko- 'iftno pridnoftjo, ki te ne bo nikdar bres dela po¬ kopati puftila; ino med timi opravili ftori premifhlo- v duja, kakor tim ti jih ravno od fvete Katarine * ‘eskasal. 333 Perloshnoft, Bogu v’ velikih rezheh flusliili , je malo, navadne fo pa take, v’ kterih mu v’ maj- hinih rezlieh flushimo. ,,Kilor ho pa v’ tnajliinih re- zheh sveft snajden,“ pravi Odrefhenik, „bo zhes velike poftavljen.“ ,Stori -torej vfe v’ imenu bosli- jim , in vfe bo prav fiorjeno, naj jefh , alj pijefh, fpifh alj fi oddehnefh, pezhenko vertifh, alj kaj drujiga pozhnefh; de fi le vfe pametno uravnafh, bofh zhedaljc vezha v’ boslijih ozheh perhajala, -to le pravi, ako le sato vfe florifli, ker Bog hozlie, *le ftorifh. ,SHE ; STNOTRIDE,SETA PO,STAVA. 1) e moramo p r a v i z h n i h i n o pa¬ metnih m i f 1 i biti. Ljudje fe nam le sato rezhe, ker pamet ima¬ mo, veuder je zhlovek, refnizlmo pameten sl) kaj redkiga, ker naf laftna tjubesen fploh od pameti odtesuje , in naf v’ Hetere in ltotere krivi/,o in hu¬ dobije sapelja , ki enako tiftim majliinim leli/am, od kterih fe v’vifoki pefmi govori, vinograde pokonzha- jo; sakaj ravno sato, ker fo majhinc, fe ne meni¬ mo sa nje, kerjihjepa grosno fhtevilo , pa le veli¬ ko fhkodo napravijo, Alj ni to hudobija in nefpamet, kar ti bom sdaj le povedal? Savoljo kake male ftvarize obfodimo blishniga, sami febe pa isgovarjamo v’mnogih rezheh. Predali bi radi vfe drago, kupili pa sa majhino zen). Hozhemo, de bi fe s’ blishnim po ojftri pravizi ravna¬ lo, nam pa vfe fprcglcdnlo iuo persaueflo, Sheli' 233 mo , de hi nam nafliili befed nihzhe Hubo ne rasla- y,al, l'mo pa filno pikri, z h e kdo kaj zb e s nai' sine. ,Silimo, de bi nani blishnipredal, kar je farnima vfhe- zhe: alj bi ne bilo bolj ('podobno, de obdcrsbi fvoje drago blago, mi pa (Voj duar? Sa hudo mu vsame- 1110, de fe nafbifitnofti ne vda, ali bi ne imel on bolj prav, de bi nam sa hudo vsel, de ga nadlegjemo? Ako fa v’ kakim opravilu poboshnofti dobro uve¬ dimo , vfe drugo sanizhujeino , in vfe drugo dersbi- mo sa nezb, ker (c s' nafbim dosdevkam ne s lega. Ako kdo nalbib podloshnih ni tak, kakorfhniga mi sheliino,. alj, ako fino enkrat oevoljo sopcr njega dobili, po tim nam vez.b ne vftreshe, naj pozhne, kar bozbe; ne nehamo ga sbalili,. in vedno miljimo, kak bi ga isplazhali. ,Se nam je pa enkrat kdo is kake naturne prijelnofii pcrkupil , po tim vf: sogo- varjanio, naj sazhne, kar krozbe. ,Se najdejo lju¬ be snjiv.i o (roži, kteri pa salo nikdar dobciga ozlie- la od fkarifhev ne dobijo, ker kak telefni popazliik iia IVbi imajo; uafprot le pa tudi prav hudobni ciro¬ zi n delijo, ki fo sav.djo telefue lepote ljublenzhki fitarifhev. Povfod bogate vezh zhiflaino, kakor vboslme, ako tudi nifo , ne imenitnifhiga ftanu , ne boljfbiga sadershanja; Taj fbe tifti v’ nafbib ozheh vezli velja, ki boljo obleko na febi ima. ,Svojo pravizo lirjamo natenzlnio , uafprot pa bozbe,-no, de bi vlak, ki per naf kaj ifkati ima, vcf dober bil. Aibzber nam nima nafbc zbafti sa en laf iskrajfhati, in hozhemo, de bi fe nam vlak ponisben in pohle¬ ven 1 'kasal. De- preradi. fe zhes Idisbniga pertoshi- «10, zhes naf bi le pa ne fmel nikdar liihzhcr peiv • osliili. Kar mi drugim ftorimo, vifoko ženimo, kar pa drugi sa naf ftorijo, fe nam pi fkorej nezb ne s Ji. S' eno befedo, taki fino, kakor jerebize is Pafligco- 11 'je , ki dvoj' ferze imajo. Krotko, ljubesnijvo, per- iasno ferze imamo sa le. koalo, ojltro in bodezlie baze imamo sablishiiiga. Dvojo (elinizo imamo: eno, d« IVoja prirozlm ift in lafleu dobizh :k bolj dobro, ko 20 jo mogozhc, s’ nja odtehtamo (odvajamo), drugo pa, de prirozhuoft ino dobizhek blishniga v’ narvc- •/,ho njegovo fhkodo s’ njo odmerimo. Kako pa fveto pifmo govori? Vfta hudobaih fo is eniga in fhc eniga ferza govorileto fe rezhe, hudobni imajo dvojno ferze; in gnufoba je pred Bogam dvojno teht- nizo (vago) imeti, eno ki zhesobilno vaga, s’ktero kupujemo, drugo pa preleliko , s’ ktero dajamo ino predajamo. Moja Piloteja! hodi enoferzhna ino pravizhna v’fvojih djanjih; milili fe vfelej na mefti blishniga, in blishniga na fvojim mefti, in pravizhno bolh vferas- fodila. Bodi kupovavka, kedar predajafh, in prc- dajavka, kedar kupujefh, in pravizhno hofh kupova¬ la ino predajala. Vfe te krivize fe dershijo sa maj- hine, sato ker k’ povrazhilu ne veshejo, in sraven med menjiki natenzhnoftl tiga oftanemo, kar naf v’ fitnobe ne perpelja; vender naf pa te krivize k’ po- boljfhanju veshejo; sakaj veliki pogrefhki pameti ino ljubesni fo to, in ref tudi krivize; in nikdar nam ne bo to fhkede prencflo, de dobro ferzhno, pofhteno ino prijasno ravnamo, in fe s’ pravizhnim, dobrim ino pametnim ferzam vedemo. Ne posabi torej, moja Filoteja! fvojiga ferza vezhkrat prejifkati, jeli je proti hlishnimu tako kakor shelifh, de bi ferze blishniga proti tebi bilo , ko bi ti bila na njegovim mefti, su¬ kaj lo je poglavitnoft, kar nafho pamet sadeva. Ko fo zefarju Trajanu njegovi perjateli ozhitali, de fvojo vifokoft prevezh na nezh deva, ker preleliko vfaki- ga pred fe pufti , jim je odgovoril: ,,Kaj, ali ne bom proti podloshnim tak zefar, kakor bi ti fam ze- fprja shelel, ko bi jes podloshen bii?“ { 235 jSEDEJHINOTKIDEjSETA POSTAVA. Od p o s h e I j e n j a, K«j vfak ve , de fe moramo posli.elenja po grefhnih rezheh varvati ; sakaj poshelenjc liudiga naf flori farne hudobne. Jes li flio pa poverh liga rezkem, moja Filoteja! ne posheli nczh kaj takiga, kar bi tvoji dufhi lehko fhkodovalo, med to flifhijt* plefi, igre in rnmfkleri drugi kratkozliafi; kakor tu- di nczh manj: vilok fian I. n zhaflitljive flushbe, in tke zelo perkasni ino samaknjenju. Saka j mnog« nevarnofti, mnogo nczhimernofti ino smote fe rado med take rezhi perinetc. Ne posheli tudi takih re¬ zili ne, ki fo fhe predalezh, to je takfhnih, ki fe fhe le zhes veliko zliafa sgodili samorejo. Koljko jih, je, ki fi bres vfiga prida s’ takimi sheljami fvoje (er/,e rastrcfejo, in fe v’ nevarnoft velikiga nepoko- ja (pravijo. Kaj pernefe mladenzhu, de fe s’ sheljo po kaki flushbi vbija, poprej de zhaf pride. Ako sakonlka shena po nunftvu sdihuje; kaj ji njeno hre¬ penenje pomaga? Ali ne sapravim nepridno zhafa, ako blago blishniga kupiti shelim, poprej, ko ga v’prodaj fpufti? Ako fini bolen, in slo shelim prid- govati, alj fveto malho brati, bolnike obifkovati, alj nifo takfhne shelje prasne, ker ne ftojt v' moji ob- lafii? Tak pa takfhne shelje je proftor prevsamejo dru¬ gim sheljam, ktere bi moral imeti; namrezh, shelje, de bi slo poterpeshliv ino Bogu vdan bil, de bi fant lobi odmeri, pokom ino pohleven v’ fvojim terplcnji kil, ker to j.; prav sa prav, kar volji boshja od mene hozhe. ,,Sploh fo pa nafhe shelja, kakor nofezhih, 336 ki v’j e fen vnovizh nabranih zhofhen, in v’ fpomladi vnovizh natergauiga grosdja posheljijo. Nikdar ne bom poterdil, de bi, kdor je k’ dolshnoftain euiga ftanu savesan , kako drugazhno shivlenje shelel, ki te s’ njegovim lianam fklepatihe da; alj de bi kake poboshne dela opravljal, ki l'o njegovimu ftanu vfe nafproti, sakaj to moti ferze, in mu odvsame mozh k’ potrebnim opravilam. Ko bi jes po kartajsarfki famoti poshelaval, fe saftonj te¬ reni s’ posheljenjam, in to posheljenje je na mefti ti- fliga, kteriga bi v’ refnizi imeti moral, namrezh , dolshuofti fvojiga prizhejozbiga ftanu natenzhno is>- poluovati. In jes bi flte Bot el, de bi kdo boljflti saftop- noft in laslorJinifhi ras - fodik, imeti shelel; sakaj sa¬ ftonj fo take shelje , in jemljejo proftor tiflim shel- jani, ktire bi vfak imeti’moral, lVojo saflopnoft in ras-fodik, kakor jih itna, v’ dobro oberniti; tudi bi no tel-, de bi kdo, Bogu flushiti, perpomozhkov she¬ lel, kterih nima, ampak, de tifle, kteri fo v’ njegovi oblafti, ]irav oberne. To sadene pa le brepenjenje , ki ferze saftonj terga; sakaj priprofte shelje ne perncfo o.bene fhkode, de jih le prevelikrat nimamo. Ne posheli tudi nobeniga krisha, rasen po velikofli, liolcrpeshljvofti s’ ktero li dosdajnje teshave preflala; sakaj smotaje, li marlro sheljeti, ako nimamo ferza, rasshalenje prenefti. Vezhkrat obudi lovrashnik velike shelje po takih rezheh, ki fo delezh , in naf nikolj sadele ne bodo, de nam ferze od prizhejozhih re¬ zili odverne, ki nam, take majhine, ko fo, ventler veliki dobizhek pernefli samorejo. V’ nafhiui dosde- vanji pobijamo pofhafti v’ Afrifhkih pufhavah, med tim, de naf savoljo nefkerbnofli majhine kazhe vmn- rijo, ki fo na nafhih potih. Ne slieli fi fknfhnjav; sakaj to bi bila gola pcr- dersnoft, perprari li |>a ferze, de jih bofh ferzhuo perzhakala, in fe jim vbraniti samogla, kadar fe te lotijo. 287 Mnegilere jedi pet' enim obedi vshivati, polcb- no ako jih je veliko, fiifkajo vfelej shelodez, in ga poterejo, ako je flab. Ne napolni fvoje dufhe s’ premnogimi slicljaim’, ne s’ polletnimi, sukaj bi ( e do kraja vgonobile, pa tudi ne s’ duhovnimi, sakaj le bi te prevozil smotile. Ako je tvoja dufha dobro ozhifheua, in le vlili fhkodljivih fokov proflo obzhuti, tedaj ima prav veliki glad po duhovnih rezheh, ino v’ fvoji veliki lakoti sheli flot ere opravila poboshno- fti, pokorjoiija, ljubesni ino molitve. Dobro snam- njojesarefle ta glad, mojaFiloleja! vender pa (udi prevdari, ali bofh samogla vfe dobro preshvezhi, kar vsilili hozliefh. Isberi fi torej po fvetu fvojiga'du- hovniga ozheta is med tol j . anjili slielj tajilie, klin* s daj ispeljali ino ispolniti samorefh, in tiflih le fia- novitno dershi, potim ti bo Bog druge poflal, ktire bofh ob fvojim zhafu ispejiati samogla: in tak fine bofli zhafa s’ prašnimi sheijami sapravljala. Jes ti pa s’ tim ne rezhem, de bi imela kako dobro sheljo zanemarili: ampak moramo sheljo po redi ispolno- vati, in lifte, ki fe sdaj ispeljali ne dajo, tako dol¬ go vkotez torza tirati, dokler njih verfia pride, do tih nialov pa lifte ispoluovati, ki fo she srelo sa ispolniti. In to ne gre kar od duhovnih , ampak tu¬ di od lakih slielj, ki pofvetno sadevajo, ker bi mi drugazhi nikdar ne samogli bres nepokoja in bojezh- 11 »Iti ehiveti. 238 o 5 seminotride,se 1 ta podstava. P o d u * h e n j e s a p o r o z h e n e. „Sakon je velik Sakraaient, (jcs rezkem) v’ Kriftufu ino v’ njegovi zerkvi.“ Od vlih, v' vlil), ino v’ vfnn, to je, v’ vlih fvojih delih je sakon v’zhafti Hcrshati. Od vfih; sakaj tudi divizc ga imajo v’po- nishnofti zhiflati. V’ vlih; sakaj enako fvet je sakon med vbogimi, kakor med bogatimi. V’ vlim, sakaj !vet je njegov sazhcteter, njegov zilj in konez, nje¬ gov prid, njegovo snamnje in njegov sapopadik. On je fadni vert kerfhanfiva, ki semljo s’ vernimi na¬ pol n uje, de bo fhtevilo isvoljenih v’nebefih enkrat polno. Ohranjcnje sakonfkiga flanu je torej nari- menitnifhi rezh sa desbelo, ker je sazhetok ino is- rirk vlih njenih potokov. O ko bi vendcr ,Sin boshji na vfe shcnitnine bil povablen, kakor je bil povablen na tifio ki fo jo v' Kani na Galilejfkim obhajali! V’ nobenim sakon« bi po tim vina tolashb in blagoflovov ne grefhali. Ilc fe pa, rasen kje v’ sazhetki, fploh grcfha, pri¬ de te is tiga, ker Adona (nezliimernofi) namefto bo- slijiga Odrefhenika, in Venero Cncframnoft) nametio vilokohvalene Divizc v’ fvatovfhino vabijo. Pravijo, de kdor lepe ino pitane jagnizhc imeti obeli, jim pffanc fhibize naprej dershati mora, kad;r fe drushijo: kdor pa v’ sakonu frezho in blagoflov imeti shcli, li mora per shenitvi fvetofl in vifokoft tiga Sakramenta naprej poftaviti. Namefto tiga fe pa rado uesmcrno rasvujsdanje meti fvatovfko kratko' zhafe, pojedine ino pogovore pertepe. Ni fe torej zbudili , de tak mnogi hudi naflcdki is tiga nattopaj«* 239 Bolj ko vfc, pcrporozham sukonfkim nafprotno ljubesen, ktero jim fam 1'veti Duh na premnogih kra¬ jih fvetiga pifina perporozha. O sakonfki! nizh ni to, ako vam kiizhejo : Ljubite fe med febo s’ natur- no ljubesnjo , sakaj to ftori tudi dvoje gerliz; tudi uizh ni, ako vam pravijo; F^jubite eden drujiga s’ Khlovefhko ljubesnjo; sakaj tudi ajdje fo to ftorili. •kes vam pa rezhem s’ velikim apofteljnam Pavlam; „\Ioshje! ljubite fvoje sheue, kakor Jesul'fvojo zer- kuvljubi, invishene, ljubite fvoje moshe, kakor zer- kuvKrifiufa, fvojiga Isvelizharja.“ Bog fam je Evo nafhimu pervimu ozhetu Adamu pcrpeijal, in fam Bog je tudi, ki je s’fvojo nevidno roko pofvezheno saveso vajniga sakona fklenil, in vaj cniga drugimu pcrpeijal. Sakaj torej ne ljubita eden drujiga s’ popolnama fveto, zhifto bosbjo ]ju- besujo ? Pcrvi naftopik te ljubesni je neraslozhliva fkle- nituv vaj n i h ferz. Ako fe dve liojove dili s’ limam fklenete, fak fe bote na vfakim drugim mefii poprej rasklati dale, ko ondi, kjer fo stimanc, de je le lim sa kaj. Jesuf fam je fklenil s’ fvojo laftno kervjo moslia ino sheno, torej je tudi ta fklenitnv tako mdzhna, de fe poprej ima telo od dufhc, ko mosh od sliene lozbiti. in ta fklenituv ne veslie toljko te- i fa , kakor ferza, nagnenja ino ljubesen. Drugi naftopik te ljubesni mora bili ne raslom- liva svelioba obeh sakonfkih eniga proti drugimu. Pezhatniki fo bili fvoje dni v’ perftanc vresani, ka¬ kor fhe farno fveto pifmo fprizhujc. To je tedaj Ikrivnoll zerkveniga opravila per poroki. ,Skos roko 'uafhuika blagoflovi zerkuv perftan, ter ga narprej sheninu poda, in ga s’ tim opomni, de sdaj fkos •nozli Sakran enta njegovo ferze na vfelej sapezbati, •ako de sdaj in nikdar, ne ime ne ljubesen kake dru¬ ge sbcnfke dari v’njega najti ne fine, dokler dol¬ go bo ta shiveia, ktera fe mu je sdaj sa sheno du- la - Potim poda shenin perftan nevefli, de nofproti ,la j tudi ona ve, de nikdar ne fme fvojiga ferza ZAO drugimu moshkimu odpreti, dokler dolga L o ta na semlji shivel, kteriga ji je ravno sdaj Bog dal. Tretji fad sakona je radovoliu sarod ino rejen¬ je otrok. Vifoka zliafi sa vaf, o vi sakoufki! de Bog, ko fhtevilo dufh limoshiti hozhe, ki fo pokli¬ cane, ga vekomaj zhafliti ino hvaliti, vaf sa ftreshc- te te rifoke fkrivuofti, vsame, de is vaflie fklenitve trupla is-hajajo, kteriin kakor hifur nebefhke role fkos llvarjenje (1 ufho vdahne, kakor jo fkos fvojo fapo v’ truplih ftvari. Iinajte torej, o moshje! blago flauovitno ino prefcrzhno Jjubesen do fvojih shen. Satorej je bila shena od rebza perviga mosha vseta, ki je narhlishj* ferza , de bi jo jdago ino perferzhno ljubil. K’niku- kimu saframovanju, ne sanizhovanju vaf nimajo dra- *hiti reve alj flabofli vafhih shennaj ii bodo na telefi olj na dufhi, anipjvjk vaf fhe le morajo k’ krot- kimu, ino ljubesni polni mu vfmilej« nagniti, ker jih je Bog tako ftvaril, devam fkos fvojo podloslmoft ve/.h zhafli ino fpoflitovanja dorafte, in de bi jih vi tako sa tovarfhize imeli, de fle ii ravno njihova glava ino njihovi prepolovljeni. In vi, o slične! ljubite mn* *he, ktire vam je Bog dal, s 1 blago, perlerzhno, pa vender tudi s’ fpofhtovavuo ljubesnjo; »akaj ravno »ato je llvariI Bog moshe mozhirejiga in vifhjiga fpo- la, in je hotel, de bi shena, koti od njegove kolti, in mefo od njegoviga meta, bila moshu podioshni, in ker is ujegoviga rebra, ispod njegove rame is - haja, od njega peljana bila. To podloshnoft vam perporozha fveto pifmo filno ino slo, alj ravno to fveto pifmo vam polajfha v.afho butaro , ker ne sapove farno , de fe vi s’ ljubesnjo podvershetc, am- pak tudi vafhim mosham sapove de morajo fvojo ob- )aft s’ veliko ljubenjo, dobroto ino perferzhnofijo is- poinovati. ,,Vi moshje, t£ govori fveti Peter, ^.ravnaj¬ te pametno s’ tvojimi shenami, kakor s’rahlimi pofod* vami, in jih dershite v’ zhafli.“ Tako slo pa, ko vaf, opomiuam to nafprotno lju¬ be s e n , ki er o tke eden drugima dolshni, vedno vik- 24 i fhati ino ranosliiti, fe vender varjite, de fe ne bo.v’ ftrah sa sveftobo (v ! ajfranje) fprevergla; sakaj ni Z |i redkima ni, de kakor fe v’ narshlahtnifhih ino zhift.) srelih jabukah zhervi sarede, fe tudi is nargorezhi- fhi ino perferzhnifhi ljubesni dvoje sakonfkih ajfran¬ je eziini, fkos ktero fe prava ljubesen ftrati ino po¬ paziti ; sakaj szhafama israfteta prepir ino lozhenje is njega. Gotovo fe ne bo ondi nikdar ajfranje sazhelo, kjer fe prijasnoft na zhednoft vpira; torej je tudi gotovo snamnje sgol mefene ljubesni, ki fe je v’ ferzi; vkradila, kjer ji je pregrefhna, uefiauovitna, in k’ nesavuplivofti nagnjena zhednoft naprot prifhla. Torej je bedafta hvala perjasnofli, ako jo kdo s’ ajfranjam povikfhati hozhe. Sakaj ajfranje je fizer fprizhovanje velike, ne pa pofhtcne ino popolnoma prijasnofti, ker fe popolnamaft perjasnofli na terdnoft zhednofli per ljubljenimzhloveku sanafha, ajfranje pa nad njo dvomi. ^ Ako shelite, o moshjeV de bi vam vafhc siten- svefte l>ile, tak jih uzhite to zhednoft s’laftnim sgle- dain. „S’ kakfihnim zhelatn 44 pravi fveti Gregor is Na- Zijanza, ,,samorete framoshljivoft od fvojih shen tirjati, ako farni ncframno shivite ? Kako tirjale od ujeli, kar jim ne podelite? Hozhete, de bodo zhifte? Sadcrsliite fe farni zhifti proti njim , in vfak naj oh¬ rani po bcfedah fvetiga Petra fvojo pofoduv k’ po- fvezhenju. Ako jih pa vi fanti gnufobo uzhite, tak »ti zhuda, de vam njihovo rasvusdanje frarnoto nare¬ di. Vi pa , o shene! kterih zhaft je s’ vafho zhiftoft- jo in lepim sadershanjam na tenko fklenjena, ohrani¬ le fvojo velizhaft in fe persadevajte sa njo, in ne Perpuftite nikdar, de bi rasvusdanje lifh vafltiga do- kriga imena otemnelo/ 4 Hoj fe vfakiga salesovanja, naj fe ti fhe tak •"ajhino sdi, in ne terpi nikdar krivizhniga perlisa- 'anja bliso tebe. Kdor kolj tvojo lepoto in lepo pofiavo hvali, tiga fe varji. Sakaj, kdor blago hva- in ga kupiti ne more, je v’ veliki nevarnofli, ga ‘'»Pati. Ako pa kdo raseu tvoje hvale fhe flabo od Ivo- 343 jiga tnosha govori, ta te hudo rasshali; sakaj ozhit- 110 je, de tak nima kar mifli, te sapeljati, ampak te she tudi sa napol premagano dershi, ker je kupzhi- ja s’ drugim barantavzam she napol fklenjena, ako perviga vezli nozhemo. She v’ ftarih zha- fih, kakor fhe sdaj nofijo shene veliko fhtevilo bifar- jov v’ fvojih ufhelih, in fizer, kakor Plinius meni, savoljo vefelja, jih roshlati flifhati, kadar fe sade- vajo. Jes pa, ki vem, de' je veliki flushabnik bo- shji Isak divifhki Rebeki sa pervo saftavo fvoje lju- besni, bifarjev poflal, miflim, de ta fkrivni lifhp per¬ vo pravizo pomeni, ktero mosh zhes sheno imeti, shena pa svetlo ohranili ima, liamrezh uho; de fe nikdar v’ njega ne bo druga hefeda alj drugi glaf fpre- jel, kakor le prijetni ino perjasni glaf zhiltih bcfcdi, ki fo prav sa prav evangeljfki bifarji juterne deshe- le. Sakaj nikdar fe ne fme posabiti, de fe dufha fkos uho oftrupi, kakor Iglo fkos ufta. Ljubesen ino sveftona, med febo fklenjene, fto- rite vefelej nafprotno savupanje. Satoraj fo fveti inoshje ino fvete shene nafprotno ljubovanje v’ fvo- ' jim sakonu smeraj vifoko zhiflali. Tako je bilo vi- diti Isaka ino Rebeko is okna v’ takim perferzhnim Ijubovanji sapopadene, de, ako ravno nezh nefpodob- niga v’ mef ni bilo, je vender Abimeleh kmalo fkle- nil, de moreta sakonfka biti. Veliki fveti Ludovik, ravno tako ojfter proti fvojimu telefu , kakor perferzhen v’ ljubesni do fvoje shene, je bil fkoraj savoljo liga grajan, de feje filno slotakfhnimu ljubo- vanju prepuftil, de fi je v’ refnizi fhe le saflushil hvalen biti , ki je fvojiga vojafhkiga ino ferzhniga duha v’ take majhine dolshnofti nagniti vedel, ki fo sa ohranjenje sakoufke ljubesni toljko potrebne. Sa¬ kaj, de fi ravno takfhino fprizhovanje zhifte ino od- kritoferzhnc perjasnofti ferz ne sveshe , vender eniga drugimu blishje fpravi, ino je prijetna vaba k’ uafprotniin ljubesnjivim pogovarjanju. Ko je fveta Monika s’ velikim fvetim Avgufhti- nam nofezha hodila, ga je velikokrat kerfhanfki veri 343 ino flushbi boshje zhafti pofvetila, kakor tudi f a ni prizha , ,,de je she pred rojftvain fol boshjo okufil.“ Lep nauk sa kerfhanfke shene, de fad fvetiga sa- kona naj boshji fvetlofti darujejo, fhe poprej, koga 1'vetloba fonza obfije; sakaj Bog, ki daritve poni- shniga ino voljniga ferza dopadljivo fprejema , ob ta¬ kim zhafi fploh poboshne mifii matere oblagodari. Frizhe tiga fo Samuel, fveti Tomasli Akvin, fveti Andre, Fijesolfki fhkof, ino veliko drugih. Mati fvctiga Bernarda, vredna mati takfhuiga fina, je vsela vlako fvojih otrok v’ narozhje, in ga je Je- sufu Kriftufu v’ dar peruefla: in od tih malov je vfa- kiga ljubila s’ poboslmim fpofhtovanjam kakor fveto, od Boga ji isrozheno saftavo, in je tudi tako frezh- na bila, de fo vlili fedraer njenih otrok fvetniki po- ftali. Kedar pa te preljube ftvarize pozhafi k’ pameti perhajajo, fi morajo ftarifhi persadevati, de njihove ferza s’ ftraham boshjim fur-dajo. Pazil je to dolsh- iioft fveta Blanka s’ gorezhim ajfram dopolnila, iu vezhkrat je djala k’ fvojimu finu , fvetimu kralju Lu- doviku: ,,Rajflii bi vidila, preljubi fin, debi mi per prizhi vmerl, kakor, de bi kdaj kak fmerten greli ftoriI. <£ In tako globoko fo fe te befede v’ dufho ti¬ ga fvetiga fina vtifnile , de ni, kakor fam pravi, no¬ ben dan zeliga fvojiga shivlenja na nje posabil, in li je vedno persadeval, ta boshji nauk fi v’prid ob črniti. Rodu nafhih predftarifhov, is kteriga is-baja¬ mo, tudi pravimo, de je hifha, in tak tudi pravi fveto pifmo, de je Bog porodnim pomozhnizam v’ Egipti hifhe sasidal; is kterih befed fe naj uzhimo, de dobra hifha ne obftoji v 1 tim, de fe mnogo zhaf- niga blaga sbira, ampak de fe otrozi v’ ftrahu bosh¬ jim ino v’ zhednofti odredijo, In torej naj ne bo no¬ bena fkerb, nobeno persadevanje preveliko , ker fo otrozi zhaftitliva krona ftarifhev. Tak je vganjaia tudi fveta Monika hudobne nag¬ njenja fvojiga fina, fvetiga Avgufhtiua s’ tako vcli- ko goreahuoftjo in s’ tako mozkno ftanovitnoftjo, de 211 je z.hcs Skos priprofto zliiftoft pofveti- mo Bogu fvoje telo, vender fe s’ tim ne odrezhemo, ob perloshnofti v’ s a k o n ftopili; fkos obljubo zhiflofti ga pa kakor popolni dar prinefenio, bres, de bi li kako oblaft sadershali, to obljubo nasaj vseli, in poflanemo tak frezhni fushni ftorjene obljube. In saref zhaftitlivlhi je ta fushnoft kakor vfako kraljeftvo. Savfim poterdim opominanja tiga velikiga zerkveniga uzhenika; vender tudi sraven shclim, de bi fe frezhne dufhe, ki fe jih prijeti hozhejo , sra¬ ven modro, fveto ino refno vedele, fvoje ferzhnoft dobro pofkufile, Boga sa ras - fvetleuje profile, in fe a’ modrim ino brumnim fpovednikam pofvelovale, sa- kaj s’ vezhim pridam fe bo potim vfe to sgodilo, 3. Potim mora pa tudi odrezhenje druge mo- slutve zbifto ino priprofto bili, de vdova fvoje ferze ino vfe fvoje shelje s’ vikflio zhiftoftjo k’ Bogu ober- liiti, ino fvoje ferze s’vlimi njegovimi nagnjenji ino obzhutleji bosbji fvetlofli darovati samore. 8akaj, ako jo shelja, fvoje otroke bolj ofkerbcti, alj kak drugi pofvetni namen, od drugiga omoshenja nasaj dershi tak ji sna fizer to zhnft pernefti, alj per Bo¬ gu refnizlino ne, ker pred Bogam nizhefar prave zhafti saflushiti ne more , kar fe savoljo Boga ne »godi. 3. K’ timu fhe mora vdova, ki bozbe prava vdova biti, proftovoljuo fe od vfiga pofvetniga ino hezhimeruiga vefelja odlo/.hiti ino prozh dershati. j,Vdova , ki v’ nezhimernofti shivi, je shiva mertva,“ Pravi fveli Pavel. Ki vdova bozbe biti, per vfim tim Pa vender dopafti sheli, perlisovavne ino saljubljene kefede poflufha, fe po pletih ino pojedinah potika, iifhpa ino kinzhi, ino sala biti bozbe, je vdova, ki fizer po tekli sliivi, po dufhi je pa mertva. Kak- 253 fhcn raslczhek je, jeli je fhkit Adona alj grcfline ljubcsni na kopu (pufhelzu) is beliga zhapliniga per¬ ja kakor na kolu isobefhen, alj de is tcnkiga paj- zholana , ntreshi enako obras sagrinja; sakaj vezli- krat fe dene k’ povikfbanju nezhimcruofti zlicrno na belo, de fe bolj posna, kar je beliga. Vdova, ki jo she svuzhena, kak fe narlosbje mcslikiin depafti da, vfe bolj nevarno fvoje pfhize v' njihove ferza mezho. Vdova torej , ki v’ neumni n< zhiniernofli shivi, je siliva meriva, in je prav sa prav le prašna podoba vdovftva. ,,Xaftopil je zliaf, drevje obresovati, sakaj ger- lizhni glaf fe je v’nafhim kraji saflifhal,“ poje vifo- ka pefem. Obresa pofvelne preobilnofti je vfakiniu potrebna, ki poboslino shiveti sheli, pofebno pa pra¬ vi vdovi, ki kakor zhifta gerliza fhe folse preta¬ ka, in po fvojim moshu sdihuje ino shaluje. Ko j; Noema is Monba fpet , v’ Betlehem n a saj perfhla, fo fe slične, ki fo jo v’sazhelku sakona posnale , med feboj poprafliovale : ,,Ali ni to Noema, (kar fe pra¬ vi, sala ino lepa} ?“ Ona le pa djala: ,,1‘rofim vaf, nikar mi vezh ne režite Noema, ampak imenujte me Mara (bridko} , sakaj Gofpod me je s’ bridkofijo na¬ polnil. “ To je rekla, ker ji je njenia mosh vmerl. Tako iudi prava vdova nikdar nozhe lepa imenova¬ na ino posvsdigovuna biti, sakaj dofli ji je, deje to, kar Bog hozhe, de bi namrezh ponishna ino majhi- na bila pred njegovim obljizhjam. Lampe, ki fo s’ dufliezbim oljarn napolnjene, filno prijetno sadifhijo, kedar plamen vgafne, tak ras- fhirijo tudi vdove, kterih Ijubesen je bila zhifta v 1 sakonu, fhe bolj prijetno difliavo zliednofti ino zliifto- Ai, ako njihova ljuzh , namrezh njihov mosh , fkoS fmert vgafne. Mosha ljubiti, dokler dolgo je pci' shivlenji, ni nezli redkiga per shenili, pa ga tako lju¬ biti, de po njegovi fmerti obeniga drugiga nozhe, to je flopnja ljubesni , ki je le (pravim vdovam laA- na. Na Boga savupati, dokler je mosh hifhna pod¬ pora, (o ni nizli kaj pofebniga, pa na Boga v upa ti > 253 k e 1 ar ji je (a podpora odvseta, to je saref velike hv.de vredno. Satorej fe na vdovi popoluoft zhed- DoiU, vfe loshej fposua, ktiro je v’ sakonu imela. Vdova, ki otroke ima, kterim je fhe njihove delavnofli ino voje potreba fofebno, kar njihovo sve- lizhanje ino zhafno ofkerblenje sadene, ne line taji- ftih pod obenim isgovoram sapuftiti; sakaj na ravnoft pravi fveti Pavel; de je k’ tej fkerbi savesana, de Jak fvojim otrokam dobrote poverile, ktire je od fvo- J*h ftarifhov prejela, in ker je „fajift, ki sa fvoje domazhe, fofebno ]>a sa fvojo familjo no. fkerbi, fhe bujfhi ko ajd. “Kedar pa enkrat otrozi njene voje vezli Ue potrebujejo, potim naj vdova vfe fvoje mifli ino Rhelji sbere, de jih bo s’vifhjo zhiftoto k’ dobri rafti v’ ljubesni boshji obrazhalu. Ako ne bo toljke potrebe, fe v’ sunajne opra¬ vila poftivim, pravde podajati, de bi jo, pravo vdo¬ vo veft na nje vesala, tak ji fvetujem, de fe jim Popolnama odrezke, in de fi naj isvolji, koljkor bo hiogozhe mirno, fvoje dela peljati, ko bi fe ji ravno s delo, de fi tako narvezh ne pomada. Sakaj prid hrumezhiga shivlenja bi moral v’ refnizi filuo velik biti, de bi prid pielegel* kter is velikiga ino fveti- ffa miru is-baja; pa faj pravde in pofvetni prepiri ferze rastrofijo, in vezhkrat fovrashnikain zhiftofti duri odprejo , ker fe tiflim vftrezhi, kterih perjas- iiofti fe potrebuje, marfkaj flori, kar je nefpodobni- Sa, poboshuofti nafproti ino Bogu soperniga. Molituv naj bo vedno opravilo vdove. Sakaj, ker druge ljubesni vezli imeti ne fine, ko le sa Bo- Sa , tak tudi fkoraj drugih beled imeti nefrae, rasen K a Boga. In kakor fe sheleso ne pufti tako slo od 'Nagneta na fe potegniti, ako je demant bliso, ka- bor hitro fe pa demant v’ ftran dene, hitro k’ mag¬ netu isleti, tak tudi naj ferze vdove, ki fe ob shiv- ' e aju inosha ni samoglo savfim k’ Bogu vsdigniti, po "iegovi finerti hitro difhavi liebefhkih rezhi naprot biti, in s’ nevefto v’ vifoki pefmi rezhe: O (Jofpod! 8 daj ho tim farna fvoja, fi me vsemi savfim r’fvojo 251 laft; „vlezi me k’ febi, difhavi tvojih masilj naproti tezhemo.“ Zhednofti, fveti vdovi laftne, fo: deje popolno fpodobniga sadershanja, de fe vfi zhafti, drufhiuam ino vfaki nezhimernofti odpove, vbogim in o bolanim ftreshe , shaloftne tolashi, deklizhe v’ brumnofti vu- z bi. ino mliijthim shenam kakor popoln sgled vfili zhednofti fveti. Potreba ino priproftoft naj bo lifhp njene obleke, ponishnoft ino ljubesen lepota njeniga djanja, fpodobnoft in perjasnoft zir njeniga govor¬ jenja, zhiftoft ino framoshljivoft lepota njenih oziri, in krishan Jesuf edina ljubesen njeniga ferza. Ob kratkim: prava vdova je v’ zerkvi kakor fpomlad anfka violiza, ki zhudno ljubesnjivo dufhezh- noft fkos difhave fvoje pobosbnofti fhiriti, in fe fko- raj vedno pod fhiroko perje fvoje nifkote fkrivali ima. Njena temnikafta farba kaslie njeno pokorjen- je, dobro is-lmja v’hladnih, fenzbnatih ino neob¬ delanih krajih, de ne fkos pezhanje s’ pofvetnimi ofkrunjena, in de hlad fvojiga ferza bolj okovati pred ognjain, kteriga bi shelja po bogaftvi, zhafti, ali fhe zelo Ijubesni v’ nji sbuditi samogla. ,,In irezhna bo,“ pravi fveti apoftelj, ,,ako tako oftane.“ Bi fhe imel marfkei od tiga povedati , vender pa miflim, de bo dofli, ako vdovo, ki slo fkerbi, zhaft fvojiga ftanu ohraniti na pasno branje lepih li- ftov opomnim, ktire je veliki fvetiHironim Fnrii, Salvii ino vfnn tiftim shenam pifal, ki fo to frezho imele, duhovne hzhere eniga tako velikiga ozheta biti. Ni- zefar ni njegovim opominjanjam dodjati, rasen to, de prava vdova ne fine tiftili sanizhovati, ki fe v’ dru- gizh, alj zelo v’ tretjizh alj flitertizh moshijo; sakaj v’ nekterih okoljfhinah Bog v’ fvojo vezho zhaft tako ravna. Tudi ne fmeino nikdar tiftiga nauka ftarih uzhenikov zerkve ispred ozbi sgubiti, de nima ne vdovftvo ne divifhtvo druge zhafti v’ nebelih, ko tifto, ktero jim ponishnoft podeli. 25 5 enin,shtihde,seta PO.STAVA. Befeda devizam. Divize! Ic dve befedi vam imam povedati, dru¬ go najdete kje drugde. Ako gre vaflja mifel po zhafnim sakonu, tak ohranite s’vio fkerbjo tvojo per- vo ljubesen sa fvojiga mosha. Sakaj, sa veliko go- I j fij o to dershim, ako fe na mefto z e liga in o odritiga ferza takfhno ferze poda, ki je od pregrefline Iju- besni vfe fprideno (snuzauo), fpazheno ino vtaknjeno. Vat pa klizhe vafha frezha' k’ zhifti ino divifhki, duhovni poroki, in shelite tvoje divifhtvo na vefelaj ohraniti: o tak ohranite s’ narvezho fkerbjo tvojo ljubesen sa tifliga hoshjiga shenina, ki tam narvik- fha zliiftoft, nizhefar toljko ne ljubi, kakor zbiftoft, in pervino vlili rezki, ktera fe mu fpodobi , fofebuo pa pervino Ijubesni. Lifli fveliga Hirouima vam vfe potrebne nauke od tiga podelijo. In ker vat vafh ftan k’ pokorfhno- iti veshe, tak fi isvoljite vodnika, pod ktcriga vodbo hote v’ vifhji fvetofti, tvoje ferze ino tvoje teld sa- \ (im hoshji fvetlofti darovati samogle. 5i56 la t e r t e h u 1& \ e# / Potrebni nauki s o p e r navadne f k u f h n j a v e. PEUVA PO,S TAVA. TV Oe fe nimamo menitisa bcfede p o f v e t n j a k o v. Kakor hitro otrozi tiga fveta sagledajo de ti Vklenila pohoshuo shiveti, 1)0do je.sero pfliiz narfiriip- nifhiga govorjenja ino opravljanja na te fpufiili. Narhudobnifhi bodo tvoje fpremenjeno shivlenje sa hinavfhino,'fvetohlinftvo iuo fpakarijo raški iz ali; rek¬ li bodo, de je fvet fvoje obljizhje od tebe odvernil, torej ti savoljo njegoviga sanizhovauja, k' Bogu potegnila; tvoji pcrjateli fi bodo pak persadevali, zhes vezh veliko, po njih mifli, modrih ino dobrih lvetov tebi podeliti. IVekli bodo, dc bofh vfa olosh- 257 na portala, fvojo frezlio per Ijuilch sapadla, de bolh fifna in ne sa prefiati, in dc J»ofh pred zhafam ftara, in de bodo (udi tvoji biflini opravki savoljo liga saoftajali. Poreko, de na fveti le mora s’ fve- tam shiveti, in de je tudi mogozhe svelizhauim biti, de fe ravno takih zhudnih ino majhinili rezili ne der- sliim. i. t. d. Moja Filoteja! vfc to je nezhimerno, liefpamctno ino neumno govorjenje. Tini ljudem ni fkerb ne sa tvoje sdravje ne sa tvojo frezbo. ,,Ko bi \i od tiga IVcta bili , u pravi Jsvelizhar, tak bi (Vet ljubil, kar je njegoviga ; kor pa nifte od tiga fveta , satoivj val' (vet fovrashi.“ ,Smo vidili imenitne ljudi, ino gofpe, ki fo zelo nozh, fhe zelo vezh nozhi, eno sa drugo per kvartali alj kaki drugi jigri prebedeli. Ali je pa kako opravilo, de bi bilo treba tako refno , otoshno ino fitno nanj gledati, kakejf na take igre? Ali zlies kaj takiga pofvetni befcriize ne sinejo; obeden per- jatel ni savoljo tiga nepokojin ; in savoljo premifhlo- vanja kako uro, alj, ker nekoljko poprej vftanemo, kakor po navadi 1 , de bi fe k’ fvetimu obhajilu perpra- vili, v fak v’sdravnika pertifka, naj naf od otoshnofii ino slatenize osdravi. Tri d: let nozhi fe naj per ple¬ tu prebedi, in nihzhcr fe zlies to ne potoshi, savoljo prebedenja i:a fveti vezher drugi dan vfak kafblj.t ino toshi, de ga grise! Kdo ne fposna is tiga, dejo fvet krivizhen fodnik, mehek ino dober proti fvojim otrokom, ojfter pa proti boshjim otrokam ? Nikdar ne moremo -v’ lepi safiopnofli s’ fvetam fiati, drugazhi, de fe s’ njim vred v’ pogubljenje vdercino. Nikak in nikolj ni mogozhe, de bi mu prav ftorili; sakaj fvet fc fiun s’ febo ne snftopi. Jones je perfbel/* jravi Jsvelizhar, „in ni jedel ne pil, in pravile, de iimi hudizha, po tim je perfhel zjilovekov ,Sin , in jc jedel ino pi, in vil pravite, de je .Samarijan.*/ Gotovo, moja Filoteja! fe bo fvet, ako s’njim krahozhemo, s’njim igramo, plefhemo, nad nami poliujfhal, in naf, ako ne ftori- 33 3o8 »no, hiuavfhinc alj pa otoshnofti dolskih Ako fe salo oblazhimo, tak bo ven fpravil, de kak flab na¬ men imamo; ako fe pa bolj poredno nofimo , tak bo berbral, de fino revnih moshgan. Ako fe pofhteno vefelimo, bo djal, de fino ras- vujsdaui, ako fe savoljo pokorjen ja vefelja sdershi- ino, bo fklenil, de fmo otoshni; in ker naf smeraj le po Hrani gleda, ni mogozhe, de bi mu kdaj vftrezhi sainogli. Nafhe nepopolnofti povikfhnje, in jih isklizhe sa grehe, fmertne pregrehe dela is na- fliih odpuftlivih grehov, in pogrefhke, ki fe nam is flabofti pergodijo prevershe v’pregrehe, ktire bi bili is hudobije ftorili. Namefto de je ljubesen po be- fedah apofteljna, dobrotljiva, je fvet hudoben; na- meflo, de ljubescn ni,zli hudiga ne niifli, milili fvet le na hudo, in ako ne more nafhiga djanja obfoditi,. tak fodi faj nafhe namene. Naj imajo ovzc rogle alj ne, naj bojo bele ali zherne, davil jih bo volk, de Je do njih more. Pozhnimo fi, kar fi hozhcmo, fvet bo soper naf. ,Smo dolgo v’ fpovednizi, tak bo vprafhal, kaj fe nek toljko fpovedovati imamo; fmo pa le malo zhafa, tak bo fpletel, de nifmo vfe povedali. Vfako nafho djanjize bo ispasil, in savoljo ene farne ferditc befede fe bo perdufhil, (le naf ni preftati. ,Skerb sa zhafno frezho bo imenoval Iakomnoft,, nafho krotkoft pa abotnoft; nafprot pa porezhe pravi jesi pofvetnjakov, de je ferzhnoft, lakomnofli, deje fkerbnoft, pregreThnimu pajdafhtvu, de fo fpodobni pogovori;,— smeraj satirajo pajki, kar zhebcle na¬ pravijo. Pulti ga flepza, naj boli, dokler fe mu ljubi, moja Filpteja! nai fe dere, ko ponozhua fova, ki podnevne ptize ftiafbi. Bodimo flanovitnl v’ fvojim naprejvsetjl, nefpremenlivi v’ 1'vojih fklepili; nafha flanovilnofl bo fprizhala, jeli nam je bilo refniza, de fmo fe Bogu darovali, in k' banderi poboshno/Š 259 perfegli. Slcpiimi ognju na nebi fe vidi, de bi imel enako fvetlobo, kakor prave svesde, pa le hitro sgi- ne, med tim, de svesdam enaka fvctloba oftane. Tak fte li tudi hinavfhina ino refnizhna poboshnoft na\- *unaj slo podobne, vtmder fe dafte v’ kratkim rasi o - 'biti, ker hinavfhina obene ftanovitnofti nima,. in fe kakor dim raskadi, kedar fe kvifhko vsdigne, med tim, de je prava zhednoft vedno terdna ino ftano- ' itua. K’ velikimu pridu flushi, ako fe sazhetek poboshnofti s’ tim okovari, de fe saframovanje ino opravlivoft zlies nal' vsdigneta; sukaj tak odidemo nevarnofti nezhimernofli ino pr.evsetnofti , ki fte enake egipzhanfkim babizam (porodnim pomozhui- zam) kterim je prehudoben Farao sapovedal, vfe Israelfke fantizhe hitro po porodu pomoriti, hli fino fvetu krishani, iuo fvet mora nam krishan biti; sa nefpametne naf fvet dershi, Uershimo mi njega sa neumniga. DRUGA P O ,S T A V A. De nam je ferzhnim biti potrebno. Ljuzh, tak blaga ino ljuba, ko je nafliim ozhem, jih veuder blefhi, ako fo dolgo na tem¬ nim bile, in poprej, ko fe s’ prebivavzi ptujigu kra¬ ja sprijaznimo,. fe nekaj zbala le nekako bojezhi nofimo, naj bodo fhe tak prijasni ino perljudni s’ nami. Sgoditi le sna, moja Filoteja! de fe bo pet¬ imi fpremenji-njil tvojiga shivlenja marfkak vihar \’ tvojim ferzi vsdignil, in de bo to veliko ino fplofhno 2G0 flovb, kteriga fi fvetu dala, nek obzhulik slialofti ino otoshnofti v’ tebi sapuflilo. Ako bi fe to sgodilo, tak te profiin, poterpi ie nekoljko, sakaj to nizhc- far ne pomeni; je le inajhino savsetje , kteriga nova vezh s’ febo pernefe, kmalo bo po nje, in obilna tolashba ti bo Cer/,c napolnila Shaloftna boflt menile od kraja, de z. h a lt ino hvalo pogreChaCh, ktero fo ncumzi, perlisovavzi ino safmehovavzi tvoji uezhiiner- nofti dajali; ali bi pa hotfa vezimo zhaft pogrefhati, ktiro ti bo Bog gotovo podelil? Sna biti; dc l'e bodo tifli minlivi kralkozhafi ino vefelja, v’ kterili fi po- prejfhnc leta preshivcla, k’ tvoj im u ferzu nvernile , de bi ga fpet vneli ino saovernili; ali bi pa mogla fklcniti, de bi fe tifti frezbni vezhnofti odpovedala, in fe toljko golufnimu vefelju vdala? Verjami mi, ako fi ftanovitna, bo tvoje ferze fkoraj s’ tako neis- rezbeno fladkirn vefelja .'n napolnjeno, de bofh farna fposnala, de je vfa fiati koft fveta le pelcn proti ti¬ mu medu, iu de en fain dan v’ poboshnolii dopcr- ncfhen jesero let pofvetniga vcfelj.l prefeshe. Ve n d er, ti vidifh, kako nefkonzhno vifok je hrib kerfhanfke popolnofti. O Bog! klizhefh, kako mi bo rnbzlii, na ta hrib priti? 1’otolashi fe, moja Filoteja! Ako tiftc majhine mnfhize, is kterih bodo zbebele, sazhno neko podobo dobivljali, jih imenujemo zher- vizhe, in tedej flie ne mogo na zvetlize, fhe manj na grizlie ino hribe fe svdigniti, de bi fi med farne brale, ampak fe od tifiiga medu shivijo, kteriga fo jim ftare zhebele napravile, in med tim jim s rafti peruta, tako, de po tim zelo okoljzo leliko obletijo. Tak fino fhe tudi mi mulhize v’ poboslmofti, in fhe ne moremo, fe svdigniti kakor je nafha shelja, ki nizh hlishje ne feshe, kakor fe v’ verh kerfhanfke popolnofti pognati; de pa le fzliafama kako podobo dobimo fkos nafhe shelja ino nafhe fklepe, potim nam bodo tudi peruta israfle; in torej fmcnio upati, dc bomo she tudi enkrat duhovne zhebele, in de fc bomo samogli vifbje vsdigniti; lazliaf pa shivimo od medu toljkanjih naukov, krirc fo nam pobosbni fiati 361 sapuftili, in protimo Boga, de bi nam peruta golo¬ bov podelil, de nam ne bo farno mogozhc v’ fedajnim shivlenji letati, ampak tudi v’ frczlmi vezhnofti pri- hodniga shivlenja pozhivati. T R E T J A P O ,S T A V A. Od I a ft n o II f k u f h n j a v j i n o od r a s - 1 o zh k a med obzbutenjam ino pervo- 1 e n j a ai v« t a j i (l e. Mifli ti, mojaFiloteja! mlado, shlahlno kncsiujo (go- fpn), ktcro njenin mosh perferzhno ljubi, in ktero sapelja- ti, iuo bifar sakonfke svetlobe ji vseti, kakfhen hudob- nesh'ncframniga zhloveka pofhle, ki bi ji njegovo ne- mamo mifel odkril. Narprej gerdesh gofpej namen fvo- jiga gofpodarja rasodcne. l’o tim dopadc ali mersi ta mifel gofpej. Poflcdnizh v’ uja dovoli, alj fe mu odrezhe. Tak pofhiljajo fatan, fvet ino mefo duflii , ktero boshjimu ,Sinu sarozheno vidijo , fvoje 1’kufh- njave ino hude mifli, s’ Merilni fo ji 1. greh ponu¬ ja; 3. ji dopade, ali ji je soperu; U. v’ njega pcr- volji, alj fe mu odrezke. Sakaj to fo kakor tri ftnp- nje, po ktcrih fe v’ hudobijo doli ltopi: fkufhnja- va, dopadjenje nad njo, ino p er v o I j e n je. In, de li fe ravno v’ vfakim grehu rasb/hno ne fpo.s- najo, tak fo pa vcndcr zliifto raslozhne v’ velikih 'no gnufnih grehih. 363 M l 'f Ko hi fknfhnjava do kakija greha zelo nafho shivienje kar naprej terpela, Li fe vender, de Li nam le »operna Lila, in Li v’ njo ne pervolili, boshji fvetlofli ne samerili. In to salo ne, ker v’ fkufLaja¬ vi nifmo toljko delavni kakor terpezhi, in nikakiga pervolenja v’tajifto nimamo, torej tudi nikakiga dol¬ ga ne mormo savoljo nje imeti. ,Sveti Pavel je Lii grosno dolgo od mefa fkufhan, savoljo tiga pa ni le kar Bogu zliifto nezh sopern [bil, ampak Bog je fhe Lil fkos to povelizhan. Blashena Angela Folinjfka je obzhutila tako ftrafhne fkufhnjave shivota, de nul',, ko nam jih perpoveduje, k’ pomiljovanju nagne. Nezh manjfhc nifo bile fkufhnjave fvetiga Franzifh- ka (Seraffhkiga} ino fvetiga Benedikta, iti tako slo fo nad nja pertifkale, de leje eden po ternji, drugi po fnegi valjal, de bi fi jih odgnal, in fkos lo nifta le kar nizhefar od gnade Loshje sgubila, ampak taji- fta fe je le nafprot veliko veliko v’ njima poin- noshila. Nikar torej v’ fkufhnjavah ferza sguhi , moja Filoteja! in ne mifli, de ti premagana, dokler fo ti soperne. Imafh tukaj nauk raslozhka, ki med oL- zhutnoftjo fkufhnjave ino med pervoljenjam v’fkufh- njavo obftoji. Obzhutiti jo namrezh samoremo, zhe nam je fhe toljko sopern a; pervolili v’ njo pa ne mo¬ remo, drugazhi, de nam je poprej dopadla, ker je dopadjenje nad njo fploh ftopnja v’ pcrvoljenje. Naj nam torej fovrashniki nafhiga svelizhanja fhe toljko ponudb juo obljub delajo, ko bozbejo, naj fhe tako dolgo na podvojah nafhiga ferza zbakajo, de bife jim, odperlo ; vfe te nezh ne de: dokler dolgo je na- fbc naprej-vsetje terdno, in obeniga dopadenja nad tim nimamo, je nemogozhe, de bi Boga rasshalili, tak malo, kakor Samore inosh tajifti gofpej, od ktire lim poprej govoril, samerili, de je bila v' neframno djanje vablena, ako ni obeniga dopadenja nad njim obzhutila. Vender je fhe pa med dufho ino tajifto gofpo ta raslozbek, de gofpa samore potim, ko je ne- framen namen flifbala, zhloveka , ki ji je poflan 263 sagnati in ni zli vezli poflufhati; ni pa ifelaj v’[obla- tli tlufhe, de bi fkufhnjave ne obzhutila, to mozh Pazli ima, de ne pervolji, oko nozhe. Torej nam ikuflinjava nikdar flikodo.vati ne more, naj fhe ta¬ ko dolgo in tako filno pertifka, ako nam je le soperna. Ker posbelenje sadeue , ki samore sa fkufhnja- voj naftopiti, je rediti, de nafha duflia tako rekozh ■s dveh delov obftoji, namrezh is sgomiga inn is tpodniga, in de fpodni ni vfelaj pokoril sgornimu , ampak vezhkrat fam sa fe ravna. In tak pride, de fpodni del bres pervoljeuja sgomiga posbelenje do greha ima, in to je tiiio prepiranje ino vojfkovanje, kteriga apoflelj popifuje, ker pravi , de inefo soper duha posheljuje; de je dvojna poftava, ena, poftar va udov, ino ena duha i. t. d. Ali li kdaj vidila kup sharjav.ke s’ pepelam po¬ krito, mojaFiloteja? Ako defej, alj dvanajfl ur posnej Pridemo, ogenj ifkat, ga bomo le neko malo betvi- Ze v’ Predi najdli, in fhe tiga po velikim ifkanji. A r en- der je pa noter bil, sato, ker fe je najfliel , ino s’tim 'e da vfe drugo og.elje,. ki je she vgafnilo, fpet oshi- veti. Ilavno taka je s’ljubesnjo , ki je med velikimi ino grosnimi fkufhnjavami nafhe duhovno shivlenje. Sukaj fkufhnjava rasfhiri posbelenje po fpodnim deli iluilie, pokrije, kakor fe nam sdi, zelo dufho s’pe¬ pelam, in ljubesen boslijo slo pomanjflia ; sakaj ni¬ kjer je sli e ni najti, ko v’ fredi ferza, ino v’sadnim kotezu volje, in zelo fe fhedosdeva, kakor, debije tile ondi ne bilo, in treba je veliko ifkanja, prej, de fe ofledi. Venile rje v’ refnizi ondi; ker, de fi je ravno vfe krisliain po uafhi. duflii ino po naiiiim te- l«fi; vender terden fklep imamo, ne v’ greh , ne v’ tkufhnjavo pervoliti, in ker je posheljenje, ki. nafhi- mu suuanjimu zliloveku dopade, nafliimu snotranjimu ^eperno. In kakor she nafho voljo obdaja, vender >d v’ nje; in (ako fe vidi, de tako posheljenje ni p ro¬ ko voljno , in torej tudi nikolj greh biti ne more. 2(il ,S H T E R T A P O ,S T A V A. Dve prav imenitne p e r- godbe od tiga. Ker je toljko na tim leshezhc, de vfe to [prav sapnpadefh, ne morem drugazhi, de ti fhe bolj ras- loshim. Ali ni moral tifti mladenzh, od kteriga fveti ilironim pifhe, pregrešno mikanjc niefa ob/.liutiti, ki je bit na filno mehko |i“9ftel djan, s’ fviljnimi trakami (shidanimi pantelzi) na njo pervesan, in potim s’ premnogimi neframnimi vabili, otipanjam ina poveril tiga s’lepoto neframniga shenflva , kije nalafh sate per njem lestialo, de bi njegovo fianovilnoft podcr- lo, h’ grehu drashen? Ali je moglo drugazhi biti, kakor de fo ali njegovi pozhutki bili od poshelj nja pretanjeni, in de je bilo njegovo dosdcvanjc od pri- zliejozhnnfti farnih fladnili rezhi vfe vneto? Gotovo de. Vender je pa fkasal med tako velikimi napad- kimi, v’grosni burji fkufhnjav, in v’toljko perli- sovavni fladi, ki ga je od vlih Hrani obdala, do njegovo ferze ni bilo premagano, til de njegova ' olja kar nizh ni pervolila; sakaj ko je vidil, de fc je vfe soper njega fpuntalo , in de mu obed m ud telefa ni bil veza v’ oblafti, rasen jesika, li je fvoj jesik odgrisnil, in ga je isprnnil gerdi sapelivki v’ ohras, ki le njegovo dufho s’ fladnofijo huje nateso- vala, kakor bi kedaj bili samogli rabeljni njegovo teki s’ narhujfiiimi mukami uatesovali. In ravno sa- to ga je trinog, ki je obupal, de bi ga s’ telefni' mi mukami premagati samogel, fkos mefeno flad pr e- magati hotel. 8455 Prezhuduo je tudi popifovanje vojfke, ktiro je fveta Katarina is Siene v’ okoljfhini, poprejfhni ena¬ ki, preftala. Hudi duh je dobil prepufhenje od Bo¬ ga, zhiftoft te fvete divize s’ vfo grosovitnoftjo, ktiro snajti samore , perjeti, rasen tiga, de bi fe je dotak¬ niti fmel. Sbudil je torej v’ njenim ferzi nezhiftih obzhutlejov brcs fhtevila, in de bi jo huje fkufhal, je vsel druge duhove teme v’ pomozh , ki fo fe v’ moshkih in o sheufkih podobah perkasali, in pred nje¬ nimi ozhmi vfako neframnoft, ino djanja mefeue flad- liofti pozbenjali, ki fe le inifliti da, in ki fo tim ne- framniin delani tudi uarnefrarnnifhi befede, pogovore ino vabe perdrushili. In fo bile tudi te neframnofti od sunaj , fo vender fkos pozhutke fegle globoko v’ ferze divize, ki je bilo, kakor farna fposua, savfini od njih vneto, de ji drujiga ni oftalo, ko edina sgor- ua volja, ki od burje preguufniga posheijenja ni bila vneta. In slo dolgo je ta vtbjfka terpela, dokler fe ji je poflednizh Kriftuf perkasal, kteriinu je djala: O kje ti bil, moj preljubesnivi Gofpod! ko je moje ferze bilo vfe polno teme ino nefnage? na kar ji je bosbji Isvelizhar odgovoril: ,,V’tvojim ferzi fini bil, moja hzhi!“ In kako ti samogel, je odgovorila, v’ ferzi prebivati, ki je bilo tako polno nar gerfhe guu- fobe; ali je tvoje prebivanje v’takih nefnashuih kra¬ jih? ,,1’ove mi, je djal na to Gofpod, jeli fo te ne- fnashne mifli tvojiga ferza, vefelje alj shaloft, brid- koft alj dopadljivoft v’ tebi napravile?“ Oh, pre- grosno bridkoft ino shaloft, je odgovorila. „In kdo, je na to Gofpod djal, je rasfhiril to preveliko bridkoft ino shaloft v’ tvojim ferzi ko jes, ki lini v’ fredi tvoje dufhe prebival? Verjami mi, moja hzhi! ko bi ne bil jes sraven bil, bi bile te mifli, ki fo okrog tvoje volje bile, in jo nifo pre¬ magati samogle, jo gotovo premagale ; vfilile bi te bi¬ le, in s’ posheljeujam bi jih bila tvoja proftovolja fpre- jela, in bi ti bile dufho vmorile. Ker fim pa jes v’ tvojim snotrajnim prebival, fim obudil to sopernofi ino preniagauje v 1 tebi , po ktcrih fe je tvoje 83 *G6 ferzc vftavljalo fkufhnjavi, kar fc je sainog- )o, in ker ni toljko samoglo, koljkor je hot- lo, je obzhulilo vezho fovrafhtvo do nje, in do farnima febe. Torej fo ti te vojfke dofhle k’ ve¬ likima saflushenju, obilnima dobizhka , ino mnogi rafti tvoje zhednofti iuo mozbi Vidifh, Filotcja! kako je ta ogenj bil s’pepclam pokrit, kako fta fkufhnjava ino posheljenje she zelo v’ ferzc perlifnila, ino voljo obdala, ki je s’ farno po- iii o z hj o Odrefhenika fkos bridkoft, shaloft ino eani- zhevanje hudiga, fvojo pervolcnje vedno grelni odli¬ kovala , kij o ju od vfili ftrani obflopi.1. O Bog, koljka je bridkoft dufhe, ki Boga ljubi, pa flie tiga ne ve, ali je on v’n je alj lie, ino ali je bosh ja Ijubesen, sa ktero fc vojfkuje , savfim v’nji vgafnila, ali ne! Alj to je ravno narlepfhi zvet popolnofti, nebefhke Ija- besui, de ljubezhiga nagiba, sa Ijubesen terpeti ino le vojfkovati, bres do pn ve, ali Ijubesen ima, sa ktero in fkos katero fe vojfkuje. PETA PO ,S' TAVA. P o t o 1 a s h e n j e dufhe, ki v’ hudih f k u f h n j a v a h t e z h i. Moja Filoteja! tifto filne napadke iuo tako m o zb¬ il e fkufbnjave Bog le nad .taji(ie dufhe perpufti , kti- re hozhe k’fvoji zhifti ino vifoki ljubesni povsdigniti: rendcr pa is tiga ni fkleniti, de bi fe po tim frnele sancfti, do tajifte ljubcsni priti; sakaj ni fe pergodilo po redkim, de dufhe, ki fo v’ tako budili fkufhnja- v:di bile ftanovitne, potim nifo tako svcfte bile, ka¬ kor bi bile dolshue sa take velike gnade bili, in fo 267 bile potim od majhiuih fkafhnjav premagane. To ti povem sato, de bofh vedila, de ako velika fkufh- njava nad te pertifka, Bog kako pofebno gnado po¬ deliti hozhe, s’ ktero ti rasodeva, de te hozhe pred fvojim obljizhjam veliko ftoriti; in de ne fmefh oh takim zliafu biti manj ponishna ino bojezha, in fe tu¬ di nesauefefh, de bi, ako fi tudi narhujfhi fkufhnja- ve premagala, bres vcdne svetlobe proti bosbji fvet- lofti narmaujfhe premagati samogla. Kakor velike fo tudi fkufhnjave, ki te nadlcg- jejo, in kakor veliko je tudi poshelenje, ki sa njimi purtifne, ne bodi 1'kerbna sa to: dokler tvoja volja ne le fkufbnjavi, ampak tudi poshclenju tvoje per- volcnje odreka, Bog ni fkos to rUsslialen. Ako zhlo- vek v’ oinedlovzi leshi, in obeuiga snainnja shiv- lenja vezli ne rasodeva, fe mu na ferze roka polo- shi; in ako fe le kako majhino gibanje v’ tajiftim ob- zhuti, tak fe fklene, de je fhe shiv, in de bi fe flic s’ kako slo dufliczho vodo, s.fj s’kakim pokrepzhanjam ferza fpet k’ febi ino k’ mozhi fpraviti samogel. Tak fe tudi vzhafi pergodi , de fe nafha dufha savoljo prevelikih fkufhnjav kakor v’ omedlevzi snajde, in de je oh vfo mozh perfhla, in de nima obeuiga du- liovniga shivlcnja ino obeuiga gibanja vezli. Hozhemo pa vedeti, kako s’ njo ftoji, poloshitno le roko na ferze; prejifhimo, ali fhe ferze ino volja tvoje dolshnofti ispolnujeta, ino fe vftavljata, v’fkufh- njavo iuo v’ posheljenje pervoljiti, in fesa njima podali. Sakaj dokler je fhe gibanje vftavljanja v’ nafbim ferzi, tak dolgo fmo li gotovi, de je ljubeseu, shivlenje ua- fhe dufhe, v’ naf, in de jeJesuf , nafh Odrefhenik, de fi ravno fkrit ino sagernjtm, v’ nafhiin ferzi; torej sa- nioramo fkos ftanovitno molituv , fkos fvete Sakramente ino fkos savupanje na Boga novo mozh sadobiti, iuo fpet k’ popolnimu ino vefelimu sbivlenju priti. 26 S ,S H E ,S T A PO ,S T A V A. Kako samoreta fkufhnjava ino poshelenje greh biti. Mlada gofpa, od ktcre je bilo fpredi govorjeno, ni nikak kriva nefpodobne ponudbe ktera fe ji je de¬ lala, ker je bila, kakor poftavimo, soper njeno voljo. Bi bila pa ona farna s’ kakim drashenjam zhloveka k’ timu naklepu nagnila, ino bi nernarnesha , ki jo hozhe k’ ljubesni vneti, hotla,-, potim bi bila bres dvojenja fainiga hotenja tudi kriva; in ko bi tudi bila rassha- lena s, .voljo tiga, bi saflushila vender graje ino kas¬ na (fhtrafuige), In tak fi v/.hafi mi tudi pregrefhimo savoljo farno - edine fkufhnjavc, sato , ker fmo je farni krivi. Ako poftavim, vem, de med igroj rad ferdit poftanem, in potim rasfajam ino kolnem , in de me farna igra k’timu uapelja, potim grefliim, koljko- krati igram, in fim fi fam kriv vfih fkufhujav, ki fe mi per igri pergodijo. Ilavno tako, ako vem, de mi je kak s-hod ftovarfhija} k’ fkufhnjavi ino padzu , in fe vender proftovoljno kje podam, fim fi gotovo vfih 1’kufhnjav fam kriv, ki me tam primejo. ,Se je mogozhe posheljenju, ki is fkuflmjuve naftopi, vbraniti , tak je vfelej greh, fe ji vdati, in ta greh je vezhi'ali inanjfhi, po tim, ko je bilo vefcl- je, ki fe je s.tvoljo njega ohzhutilo, ino pcrvoljenja, ki fe je dalo, vezlii alj manjfhi, daljfhi alj krajfhi. Gotovo bi poprej imenovana gofpa ne bila sa isgo- voriti, ako bi bila neframni naklep, kiji je bil od- kritne 1,; poflufbala, ampak fhe tudi, po tim, ko ga je flifhala, dopadenje nad njim imela, ino fvoje fer- 2G!) zc s’njim pafla; sakaj de ii ravno v’djanje pervoliti ne mifli, tak veuder pervoii -s’ posbeljenjam, kteriga nad ponudbo obzhuli, v’ silotrajno dodelenje fvojiga ferza; to je pa vfelej grefhno, fvoje ferze alj tvoje telo v’ kaj ncfpodohniga oberniti, in nefpodobnoft ob- ftoji tako slo v’ podelenji ferza, de bres tajiftiga ober- nenje tclefa ol)en greh biti ne more. Ako li torej v’ kak greh fkufhaua, tak premifli, ali fi niti te fkufhnjave farna proftovoljuo dopeljala. lil zhc je tako, tak bo savoljo uevarnofii, v’ ktero li fe proftovoljuo farna poftavila, she farna fkufhnjava greh. To fe pa vender tako saftopi, ako bi fe nam- rezh lehko bila perloshnofti isognila, in o ako ii she poprej fkufhnjavo previdila, ali bi jo faj bila previ- diti morla. Ako pa obene perloshnofti nili k’fkufhnjavi dala; ti tudi ne more nikdar v’ greh sarajtana hiti. Ako fe je bilo mogozhe poshelenju, ki po fkufh- Hjavi naflopi, vftaviti , in fe fkufhnjava vender ni vftavila, tako je (o smerej kak greli, in vez,hi alj manjfhi, po tim ko fmo fe kratko alj dolgo v’ njeni sadershali, in po vefelju, kteriga fmo nad njim ime¬ li. Zhc tudi kaka shenfka ni obene perloshnofti k’ Vefovanju dala , pa vender dopadenje nad njim naj¬ de , tak ni bres greha , ako to dopadenje nima kaki- ga drugiga vsroka, kakor farno vefovanje. Ako bi pa poftavim, vefovavez, ki jo liozhe k’ Ijubesni nagniti, prav lepo pifkal, in bi ona fizer nobeniga dopadenja nad njegovim fnutjam ne imela, ampak le nad prijetnim pilkanjain , tak bi ona fizer ne imela obeniga greha, vender bi pa tudi dopadenja nad pi- fkanjam ne fmela dolgo obdershati , de fe ji kje v’ dopadenje nad fnubftvam ne prevershe. Ravno tako malo grefhim ako mi kdo kak svito ismifliien naklep odkrije , kako bi fe nad fvojitn fov- fashnikam mafhovati samogel , in bi jes fizer nad ponujenim mafhovanjam obeniga dopadenja ne ohzhutil, in bi tudi v’ nja ne pervolil, ampak bi 'ni kar svijazlia ismifhlenja dobro djala; vender bi •nlo pa tudi nevarno, de bi fe dolgo v’miflah sader- s?o shal, sakaj lehko bi me k’ dopadjenju do mafhovan- ja pripeljalo. Vzhali fmo od kakiga napadka k’ posheljenju prenaglem, ki natvegama po fkufhnjavi nnflopi, prej kakor fe prav savemo. To je lehko vezhi , kak dopufiljivi greh, ki pa vezhi poftane, ako, kedar hu¬ do sagledamo , od kteriga fmo obdani, is lenobe en shaf v’njem saoflanemo , in fe s’ poshelenjam tako rekozh pogajamo, jeli bi fe mu vdali, alj odrekli; fhe vezhi srafte greh, ako fe ga fpomnimo, in ne¬ kaj zbala is refnizhne lenobe v’ tajifiim saoflanemo, bres vliga naprej - vselja; ga odpoditi, ako pa zelo proftovoljno ino s’ naprej - vsetjam dopadcnj.e nad takim poshelenjam najdemo, tak je to naprej - vsetjc she farno na fchi slo veliki greli, ako je rezh, h’ kteri poshelenje imamo, slo huda. Velika pregreha j,e sa shenfko, ako neperpufheno vefovanje dershati iiozlie, ako ravno nima mifii , dc bi. fe vlazhugarju vdala. .S E D M A P O ,S T A V A- P p r p o m o z h k i s o p e r veli¬ ke f k u f h n j a v e. Kakor hitro kako fkuflmjavo v’ fvojim ferzi ; obzhuiiib, flori, kakor mali otrozi, ki volka alj med¬ veda ua polji saglcdajo. Kar,na enkrat sbeshijo v’ n aro zlij e fvojiga ozheta, alj v’krilu fvoje matere, alj faj na vef glaf vpijejo sa njihovo pomozh. 271 Beshi ti ravno tako k’Bogu, in sdiliuj po njego¬ vim vfmiljenji ino njegovi ppmozhi. To je perpo- niozliik, kteriga naf je Gofpod uzhil: ,,Molite, de v’ fkufhnjavo ne padete/’ Ako pa sagledafli, de fkufhnjava fhe le naprej terpi, alj avlo mozhnej perliaja , potim tezi v’duhu krish objet, kakor bi vidila Jesufa krishaniga pred febo. Poterduj , de nikdar nozhefh v’ fkufhnajvo pervoliti, in proti sa pomozli soper njo; in dokler fkufhnjava terpi, tudi tvoje terdeuje naj terpi, de no bolh v’ tajifto dovolila. Vender pa med tim terdenjam ino vfiavlenjam nikdar v’ obras ne poglej fkufhnjavi, Sakaj, ko bi ti fkufhnjavo pogledala, fofebno ako je inozhna, bi ona lehko tvojo mozh vklonila, Itastrefi fi fvojiga duha s’kakim dobrim iu pofh- tenim opravilam; sakaj, ;tfco takfhu;; opravila ^pri¬ dejo v’ tvoje torze, iu fe tamkej vfedejo, tak bodo 'fkuflmjave ind flabe mifli kinalo rasguale. Poglavitna vrazhba (a iz n ijaj soper vfako fhufh- lljavo , naj fi she bo velika alj majhina , je, fvoje ferze odkriti, in njegove mifli, obzhutko ino nag¬ njenje fvojimu duhovnimu voditelu rasodeti. Sakaj; vtifni (i to v’fpomfn: perva pogodba, ktero hudi fovrashnik s’ dulho fklene , ktero saplujati hozhe, je, de naj molzhi, tak tudi tifti, ki sheno alj deklizo sa peljati hoto, tajlflim pred vfim prepovejo, de ta naklep nimajo ozlietu alj moshu rasodeti, Bog pa slieli per fvojih rasfvetlenjih pred viim , de naj ta- jifte Tvojim predpofiavlenim ino vodnikam odkrijemo. Ako nam fhe po vfun tim fkufhnjava naganja, de naf plafhi ino preganja, tale nam drugiga ne ofta- ne T ko ter d urin fiati v’ fvojim vftavlcnji, nikdar per- volili; sakaj kakor nihzher ne samore deklizha ba sheno dohiti, dokler farna nozhe, tak tudi dufha ne more pofhkodovaua biti, naj fhe toljko plafheua, dok¬ ler ne pervoii, 372 Ne podaj fe v’ ilikak prepir s’ fvojim fov- rashnikam; ne odgovori mu nikdar befede , rasen tiflc , s’ ktero mu je Krifiuf odgovoril, in ga s' njo oframotil. „Poberi fe prozh ,Satan J le Boga fvojiga Gofpoda famiga moli, in njemu famimu flushi.“ In kakor zhifta sheua ne fine neframnimu perlisovavzu, ki jo salesuje, ne s’farno beiedo odgovoriti, alj v’ ozlii pogledati, tiftiinu, ki ji kaj nefpodobniga do- mifhljaje, ampak ga le naglo sapuftiti, fvoje ferze k’ fvojimu mosliu nasaj oberniti ino mu svellobo po¬ noviti mora, bres de bi fe s’ unim v’ narmanjfhi po¬ govor fpuftila, tak fe tudi poboshna dufha , nad kte¬ ro fkufhnjava pertifka, ne fme v’ obeden prepir alj pogovor podati, ampak fe k’Jesufu, fvojimu sheni- nu oberniti, njemu v’ novizh sveftobo poterditi, ino fe mu saperfezhi, de hozhe vedno in vezimo nje¬ gova biti. O ,S M A P O ,S T A V A. De fe majhinim fkufhnjava m vftavljati moramo. De fi ravno velike fkufbn jave s’ nepremaglivo ferzbnofljo premagati moramo , in nam je njih pre- vojfkovaiije slo slo koriltno, tak imamo veuder vzha- li 1'he vezhi dobizhek, ako majhine dobro premaga¬ mo. Sukaj , kakor fo velike fkufhnjave huje ko majhine, kar mozli sadene, tok pa tudi majhine huje ko velike, kar fhtevilo sadene, tako, de fe jim vbra- niti, ni uizli kaj loslije, ko unim, ki fo nar vezhi. 273 Voliki ino medvedi fo sarcf bolj nevarni ko komarji, vender nam florijo vfe manj fitnobe in nevolje, j n ( U . di nafhe poterpeshlivofti ne drashijo toljko. Lebko fe je sdershati vboja, teshko fe je pa isogniti marf- ktirc maj h iti e jese, h’ kteri fmo vfe fkos napeljavam. Lehko fe sdershi mosh alj ehena prefheflvanja, ne pa tako lehko kakija ncpraviga pogleda, befedize od Ijubesni, alj kake male prijasnofti. Lehko je moshu alj sheni, obene flabe tovarfhije po telefi terpeti, pa ne tako lehko, obenimu drugimu proftora v’ferzi nc puftiti; lehko, sakonfke svefiobe ne prelomiti, ne ta¬ ko lehko, sakonfke Ijubesni kar nizh ranili. Lehko je, ptujiga blaga ne krafli, teshko, ne po firani po njem gledali, in ga ne posheljeti. Lehko je, ne kri¬ vo prizhati pred gofpofko , pa ne lak lehko, v’ dru- fhni nizh govoriti, kar bi ref ne bilo; lehko je, fe ne vpijaniti, pa ne tako lehko, smernim biti. Lehko je, fmert drugiga ne sheljeli, p^jt, ne tako lehko, mu ka¬ ke neprileshnofii ne sheleti; lehko, ga ne opravljati, teshji, ga nc sanizhovati. S’ kratkoma: vfe te male fkufhnjave, k’ jesi, natolzovanju , ajfranju, nevofhli- vofli, vefovanju, prašnim fhalam, nezhimernofti, lifhpanju, svijazhi ino k’nefpodobnim miflam fo ved- ne vojfke tudi sa narpoboslmifhi ino flanovitnifhi du- fhe; torej fe moramo, moja Kilo te ja! s’ narvezho fkcrbuoftjo ino pridnoftjo k’ timu vojskovanju perpra- viti. In terdno mi verjami, koljkor premag mi so- per le te male fovrashnike dobimo, s’toljkanj salimi slilahtninii kameni bo krona zhafti okinzhana, ktero nam Bog v’ nebelih perpravlja. JVloratno fe torej, dokler fe perloshnott ne nakijuzhi, fe junafhko s’ velikimi fkufhnjavi bojovati, fkerbno ino pridno tim malim ino flabim vfiavljati. 271 DEVE T A 1» O ,S T A V A. Kako male f k u l h n j a v e prem- ti- g a t i moramo. Sopcr tifte male fkufinijavc k’ nczhimeTnofti nafolzovanju, nevolji, s a I j u b 1 j e n o ft i, in drugim ta¬ kim rezhčin, ki naf vedno nadleshijo , enako komar- jam ino muham, in naf tako rekozh, sdaj v’ liže sdaj v’ nof piknejo, ker je uemogozhe, fe savfiin pred n jimi okovariti, ni nizb-boljfhiga, kakor de fe pre- vezh sa nje ne s m e n itn o, sakaj a ko nam ravno vfe fo veliko nadleshnofti lehko napravi, tak nam ven- der nikdar fhkodovati ne more, zhe fino le druguzhi tcrdniga fklepa, Bogu svefto flushiti. Sanizhuj torej take fkufhnjave, in f h c ne mifli na nje; pufti jih, naj herzhijo okolj tvojih ufhef ka¬ kor komarji, kakor dolgo hozhejo, ino naj letajo okoli tebe, kakor puftimo muham okolj febe letati, ako te pa piknejo, in obzhutifh, de fe na nekaj /.hala ho¬ zhejo v’ tvoje ferze vfefti, tak jih vfe priprofto po- sherri, in fe ne prepiraj s’ njimi, tudi njim ni- zhefar ne odgovori, ampak flori kaj, njim nafprot- niga, fofebno kako delo ljubesni. Sakaj ako hozliefli mojim befedam verjeti, fe ne bofh nikdar s' veliko mozli- jo gnala, de bi vlaki fkufhnjavi, kakor jo obzhutifh, nafprolno zhednoft vpreti hotla, sakaj to bi fe reklo, fe s’ takim porednim sijakam prepirati, ampak, ke- dar fi djanje nafprotne zhednolti ftorila, zhe namrezh dobifh toljko zliafa, de samorefh fkufhnjavo fposnati, kakfhna tie je, oberni fvoje ferze vfe priprofto k’ Jesufu krishauimu, in kuliini s’ poboshno Ijubcsnjo 275 njegove fvctc noge. To je narboljfha p.ferpomozh, fovrashnika v’malih, kakor velikih fkufhnjavnh pre¬ magati. Sakaj, ker ljubesen boshja popolnofti vfih zheduofl v’febi sapopacle, in fizer fhe bolj, kakor zhednofli farne, lak je tudi gotova vrazhba alj arz- nija soper vlako hudobijo; in ako fe tvoja dulha na¬ vadi, v’ vfaki fkufhnjavi, v’ to fplofhno savetjc bcj- shati, tak ji ne bo vezli potreba, vlako pofamcsno fkufhnjavo prejifkati, kakfhna deje, ampak bo, ke- dar fe obdana obzhuti, fe le k’timu poglavitnimu per- pomozhku obernila, kter je fhe poveril hudimu fov- rashniku tako ftrafhen, do naf bo rad nehal fkuflia- ii, ko vidi, de naf fkufhnjave vfelej k’ti hosbji Iju- bcsni peljajo. D E ,S E T A P^O ,8T A V A. Kako moramo fvojc ferze soper fkufh- n j a v e o k r e p z h a t i. ——t*———— Pomifli vezhkrat, ktero nagnjenje v' tVojT dufhi pred vfmi drugim gofpodari, in kedar fi ga spasila , sazhni taka shivcti , de bo tiftimu nagnjenju v’ mi- fiah, befcdah iuo djanjih nafprotovalo. Ako podarim zhutifh, de nezhimernoft tvoje ferze na fe vlczhe, tak premifli vezhkrat zhlovefhko revfhino, kak nad- lesline bodo na finertni pofieli (e liezbimernofii tvoji vefti; kak nevredne fo shlahlniga ferza; de fe,.. ka¬ kor neunincfti in o igrazhe k’ vezhimu le otrokam perleshejo i. t. d. Govori vezhkrat soper nezhimer- lioft, in k« hi fe (i tudi sdelo, de ti ne gre od fer- 276 ferza, tak jo vender le sanizhuj, ino govori zhes njo; in tak te bo faj tvoje pofhtenje savesalo, potim vfelaj soper nezhimernoft ravnati.*) Ako mi vezhkrat soperkako rezli govorimo, fa¬ rni febc fpodbadamo, jo fovrashiti, de fmo ravno od kraja k’nji nagnjeni bili. ,Stori takih opravil, ki te prav ponishajo, koljkor jih morefh, ko bi fe ti tudi sdelo, de jih le s’ nevoljo opravljafh , sakaj tak fe navadifh ponishnofti, in oflabifli prevsetnofi. In zhe potim fkufbnjava v’ refnizi pertifne, tak fe ji tvoje nagnjenje ne bo ravno slo perklanjalo , iu ti ii li vczho mozli perdobila, jo premagati. ,Si k’ lakomnofii nagnjena, premifli velikokrat ncfpainet tiga groba, ki naf flori fushne tiflih rezhi, ki fo ftvarjeue, de bi nain flushile. Premifli, de fe bo moralo ob fmerti vfe sapuftiti, in fizer v’ roko takiga, ki bo potim kmnlo vfe sapravil, alj pa, kte- riinu bo vezimo pogubljenje perneflo, i. t. d. Govori vezhkrat soper lakomnoft ; hvali sanizhovanje tiga fveta; pofili fe, de bofh obilno milofhno dajala, iu tam pa tam kako perloshnoft samudila, kaj perdo- biti, in fvoje blago pomuo,sluti. ,Si farna k’Ijubesni nagnjena, alj pa nagnjena, droge k’ ijubesni nagibati; tak premifli doftikrat, ka¬ ko nevarno je to vefelji; sa tebe ino sa druge, pre¬ mini kako nevredno je to, narshlahtnifhi obzhutik liafbiga ferza ofkruniti, in ga v’kratkozhaf sapra- viti, in kako po pravizi to, ker je gotovo snamnjc duha, ki malo kaj premifli, sanizhovanje saflushi. Hvali vezhkrat zhiftoft ino priproftoft ferza, in rav¬ naj tudi po tim, karkolj premorefh; rasen tiga l'e pa |.udi sdershi vfake lifhparije ino suanovaiija. *) Iter bi bila neftanovitnolli obdolsbena, ko bi po tim fpct po nezhiincrnolti sazbela ravnati, litcro b &’ ravnimi befedi sanizhovala. 277 S’ eno befedo: vadi fe ob zhafu miru, to fe pra¬ vi, kedar ti obena fkufhnjava k’ tajiftiinu grehu, h’ kterimu ti narbolj nagnjena, ne kljubje, v’ mnogih djanjih nafprotne zhednofti; in ako fe obena perlosh- noft k’ timu ne permeri, tak jo farna jifhi, ino ji idi naproti. Tako fi bofh ferze soper vfako prihodno fkufhnjavo vterdila. ED NAJ,S TA PO ,S TAVA. Od n e p o k o j a. v Nepokoj ni le kar - fkufhnjava, je tudi isvirk, is kteriga in fkos kteriga veliko fkufhujav isvira. Torej hozhem od tiga nekaj rasloshnifhi govoriti. Shaloft ni drujiga, ko bolezhina nafhe dufhe , kije boper nafho voljo v’ naf, naj ta sleg, kakar vbosht- vo, kolesen, sauizhovauje od sunaj pride, alj naj bo, kakor nevednoft, fuhota, sopernoft ino fkufh¬ njava , v’ nafhim suotrajuim. ,Se obzhuti torej du- 1'ha de fe je kak sleg loti, tak ji teshko pride, ga pre« liefti, od tod je bolezhina; in torej ima sheljo, fe ga ref hiti j in v’ vfim tim flori vfe prav; sakaj , po na- turnim nagibu le vfaki dobro sheli, in fe ogiblje ti¬ ga , kar fe mu hudo vidi. Iflie dufha pomozhi, fe slega refhiti, le savoljo Boga, tak jo bo s poterplenjam, krotkoftjo, ponish- noftjo ino s’pokojain, ifkala, in fvoje refhenje vezli od dobrote in jirevidnofti boshje, kakor od laftniga per- sadevanja, gnanja alj pridnofti perzhakala; ako pa to refhenje ifhe is laftnc Ijubesui, tak bo s’ velikim hropenjam ino veliko uagloftjo tajifte ifkala, kakor de 378 bi tajifte bolj od njeniga persadevanja kakor od boshj« dobrote is - bajali. Ne rezbem, de v’ refuizi to rnifli, re- zhem pa, dc tako ravna, kakor bi tako miflila. Iu zhe po tim ne najde, kaj hitro, kar sheli, poftaue slo slo nepokojna in o nepoterpeshliva, in s’ tim prizhejozhiga slega ne le kar nezh ne pomanjfha, ampak fi ga fhc le pomuoshi. Torej pade dullia v’tak nesinerni ftrah ino shaloft; in tako ji ferzliuoft savfnn opade, de mifli, sdaj bi bilo vfc saftonj. Glej torej, kako shaloft, ki je bila v’ sazhetki pravizhna, nepo- koj, nepokoj pa nesmerno shaloft rodi, kar je filno nevarno. Nepokoj je rasen greha, narvezhi sleg , ki sa- more dufho sadeti. Sakaj , kakor snotranjo rasdertje iu punt deshelo zhifto vgonobita, ino jo nesmoshno llorita, fe fovrashnikam braniti: ravno tak tudi nafhc ferze fkos snotrajui nemir ino prepir ob vfo mozh pride, li perdobljene zff&dnofli perhraniti, ino fzlia- faina pride tudi ob potrebne perpomozhke, fe fkufh- ujavam fovrashnika vftaviti, ki fi po tim is vfe mozhi persadeva, po befedah prigovora, v 1 kalni vodi ribiti. Nepokoj poftane is napzhniga poshelenja, fe kakiga slega snebiti , alj fi kaj dobriga perdo- biti, kar fe gre f h a. Torej nizhefarja ni, kar bi sleg toljko s-hujfhalo, ino to kar je dobro, toljko od¬ ganjalo, kakor nepokoj ino prenaglenje. Tize fe rav¬ no sate v’ jnreshi samotaue oftanejo, ker fe, de fo vjete, sagledavfhe, prevezh poganjajo, ino s’ filo isvosljati ifhejo, s’zhim fepafhele huje samreshijo. Najdefh torej veliko sheljo v’ febi, fe kakiga slega re- fhiti, alj kaj dobriga li perdobiti, tak fi vkroti ino vto- lashi pred vfim drugim fvoje ferze , vravuaj fvoje mi¬ fli ino fvojo voljo h’ krotkofti, iu 4 prepufti po tim IVoji slieli s’ krotkofijo ino pokojani njenin tek, in obrazhaj k’ timu potrebne perpomozhke eniga sa dru¬ žim lepo po verfti. Jes pravim, s’krotkofijo ino po¬ ko jam; vender pa ne s’sanemarnjenjam, ampak bre* 279 pjenaglenja, smotenja ino ncpokoja, drugazhi bi, liameflo dofezhi, kar ifhefh, vfe popazhila, in bolj amotena poflala, kakor kdaj poprej. „Moja dufha.,“ govori David, „je vedno v’mo¬ jih rokah, in nifitn tvojih sapoved posabil.“ Prejifhi fe vezhkrat zhes dan, faj vfako jutro ino vfak ve- zher jeli je tvoja dufha v’ tvojih rokah, ali fta ti jo .uapzhnoft ino nepokoj prevsela. Gledaj, jeli je fhe tvoje ferze v’ tvoji obiafti, ali fe je tvojim rokam ismusniio, de bi fe kakimu napzhnimu gnan ju po Ijubesni, fovrafhtvu , nevofhljivofli , posheljivofli, firahu, ncvolji ali vefelju vdalo, Ako fi je v’ refnizi fiajfhlo , tak ga narpoprej pojifhi, peljaj ga v’ prizhe- jozhnoft boshjo nasaj , ino podvershi vfe fvoje ob- zhutleje ino shclja pokorfhini ino vodbi bosbje ,volje. Sakaj kakor ta, ki fe boji kaj dragiga sgubiti, tajifto fkerbno v’ rokih satifnjeno dershi, ravno tak moramo tudi mi s’tiftim velikim kracam vedno govoriti: O moj Bog! moja dufha je v’nevamofti, torej jo nofim ved¬ no v’ fvojim narozhji, in po tim takim nifim tvoje poftavc posabila. Ne ])erpnfti fvojim sheljam zelo nikdar, ko bi fhe bile tak majhine ino malo pomenlive, te nepo- kojiti, sakaj sa majhinim bi vczhe in vezh pomen¬ ljive tvoje ferze k’nepokoju ino smotnjavi bolj pri¬ pravno najfhle. Zhutifh torej , de fe ti nepokoj'ho- zhe V’ferze vfeliti, perporozhi fe Gofpod-Bogu, in tcrdno fkleni, kar nizhefarza pozheti, kar bo tvoje sbelja od tebe hotla, dokler nepokoj savfim ne mine, zhc le ne sadene kaj takiga, kar fe odloshiti ne fine. Ko bi pa kaj takiga bila, tak dershi s’ krotko ino mirno lilo fvoje ferze na fe, in sadershavaj tek fvojiga posheljenja, koljkor fe da, in fhe tedaj ne ispolni fvojiga opravila po fvoji shelji, ampak po s d ra vi pameti. Ako li bo mogozhe , fvoj nepokoj timu, ki tvo¬ jo dufho vlada (vishaj »U fa i kakimu saneflivimu perjatelu odkriti; verjami mi, de te bo to kmalu 280 potolashilo. Sakaj tcshave ferza odkriti, dojde du- fhi ravno tako k’polajfhanju, kakor teletu tiga, ki ga liauovitua vrozhniza trudi, ako fe shili pufha. Je sdravilo zhes vfe sdravila. Torej je tudi fveti Ludo- vik fvojimu finu ta le opoininik dat: „Obzhutifh kak nepokoj v’fvojira ferzu, tak povej to hitro fvojimu fpoveduiku alj kakirnu drngimu poboshuimu zhloveku, in tako bofh potolashen fvoje terplenje loshej prenefel. 1 * D V A N A J ,S T A POSTAVA, Od s h a 1 o ft i. „Shaloft, ki je od Boga,“ pravi fveti Pavel, rodi pokoro v’svelizhauje, pofvetna shaloft pa ro¬ di fmert.“ Shaloft samore torej dobra alj hudobna biti, po fadu, kteriga v’ nafrodi; de ii ravno, de po pravizi rezhem, vezh liudiga ko dobriga fadu pernefe. Sakaj, dober fad, kteriga shaloft rodi, je famuzh dvojiu; namrezh vfmilenje ino pokorjenje, hudoben je pa fheftir, namrezh: bojezhnoft, lenoba, nevolja, ajfranje, nevofhlivoft ino nepoterpeshlivoft; satorej tudi modri pravi: ,,shaloft jih veliko vmori, in uizh prida v’ nji ni,“ ker sa dve dobre vodizc, ki is is- virka shalofti tezhete, fheft drugih filno flikodlivih rek is nje dere. Sa orodje ima fovrashnik shaloft isvelizhanja, de dob¬ re s’ njim v’ fkufhnjavo napeljava. Sakaj , kakor , slo persadera, de hudobne v’pregrehah vle vfele ob- dershi, ravno tak fe isheue, poboshne sigotiti, de bi v’ Tvojih dobrih delih shaloftni bili', in kakor samot e timu, kar je hudo, le s’ tim raft podeliti, ako tajifio kashe, kakor bi bilo vfc prijasno iuo prijetno, tak tudi ne samore od dobriga drugazhi odtegniti, ka¬ kor [de tajifto kashe, kakor bi bilo teshko iuo otosh- 110. Prav do shiviga vefeli njega ftariga kleparja, shaloft ino otoshnoft, sakaj, ker je fain vef shalo- fien ino otoshen, in bo vekomaj smerej takfhen, pa streli, de bi mu vfak bil enak. Hudobna shaloft dufho vfo ometi, jo ltepokojt, sbudi nesmercn ftrah v’ nji, ji ofkuti mnliluv, filfku ino (tudi moshgane, ji odvsame fvetovanje, fkleni- tnv, fodik, in fe izb n o it, oflabi inozhi, in je s’ krat¬ kimi befedi sitni enaka, ki semlji vfako lepoto vsa- me, ino v'kteri vfe ehivali od sime oterpnejo; sakaj ona odvsame dufhi vfo prijctnoft, fkerzhi ino vftavi fkorej vfe njene inozhi. Ko bi fe ti kdaj nakljgrzhilo, moja Filoteja, de bi te ta huda shaloft popadla, tak.pa ta le perpomo- zltek soper njo oberni: „.Te kdo shalofteu , naj mo¬ lipravi fveti Jakob. Zhifto fofeben perpomozhek je molituv ; sakaj vsdigne ferze k’Bogu, ki je nalita edina tol.ishba, in nafho edino vefelje. Ako pa mo- ISlh, pa oberni take obzhutleje ino take snotranje ino sunanje befede na to , ki sav.upanje ino Ijubesen ho- shjo sbudijo. Poftavim: o Bog inilofti I o predobrot- livi Bog! o vfmileui Odrefheuik, Bog mojiga ferza, moje vefelje, moje savupanje , moj siietiin , preljub- letii moje dufhe ! in druge takofhne befede. Vftavljaj fe s’ vfo lilo nagnjenju k’ shaloft j , in ako fe ti tudi sdi, de je vfe, kar ta zhaf sazh- nefh, inerslo, shaloAno ino dreveno, tak vender ne opufli, de bi ne ftorila. Sakaj, zhe vrag, ki naf s’ shaloftjo od dobrih del od verni ti iflte, sapasi, dojili le kolj opravljamo, in, de s’ pofiljenim duham fhe vezli safluslienja imamo , naf bo rad nehal k’ shalo- fti fkufhati. Poji duhovne pefme; sakaj velikokrat je she is med njih hudi fovrashnik isbegnil. V’ fprizlio je tifti 24 282 hudi duh, ki je Savlu naganjal, htcriga grosovit- uoft je pa (Davidov) pfalter odgnal. Koriftno je tudi, fe sunajnih opravil prijeti^ ino s’ tajiflimi koljkor je mogozhe , premenjati, tfefc tako dufha od rezin', ki jo teslii, odtegne, kri iszliifti ino v gr e je, ker je shaloft boiesen ferza , ki vezhkrat od inersle ino fuhe nature is-hoja. Opravljaj tudi sunajne dela poboshnofti, ako ti tudi nad njimi merseti hozhe ; objiimi podobo krisba- niga Jesufa; kufhnj njegove fvete roke ino noge, povsdignjozhi ino roke proti ncbefain, in vsdignj fe n’fvojiin glufam fkos befedc ljubesni ino savupanja k' Bogu. Takofline fo poftavim : ,,Moj ljubik je moj, in jes fun njegov-a; moji ljubik mi je fnopek mire, poz bi val mi bo na ferzi. “ — ,,Moje ozhi fe po tebi osirajo, o OJofpod! kdaj me bofli potolasbil ?“ — O Jesuf! bodi mi Isvelizbar, —- Naj shivi Jesuf, in moja dufha bo shivcla. — ,,Kdo me bo lozhil od ljubesni mnjiga Boga ?“ in druge takofline. Bizhati fe s’ mero,, je prav ko riti n o soper slia- loft, ker sunajna teshava, ktero fl farni naloshimo, snotrajiio tashbo perdobi, in ker fe dufha, od sunaj bolezhine obzhutgvfhi, od unili odverne, ki jo snotraj nadlegvajo. ,S‘e pogofli per fvetim obhajili snajti, pa zlies vfe pomaga; sakaj leta. nebefbki kruh podshivi ferze, in rasvefeli duha. Basodevaj vfe nagnjenja, omote, ino vdillnenja, ki od Ivoje shalofti si bajajo . fvnjima duhovnimu vod¬ niku ino fpovedniku v’ ponishmdU ino sveftobi, jiflii tovarfhijo ino pogovarjanje s takimi',, kterim fo pote duha snane, in fc pogovarjaj tazhaf 1'lie vezh s’ nji¬ mi, kakor lizer- Sadnizh fn sadilizh fe pa vdaj v’ bosbje roke, in fe perpr.tvi, nadlego fvoje slialofti, kakor pravizhno fdtrafuigo sa fvojo neumno vefelje s’ poterpeslilivofijo prenefti, in ne dvomi, de te bo po svelizliaviii lkufhnji Itog od figa slega refhil. 2sa TRINAJSTA P O ,S T A V A. 03 duhovne i n o o b is h u t n e to- I a s !i b e , in kak fe je v' nji n o f i t i. Bog; obilcrsln’ obftajo ti^a velikima fveta v' rodni fprenicmbi, po kteri fe dan vfelcj v’ lioz h, vigred v’ poletje, poletji v’ jcfen, jefeit v’ sirno, in sima v’ vi¬ gred fprevershe; tudi ni nikdar en dan tak ko ta drugi. ,.So fonzhni, megleni, deshevui, fulii ino vetrovni dne¬ vi , in veliko lepoto podaljša fpremenijivoft serolji. Kavno taka je s’ zhlovckam, ki po ftarim prigovori tam sa fe majhiu fvet ftori. Sakaj nikdar ni v’ enakim 1’tanu, in njegovo shivienje pretežke na ti semlji valo- vam reke enako, ki fe v’ vedni raslozlinofli mesijo ino siblejo, ter ga sdaj k’ vupanju vadignejo, sdaj fkos firati v’ globozhino fpuftijo, ga sdaj s’ tolashbami na defno, sdaj s’ teshavanii na levo obernejo , in nikdar ni dan dnevu popolnama enak, faj fhe ura ne uri. Veliko ima v’ f-l>i ta nauk; glodajmo torej, de med toljkajnimi fpremembami shivlenja vfelej enako ino nefpremcnljivo torze obdersbinio. Jn naj le tudi vle rezin’ fhe (oljko fpreinenjajo , in sdaj takfhne. sdaj drugazhne okolj naf fukajo ino vertijo: ftauovitni ino nepremaklivi moramo per vfim tim vedno na Boga gle¬ dati, in le po njem farnim hrepeneti ino fe ošiniti. Naj plava barka na ktero Tiran hozhe, proti jutru alj vezli ru. proti poldnevu alj poluozlii, in naj hl.idi vel«, kteri hozhe, nikdar ne ho inagnetova igla *) drugam Magnet fb sliele.o imenuje, Iti ima pofebno laftnnfti de njegova igla s'enim krajam vedno na polno* Ir 284 Kasala , kakor proti fvclli svesdi na poluozhni okrajni (polnozhuim nebi.) Naj toraj tudi, jes ne rczhein Jamo, okoli naf, ampak zelo v’ nafliim snotrajnim vfe krisliam in femtertje gre, to fe pravi, naj fi bo nafha dufha shaloiiua alj vefela, naj fe snajde v’fladkofli alj shalofti ino bridkofli , v’ miru alj prepiru, v’ boshtvi, sopernofti, fulioti , alj v’ blagi lolashbi, naj jo fonze prepeka alj rofa osbivlja ; vedno mora sdaj in vfelj snotrajnoft uafhiga ferza, ki je nafha magnetniza, fla- novitno ino neprenchavno proti ljubesni Boga, fvojiga fivapnika, fvojiga odrefhenika, fvojc edine ino vikflii dobrote hrepenjozhe gledati. ,,Naj fi shivimo, naj fi vmerjemo“, veli apofielj, ,,vedno fmo Bbshji. Kdo naf bo lozbil od boshje ljubesni ?“ Ne, ne sdaj in nikdar naf ne bo ni kaka fivar lozhila od boshje ljubesni; ne revfhinoft ne plafhnoft, ne fmert ne shivlenje, ne pri- zhejozhe teshave, nefirah pred prihodnim terplcnjam , ne svijazha liudobniga fovi ashnika ne blagri tolashbe, ne tudi bresen farnih revfhiu, ne duhovna fladkoft ne dufhna fuhola, n iz h nizh naf nima lozhiti od fvete ljub¬ esni, kije v’ Jesufu Krifiufu vterjena. Ta terdni fklep, sdaj in nikdar, ne od Boga od- ftopiti, ne njegove fvete ljubesni sapuflitije nafhi duflii kakor nafprotna telita pod flifkoj premnogih nagibov, ki naftopijo eden drugimu nafprot, kakor jih zhlovefhke okoljfhine perpeljajo. Sakaj, kakor zhbelize, ako na tratah naglo veter na nje pertifne, hitro kak kamzhizh objamejo, de fe hlipu nekoljko vftavijo, in de jih pifh neodnefe, tak tudi dufha , ki preblago ljuhesen boshjo s’ terdnim fklepam objame, ftanovitna pod neftanovit- noftjo ino fpremembo tolashb in teshav oftane. naj ii bodo duhovne alj pofvetno, sunajne ali snotrajnc. Pa poverh tiga fplofhniga nauka nam je nekterih pofebnih opomemb potreba, llezhem tedaj r no ftran kasbe, ako na balu niti vefi , alj pa na ojhrirni leslii. Oberni jo kamor liozbefll , liitro ti bo sopet fvoj polnoahni kraj pokasala. 285 1. Poboshuoft ne obftoji' v’ prijetnih'obzhutlejili, v’ fladkofti, v’ tolashbi iuo v’ tajitti obzhutni rahlobi fcrza, ki naf k’ folsain ino sdihovanju gane, ino naf s’ nekim vefeljam per kakim duhovnim opravku navda. Ne, moja ljuba Filoteja! to prijetno navdanje fe slo Rio lozhi od poboshnofti. Sakaj, slo veliko dufh je, v’ kterih fe to rahlo obzhutenjc vezhkrat sbudi, in ki to tolashbo obzhutijo, de fi fo ravno per vlim tim slo hu¬ dobne, in torej zelo nobene ljubesni bosbje nimajo, Veliko manj imajo potim takim prave poboshnofti. Ko je ,Savel vbogiga Davida tia fmert preganjal,- in je leta pred njim v’ pufhav i, Eugadi imenovano, isbe’- shal, je perfhel Savel zhiito fam v’ fkalovino, v’ kteri fe je David s’ Tvojimi ljudmi fkrit dershal. David, ki bi ga bil per ti perloshnofii zhifto lehko vmoril, ga fhe vftrafhiti ni hotel, ampak ga je puftil mirno is berloga. iti, in je fhe le po tim sa njim klizal, de bi ga od fvojo nedolshnofli preprizhul, ino hfupokasal, de je njegovo Rhivlenje v’ fvoji oblafti imel. Kaj ni ,Savel' po tim vfe pozhe'l fkasati, kako krotko de je njegovo ferze proti Davidu? Ga je imenoval fvojiga fina, fe je na glaf jokal, ino sdihoval, ga je hvalil ino fposnal nje¬ govo vifokoferzhnoft; fhe molil je sa-nj, mu je napo¬ vedoval zbaft, h’ kteri bo enkrat povsdignjen, in mu je k’ sadnirnu fhe perporozhil naftopnike fvoje hifhe. Ali je bilo mogozhc , fe bolj prijasniga ino vkroteniga iskasati? Vender per vfi:n tim njegovo ferze ni fpre- obernjeno bilo; in ravno tako grosovifno je Davida preganjal, kakor poprej. Kavno taka je s’ ljudmi, ki boshjo dobroto ino ferplenje Gofpoda premifhlovaje, globoko ganjenje v’ fvojim ferzi obzhutijo, ki jih k’ Rdihlejam , folsain, k’ molitvi ino gorezhiin s ah vala m fpodhada , tako, de hi bilo v’ refnizi mifliti, njihovo ferze bi bilo od prevelike poboshnofti prefunjeno; naj Pa fkufimo, kaj je v’ njih, fe bo pa najdlo, de kakor v’ prav vrozhim poletji nagli zurki fizerv’ debelih kaplah Pa semljo padajo, pa *>je vender ne premozhijo ampak ■e gobe na kvifliko ia-shenejo, ravno tak tudi ti mehki obzliutleji ino te folse> kina hudobno ferze padejo, 386 •pa ga nc prefunejo, tajiltimu zelo \ noben prid nifo; sakaj po vfim (im hi ne dali takfhni smoteni ljudje famiga penesa krivizbniga blaga liasoj, in bi fe ne odpovedali eniniu famrmu fpazhenimu nagnjenju* *),(udi bi ne prenefli narmanjfhe in prileshnofti is ljubesni do Odrefbenika , kteriga fo ravno le objokovali. Po pravizi finemu tore j brumno ganjeitje njihovima fcrza duhovne gobe imeno¬ vali, ker ni le obemi prava poboshnofi, ampak vezli- krat le golufna smotnjava fovrashnika, ki dufhe s’ tak¬ tilnimi tdlashbizami pafe ino v’ to napelja, de fo liga velele ino sadovoljne, (er prave poboshnoft.i ne ifhejo rezh, ki v’ ftanovitni, ferzhni, hitri ino delavni volji obftoji, ispeljati, kar fmo sa prijetno ino dopadlivo v’ bosbjili ozheli fposnali. Tak fe bo otrok milo ino bridko jokalo, ako vidi, kako fe materi s’ kopjizam **)'.silila predere ino kri is- pufti, pa ravno li materi, sa ktero tako bridko j o zb e jii ne podalo jubuke alj pofodvizo fladkarij. ki jo ravno v’ roki ima, ko bi je po,skelela. Thkfhni fo vezhi del »afhi perferzhni obzhutleji poboshnofti. Ako vidimo, kako fe krislianimu Jesufu fulza vtifne, ki njegovo fvelo torze prebode, (ak fe bridko jozheino. O moja Fiiotc- ja! pazil prav iiorimo, de folse zb e s frncrt ino groso- vitno terplenje nafbiga vfmileniga Odrefhcnika inzhi- 1110; pa sakaj mu ne podamo s’ dobrim ferzam jabuke, ktero tako terduo v’rokah derslumo, in ktcre ou tako slo posheli, lianirezli fvojiga ferza, edine jabuke lju¬ besni, ktero preljubesnivi Odrefbenik od naf hozlie. Sakaj mu ne darujemo eniga ino drugiga nagnjenja , kratkozbafa, dopadenja, ktere bi nam rad is rok ismek- nil, pa n un jih nc more, ker fo naflia natikanja, ktere fino bolj lakotni, ko njegove nebeflike gnadc? Ob, to fo le prijatelftva majhinih otrok, ferzhne, pa ie Habe. dosdevane, pa prasne fadu. Ne v’tih nichkib obzhal- *) Ali ne delajo vftarani pijanzi venbbrat ravno tabo ! * *) Hopjizc, Uopizlia , mala iuliza alj jiJjla , s' baliro likarji ali pailcrji ptifhajo, 28 7 lejih, ne v'lili telcfnih obzhulkih obftoji prava pobosh- noft: vezli krat is-bajajo taki obzliutleji od farne natu¬ re , ki je vfa melika ino pripravna sa vfak obzhutik , ktcriga ji vtifniti hozhcmo ; doflikrat pridejo tudi od Bvijazhe fovrnshnika, ki nafbimu dosdevanju take po¬ dobe vtilnc, de bi naf le penijih sadershaval. Vemlcr fo ti prijetni ob/hutki in ti valili obzliutleji doflikrat prav dobri ino slo koriflni; sakaj sbudijo sheljo ino lakoto v’ dufbi, oshivijo ferze, in rafproft- rijo zbcs nalile pokosimo dela neko rad.ofl ino vcfelje, klero liaflio ravnanje flie odsunnj lepo ino prijetno flori. To je fiaja, ktero nad bosbjimi rezilnii obzhu- tiino, in savrfljo ktcre jc David savpil: „0 Gofpod! kak fladke fo tvojo belede mojimu gerlu, flaje ko med fov’ mojih uftali.“ Jn ref,je narinanjfhi tolashba, ki nam jo poboahnoft podeli, boljfhi, ko uarprijetuifhi kratkozhaii fvela. Perfi ino jjtfcko gniid boslijiga she- nfiia flori jo dufbi vfc bolje, kukor narslilalitnifhi vino pofvclniga vefeija; kdor je une kdaj okuiil, dershi vlako drugo vefelje sa sholzh ino pelen. Jn kakor tifli, ki fk if lik o selfhe v' uftah imajo, takfhno flad- koft nad njim obzhutijo, de nifo Iuzhni neshejiii, tak jo tudi nemogozhe, de Id dufhe, kterim je Bog' (o n e— hefhko mano snolrajue toh.slibe in o nebefhke fladkofli podelil, kdaj pofvetniga Vefeija poshelele, a!j tajifle s’ pravim nalilcnjani vshivati samogle. ,So liekoljki lirejokufik tiftiii neumirjozliih fladkoft, ktcre Bog tiftim dufham podeli, ki ga ifliejo, fo poflajeue .serniza, ktcre niajhnim otrokam daja, de bi jih k’fehi navadil j fo Voije, ki ferze krepzhajo, in kterc jim da, de bi jih podsliivel; in pa tudi are vcziinih plazini. 1'erpove- duje.jo, dej - Alekiander, ko fc jc flie po fr e d i morja ''osji, blago Arabijo uarpoprej po prelepim dulm pri- *) ,Sliitjo fo bili svoje dni diviji , pa imenitje ljud¬ je od katerih fe je govorilo: de fo leliko u dni bres sldves h a. Po njeh fe ono seijfiic imenuje- 288 jetnih difliav isnafhel, ktere mu je veter nafproti pihal, in de je s’timfebe ino fvoje fpremljavze vferzhil. Tako dobimo tudi mi velikokrat fladkoft in difliave nebefhke prijetuofli na tim morji vmirjozhiga sliivlenja, ki nam gotovo prejokutik tiftih radoft prefrezhne nebefhke do¬ movine podelijo, po kteri sdihujemo ino kopernimo, 3. Morde pa vprafhafh : ker fo nebefhke tolash- bc, ki fo svclizhavne ino od Koga pridejo, pa tudi take, ki nizli irc vershejo, ki fo nevarne ino zelo slo fhkodlive, ki od nature alj famiga fovrashnika is - bajajo, kako sainorem ene od drugih, dobre od hu¬ dobnih alj prašnih raslozhiti ino rasposnati? — Kar obzhutke ino nagibe nafhe dufhe sadenc, tak je fplofhni nauk, de jih is njihoviga fadja moramo fpos- nati. Nafhe ferza fo enake dreju; njih nagnenja fo veje, ino njih djanja fo fad. Tillo ferze je dobro, ki dobre nagibe ima, in tifti nagibi fo dobri, ki do¬ bre naftopke ino fvete 'dela v’ naf ftorijo. Naf tifti talili obzhutleji, tifti prijetni, in tolasiilivi obzliutki ftorijo ponishnifhe, poterpeshlivifhe, krotkcjflie, lju- besnivifhe ino tniloftlivifhe proti blishnirn; fkerbnej- fhe, fvojo poshelivoft ino fvoje flabe nagnjenja mori¬ ti, ftanovitnifhe v' poboshnih opravilih, pokoniifhe im hitrejfhe proti naprcpoftavljenim, iti priproftifhe v’ nafhjm shivlenji, po tim fo moji Filoteja! bres dvoja (zvibla) od Koga ; fo pa te prijetuofli le farno sa naf prijetne, naf ftorijo radovedne , pikre, ras-sha- live, nepoterpesblive, fvojoglavne, napitnjene, biha- zltafte ino terde proti blishnim; miflitno savolj njih, de fino she fveli, in fe nozhemo vezh nobeni vodhi ino nobenimu opominanju podvrezhi, tak fo tifti to- lashlivi obzhutleji bres vfiga dvoja golufni ino po¬ gubni. Dobro drevo noti le dober fad. 4. Ako je nafho ferze od te fladke tolashbe ras.vefelmo, fe moramo globoko pred Kosam poni- siiati. Varujmo fe, de savoljo (ih fladkih obzhutkov kje ne rezhemo : Oj, kak tim vcuder poboshen! Ne moja Filoteja! ti darovi naf ne ftorijo bolj poboshne; saknj, kakor tim ti she rekel, pohoshnoft ne obftoji 289 v' tim; režimo raj: O kak dobrotlir je Bog proti ti- lliin, ki n a — d j savupajo, proti dufhi, ki njega ifhe! Kdor ima kerhejj fladkorja (zukra) v’ uftah, n e more sa to rezhi, de fo njegove ufta fladke, am¬ pak, de je fladkor fladek; ravno tak, de fije tudi duhovna fladkoft prefladka, ino Bog, ki jo podeli, pre- dobrotliv, vender is tiga ne is-haja, de bi tifti po- boshen bil, ki jo prejme. 5. ,Se moramo fhe sa majhine otroke dcrshati, kterim je nileka potreba, in pomifliti, de fe nam ta fladkarija sa to da, ker nafho ferze, fhe rahlo iuo flabo , vabila potrebuje , de fe pufti k’ Bogu vsdigniti. 6. ,Sploh pa in navadno govoriti, imamo te gnade ino blagre s’ ponishnoftjo fprejeti, in jih slo vifoko zhiflati, ne toljko, ker fo farni na Tebi veliko vredni, kakor sato, ker nam jih boslija roka, materi enako, v’ ferze polaga, ki jfvoje otrozhke vtolasliiti, tajiftim s’ Iaftno roko eno sernize fladkorja sa dru¬ gim v’ ufta poloshi; sakaj, ko bi otrok pa- pravi pa¬ meti bilo, vezli bi potim perferzhno Ijubeseu ino ljub¬ kovanje matere, kakor fladkoft fladkarij zhiflalo. Imd ref to nekaj v’febi, inojaFiloteja! s’takimi fladkoftmi ob- lagodarjeuimu biti; pa fladkoft vlih fladkoft je, Iju- besni polno in materno roko boshjo premifhlovati, ki nam jih v’ ufta, ferze, dufho ino pamet polaga. 7. .Smo po tim takim tajifte s’ vfo ponishnoft¬ jo prejeli, po tim jih obcrnimo pa volji tajiltiga, ki nam jih je podelil. V’ kaj -pa iniflimo, de nam Bog takfhue lladkofti podeli? — V’ to, de nam vezb krotkofti do blishniga ino vezh ljubesni do njega famiga v’ naf obudi. Mati da otrozhku fladkarij, de jo kufhka; kuflikajmo tudi mi tiga dobrotliviga Odrcfhenika, ki nam toljko fladkoft pode¬ li. Odrefhenika kufhovati je pa to, mu pokorfhinoft fkasati, njegove sapovedi dershati, njegovo voljo is- polnjevati, fe po njegovih sheljali ravnati, s’eno be- fedp, ga v’ pokorfhini iuo ino sveftobi perferzhno objemavati. ,Smo po (im takim kak duhovni tolashik 1 2 a 390 prejeli, tak moramo tifti dan fkerbneji biti, dobro ispolnovati ino fe ponishovati. 8. Verh vfiga tiga fe moramo vzhafi ino vzha- fi takfhnim fladkoftam, rahlim ino tolashlivim obzliut- lejam odrezhi, fvoje ferze od njih odtegniti, ino ter- diti,, de, ako jih ravno v’ ponishnofti fprejmemo ino ljubimo, ker nam Bog jih pofhle, in ker naf k’nje¬ govi ljubesni fpodbadajo, mi vender prav sa prav ne ifhemo njih, ampak le Boga ino njegovo fveto lju- beseu; de ue ifhemo tolashka, ampak tolashnika, ne fladkofti ampak fladkiga Odrefhenika, ne prijetnoft, ampak tiftiga, ki je prijetnoft nebef in semlje: in v’ takik miflah fe moramo perpravlene dershati, de ho- zhemo terdni v’ ljubesni boshji oftati, zelo tedaj, ko bi v’ želim sliivlenji obene tolashbe vezh ne dobili , in de hozhemo na grizhu Golgata ravno tako, kakor na gori Tabor k’Bogu rezhi; O Gofpod! per tebi je dobro biti, jeli fi na krušim alj v’ fvojim velizhaftvi. 9. Poflednizh te opomiuam, de, ko bi ti veli¬ ka obilnoft takfhnih tolashb, rahlih obzhntil, fols in fladkoft, alj kaj fofcbniga v’njih podeleno bilo, fe s’ fvojim fpovednikam svefto od tiga pomenifh, de fe bofh navuzhila v’ taki okoljftavi modro ravnati ino prav vcfli; sakaj sapifano ftoji: „ t Si med najfhel, tak jej od njega koljkor ti je potreba. 891 ,shtirn aj,sta postava, Od duhovne sapulhenofti ino f u h o t e. ,Stori tedaj, kakor tim ti ravno govoril, moja Filoteja! ako fi s’ snotrajnira tolashenjam rasvefelena. Pa ne ko smeraj terpel ta lep in prijetni zhaf, am¬ pak tako fe bofh vzhafi vfiga obzhutka poboshuofii prašno obzhutila, de ti bo perferzi, kakor de bi bila tvoja dufha pufta, nerodovitna ino fuba semlja, bres pota ino ftese, Boga najti, in bres vode gnade, jo pofhkropiti, v’ njeni fuhotij ki jo ftori kakor pre- shgano semljo. O kak reven je vender tak ftan dufhe, fofebno , zhe' je bridkoft filno velika sakaj kakor Tvo¬ je dni poboshnimu Davidu, tako To tudi nozh in dan folse njena hrana, med tim, de jo fovrashnik, s’ premnogimi fleparijami v’ obupanje fpraviti, safmehu- je, ter ji pravi: kje je tvoj Bog? na kterim poti ga samorefh najti? kdo ti bo pofihmal vefelje njegove fvete gnade delil? Kaj bofh ftorila, tifti zhaf, moja Filoteja? Do¬ bro fpreglej, od kod je eleg perfhel. Sakaj dofii- krat Trno fi farni krivi Tvoje sapufhenofii. 1. Kakor mati Tvojima detetu ne poda flad- korja, ako ima glifte, tak nam odvsame tudi Bog tifti tolashljivi obzhutek, ako fe glifte napuha v’ naf redijo. Dobro mi je o moj Bog! rezi sa Davidam, de fi me ponishal, sakaj ras-skalila iim te, popre ko fi me ponishal. S. Ako saneinarimo, prijetnofti ino radofti 5osh- je ljubcsni o pravim zhalu shirati, jih Bog is p ra _ 393 vizhne kasni (fhtrafe) nafhe lenobe od naf odtegne. Israelz, ki je samudii, ii mane na vfe sgodaj nabra¬ ti, fi jo po fonzhnim is-hodu ni vezh saraogel, sa- knj vfa rastajena je ehe bila ti zhaf. 3. 1’remnogikrat leshimo tudi, kakor nevefiav’ vifoki pefmi v’ pofteli telefniga vefelja ino minliviga tolaslienja; shenin nafhili .dufh terka med tim na vra¬ ta nafhiga ferz.a, naf od snotraj nagovarja, de bi fe poboshuih vadb prav j efuo prijeli, ini mu pa ne od¬ premo, ker nam je shal, to neumno vefelje sapufiiti, in fe od tiga golufuiga vefelja lozhiti. Torej gre me- mo, in naf pufti leshati. Ga hozhemo po tim poifka- ti, imamo zliuda dela, prej ko ga najdemo: in prav po pravizi naf je ta netrezha sadela, ker fino njego¬ vi ljubesni tako nesvefti bili, de fmo od nje odftopili, de bi sa nezhimernim rezhmi tiga fveta lajvali (derjahalij. Saj imafh egipfhko moko, torej bofh nebefhko rofo boslije fl>$ne leflko grefhala. Zhebe- le fo.vrashjjo vfak duh, ki je od ljudi nalafh fiorjen: tak fe tudi prijetiioft fvetiga duiia ne fklepa s’goluf- nim vefeljam fveta. 4. Dvojnouftnoft ino svijazbnoft ferza v’ fpo- vedi ino V duhovnim ravnanji s’ fpovednikam , tudi fuhoto ino &apufhenoft perpclja. Ker fi fvetiga Duha oblegala, tak ni zliuda, de ti fvoje tolashbe odtegne. 'I'i nozhefh , kakor mali otrozi priprofto ino bres svi- jazhe ravnati, torej pa tudi ne bofh nikdar fladkarij dobila, ki fo malim otrokam namenjene. 5. Napolnifh fe do fitiga s’ pofvetnim vefel- jam, kako fe samorefh zhuditi, de fe ti duhovno ve¬ felje potim perfkuti? ,Star prigovor pravi: golobam fo zhefhnje grenko, ako fo she fiti. „Lazhne na¬ polni s’ blagam,“ poje preblashena Diviza, „iu pras¬ ne je puftil bogatine.“ Kdor ima pofvetniga vefelja v’ obilno, ni prilizheji sa duhovno. 6. ,Si fi fadje poprejfhnih tolashb dobro ovar- vala, po tim ti bode fhe novo nateklo, sakaj tifiimu, ki ima, fe bo fhe dodalo, kdor pa nima, kar fc mu je podelilo, ampak je fkos fvdjo nemarnoft egubil, fe 293 mu bo fhe to odvselo, kar nima, to fe rezlie, vscle fe mu bo<1 o gnade,- ktere fo mu bile namenjene. Desh oshivlja le tifto seliflie, ki je fvojo selenje ob- dershalo, timu pa, kteriga selenje vezli ne lepfha , odvsame shivlenje, kteriga nima; sakaj zelo vfahne v’ deshevji. Is snarfkterih takfhnih vsrokov sgubimo tolashbo poboshnofti, in pademo v’ pufhobo ino fu- lioto duha. Prejifhimo ti torej v e It, jeli nifmo kje v’ enakih pogrefhkih »najdeni. Saftopi me pa, moja Filoteja! de per tim prejifkanji ne fmemo preojflro ino prebojezhe ravnati', ampak ako fino per tim opra¬ vili fvoje shivlenje po vfi svetlobi prezimili, in ko¬ renino slega sapasili, fe imamo bosliji dobroti sahva- liti; sakaj napol je she sleg prozh, ako nam je nje¬ gov isvirk snan. Ako pa nafproti nizhefar ne naj- defh; kar bi ti bito pofebno to fuhoto nakljuzhiti sa- moglo, pa ne prejifkuj dalej , ampak flori, bres de bi fe po pofebnih okoljfhinah^osirala, kar ti bom sdaj- le povedal 1 .- 1. Ponishaj fe globoko pred Bogam v’ fposna- vi fvoje revfhine ino fvojiga nir.h. Oh! kaj fim, ako tim farna febi prepufhena! Ref d ruji ga me ni, kakor ofufliena semlj-a, od vfih Hrani raspokana, ki po fvojih raspoklinah fvojo shejo po liebefhkim deshu snani, in je med tim od vetra rasnefliena in v’prah rasdjana. 2. Klizlii k’ Bogu, in profi ga sa njegovo to- lashenje. „Daj ml, o Gofpod! vefelje tvojiga sveli- zhanja nasaj; moj Ozhe! ako je mogozhe, odvscmi mi te. kelih.“ Odiiopi; o nerodovitni fever, iu per- hlidi mi, o prijetni jug tolashenja! prehlidi moj ver- tez, tak bode to poboslmo vefelje ferza difhave fhiralo. 3. Podaj fe k’ fvojimu fpovedniku, in vef flan fvojiga ferza mu odkrij, odgerni mu iiarfkriviiiflii sa- grinke (fkrivne kote) fvoje dufhe, in poflufhaj fve- t o vanj e , ki ga bofh dobila, s’ otrozhjo priproftoftjo ino pouishnoftjo. Sakaj, Bog, ki pokorfhino zhes vfe 394 ljubi , veliko krat fvetovanju , kteriga per drugih , fofebuo per voditelih tvoje dufhe itl.emo, preobilne blagre podeli, de ii fe ravno vidi, de bi v’tim obe- den fofebni prid fkrit ne leshal. Tak je bila voda Jordana Naainanu neisrezbeno sdrava, ktero v\sdrav- je oberniti, mu je prerok Elisej bres pofvetovanja zhlovefhke modrofti vkasal. 4. Nizhefar pa ni, kar bi po viim tim, v’takih in o enakih fuhotih ferzu tako koriftno bilo iao k’ do- brimu flushilo, kakor de fe shelja smanjfha, od ta¬ kih teshav refhenim bili. Ne, kakor bi bilo prepo¬ vedano , priprofto sheljo po refhenju imeti, le pre- vezh ne fmemo po njem hrepeneti, ampak moramo te, bosbji previdnofti savlim podvrezhi, de fe ,bo zelo sned tim ternjam, iuo med tim sheljam boshja volja nad nami sgodila. Klizhimo torej o’ takih dobah: „Oh Ozhe! ako je mogozlie, vsemi ta kelih od me¬ ne/ 1 pa tudi s’ veliko ferzhnoftjo perftavimo: ,,pa ne kakor jes hozhem, ampak kakor ti hozhefh/ 4 In po tih befedah ofianimo v’ narvezhim pokoji, ko je mo- gozhe. Sakaj, ako nat Bog v’ takim fvctim podver- shenji sagleda, tak nat bo s’ marfkako guado, in s’ marlkakim daram ovefelil. Taka je bila nekdaj s’ Abrahamam. Ko ga je Bog vidil perpravljeniga, fvojiga laftniga otroka Isaka fe obropali , je bil sa- dovoljeu s’(im podvershenjam, kteriga je nad njim videl, ga je ovefelil s’ pretolashlivim perkasnam in s’ premnogimi blagri. Torej režimo v’ vfakofhui tesha- vi, bodi ii telefna, bodi ii dufhna, iuo v’vfakim od- vsetji obzhutne poboshnofti, is zeliga ferza ino ske¬ lim podverslienjam: ,,Gofpod mi je te tolashik dal, Gofpod mi ga je odvsel, njegovo fveto ime naj bo zbefheno.“ Sakaj zhe v’ti ponishnofti oftauemo, nam bo fvojo flndko miloft fpet podelil, kakor je s’Jobam Boril, ki je v’ vfiii tesliavah ravno te befede v’ vftali imel. 5. Poflednizh, moja Filoteja! ne fmemo v’obč¬ ni n tdlii snotrajui fulioti ferza sgubiti, in moramo , 295 med tim, de na povernjenje snotrajne tolashbe po- terpeshljivo zhakamo, lepo mirno po fvojim navadnim potu naprej iti. Obeniga djanju poboshnofti ne fme- 1110 savoljo liga opuftiti, ampak moramo veliko vezir fvoje dobre dela pomnoshiti, in kerfvojimu boshjimu sheninu nimamo pomokrenih fladkarij (poboshniga vefelja) podati, tak mu podajmo take, ko jili ima¬ mo, namrezh fuhe ino terde; njemu je vfe eno, zhe je le drugazlii ferze, ki mu jih ponudi, terdniga fkle- pa, ga ljubiti. V’lepi ino prijetni fpomladi fpravijo zhebele vezli medu vkup, per tim pa tudi manj mla¬ dik zbebeliz saplodijo; ker fe savoljo prijetniga vre¬ mena tako slo per siliranju medene role na roshizali mudijo, de isrejenjc mladih zhervizhov samudijo. Je pa vigred ojftra ino meglena, tedaj li pa vezli ziie- belj podredijo , pa manj medu, napravijo. Sakaj ker v’ oblczhnim vremeni, ne mogo okolj letati, de bi (i med naberale, fe pa s’ tim pezhajo , de fvoj pleb obdersbijo ino muoshijo. Ravii^ tak fe vezbkrat naklju- zlu, moja Filotejal de per naftopu fouzhnate fpomla¬ di duliovnib tolashilj, dufha toljko opraviti iiiia, li nebeflike rofc nabcrati ino. jo sesluti, de savoljo pre- obilnofli tili fladkih radoft veliko, manj dobrih del opravi; med tim, de nafproti v’ fredi duhovne fuhote ino sapufhenofti, po tim ko je fladkiga obzhutka po- boshnofti obropana, prave dela poboshnofti opravlja, ino v’fvojim ferzi pleb pravili zhednofti, kakor po- terpesbljivofii, ponisbnofti, radovoljniga ponishanja, vdajanja, ino satajevanja laftue ljubesni v’ veliki preobiinofti saredi. Torej fe marfkdo slo slo moti, fofeimo is shen- fkiga fpola, ker mifli, de flushba, ktero Bogu bres vfiga flaja, bres rahliga obzhutenja in fkoraj neob- zhutuo fkashemo, boshji fvetlofti manj dopade; ker fo nafproti nafbe djauja rosham enake, ktire fo li- zer lepfhe ino prijctnifhe, dokler fo shive, pa bolj difbezbe ino mozhneje, kadar fo fuhe. Sakaj, de fo fi tudinafhe dela, v’tifti rahlo - obzhutnofti oprav- lene, nam farnim prijetnifhi, ker le na nafhe vefele 29 (> obzhutleje gledamo, tak imajo vendef, v’ fulioli ino sapufhenofli frorjenc , vezho difhobo ino mozh preil Bogam. In nafha volja, moja Filoteja! naf ob zha- fu fuhote zelo kakor s’ filo k’ boshji flushbi per- ganja, in tak fe ve , de mora mozhneji ino flanovitnifbi biti, kakor ob zhafu fladkofti. JVi rav¬ no vezh pofebniga, oblaftniku ob zliatih miru ino med vftmi prijetnoftini ve Celja flusbiti, pa v’ fti- fki vojfke , med prepiram ino preganjanjam mu flusbiti, to je snamnje prave sveftobe ino ftano- vitnofti. Blashena Angela is Folina je rekla,, de je tifla inolituv Bogu narprijetnifhi, ki fe s’ pofilenjam opravi, in h’ kateri fe ne podamo is vefelja ino uag- nenja, ampak le sato , de bi Bogu dopadli, in h’kateri naf nafha volja kakor soper naflio voljo pelja, ino vfe uagnenje ino fuhoto , naj fe nam fhe tako vftavlja, po- fili ino premaga. Ravno to velja od vfakiga dobriga delafploh; sakaj vezh fmotrajne al sunajue sopernofti ko per njegovim opravljanji obzhutimo , vezh vrednofli tako delo v’ boshjih ozheli ima. Manj ko v’ persade- vanju po zhednoftih na fvoj la lini prid gledamo, bolj fe fveti v’ njem zhiftota boshje ljubesni. Rado ino lehko kufhne otrok materi roko, ako mu fladkarij poda, pa veliko ljubesen ji fprizha, ako ji roko kufhne, po tim, ko mu je pelina ali kakfhniga drugiga greukiga foka podala. 297 PET NAJ,S TA POSTAVA. Poterdenje ino raslozhnifhi raš¬ ka sanje doslej rezheniga s’ imenitno sgodbo. Tebi ta nauk bolj rasloshiti, ti hozhem nekaj pofebno lepila is sgodb fvetiga Bernarda tufcm pofta- viti, kakor fini v’ bukvah nekiga vuzheniga ino sbri- faniga mosha najfhel. On tako- govori: N*i nizh kaj n ena vadn iga, de takfhni,. kfsazhno Bogu flushiti, in ne posnajo ne odtegnenja obzhutne gnade, ne drugih fpreroemb is laftne fkufhnje , in tv.egama vfak okufik obzhutne poboshnolii, tifto prijetno Ijuzh grefhajo, ki jih vabi, po boshjim poti hitro naprej tezhi, na-enkrat vfe ferze sgubijo, in v’ otosbnoft ino shaloft- ferza po- grcsnejo. V’ snanju duha svuzheni pravijo, de je vsrok tiga leta, de pametna natura ne more dolgo v’ lakoti, tudi ne bres kakiga rasvefeljenja, jeli nebefii- kiga ali posemlifkiga obflati; in de kakor fe tedaj dufhe, ki po vefelim vsliivanju duhovniga vefclja farne zhcs fe povsdignjene vfim sunajnim rezhem lehko odpo¬ vejo, tak fe jim nafprot tudi sgodi, akojimje po.bosbji naravnavi to duhovno velelje odtegnjeno, in fe fhc poverh liga vfak iga telefniga tolashenja obropane ob- zhutijo, in fbe nifa navajene, povernenja praviga fonza v’poterpeshlivofti perzhakovaii, de fejimsdi, kakor bi ne bile ne v’ ncbefah ne na semlji, in kakor bi bile v’ vezlmi teninoti pokopane. Torej sdihnjejo ino jezliijo, kakor mali otrozi, ki fc od perf odftavijo, in fp drugim, fofebno pa farnim fcbi v’ veliko fitnobo. To 293 fe je pergodilo na potovanji, oil kteriga govorim, enima shluhtniku isdrufhine fvetiga Bernarda, Gotfridu Pero- netu po imenu, ki fe je bil malo poprej v’ boshjo flushbo podal. Ta tedaj, kar naenkrat vef fuh v’ fvo- jirn snotrajuim, vlake tolaahbe obropau, ino s’ suo- trajnimi temnotami v’ vojfki, je sazhel na 1'voje pof- vetne prijatele, shlahto ino salo premoshenje mifliti, in je bil od takih grosuih fkufhnjav obfut, de jih tudi odsunaj ni samogel vezh sakrivati; in ko fe je eden njegovih narboljfhih tovarfhov, to sapasivfhi, mu perblishal, in ga na uho vprafhal: Kajti je pa Gotfrid? sakaj fi, soper svojo navado, tako satnifhljen ino sha- loften? mu je Gotfrid s’ globokim sdihkam odgovoril ino djal: Oh moj brat! v’ fvojiin želim shivlenji ne bom vezh vefel. Leta, nad takimi befedi k’ vfrniljenju nagnjen, ino od gorezhuolti bratovfke ljubesni gnan, feje hitro podal k’ ozhetu želu tovarfhije, fvetimu Ber¬ nardu, ino mu je vfe do kraja rasodel; na kar fe je fveti Bernard, veliko nevarnoft posnavfhi, v’ kteri je Gotfrid bil, v’ blislmo zerkuv podal, de bi sa-nj molil; Gotfrid je pa, od shalofti pofiljen, glavo na en kamen nallonil, ino safpal. Ne dolgo po tim fta fe oba vsdig- nila, eden od molitve s’ isprofheno gnado, drugi od fvojiga fpanja s’ takim vefeliin ino prijetnim obrasam, de ko fe je njegov ljubljeni perjatel nad toljkim in tak naglim fpremenjenjain zhudil, in fe sdershati ni mogel, mu prijasno odgovor ozhitati, ki mu ga je malo poprej dal, mu je Gotfrid odgovoril: Zhe lim ti poprej djal, de ne bom nikdar vezh vefel, ti pa sdaj poturdim, de ne bom nikdar vezh shaloften. Tak je prefhla fkufhnjava tiga brumniga mosha. Obdershimo lipa, ljuba Filoteja 1 is te pergodbe: 1. De Bog tajiftim, ki fe njegovi fveti flushbi vdajo, prijetni prejokufik nebefhkih radoft podeli, de jih od pofvetuiga vefelja odtegne, ino k’ hrepenjenju po fvoji ljubesni oferzhi, kakor mati fvojiga deteta s’ medam k’ perfarn pervadi. 2 . De je ravno tajifti predobrotljivi Bog, ki po fvoji modri previdnofti, vzhafi mleko ino med tolashb 299 odvsanie, de fe otfvajeni, fu!i pa tezhen kruh krepke, poboshnofti, kije fkos goperuoft iuo fkufhnjave vter- jena, jefti navazhimo. 3. De fe vzhaii med to duhovno fuhoto filno ve¬ like fkufhnjave vsdignejo, in de fe jim moramo s’ ferzhnoftjo vftaviti, ker ne ishajajo od Doga; vender pa fuhoto poterpeshlivo prenefli moramo, ker nam jo Bog-k’ nafhi vadbi ino fkufhnji pofhle. 4. De pod silo trajnimi teshavami ne finemo fefza sgubiti, tudi ne, kakor Golfrid rezhi: ,,Nikdar ne bom vezli vefelsakaj v’ fredi nozhf fe moramo ljuzhi vefcliti; nafprot pa tudi per narlepfhim duhovnim vre¬ meni ne fmemo nikdar rezili: ,,Nikdar ne bom vezli shaloften. ,,Ne; ampak, kakor modri pravi: moramo v’ dobrini zhafi na hudiga mifliti! Vupati moramo v’ teshavi, bali fe v’ frezhi, in pouishati fe v’ vlaki oko- Ijfhini. 5. De je ena narboljfl^b pomozln', fvoje terplen- je kakimu duhovnimu perjatcid od kriti, ki uaf potola- shiti sarnore. Saduizh fhe perdenem k’ fkonzhanju te toljko po¬ trebne opomimbu , de, kakor v’ vlili rezbeh , tako tudi tukaj Bog ino fovrashnik nafhiga isvelizhanja vfak fvoj, in vfak drugazhen namen imata. Sakaj Bog naf hozlie s’ fuhoto k’ veliki zhiftoti ferza, k’ popolnimu odpove- danju laftne vfhezhnofti v 1 njegovi flushbi, ino k’ zeii- uiu satajcnju farni ga febe, perpeijati; hudi fovrashnik gleda pa s’ fvojiin delam na to, de bi mi ferze sgu- bili, febi ino drugim nadleshni poflati, de bi tako fveto poboshnoft v’ sanizhovanje ioo ob dobro iinc fpravil. Zhe fe pa naukov dershifh, ktere tim ti poprej dal, bodefh s’ fvetimi vadbami med timi snotrajnimi tesha¬ vami fvojo popoluoft slo pomnoshila. Poprej, kakor ta nauk fklenem, fhe oponmim, detanevolja, ta fuhota ino pufhoba vzhaii tudi od tclefne bolehnofti is-haja, ako fmo poftavim, od bedenja, od del pokorjeuja, od poftov, ali tudi od vtrudenja, safpanofti, teshav in dru¬ gih takih flabofti oflabljeni, ktere, de li ravno od te- Icfa is-hajajo, vender tudi duha ftifkajo, ker fti duflia 300 ino telo tako slo med febb fklenjena. V’ takfhuih okolj- 1'hiuah je treba na to gledati, vezli dobrih del s’ fe-rzh- nim duham ino s’ sgorno voljo dopernefti; sakaj le tudi vidi, kakor de bi nafha žela dufhafpala, in de bi bila od drcmote ino vtrudenja prefilena, tak To vender dela nafhiga duha Bogu filno dopadljive. V’ takfhuih okolj- fhiuah.samoremo s’ nevcfto v’ vifoki pefmirezhi: „Jes fpim, moje ferze pa bedi.“ In zhe tudi najdemo, ka¬ kor. lini poprej rekel, manj velelja v’ febi, v’ takih okoljfhinah kaj dobriga dopernefti, fe vdeleshimo pa vezli zhednofti ino saflushenja. V’ takflinim slegi li pomagati, je dobro, de. truplo s’ kakim perpufhenini kratkozhafam ino vefeljam okrepzhaino. Tako je sapo- vedal fvetiFrauzifhk Serafinfki vuzhenzam fvojiga reda, fi v’tvojih delih toljko persanafhati, de ti. fve te gorezli- uofti molitve per njih ne vgonobijp. Jn, ker imam ravno tiga zhaftitliviga ozheta v’ mini,, tak.fhe opomnimde je bil on enkrat od take velike otoshnofti duha Vnet ino ftifkan.,. de mu jp. je bilo v’ njegovim sunajnim vedenji viditi. Sakaj s’Tvo¬ jimi tovarfhi govoriti, mu ni bilo inogozlie; fe je od njih odtegnil, je fhe vezlio sopernoft obzhutil; potiti ino telefne fpokornofti fo ga vtrudile, ino zlo nobeniga polajfhanja mu ni podelila molituv. V’ tim ftanu je preshivel dve žele leti, in sdelo fe mn je, de je zhifto od Boga sapufhen. Pa sadnizh, ko je ta ftrafhni vihar v’ ponislmofti preftal, mu je Bog v’ euim trenki sve- lizhavui mir fpet nasaj dal. Ako fo torej narvezhiflu- shabniki v’ takfiine fkufhue bili djani, tak fe naj mali ne zbudijo,, zhe jih tudi kaj takiga sadene. 301 Pete li u k v e« Vadbe ino nauki, dufho ponoviti, ino poboshnod v te r d i t i. P E R V A PO,S TAVA. De maramo poboshne fklepe vfako leto enkrat s' timi ie vadbi ponovi ti. Pervo, kar je per tih 'vadbah nar bolj po¬ trebno, obftoji v’tim, de fposnamo, kako potrebne dc fo. Prav lehko odpade zhlovefhka natura od Tvo¬ jih svelizhavnih fklepov, ker je flaboft ehivota tako velika, de duflio vedno teshi ln pod fe vlczhe, ako fe fkos mozh terdnih fklepov na kvifhko ne vsdigne tako, kakor ptizc vezhkrat na enkrat na tla pade¬ jo , ako fe vedno kvifhko ne vsdignjejo, in perut ne mesijo, de bi fe v’ letauju obdershale. Torej, moja Filoteja! tl je treba, de poboshne fklepe, Boju flu* 303 sbili, vezhkrat ponovifh, de kje , ako bi to opuftila, v’ fvoj pervi, alj fhe hujfhi ftan nasaj ne padefb; sakaj taka je s’ duhovnim nasajpadenjam, de naf vfelej globokeje vershe, kakor fmo bili poprej , ko fmo fe k’ poboshnofti povsdignili. Ni nobene ure, naj bo fhe tako dobra, de bi jo ne bilo treba vfaki dan naviti, in vfako leto narmanj enkrat zhifto ras- djati, in o vfaki kofez pofebej od rjovine ofuashiti, ktera fe ga je snala prijeti, vkrajfhane dele isdalj- fhati; polamane popraviti. Kdor torej pravo fkerb s.i fvoje ljubo ferze ima, ga naj vfako jutro ino vfaki vezher s’ poprej pokasanimi poboshnimi opravili v’ Bogu navije, po verhi tiga fhe pa tudi vezhkrat njegov ftan rasgleda, fvoje snotranje porav¬ na ino popravi, in poflednizh vfako leto narmanj en¬ krat, zhifto rasloshi, ino vfaki kofez pofebej dobro pogleda, to fe pravi, vfako nagnjenje tajifliga pofe¬ bej fpregleda ino prejil\e, de bo vfe pogrefhke po¬ pravil, kteri bi fe v’ njem snajdli. In kakor vurar kolefa, pcrefa ino vfe omesljive dele fvoje vure s’ shlahtnim oljarn pornashe, de fe žela rezh loshej kreva, ino ne sarijovi, tak naj tudi poboshna dufha, potim ko je zelo ferze dobro rasloshila, tajifto lepo ponovi, in ga s’ masilam fvetih Sakramentov pokore in Obhajila poshivi. To poboshno opravilo bo tvoje od zhafa oflablene mozhi ponovilo, ti ferze ogrelo, selenje tvojim dobrim fklepam, ino novo zvetje zhed- lioftirn fvojiga ferza podelilo. Kriftijani pervih zhafov fo fe v’ tim e’ veliko fkerbjo vadili, fofebno tifti dan, na kterim zerkuv kerft Odrefhenika obhaja, na kterim fo, kakor fveti Gregor, Nazjanfhki fhkof perpoveduje , fposnanje fvo¬ je vere, ino obljube fvojiga kerlta zhaflitljivo ponovi¬ li. ,Storimo tudi mi tako , ljuba Filoteja! radi fe k’ timu perpravljajmo, ino opravljajmo to delo s’ vfo fkerbjo. ,Si febi toraj, 'po fvetovanji fvojiga duhov- niga ozheta prilizhen zhaf isvolila, in fe nekoljko bolje, kakor fploh, ne le v’ duhovno , ampak tudi ▼’ refnizhno famoto nasaj potegnila, po tim opravi, 303 po nauku, ktcriga fim ti v drugih bukvah liga fpi- fa dal, zhes nafledue rezhi dvoje ali troje pre- mifhlovanje. DRUGA P 0 ,S T A V A. Premifhlovanje od dobrote, katero nam je Bog s’ tim fkasal, de uaf je v* fvojo 1'lushbo poklizal. ,Sklenjeno s’ fpredi poftavleno terdno obljubo. A I.JPomifli delefvoje obljube. Pervidelje, de fi fe finertnimu grehu na vfelej odpovedala, ga sapuftila, savergla iuo safovrashila; drugi, de fi fvojo dufl l0 ’ fvoje telo, s’ vfnn, kar sraven flifhi, fvoje ferze, v’ ljubeseu ino flushbo bošhjo pofvelila ino darovala tretji, de, ko bi fe ti nefrezha pergodila, fkos kak- fhno grefhno djanje pafti, fe s’ boshjognado fpet vsdig- niti hozhefh. Ali nifo to lepi, pravizhni, fpodobni ino pofhteni fklepi? Poinifli globoko v’ fvoji dufhi, kako fvete , kako pametne ino kako vefele de fo take obljube. 3. PomiHi, komu fi to obljubila. Bogu famimu fi to obljubo fiorila. Ako naf she pa pametna obljuba, ki jo zhloveku ftorimo k’ispoInenju eaveshe, koljko bolj fhe le obljuba, ktero fmo Bogu ftorili! „K’ tebi o Gofpod!“ je rekel David, „je moje ferze govorilo; isgovorilo je moje ferze to befedo isvelizhanja: ne' nebom je ne nikdar posabiI.“ 304 3. Pomifli, v’prizho koga fi to obljubila. Saka.v pred oblizhjam zcliga nebefhkiga dvora (i to obljubila. [ Preblashena Diviza, fveti Joslief, tvoj angelj zhuvaj, j fveti Ludovik, vfe svolene trume uebefhzhanov fo te gledali, fo sdihovali v’ fvetim vefelji in fo poterdili tvojo befede; in s’ ozhmi neisrezhene Ijubesni fo gledali, kako fe je pred nogami tvojiga Odrefhenika tvoje ferze njegovi fveti flushbi darovalo. Zhifto pofebno vefelje je nad tim bilo v’ iiebefiikim Jerusalemu, ino tajifti fpomin fc bo fpet gori obhajal, ko bofh fvoje fklepe a’ refnizhuiiii ferzarn fpet ponavljala. 4. Premifli perpomozhke, s’ kterimi ii fvojo obljubo ispeljala; o kako Ijubesni ino milofti polu je Bog tizhaf proti tebi bil! Povej, zhe ni ref, de fi bila s’ prefladkiini fpodbadki fvetiga Duha k’ ti 'obljubi vab- lena! — Ali nifo bilo is prerahle, prefladke Ijubesni vervi fpledene, s’ kterimi je Bog tvoj zljolnizli v’ sa- vetje svelizhanja vlekel? kako te je vender s’ boshjim fladkorjam , to je, fkos fvete sakrainente, molituv ino poboshno branje k’fobi ljubesnjivo filil! O glej, glej! moja Filoteja! fpalafi, Bog je pa zhul nad tebo, iu je miflil mifli miru ino Ijubesni sa tvojo ferze. *) O grefbnik! ko bi v’tvoje roke te bukvizc perfhlo, ko bi vender ti vodil, kaj duflio , fhe tako v’gre¬ he sakopano zhaka, ako nefrezhne vervi pregrehe ino hudih navad rastergati hozhe, kako saref ni fhe vidilo na tim fveti, in ni fhe fliflialo uho na semli radofti in vefeljaj ki zhaka duflio na pragi fpreobernenja , na pervi ftopinji k’boljfhimu sliiv- lenju , kakor hitro je .terdni fklep refnizhniga fpreobernjenja ftorila , pazh kar na ravnoft bi fe na pot preobernenja obernil, in odpovedal bi fe hudobiji , ko bi fc ti ravno drashja sdola, ko vfe blago, ino ljubfha ko sbivo oko ; sakaj kar vfi grefhniki fkupej zelo shivlenjc ne vshijejo, ima dufha, kakor hitro t’ flushbo vezhniga kralja lio 305 5. Pomifli, kdaj te je Bog k’ tim fvetimu fklepu perpeljal. V’ zvetju tvojih let fe je to sgodilo. O kako velika je vendcr ta frezha, tako sgodaj fposnati,. kar smeraj le preposno (posnaino! Ko je fveti Avgufhtin v’ tvojim tridefetim letu ta pokliz v’ tvojim torzi obzhutil, je vet gorczh savpil: ,,0 vedno ftara ino vedno mlada Lepota, kako posno fim tefposnal! Oh, vidilfimte, in te nifiin gledati hotel!“ Pazil bi tudi ti samogla re- zhi: o ti vezhna fladkoft, de tenifim poprej okufila! Pa oh! niti 1'he bila vredna tazliaf; ker tedaj sdaj gna- do fposnafh, ktero ti je Bog fkasal, de te je v’ tvoji ndadofti poklizal, tak rezi s’ Davidam: ,,Moj Bog! od mladofti li me rasfvellil ino moje ferze ganil, hozhem torej dela tvojiga vfmilenja na vekomaj osnanovati/ 1 ,Si bila fhe pa le v’ tvoji ftarofti poklizana, tak fpos- n a j, o moja Filoteja! to preveliko gnado, de te j c Bog po sanizhftvauji,toliko pretezhenih let, fhe pred tvojo fmertjo poklizal, ino tezhaj^ktvoje revfhine v’ zhafu vftavil, v’ kterim bi ti, ako ni tajlfti bil dalej terpel, vekomaj nefrezbna bila; fi. Preinifli naftopke tigapokliza; sakaj akute itii prav sdi, bofh veliko fpremenenje v’ tebi liajdla. ako fpregledafh, kaj (i sdaj, in kaj ti enkrat bila. Alj fi ne fhtejefh lo s a veliko frezbo, de sdaj po molitvi leliko s’ Bogam govorifh v de veliko sheljo iinafh, ga ljubili, de ti. tako mnoge hudobne nagujenja vkrotila ino premagala, ki to te tvoje dni motili, in de fi fe tako mnogim grelnim ino ofkrunjenjam tvoje vefti isognila, insaduizh veliko vezhkrat fveto obhajilo prejela, kakor bi ga drugazbi bila, in fi fe s’ isvirkam vezhnih gnail pi. In to te fhe le ara, pravi nafb fvetnik, kakfhno fbe le bo plazhilo! Naj bo sbe tudi flushba potim vihali koj terda, kuja je fhe flusb- / ba sa pekel , zhes v fe hud pa tam pekel , ki vir hudo , terdo , bridko prefeshe ! — ( P r c It a v 1 j a v e z ), ZG 306 fklenila? O kako preneisrezlieno velike fo te gnade! s’ tehtnizo is fvetinjfha fo le aa pretehtati; sakaj roka Narvikfhiga je to ftorila. „Dobro tliva roka boshja,“ pravi David, „je s’meno ravnala, njegova defniza me je vsdignila. Blagor mi, ne bom vinerl, shivel b >m , in bom perpovedoval zhude njegove dobrote s’ uiimi, s’ ferzam ino s’ djanjami. Do vlim tim preinifhlovanji, ki je, kakor vidifb , obilo ftudenz svelizhavnib mifli, 1'kpnzhaj prav pripro- fto s’ perferzhno sabvalo ino s’gorezho molitvijo, ka¬ kor tudi s’ terduim fkiepam, fi te gnade v’ 1'voj prid oberniti; in potim odftopi v’ globoki ponishuofti ino s’ velikim savupanjam v’ Boga, in ii naprej vsemi, lVoje dobre fklepe po drugim deli tih vadb ferzhno ino terdno obuditi. T II E T J A PO ,S T A V A. Od fprejifkanja nafhe dulhe zhes njeno raft v’ poboshnofti. Drugi del te vadbe je kolj dolg, pa ni ravno treba, de bi ga na enkrat dodelala; fi ga lehko v’ vezh kof- zov rasdeliti, in enkrat tvoje sadersbanje proti Bogu, en drugi krat tvojo sadersbanje proti farni tebi, in flie en drugi krat tvoje sadershanje proti blishnimu fpre- jifkujefh in pasno premifhlovanje tvojih snotrajnih na¬ gibov sa eno fhterto krat odloshifh. Ni potreba, de bi te to isprafhovanje klezhe opra¬ viti moralo, rasen, zhe kje sazhetek ino konez, kjer snotrajui obzhutek v’ pomozh vsamefh. S’ pridam sa- morefh druge dele tiga isprafhovanja po hifhi gorj in doij grede, in fhe s’ vezhim pridam v’ pofteli pred¬ le vseti, zhe drugazhi bede iuo sbrihtana v’njej le- shifh; vender te mora v’ takfhuih okoljfhinah popre prebrati. Dotreba je pa, de fo leta, del nardalej v’ 307 treh dneh ino dveh nozheh iskonzha, in de fe vlaki dan iuo vfako nozh kje ena ura v’ to oberne. s a . kaj, ko bi le ta vadba prešlo pretergovala, in ko bi zliaf med njo predclezh vfak-febi bil, tak bi zelo fvojo mozh snubila, in bi preflabe vtifke v’ ferzi sa- p.uftila. Po vfakiin deli tiga isprafhovanja fi v’ fpomin vtifui, v’ zhim, de ti tvoj obzhutik pove, de fi gre- fiiila, k’ kterim pogrefhku fi bolj nagnjena, in ktirc pofebue pomanjkanja fi obzhutila, de fe tajiftih fpo- vefh, savoljo njih. pofvetujefh, fklepe delafh, in fvo- je ferze okrepzhafh. De fi pa ravno ni zhes vfe potrebno , de bi tifte dni, ko to fprejifkanje naredifh , ino dni potim fe od vfakiga dela odtegnila, ino od ljudi odlozhila, tak vender fofebno proti vezheru to flori, de fi bofh po¬ prej zhaf perdobila, fe v’ poftel podati, ino de bofh pokoj, ki je ne le telefu ampak tudi dufhi k’ premi- fhlovanju potreben, vshivalg^ Zhes dan pa povsdig- ni vez h krat fvoje ferze k’Bogk, k’ preblasheni Devizi, iufizer s’ takim obzhutkain k’Bogu, ki bo od Ijubes- ni gorel, ino s’veliko sheljo po popolnofli fvoje du- fhe. To fprejifkanje dobro sazheti, fe mifli. 1. V’ prizhejozbnofl boslijo. 3. Klizhi fvctiga Duha sa njegovo nebefhko Ijuzh iuo njegovo ras-fvetlenje v’ poinozh , dele bofh, kakor fveti AvguMin prav fposnala, ki je ve¬ liko krat v’ duhu ponishnofti pred Bogam savpil,- „Gofpod! de bi vender jes tebe fposnal; de bi ven¬ der fam febe fposual!“ Tako je vprafhal tudi fveti Franzifhk (Seraffliki) fvojiga Boga: „Kdo fi ti, in kdo fimjes?“ Poterdi, de nozhefh sato fvojo raft v’ dobrim fposnati, de bi fe farna v’ febi, ampak de bi l'e v’Bogu vefellla, tudi ne, de bi fe farna febe hva¬ lila , ampak, de bi faniimu Bogu flavo dajala ino fe mu is ferza sahvalila. Ko bi bila kje uajfhla, de nifi ravno slo naprej perfhla, ampak fhe zelo koj nasaj sderzhala, tak terdno fkleui, de fi, savoljo tiga ne puftifh zelo kar nizh ferza vseti, alj fkos kako nevoljo ino obupnoft 308 gorezhnoft ohladiti, ampak fc veliko vezli v’ novizli in fhe bolj oferzhiti, fe ponishati, ino s’ bosbjo po- tnozhjo fvoje pogrefhke poboljfhati. Po tim premifhluj mirno iuo tiho, kako fi fo noter rlo sdajne ure proti Bogu, proti, blishnimu ino proti farni feki nofila. ,SHTERTA P O .ST A V A. p r e j i f k a n j e s a d e r s h a n,j a n a f h c dufhe proti Bogu. Kako ftoji s’ tvojim ferzam, kar sadene fmertne grehe? Ali ti terduo fklenila, naj fe sgodi, kar fe hozhe, sdaj in nikdar/Vezh grelhiti ? In alj je ta fklep od tvoje obljube noter do sdaj ob enim naprej terpel? Na tim 1'klepu ftoji terdna podftava duhov- niga shivlenja. 2, Kako ftoji s’ tvojim ferzam , kar sadene sa- > povedi boshje? Ali fe ti sdijo dobre, ljubesnjive iuo prijetne? O moja hzhi! kdor ima nefpazhen flaj, in. sdrav shelodez, taji Ar ljubi sdrave ino sametuje flpkodlive jedi. 3 , Kako ftoji s’ tvojim ferzam , kar sadene odpuftlive grehe? ,Sizer ni. nikak mogozhe, fe jih zelo ino savfim varvati, ali pa nifi kje h’ kterimu po- fainesnim pofebno nagnjena, in kar bi fhe huje bi¬ lo., ali nimafh do kteriga kakfhno pofebno Ijubesen ? 4, Kakfhna je s’ tvojim ferzam kar sadene poboshue opravila ? ali jih; ljubifh ino zhiflafh (obrajtafh), ali fc ti ne dosdevajo tcshavni, ali ni- mafli obcniga mersenja sopeč nje, . h’hterimu fe ob- zhulifli bolj alj manj vlezheno-? Ktera rczh fe vf(av- lja tvojimu ferzu od tih le? ako bosbjo bcfedo j»o- flufhafh, jo berefh , fe od njd pogovarjali), tajifto preipifhliijefb, k’ Bogu sdiirujcfh, fe fpovedujefb, du- 309 ho vili fvet fprejemafh, fe k’ fvetimu obhajilu perprav- Ijafh, ali tajifiiga prejmefh? Najdefh eno ali dru- go, k’ zhimu fe tvoje ferze manj nagiba, tak fpre- jifhi, od kod (i lo perfkutenje pride , in kaj bi figa krivo bilo. 5. Kako je tvoje ferze proti Bogu vneto ? Ali fe ga fpomni s’ vefeljam, in obudi ta fpomin prijetne obzhutke v’ njem? Vef vefel savpije David: ,, pom¬ nil flm fe fvojiga Boga , in fiin fe nad tim rasvefe- lil.“ Ali obzhutifh v’ fvojim snotrajnim neko urnoft, ga ljubiti, in fofebno posheljenje,. to ljubescn okuli- ti ? Ail ne obzhuti tvoje ferze pofebno vefelje v’ tim, na nefkonzhnoft bosbjo, na njegovo dobroto ino nje¬ govo ljubesnivoft mifliti ? Ako fe med pofvetnimi opravili ino nezhimernoftmi na Boga fpomnifh, ali ne vname tvoje ferze, ali fe ti ne sdi, kakor de bi fe k’ njemu obernilo, iu mu kakor nafprot fhlo? Veliko takfhnib dufli je najti. A 6. Ako sakonfki mosli is daljnih desbelj domu pride, in ga shena naftopivfhiga sagleda, ino njegov glaf savsame, naj bo fhe s’ toljkimi opravki preob- loshena ino fhe v’ tako potrebnih miflih eadershana, nizh ji ne bo ferza sadershalo, vfc druge mifli fi pufti opafti, in mifli le na naftopivfhiga mosha. Ravno tak fe vedejo dufhe, ki perferzhno Boga lju¬ bijo. Naj imajo fhe. toljfko. opraviti, kakor hitro fe fpomin na Bogi v’ njih sbudi; fkoraj na vfe drugo posabijo, savoljo vefelja, de fe jim je ta prefladki fpomin povernil; iu to je filno dobro snamnje. 7. Kako fi vneta proti Jesufu Kriftufu, Bogu- zbloveku ? Ali obzhutifh posheljenje. ino vefelje, hliso njega hiti? Zhebelam je vfhezhe, bliso fvojiga medu biti, ofam pa bliso kakiga fmradu; tak imajo poboshne dufhe fvoje vefelje v’ tim, bliso Jesufa biti, ino ob- zhutijo prerahlo ljubesen do njega, hudobne dufhe fe pa le nad nezhimernoftmi vefelijo. 8. Kakfhno je ivojc ferze proti vifokohvaleni Devizi, proti fvetnikam ino proti tvojima angelju zhu- vaju? Alijih perferzhno ljubifh? Ali imaJfh pofebno 310 savupanje v’ njihovo varftvo? Ali iraafh dopadjenje nad sgodbami njihovima shivlenja, nad njihovo 'hvalo , nad njihovo podobo? 9. Kar sadeue tvoj jesik : kako govorifh od Bo¬ ga? ali te veleli, po tvojim ftanu in po tvojim snanji dobro od njega govoriti? ali rada njegovo hvalo prepevafh? 10. Kar tvoje djanja sadene': premifli, ali lije sunajna zhaft boshja kaj per ferzi, ino ako te fkerbi, kaj v’ zhaft boshjo ftoriti: Sakaj kdor Boga ljubi, ljubi s’ Bogam tudi zir njegove hifhe. 11. Ali te savefh, de bi te bila kdaj savoljo Boga kakimu uagnenju odrekla, ali drugazhi kaj sa¬ voljo njega sapuftila? Sakaj gotovo suamnje ljubesni je, ako te is ljubesni do tiga, kogar ljubimo, kake rezhi obropamo. Kaj tipa sapuftila kdaj savoljo Boga? PETA P O ,S T A V A. jSprejifkanje nafhiga ftanu proti farnim febi. Kako ljubifh farno tebe? Ali te ne ljubifh prevezh savoljo tiga fveta. Zhe je tako, tak bolh gotovo she- lela , na vfclaj tukaj oftati, in slo fkerbela, te na ti semlji prav okovariti, ako pa nebefa ljubifh, bofh pa shelcla, alj faj mirno prenefla, to shivlenje, kakor hitro bo Bogu dopadlo, sapuftiti. 1. Ali ljubesen do farne fcbe v’ lepi redi dcr- shifh? sakaj le napzhuo ljubesen do faraiga febc nam. 311 pernefe pogubo. Sapovedapa Ijubesen pa hozhe od naf, de ljubimo dufho vezh ko telo; de fmo bolj fkerb- lii, li zhednoft ko drugih rezhi perpravili, in de ne- befhko z ha It vezh zhiflamo, kakor pofveltii in minljivi fluv. Lepo naravnano ferze vezhkrat rez h e farno k’ febi: kaj bodo angelji rekli, kakor pa: kaj. bodo ljudje rekli? 2. Kakfhno Ijubesen nofifh do fvojiga ferza? Ali ti je nadleshuo, ga v 1 njegovih flaboflah prenefti? Oh, dolshua li, mu pomagati ino pomozh prefkerbeti, ako ga njegove naguenja fiifkajo, in morafh savoljo tiga vfe drugo v’ftran djati. 3. Sa koga fe dershifh, ako fe Bogu nafprot dershifh? Ni ref, sa nizh? To fe tak ve, de to ni no¬ bena fofebna ponishnoft, ako fe mufhiza sa nizh der- shi, ako fe s’goro meri alj pa, ako fe kapliza vode s' morja m, alj ifkriza s’fonzam meri, in sa nizit fposna. Prava ponishnoft obfloji pa vrtini, de fe nezh vezh ne fbtejemo., kakor blishniga, ih de tudi ne shelimo od drugih sa kaj vezh dershani biti. Kakfhna je s’ tebd, kar to sad ene? 4. Kar tvoj jesik sadene, ali fe ne bahafh tako alj tako? Ali fe farna febi ne perlisujefb , kadar fanta od febe govorifh? 5. Kar sadene tvoje djanja: Alj fi ne dopuftifh kakfhniga kratkozhafa, kije tvojimu sdravju v’ fliko- do ? To fe pravi: obeuiga nezhimerniga, prasuiga ve- felja? ali ne betlifh predolgo bres pravizhne potrebe? i. t. d. 312 ,SHE,STA po,stava. ,Sprejifkan j e ftanu nafhe dufhe proti blishnimu. Kar sakonfke sadene, fe morajo s’ pohlevno, mirno, terdno ino ftanovitno ljubesnjo , ino fizer pred vfimi drugimi med feho ljubiti. To sadene tudi ftari- ftie ino blishuo shlahto, in tudi fhe perjatele, vfakiga po njegovim redu. De pa fploh govorim: Kakfhno je tvoje ferze proti blislinimu? ali ga ljubifh perferzlino ino is ljubesni do Doga? De to prav umifh, mifli neke fitne ino resho- zhe ljudi. Sakaj ravno per takih je perloshnoft, Iju- besen do Boga proti bb\?hnimu fkusati, pofebno proti tifiim, ki nam v’ befedl alj djanji kaj sbaliga denejo. ,Sprejifhi fe dobro , ali jim je tvoje ferze s’ ljubesnjo vdano, in ako ti veliko vojfko dela, jih ljubiti. Alj niti nagla, ako je na tim, od blisbniga hudo govoriti, fofebno od ljudi, kterili ne ljubifh? Ali nikak. ne shalifh blisbniga jeli farna, alj po kom drugim? Ako fi le koljkanj umna, bodefh to lehko nad febd fposnala. ,S E D M A P O jS TAVA. .S p regi e d a n j e nagibov nafhe dufhe. Ta del fini sato bolj rasdjal , ker fposnava nafhe rafti v’ duhovnim sbivlenju v’ njom obftoji; sakaj fpre- jifkanje grehov flifhi prav sa prav k’ fpovedi sa tifle, ki fi ne persadevajo , v’ dobrim kaj naprej priti 313 Vender pa v’ fprafliovaiSji vfakiga pofamesniga zhlena ne fmemo prebojezhi biti, ampak to delo zinilo priprofto opravljati, in premifliti, kakflmo je od tili inal, kar fmo obljubo ftorili, nafho ferze proti vfakimu pofebej, in kakfline bolj imenitne pogrefhke fmo timu liafprot ftorili. De pa vfe to bolj fkrajfbamo , snamo fvoje fpre- jifkanje le kar na fprafliovanje nafhih nagibov oberniti, in zhe fmo pretesliavni, vfako pofebej prejifkati, tak lehko, kakor je she bilo rezbeno fe fpraflinjemo, lcakfbni fmo bili in kako fmo fe sadersbali: V’ ljubesui proti Bogu, proti blishniin ino proti farnim febi. V’ fovrafhtvu greha, kije v’naf, ino tiftiga, ki je v’ drugih; sakaj mi moramo pokonzhanje obojiga sheleti; V’ fvojih slieljali po blagu, vefelju ino zliafti; V’ ftrabu pred nevarnoftja grefbiti ino zhafno blago sgubiti; sakaj eniga fe bojin?? vezhkrat premalo, dru- jiga pa prevezh; V’ vupanju, kteriga fmo morde prevezh na fvet ino ftvan', in premalo na ilogu ino vezlme rezhi ftavili; V’ sbalofti, zhe je savoljo uezhiinernih rezhi prevelika bila; V’ vefelju, zhe je zhesmerno ino savoljo neumnih rezhi bilo; , Kteri nagibi poflcdnizh nafbe ferze sadershujejo, kteri ga v’ oblafli imajo , in kteri mu narvezh fhkode naredc; Sakaj (lan fvoje dufiie narbolj fposnamo is nagibov ferza, ako vfakiga pofebej potiplemo, in kakor zitrar vfe ftrune fproshi, ino flaboglafne tako uravna, de jih she nategne ulj raspufti, tak moramo tudi mi, ako fmo ftrune fvoje dufiie: ljuhesen, fovrafhtvo, poshe- tenje, lirah, vupanje, sludoft invefelje pofkufhali, pa jih k’ pefmi, ki jo peti hozhemo, namrezh k’ zbafti boshji nevbraue najdemo, tajifte s’ pomozhjo gnade boshje ino s’ fvetam fvojiga duhovniga ozheta fpet lepo vbrati. 37 314 O ,S M A P O ,S T A V A. O b % h u 11 e j i, k t i r e grd] po i s p r a - fhovanji obuditi. Ako po mirnim premifhlovanji vfakiga dela tiga fpre gledan ja pofebej vidifh, kakfhna de je s’ tebo, potim obudi obzhutke v’ fvoji dufhi tako le: Sahvali Boga sa majhiuo poboljfhanje , ktero ft fem od tvoje obljube kje v’ tvojim shivlenji sagleda- la, in fposnaj-, de je i«-boshje vfmilenje bilo, ktero ga je v’ tebi, ino sa tebe ispeljalo. Ponishaj te globoko pred Bogam, in fposnaj, de, ako niti kar nezh v’ dobrim dorafla, fi fi farna kriva, ker nifi ras - fvctlenju, oferzhenju ino sno- trajnimu nagibanju svefto - ferzlmo ino ftanovitno fe vdajala, ktire je Bog v’ molitvi in fhe drugazhi v’ te¬ bi obudil. Obljubi, de ga sa te goade vekomaj hvaliti ho- zhefli, ktire ti je podelil, de bi te od tvojih flabih nagibkov k’ timu majhnima poboljfhanju perpeljal. Profi ga sa odpofhanje savoljo nesveftobe, s’ ktero fi te gnade k’ tako majbnimu pridu obrazhala. Daruj mu fvoje ferze, naj tajiCto zelo v’ fvojo vlaft vsame. Profi ga sa pomozh, mu v’prihodnje popolnama »vefta biti. Saklizhi v’ pomozh preflavleno Divizo , fvojiga angelja zhuvaja ino fvojiga patrona, fvctiga Joghefa ino druge fvetnike. 315 DEVETA PO ,S TAVA. Prem ifhlovanja, fvoje dobre fklepe ponoviti. ,Si fe tako isprafhala, ino fe s’ kakim »najdenim ino modrim dofhuitn sdravnikain zhes fvoje pogrefh- ke ino njihove vrazhbe dobro pogovorila, tak pre- mifli po tim te le prevdarjenja, ino oberni vfaki dan eniga, sa premifhlovanje, ob navadnim zhafu fvoje molitve. Kar pa sadene perpravo in anotrajne obud- bc, je pa vfetako, kakor ier premifhlovanjih v per- vih bukvah. Mifli fe namrezh pred vfimi drugmi rczhrni r’ prizhejozhnoft boshjo, profi Boga sa njegovo gna- do , de fe v’ njegovi fveti ljabesni _ ino v ' njegovi flushbi dobro uftavifh ino vterdifh. DE,SETA l P O ,S T A V A, P e r v o prevdarjenje, od i menit n o(li nafhe dufhe. Premifli shlahtnoft ino vifokoft fvoje dufhe, y je s’ toljkajnim sapopadkam obdarovana, de ue fp»*. u» le kar viiga tiga ridniga freta, ampak fhe poveril 316 tiga, de fo angeli, de fo nubefa, in de je llog, in fizer, de je narvikfhi, nardobrotlivfhi, ino neisrezbe- no popoln; de je vezhnoft, in dejijefhepo vfim tiru snano, kako ji je potrebno na tim vidnim fvetu shi- vcii, de fe bo po fmerti v’nebefab s’angeli fkleniti ino Boga vekomaj vshivati samogla. Sraven tiga ima tvoja dufha profto ino sblabtno voljo, ki samore Boga ljubiti, in ga farno v’ {febi nikdar ne more fovrashiti. Poglej, kako sblabtno je tvoje ferze, in de kakor nobena gniloba ne more zhe- belj sadershavati, ki le po zvetji hrepenijo, in fe per njem sadershavajo, tak tudi tvoje ferze le p e r farnim Bogu pozhivati, pa od nizhefar ftvarjeniga nafiteno bi¬ ti ne samore. Poklizhi fi proftoferzhno narljubfhi ino narprijetnifhi vefelje uašaj v’ fpomin, ki ti je kedaj ferze vnemalo, in fodi po pravizi, ali ni bilo vfe pol¬ no narteshavnifhi plafhnofti , polno narvezhih fkerbi ino nepokoja, pod kterinsr? je tvoje revno ferze brid¬ ko sdihovalo. Oli, s’ kako naglizo teka nafhe ferze sa ftvar- nii, in fi mifli per njih fvoje gorezbe sbelje vgafiti! In vender mifli, kakor hitro do njih pride, de mora fpet sazheti od kraja ifkati, in de nizhefarja ni, kar bi ga vtolashilo; ker Bog ne perpufti, de bi, tako malo ko golobizo, kije is Noetove barke isletela, kje kak kraj najfhlo, kjer bi pozbivati samoglo, dok¬ ler fe k’fvojimu Bogu ne poverile, od kteriga is- haja. O kakfhno vrojeno lepoto ima vender nafhe ferze! Pokaj ga torej filimo soper njegovo voljo k’ flushbi ftvari ? Rezi torej; O moja lepa dufha! ti samorefh Boga fposnati in po njem hrepeneti, sakaj bi liotla s’ porednim rez h mi fe sadovoliti ? Bo vezhnofti itnafb pravizo, sakaj bi ti bili ti trenki zhafa? Pazh po pra¬ vizi je obsbalovai med drugimi sgubleni fin, de je, ker bi fe bil lehko s’ sbranitni jedmi per miši fvoji- ga ozheta redil, s’ nefuashnimi shivali jefli moral. O dufha! ti samorefh Boga eapopafti: gorje ti, ako 317 fi >s’ zhim drugim , ko s’ njim sadovoljua ! Povsdigni ti fvojo ilufho s’ timi mifli, poftavi ji naprej, de je vezhna, ino vezhnofli vredna, ino obudi novo ferzh- noft v’ nji. E D N A J ,S T A P O ,S T A V A. Drugo prevdarjenje, od imenit- n o ft i z h e d n o ft. Premifli, de le zhednofii ino poboshnoft tvojo dufho na tim fveti frezhno ftoriti samogo ! pomifli, kako lepe ino prijetne de fo, in permeri jim nafprot pregrehe, ki jim vlkrish vhajajo. Kak prijetna je poterpnofl proti mafhovanju, krotkoft proti jesi ino divjanju , ponishnoft proti prevsetuofli ino zhaftishelj- ii o ft i, radodarnoft proti lakoninofti, ljubesen proti ne- vofhlivofti, snternofl piroti rasvujsdanofti! Sakaj ta prezhudna mozh je zhednoflam Jaftna, de dufho s’ licsrezhcno veliko fladkoftjo ino Jjubesnivoftjo napol¬ nijo, ako fino jih i,spolnili, ker nafprot pregrehe glo¬ da jozh o bridkoft ino slialoft v’ nji sapuftijo, ]y 0 j rej! sakaj bi fe ne gnali, ti dufhe s’ 'to prenesre- zheno fladkoftjo napolniti! Kdor ima le uektere pregrehe na febi, ni vefel in kdor jih veliko ima, j e shaloflen, kdor pa na¬ fprot le nekaj zliednoft ima, she obzhuti sadovolj- noft, in ta rafte s’ zhednoftmi zhedalje vezita. Opo- hoshno shivlenje, kako lepo, kako fladko, kako pri- jasno ino ljubesnjivo ti ti! ti oflajfhafh bridkofii ino rasgcrnefh prijetnoft zhes vefelje. Bres tebe je do- 318 hro le sleg, in vefeljc polno nepokoja, omote ino plafhnofti. O kdor bi te fpnsnal, pazit bi s’,Saina- rijko fe saglafil: „Gofpod, daj mi totevode!“ Kak- riien sdihlej je feraffhki materi Teresiji ino fveti Ka¬ tarini is Genue, de fi ravno no is enakiga vsroka slo navaden bil. D V A N A J jS T A POSTAVA. Tretje prev dar j e nje, od s g 1 e- dov Cvetnikov. Premilli isglede fvetnikov is vlili Hunov: kaj vender nifo ‘vfe ftorili, Boga ljubiti ino njegovi po- boshui otrozi biti? Osri fe kje na zhaftitlive ino v’ tvojih fklepih nepremaklive muzheuze! Kakfhne mu¬ ke fo vender preftali, tajifte viteshko ispeljati. Pre¬ mini tifle lepe ino zvetczhe divize, belflii ko lilije na fnagi, ino rudezhifhe ko vertnize na lubesni. Ilaj- fhi fo hode ene v’ dvanajftim, druge v’ trinajftim, petnajftira, dvajftim, ino petnodvajfiim leti tvoje fta- rofti tavshentere martre preftali, kakor od fvojiga fklepa, ne le kar sadeue vero, ampak tudi, kar sadene zbaftito prizlianje poboshnofti, odftopiti; ker fo ene raji vmcrle kakor de bi divifhtvo sgubilc, druge li pa raji fmert isvolile, kakor de bi ftifkanim flrezhi, martrane tolashiti ino mertve pokopati nehale. O Bog! koliko mozh je fkasal ta rahli fpol, v’ tak- fhnih perloshnoftah! Uglej fe na toljko fvetih fposnovavzov ; a’ koljk- fhino ferzhuoftjo fo ganizhovali ta fvet ? Kako ne- 319 prcmaglivi fo bili v’ fvojili fklepih? Nizhefar jih ni samoglo od njih odtegniti, bres vfakiga sadershka fo fe jili prijeli, in fo jih ispolnovali bres isvsetja noter do konza. Kaj ne pifbe vfe fveti Avgufhtin od fvoje matere, fveteMonike? S’kakfhno ferzhnoft- jo je fvojimu 1'klepu svefta oflala, v’sakonuino vdov- ftvi Bogu flushiti ? In kaj nam ne perpoveduje fveti Jeronim od fvoje ljube duhovne hzhire fvete Pavle, med njenimi toljkajnimi nefrezhami ino ftifki? Kaj bi pa ne bilo nam vfe fioriti, po tim, ko fino fe na takfhnih zhaftitlivih sgledih rasgledovali ? Oni fo bili, kar fino mi, delali fo sa ravno (ifiiga Boga ino sa- voljo ravno tiflih zhednoft; sakaj bi mi v’ nafliim fta- nu in v’ hafhim poklizu ravno tiga ne fiorili, fvoj shlabtni fklep ino fvojo fveto obljubo ispolniti ? T H 1 N A J ,S T M P 0 ,S T A V A. ,Shierto prevdarjenje, od J j u besni Jesufa Ivriftufa do n a f. Premifli ljubesen, s’ ktero je nafh ljubi Odre- fhenik Jesuf Kriftuf na tim fveti, fofebno na oljfki gori, ino na grizhu Golgata toljko preftalj. Tebi je fhla ta Ijubesen, ino fkos vfe te bolezhine ino tesha- ve je perdobil od Boga Ozheta svelizhavne naprej- vselja ino fklepe sa tvoje ferze, kakor tudi vfe nam potrebne gnade, te fklepe ohraniti, rediti, vterdili ino ispeljati. O ga fklepa, kako shlahten fi ti; ti|fa«l takfhue matere, fad terplenja mojiga Odrefhenika|! O kak bi te morla moja dufha ljubiti, ker li mojimu 320 Jcsufu toljko drag- bil! O Svelizhar moje dufhe! vmerl li na krishu, mi dobre fklepe perdobili! Oh, tak mi pa tudi to gnado podeli, de raj vmerjem, ko od njih odfiopiin. Glej, moja Filoteja! bres Afiga dvoja je to, de je liafh vifokoljubljen Jesuf is leta krisha doli na tvo¬ je ferze gledal, iuo ga ljubil, in de je s’ to ljubes- uijo mu vfe dobro , kar bofh le kedaj imela , in med tim tudi dobre fklepe perdobil. V’refni/.i, ljubljena Filoteja! vfi samoreino, kakor Jeremija rezhi: ,,Go- fpod, poprej, ko fini bil (a), fi me vidil, ino me po imenu poklizal, 1 ' sakaj refnizhno, bosbja dobrota nam je naprej ofkerbela v’ fvoji Ijubesni ino v’Tvojim vfmi- Ijenji kakor TploThne tako pofebue perpomozhke nafhi- ga isvelizhanja, in 'po tim takim (udi nafhe fklepe. Ref,, kakor mati sibelo, pelnize, poveje ino fhc tudi varuzhko otroku naprej omifli:'tako je bosbja dobrota, ko te je sa otroka fi is voli la, na drevu kri- t>ha tebi vfe naprej omifffla, kar ti je bilo potrebni— ga: tvojo duhovno sibel, tvoje plenize ino poveje, tvojo varuzhko, in kar ti je bilo k’ svelizhanju prid, namrezh, vfe perpomozhke, nagibe ino gnade, s’ kterim ona tvojo duliio vodi, in. jo k’njeni popolno- fti perpeljati hozhe. Sakaj preobiln takih gnad je vifil nafh Gofpod na ftebru fveliga krisha. Oh, moj Bog! kako globoko bi fi mi morali vfe to v’fpaniiu vtifnili! Alije mogozbe, de fini bila od inojiga boslijiga Odrefheuika ljuklena in tak perferzh- no ljubljpna, de je na mene pofebej miflil , na vfe tifte majhine okoljfhnizc miflil, po kterili me je na fe vlekel! O, kako bi vender morali mi vfe leto ljubiti, objeti ino v’fvoj prid oberniti. O kako nesrezheno Ijubes- niva jc ta mifel: ljubezhe ferze bosbjeje miflilo na Fjlo- tejo, jo je ljubilo, in ji je oipifiilo toliko lav,shent per- pomozhkov svelizhanja, kakor, de bi ne bil na občno drugo duflio na semlji miflil. Kakor fonze, ako en del semlje nbfveli, tajiftiga nezh manj ne obfvefi, kakor de bi semlje nikjer drusi ne obfvetilo, in bi I vetilo le kar na to meflo, tak je miflil iuo fkerbel nafh 321 O dre f ličnik sa vfc fvojc ljube otroke; in je sa vfaki- ga pofebej tako zelo miflil, kakor de bi na vTe dru¬ ge ne bil miflil. „Ljubil me jepravi fveti Pavel, „in fe je sa mene dal,“ravno, kakor de bi rekel: sa mene famiga tako zelo, kakor de bi sa vfe druge ne bil ftoril. To, moja Filoteja! bi moralo tvoji dufbi globoko vtifnjeuo oftati, de bi ti fvoj fklep perferzfc- no ljubila, in o ga redila, ker je ferzu tvojiga Odre- fheuika toijko drag bil. .S H TI n N A J,S T A I‘0 ,S T A V A. Peto p r e vilar jen je , od vezli n e Ijnbes ni bos h j e potiti nam. --—■■ ■ ■ — Premifli vezimo ljubesen, s’ ktero te je Beg lju¬ bil ; sakaj, fbe popre, ko je Jesuf Kriftuf ko zhlovek na krisliu sa te terpel , te je bosbja fvetldli v’ mo¬ drim fklepu fvoje milofli* ti sasnamvala in te ne- fkonzhno ljubila. Kdaj te je paBig sazhel ljubiti? — Ko je sazhel — Bog biti! Kdaj je pa sazhel Bog biti ? Nikdar! sakaj vfelaj je bil bres sazhetka ino bres knnza, in (e je torej ljubil od vekomaj. Po tim takim je gnade ino darove, ktere ti je podelil, ti od vekomaj perpravil. ,Skos ulie preroka govori k’tebi: „S’ vezimo Ijubesnjo fnn te ljubil,“ (ino on govori k' tebi, kakor k’ viakimu drugimu) ,,torej fini te is- vfmilenja na fe vlekel.“ Miflil je med drugim tudi na to, fklep, mu flushiti, v’tebi obuditi. O Bog, kakfhni fklepi! na ktere je Bog od ve¬ komaj mil lil, jih vidi!, in premeril! kako dragi ino kako shlahtni bi nam veuder morali bili' Kaj vfe bi veuder 323 mi morali perpravlcui biti, rajfhi prcnefti, kakor od njih otlftopiti! Itcf, nikdar bi ne imeli vezh, fe od njih odveruiti, in ko bi per tim zel fvet moral narasen iti; sakaj zel fvet ne odtehta vrednofti le ene farne dufhe, in pa nobene vrednofti nima dufha bres dobrih fklepov. PET NAJ,S TA PO,STAV A. ,Splofhne povsd igovanja duha zhes ravno dognane premifhlovanja, in fkonzhanje te vadbe. O jih, drage fklepe! vifte lepo drevo shivlenja, kteriga je Uog s’ fvojo roko v’ fredo mojiga ferza sa- fadil, kteriga moj Odrefhenik s’ fvojo kervjo salivati hozhe, de bi rafio', in fad perneflo. Tavshentkrat ho- zhem raj vrnreti, kakor perpufliti, de bi mi vaf kdo od- lergal. Ne! nikdar mi nima nezhimeruoft, nikdar me- fenoft, nikdar bogaftvo, tudi ne teshava ir.i moj fklep istergati. Ti, o Gofpod! fi ga fam safadii; v’ fvojim ozh- nim ferzu li perhranjoval od vekomaj to lepo drevo sa moj vert. Ob, prekoliko dufh je, ki nifo bile tako oblagrane. Kako fe torej kdaj sadofti pod tvojim vfmilenjam ponishati samorem! O vaf lepe ino fvete fklepeI akojes vaf ohranim, ohranite tudi vi mene; ako vi v’ moji dufhi sbivite, po tim bo moja dufha v’ vaf shivela. Sbivite tedaj veko¬ maj, o fklepi, ki fte vekomaj v’ vfmilenji mojiga Boga bili, mudite fc ino shivite vekomaj v’ meni, nikolj in nikdar uozhem od vaf odftopiti. 323 ,Si tako fvoje obzhutke obudila, potim prevdari, kakfhiii perponiozhki bi samogli te druge fklepe ohra¬ niti, 3iiio poterdi zhaftitlivo, de fi jih hozhefh svefto v’prid obrazhati. Ti perpomozhki fo: pogolta molitur, fveti Sakramenli, dobre dela, boljfhanje pogrefhkov, ktere fi v’ drugim delu premifhlovanja fposnala, iso- gibanje perloshnoft h’ grehu, iuo ispolnovanje opomi- novanja, ktero ti je bilo k’ timu dano. In po tim, vuovizh poshivleua in kakor prerojena sa tavsbent in tavshent krat poterdi, de hozhefh v’ fvojih fklepih ftanovitna oftati, in kakor bi fvoje ferze tvojo dufho in fvojo voljo v’ rokah dershala, jih pofvcti ino daruj Bogu, ino poterduj, de jih hozhefh v’ rokah boshje fvetlofti pufliti, ino v’ vlih rezheh iuo povfod po njenih povcljah ravnati. Proti Boga, de te vfo preno¬ vi, de pouovleuje tvojiga zhaftito isgovorjeuiga poter- dovanja blagoflovi ino poterdi. Klizhi tudi v’ pomozh prcblasheno Divizo, fvojiga . fvetiga angelja zliuvaja, fveliga Ludovika*) ino drugt fvetnike. Ino v’ tim shivim obzhuteuji fvojiga ferza fe vershi k’ nogam fvojiga duhovniga ozheta, fe obtoshi fvojih bolj vezhih pogrefhkov, ktere li od fvoje sadne fpovedi ftoiila, in prejmi odveso vfe tako, kakor pervo krat, isgovori fvojo zhaftito poterdenje pred njim, ino ga podpifhi. Po v ti m tim pa idi kje, ino sdrushi fvoje prenovljeno ferze s’ fvojiin Sazhetuikam ino Odrefhe- nikam v’ prefvetim Sakrainentu altarja. Sveti Ludovik je bil Franzofki kralj, in jo torej franzofke dcsbclje fofebni patron , sato ga toljko krat fveti Franziflik Sal. v’ fpomin vsame, Pa¬ tron nafhiga zefarftva je pa fveti Leopold, nek. dajni njcnin vajvoda ; snafh ga torej bolj fofeb- no zbaftiti, in na mefto fvetiga Ludovilia v’ po- mozh klizati. 324 S H E ,s T N A J ,S T A P O ,S T A V A. Od mifli, kakorfhnih po ti vadbi biti moramo. Dan liga ponovlenja fvojiga duha ino dni polom bodi fkerbna, tifte od Ijubesni sherezhe befede fvetiga Pavla, Avgufhtina, fvete Katarino Genuanke ino dru¬ gih fvetnikov, vezlikrat s’ ferzainino s’ uftmi ponoviti: ,,Ne, nifem vezli fvoja; jeli she slavim alj vmerjem, ampak fini Odrefhenikova; — nimam obeniga Jef vezli; nezli ni vezli moji ga: inctjJef je Jesuf; in moje Mojo je, de bi bila njegova. — O nefveti fvet, pazh ti ti vedno ti fam , tudi jes fim bila smeraj jes farna; pa od sdaj ne bom vezli jes farna.“ Na, ne bomonevezh mi — mi farni; sakaj vfa fpreobernjcno ferze bomo imeli, in fvet, ki naf je pretoliko krat golufal, fe naj sdaj fam nad nami golufa, sakaj ker bo nafhe fpreo- bernenje le fzhafama sagledaval, naf bo fhe smeraj sa Esave derslial, de fino fi ravno she Jakobi. Vfe te vadbe morajo globoko v’ nafhim ferzi po- zhivati, ino vfe rahlo ino mirno fe moramo od pre- mifhlovanja ino miflenja k’ nafhim opravilom ino v’ drufhno nasaj podajati, de fe nam kje nafhe difliezhe olje ne raslije , sakaj globoko ino dobro mora tajifto , de fi ravno bres vfiga telefniga alj dufhniga rinjanja, nafho dufho premozhiti. 33 ,S E D E M N A J ,S T A P O ,S T A V A. Odgovor na dva uverslika (vgovora) ki bi jih lehko kdo soper to v o d b o ftori’1. ,Svct, moja Filoteja J ti bo rekel, deje tih vadb prctoliko fbtevilo, de bitajifli, ki bi fe po njih ravnati hotel, fkoraj nezh d ruji g a pozheti ne inogel. Oh, moja Filoteja! ko bi she ref drujiga ne pozheli, bi vender le gotovo dofti ftorilil ker bi drujiga ne po- zheli, ko to, kar bi maralo na rim fveti nafhe opravilo biti. Ali pa ne vidifh, kakojesvit? Kef, ko bi mi vfe le vadbe vfak dan od konza do kraja dodelati morali, bi nam saref vfako troho zbala odvselc; kdo pa pravi, de bi jih bilo treba drugazhi, kakor vfako ob njenim zliafu, ino na njenim melii, kakor perloslinofi pernefe, opraviti? Koljko poftav fe snajde v’bukvah deshelfkih poftav ino praviz, ki vfe morajo dopolnjene biti, ven¬ der fe pa le dopolnijo, kakor fe farno od feb’ saftopi, le po farnim, kakor perloshnoft s’ febd pernefe, bres, de bi bilo treba , vlaki dan vfako is polniti, ltasen tiga je opravljal David, kralj, s’ premnogimi ino pre- teshavuimi opravki preobloshen vle vezh poboshnih opravil, kakor fim ti jih jes uakasal. ,Sveti Ludovik , kralj ravno tak prezhutleu v’ vojfki, kakor ob zliafu miru, in ki je prešlo fkerbel, de fe je v’ želim kra¬ lj eil vi povfod praviza ispolnovala, in je vfe potrebe velikiga kraljeftva prezhedno vravuaval, je flifhal vfaki dan dve fvete niafhe, je molil vfaki dan s’ fvojim ka- pelauam vezhernize ino fkonzhavnize (Komplete) , j 3 apravljal fvoje premifhlovanja, je obifkal viak petek 326 bolnifhnize, fc je fpovedaval, bizhal (gajshlal), je preveliko krat per pridgah bii, je dershal pregofto krat fvete pogovore, in ni perjvfim tim ne ene farne per- loshnofti opuftil, ofkerbeti, Ikar je bilo zeli desheli v’ prid, de bifeje ne bil s’ zelo fkerbjo perjel; in per vfim tim je bila vravuava njegoviga kraljeviga dvora vfa lepfhi in o zhaftitljivfhi, kakor kedaj eniga njegovih fprednikov. Podaj fe torej bres vfe fkerbi v’ to fveto vadenje, kakor fnn ti ga v’ tih bukvah raskasal, in Bog ti bo dofti mozhi ino zhafa podelil, de bofh fhe tudi vfe druge opravila lehko dogaujala, ko bi tudi mo¬ ral, kakor ob zhafu Josveta, savolj tvoje duhovne po- mude fonze v’ njegovim teku vftanoviti. Vfelaj veliko ino dofti opravimo, zhe Bog s uam dela. ,Svet bo fhe perdjal, de jes po želih bukvah ka- »hem, kakor bi sa gotovo dershal, de ima mojaFiloteja Cdufha, ki fe tih bukuv prime) dar snotrajne molitve, in bo nafprot terdil, de bilna vfaka dufha liga daru, in de fe po tim takim ta vodba vfakimu ne perleshe. Ne boj fe, de bi fe jes ne bil na to fpomnil; in gotova rcf- niza je, de nima ne vfak daru snotrajne molitve; pa ravno tako gotova refniza je nafproti, de fi ta dar kolj fkoraj vfak, in fhe ta, ki ima narmanj ras-fodka, aainore perdobiti, ako le drugazhi modriga dufbniga adravnika ima, in fi sata dar toljko persadcva, koljkor je vreden. Ko bi fe pa veifder le kak zhlovek suaj- 1'hel (kar P a miflim, de fc bo le filno redko naraj- malo), ki bi tiga daru zelo ino nezh ne imel, mu bo pa njegov duhovni ozhe ta pogrefhek s’ tim lehko sa- rneftil, de ga poduzhi, s’ kakfhno pasnoftjo de mora dele tiga premifhlovanja brati alj poflufhati. 337 O ,S E M N A J ,S T A PO,STAVA. Troje poflednih ino prepotrebnih opo¬ minov zhes to vodbo. Ponovi pervi dan vfakiga mefza zbaftidjivo oblju¬ bo ki fe v’ pervih bukvah snajde, in fkaslii, kakor vfak trink zhafa, de hozliefh po nji shiveti. Ilezi torej s’Davidam: „Na, ne bom ne vekomaj posabii tvojih poftav, sakaj po njih fi me oshivei.“ In obzhutifh kako mlazhnoft alj drugazhi kako duhovno vfahovanje v’ fvoji dufbi, tak fpct ponovi fvojo zliaftitlivo obljubo, poklekni v’ duhu ponislinofti, in jo isgovori is dnu fer- za; in ne bo ti majhina tolashba in poredno polajfhanje, ki ga bofh po tim obzhutila. k ,Sposnaj bres ftrahu ino ozhitno, de liozhefh po- boslina biti; pa dobro me saftopi, ne, de fi poboshna, ampak, de taka biti shelifh, in ne framuj fe navadnih in potrebnih del, ki k’ ljubesni bosti ji vodijo. Tudi ob- ftoj ferzhno, defkufhafh, fe v’ premifblovanju vaditi, de M raj vmerla, kakor kak fmerten greli ftorila; de mafh terdno voljo, fvete Sakramente prav dofti krat prejeti, ino fvetovanje iv oj i ga dufhniga sdravnika Ckteriga pa savoljo enih iuo drugih vsrokov ni treba vfelej imenovati) ispolniti. Sakaj, to ferzhno ozhitno poterdenje, de hozhemo Bogu flushiti, in de fmo fe njegovi ljubesni s’ fofehnim nagnenjam vdali, je Nar- vikfhimu zhes vfe dopadlivo, ki nozlie , de bi fe njega, in njegoviga krislia framovali; potim odreshe to fpos- nanje fteso mnogim vabilam , s’ kterimi bi naf snal fvet k’ nafprotnim shivlenju savoditi, in naf tudi per nafhi zhafti saveshe, po ti fposnavi ftanovitno ravnati. Mo¬ drijani fo fe ozhitno sa modrijane isdali, de bili jih vfi per njihovim modrovavnim pokoju puftili; tak fe mora¬ mo tudi mi ozhitno sa take ljudi isdati, ki lioto po- boahno »hivlenje pelati, de naf bodo pokosimo shiveti 828 pufiili. Ako (i kdo porezhe , de je tudi mogozlie po- boshno sbiveti, bres de bi bilo ravno potreba, fe po tiii naukih ino vadbah ravnati, tak mu tiga ne odreži, pa prijasno perdeni, deje tvoja flaboft tako velika, de ti je vfe vezh poinozln' ino podpiranja potreba, kakor drugim, * * * Ino sdaj moja preljabesnjiva Filoteja ! te sa flovo s’ pofleduimi befedi sarotim, per vtim, kar je fvetiga v’nebefah ino na sem) ji, per fvetini kerfli, ki fi ga prejela, per divillikih perfah, ktere je Jesuf Kriftuf sesal, per Ijubesno-gorezhim ferzu, s’ kterim te je ljubil, per boshjiiu vfmilenju, katerima vupafh, id i naprej ino ftauovitna ofiani v’ tim svelizhavnim o lij e tj i poboshniga shivlenju. Nafhi dnevi fe rastekajo, in — fmert ftoji pred durmi. ,,She buzlii trobenta sa odhod- jo,“ pravi fveti Gregor Nazjanzhan, ,,de fe vfak per- pravi, sak a j foja je blis0;f“ Ko je mati fvetiga Sirn- fronja vidita, de ga k’ fmerti peljajo, je klizala sa njim: ,, ,Sinko, ljubi tiuko moj! mirti na vozimo shivlenjs, poglej gori proti nebefatn, in premifli tiga, ki gori kraljuje; fkoraj bo blishni konez kratki tek tig,i shiv- leuja fklenil.“ Moja Filoteja! tako tudi jes tebi kli- zhem, poglej gori proti nebefam, ne sapufti jih nikdar vezh savoljo semlje ; premifli pekel, in ne vcrsi fe v’ nja savoljo nekoliko trinkov zhafa; fpomni fena Jesu- fa Kriftufa, in ne sata ji ga savoljo. fveta. Jn ako te delo poboshniga shivlenja oteshi, poji s’ fvetim Fran- ziflikam (Seraffhkim): „,Sladkofl mi je, kar sdaj terpim, K’ fe vezhne frezhe vefelim.“ V"’ vfih ferzih ino uftah JESU,S NAJ SHIVf! Njemu bodi s’ Ozlietam ino /velim Duham hvala , %hajl in /'lava sdaj ino vekomaj. A M E N. , 389 K* MOLITVE P E R SVETI M A ,S III. K’ s a Tj h e t k ij. (Od poboshniga Tomasha Kempsshana.J P revfmileni Ozbe! poglej d o Ij is fvojiga fvetiflm na ta dar, (ki fe ti sdaj fkos roke mafhnika, tvojiga flashabnika pernefe) in ki ti je dopadliv; poglej dolj ua to prelveto darituv fvojiga Edinorojeniga, ktero ti on fam sa naf pred tvojo r.^lizlije pernefe. On fam je veliki duhoven, ki fe poloshi ua altar krisha, de bi s a sbivlenje fveta darovan bil. Savoljo tiga sveli- zhavniga daru bodi donef meni grefhniku miloftliv! Persanefi meniflabimu ino revnimn, ki savoljo fvojih grehov nifem vreden, proti nebefam pogledati, in ne saflushim vezli, de me semlja nofi. Oh! veliko krat tim te rasshalil, ker tim preders- no ino nepremifhleno soper tvoje sapovedi ravnal, govoril ino miflil. Satoraj bi fc fpodobilo, de bi fe ti zhcs mene ferdil, in de bi fe vfe ftvarjene rezhi soper mene vsdiguile. Sukaj fpodobi fe, de ftvari timu ne flushijo, ki je tebe rasshalil ino sanizhoval. —Pa, persanefi mi, o Gofpod! in ne pojdi s’ meno v’ fodbo. Odpufii sapravlivimu fmu , ki fe sdaj od rcvfhine greha nasaj verne, in v’ prahu leshi, ter pred tvojim tronam po tvoji milofti vpije in bo tak dolgo po nji vpil, dokler ne bota rofa milofti in bla- goflov nebefhkih tolashb v’ semljo njegoviga ferza; padla, ki je she vfe fuho ino od teshe pregreli Jv-’ prali vteptano. Savoljo fvoje breskonzliue milofti nag¬ ni k’ meni fvoje uliti, in vfliflii moje vpitje. 2S 330 K i r i e e I e i [ o n, a * molil, bukuv J. Rauchenbichlerja.J Ti, o Bog tolaslienja, fe vftnili zhes mene! po¬ glej , grivenga, ino shaloft fte pobile moje ferze. V- fniili fe tiga, ki je, is nezh ftvarjen ino v’ grehu fpo- zhet, ko 11 ab zhlovek fpet v’ grehe padel. — Povc- lizhaj nad niend fvoje vfmilenje, ki vfe svelizlia, ki na tebe savupajo; le savoljo tvoje dobrote, ne pa savoljo mojiga saflusbenja fe bolh nad meno poveli- zbal. Saflusbenja ti nimam obeniga pokasati, rasen saflusbenja tvojiga preljubiga ,Sina , kije sa naf na krisbu vmerl, de bi grehe vlih s’fvojim ter- plenjam isbrifaL G 1 o r j a. C Hvalna molit uv zerkee. J Zhaft no bvala Bogu navifokofli, in mir ljudem na gemlji, ki fo dobre , fvete volje. Hvalimo te ? zhaftimo te, molimo te, povsilignjeino te, sahvalimo le ti savoljo tvoje prevelike zhafli: GofpodBog, kralj nebefhki, Bog (Jzhe vligamogozhni; Gofpod edinoro- jeni ,Siri, Jesuf Krifinf, Gofpod, Bog, jague bosbje, .Min Ozbeta! Ki odjemljcfh grehe fveta, vftnili fe z bes naf! ki otljemljefh grebe fvcla, {prejmi nafho profhnjo! Kr ledifh na defnizi Ozbeta, vfmili fe zbes naf Ker ti fam li,Sveti, ti fam Gofpod, ti famNar- vikfhl, Jesuf Krifiuf s fvetim Duham v' zhafli Boga. Ozbeta. Amen. \ O r e m u s. £i\l o 1 i ra o .) (Molilne zerkoe.J ,Stegni o Gofpod zbes naf fvoje fiusbavnike ino flushavnize defnizo fvoje nebefhke pomozhf, de bi te s’želim lerzam ifkali, in kar pobo,slino profitno, ve- 331 f;;lo prejeli. Skos Gofpoda nafhiga, Jesufa Kriftufa, ,Sina tvojima, ki s’ tebo shivi in o kraljuje v’edinofli fvetiga Daha, od vekomaj do vekomaj. Amen. Molituv sa vfe protrebe. Cls molituvfkih bukuv z-hajlitljimja Petra Kanisija.J Vtigarnogozhnl Bog, kralj shivih ino mertvih, kteriga premogozhna roka vfe ohrani, oglej fe miloft- Hvo na vfe tajifte, ktere tvoji dobroti perporozhimo, na nafhe ftarifhe, brate ino feflre, na nafho slilahto, |)erjateLc ino vfe druge, ki v’ kaki savesi snanja alj tjubesni s’ nam ftojijo. Blagoflovi tudi nafho liifho, nafh krajino na¬ fho deshelo ; de bo v’ tajifti oboji fpol ino vfak ftan tvojih vernih mirno shivel, ino od dolgov pregrehe odvesan, dolshnofli fvojig-^okliza svelio dopolnovati in ti s’ tebi dopadljivim shivljenjam flushiti li persa- deval. Pa ne farno shivira, ampak tudi vlim tajiftim , ki fo fe v’katoljfliki veri is liga fvcfa lozhili, miloft- livo fpreglej vfe grehe, de bodo med tvojimi lvetni- ki ve/.bno ljuzh ino pokoj vshivali. Skos Gofpoda. nafhiga i. t. d. E p ' i ft e I. (Od Jbetiga Franzifhka Salesijana.J Noj inolzhijo pred leb d, o Gofpod, vfe fivariif Ti fam pridi ino govori k’ moji dufhi, salsaj. glej, tvoj ilushavnik poflnflia 1 Navdaj; me s’ gorezholijo prerokov ino s’ljubesnjo apoflelnov, in dopolni v’ me* ni, kar fi fkos nje govoril ino obljubili Ras-fveti me o Gofpod, in jtafi me miloft/ivo, dokler v’ jezili vmir- jozbiga sbivlenja jezliim ; sakaj slo potrebujem ljuzhjj ino brane! Tvoja fveta befeda naj bo lampa,. de bo, pred mojimi ftopinjami fvelila; in tvoje fveto telo naj bo moja brana, de ne opefbum na polu mojiga po~ potovanja, ampak frezhuo k' tebi pridem.. Anten. 333 E v a n g c 1 j. (Is molil. bukv. M. Hauberja.J .Tesuf Kriftuf! o vfe hvale, zhafli ino Jjubesni vreden; dobrotnik zhlovefhtva, ti edini dober uzhenik, kteriga poflufhati, ti liarfveh-jfhi sgled, kteriga pof- neniati imamo! Kako se tebi samorem dofti gorezhe, kako dofii perferzhno sahvaliti, de fi nam fvoj fvcti evan- gelj, vefelo osnanilo nafhiga odrefhenja ino isvelizhan- ja is nebef pernefel. O daj, de fe ne ob fauiuzh ]>o mo- jih ufliefab raslega], ampak de fe bo tudi v’mojefer- ze vtifnil, vreden fad fpreobernenja ino kerfhanfke pravize obrodil, in fe tako tudi v’ meni rasodel, ka¬ kor boslija mozh, ki vfe isvelfzlia, ki na-nj verujejo. Kredo. (Is motit. buk. Petra } Silberta .J Ti o Gofpod, imafh befede vezliniga sliivlenja, in 'refniza je tvoja befeda, sakaj (i fi fam vezhna v.ef- niza. Satoraj, o Kog! verjein kar je tvoji bosliji fvet- iofii dopadlo, nam rasodeti; vfe navke , ktire ti fvoji lv.eti zerkvi isporozhil, ktero fi na fkalo sasidal, in ktere no Lodo duri pekla nikdar premagale, naj fe fhe (oljka favrashnikov zhes njo vsdigne, sakaj ti (i per nat. da konsa vfih zhafov. Dalezh naj bo od nune, ds hi kedaj fladkafto in fdnpno zhenzhanje svijazh- nih binavzo v , nevernih befedazhov ino hudobnih kri- voverzor pofbufhal , pred katerimi fi kakor pred sgrab- liviiiii volk a mi v’ ovzhjfh oblazhilih fvoje verne fva- vif:. Dalezh naj bo od mene, de hi jih vbogal, ako mi poreko r „Tukaj je Kriftuf, alj fam je!“ sakaj jes vem, de fi ti,. o Jesnf Krifiuf le v’ fvoji fvefi katoljfhki zer¬ kvi,, ktero fi v’fvoji kervi prijavil; in tudi (im per- pravlen,. to fvejo fveto vero s’ fvojo kervjd sapezhatifi. Oh,, obdershi jo o Gofpod, ino pomnoshi v’ meni (o vero, ktero fr mi po fvoji niilofli podelil. Amen. 333 Pred p r i d g o. (Od M. Hauberja.J Preljubi Jesuf! Ozhifii ufia tvojiga flushabnika, ki nam v’ tvojim imeni tvojo befedo raslagati hozhe, kakor fi jih ozhiftil preroku Jsaiu ! poleshi mu fvoje befedo na njegov jesik, in ras-fveti mu ferze s’fve- timDuhaiT), de bo govoril tvojo befedo k’ nafhimu bolj- fhanju. Odpri pa (udi nafhe ufhefa in o nafhe ferza, de mo dobro fprijeli glaf tvojiga evangelja. Pomagaj, ljubi nebefhki Ozhe! de bi ta osnano- vavez, ki je od tebe poflan s’nami vfimi enkrat fveti raj dofegel. Amen. Po p r i d g i. (Od ravno vfjliga.) ,Sin boshji, Jesuf Kriftuf! ti imafb befedc vc- zliniga shivlenja, in tvoj flusbavnik nam jih je e d a j a’ tvojo portiozlijo raslagal. Sahvalim fe ti sa nje is ze- liga ferza, ino hvalim tvoje fveto ime. Pomagaj, vfigamogozhui Bog! de ne bom le kar poflufhavez ampak (udi igpolnovavez tvoje befede, de ne bom fam febe goiufal. Daj, de mi bo to poduzhenje v’prid k’nauku, boljfhanju ino pokorjenju v’ v/i pravizi, de poftanem popoln in dober sa vfako dobro delo. Daj, de hodim svefto po tvoji befedi, in de ne ofkrunim tvojiga fv«- tiga imeua? Ako fhe vfiga prav ne urnim, rasodeni mi, kar mi je fhe potrebno, de pridem k’ popolni fposnjavi tvoje fvetc volje, de bom rodoviten v’ dobrih delih , ino okrepzhan s’ tvojo m oz lij > v’ polerpeshlivofli; ta¬ ko de enkrat ob uri moje fmerti isveni, de fim sarel «d tebe prejel befede vezhuiga shivlenja. fkos Jesvtia Kpiftufo, (iofpoda nafhiga. Amen. r 334 K’ Darovanju. (Orf prečka Jlitiga M, Leonharda.j ,Sveti Ozhe, vfigamogozhui, vezhniBog! fprej- mi dopadlivo Jeto nevmadeshovano dariluv krulia ino vina is mafhnikovih rok. S’njo bo ponovlena tajifta predraga dariluv, ktero je Jesut lfrifiuf na al- t ar j u krisha k’ fpravi ino eadoflenju sa naflie gre- i he dopernefeL Pcrnefem ti jo sa moje bres-fhtevil- iie grehe, prelomlenja ino nesveflobe , sa vfe shive 1 ino mertve kriftjane, dc bo meni ino njim v’ prid sa vezimo shivlenje. Darujem ti tudi, o nebefhki Ozhe! fvojo saftop- ' noft ino fvoj fpomin; prolim te , de oboje blagoflovifh, de ne bota pofihmal kaj drujiga fposnaLi ino miflila, j kakor'tebe, o moj Bog J in kar fiti nam rasodel. Daru¬ jem ti tudi fvojo voljo,;, in jo shelim tako terdno s’ trojo voljo fkleniti, de bi vezh ne rfkal drujiga ko 1 tebe, nezli ne ljubil bres tebe, nezb vezh ne shelel, kakor kar, kako ino kcdaj ti bozhefh. Darujem ti tudi t frojo dufbo ino fvoje telo, in vfe kar fim, kar imam, ' in kar samorem. O Bog! tvoj hozhem biti odfiejila vekomaj. Tebi hozhem sbiveti, tebi vmreti; oh ne daj fe mi vekomaj pogubiti. Amen. Predglafje ^jVere dignum juftum eft. a (PreJlavleno.J Ref fe fpodolii, in je po pravizi prav ino do¬ bro, de ti vedno ino povfod hvalo dajamo , fvcti Go- j fpod, vfigamogozhni Ozhe, vezhui Bog, po Kriftufu , Gofpodu nafhiin. Po kteriui tvojo fvctlofi hvalijo an¬ geli, molijo gofpoflva, pred njo oblafii trepetajo, iu i jo mozlii narvikfhili nebef ino blasheua Seraiinftva «’ sdrusheno radofijo povelizbujejo. S kterimi, pro- tirno, de podclifh nam uafhe glafe fkleniti, te profiti r 335 fposi)ati, ino klizati: ,Sveti, fvcli, fveti Gofpod-Bog' ,Sabaot. Polne fo uebefa ino senilja tvoje flave. Ofana po vifhavah. Blagoflovlcn, ki pride v’ imeni Gofpoda. Ofana po vifhavah! Po Sanktusu. (Js pifem poboshniga Tomaslia Kemp.y Prerlobrotiivi Ozhe! fpomui fe nefkonzhnc lju- besni fvojiga ,Sina, kako je fvoje shivlenje v’ finert dal, de bi fvojimu ijudftvu shivlenje perpravil. Nizh fi ni pcrsanefil, de bi grefhnikara vezimo persanellj samogel. — ,Spomni fe njegovima prebridkiga ter- plenja! O kakfhno je bilo terplenje, kakfhuo safranio- vauje, kterimu fe je podvergel! kakfhne tuge, s’ kte- rim fe je pokoril sa naf od jafliz noter do fmerti na krishu! njegova prelita krbjfui vpila po fpravi grefhnih otrok s’ prefvelini O/dietam. , Storil je is fovraslinikov perjatele, in je rasshalnike sa otroke fprejel. Prefveti Ozhel dershim ti torej, douef snamnja terplenja tvoji g a Bdinorojeniga naprej, in fklenem »’ njimi nafhe profhnje ino priprofhnjc vtih fvetih mu- zlienzov, ki fo sa Jesufam v’ njegovim terplenji ho¬ dili, in vefelo savoljo njegoviga imena kri prelili. — Poglej njegovi fmertni lirah,ino njegovi kervuvi pat, shlafernize ino gajshle, ternjovo krono ino lhkerlatui plajfh, sheblc ino krish, ino fulizo , ki je preljubo ferze prehodila. Te snamnja terplenja fo bile pre- shlahtni liflip in kraljevi bander, s’kterimi je tvoj edi- norojeni naprej ftopil, de bi fovrashne mozbi pekla premagal. To je bilo orodje , s’ kteriin je bila finert pokonzlmna, in s’ kterimi je zhiovefhki rod fpet refhen bil. Savoljo tih zhaliitlivih snaminj premaganja, mi odpufii, Ozbel moje grehe, ino fe me vfmili. — Bode mi fhk.it soper vlaki greh , ino hramba soper vfe fkufli- njave. Tvoje bridko terplenje ino finert naj bota, o Jesuf! narfv etejfha rezh moje ljubcsni, in narflajfha tolashba moje duihe. 336 Molitur fvetiga Martina. ,Spomni fc, o Gofpoil! vfih fvojih vernih, in vfmili fe kerfhanfkiga ljudftva; obvarvaj maflmifhki ftan, ino duhovne drushbe v’ tvoji fveti flushbi; krep- zhaj vfe, ki delajo, tolashi shaloftne, podeli bolnim udravje trupla ino dufhe; daj vbogim ino revnim, kar jim je v’ tim shivlenju potreba, perpeli popotnike ve- fele k’ fvojimnasaj, ino poverili po fvoji milofti, kakor dobrotliv Ozlie, vlirn, ktere fino kje shalfli, pohujfhali alj pofhkodovali. Poboljfhaj le, ki fo grefhili, fpre- oberni nevernike k’ fveti veri, perpeli krivoverze k’ edinofti fvete zerkve, ino pokashi jim Jjuzh refnize. Pomagaj grefhnikam k’ refnizhni pokori, in ohrani pravizhne ftanovitne v’ dobrih fklepih. Daj nafhim tlarifham, sblahti, perjatelam ino fovrashnikam , kakor tudi vfirn, sa ktere molimo, ino fo fe liafhi molitvi per- porozhill, vfe dobro; varji jih pred vfirn hudim, in jim mozh podeli, de bodo v’ tvoji flushbi ftanovitni noter do konza, dokler po isteku tiga revniga shivlenja k’ tebi v’ fvojo pravo domovino, k’ vezhnimu plazhilu ino breskonzhni zhafti vfih fvetnikov pridejo. Amen. K’ povsdigovanjn. (“Od fvetiga Tomasha Akeinata.) „V’poboshnofti te molim, o fkriti Bog, o shivi kruh, ki fvetu shivlenje dafh. O daj, de bo moja dufha tebi shivela.“ Tebi hozhem shiveti, tebihozhem rmreti. ,,0 Gofpod Jesul! omij me nefnashniga s’ fvojo kerrjo, od ktere farna kapliza zel fvet ozbiftiti samore.“ Jesuf, vfmili fe zhes mene! fkos fvojo prelito kri na krishi, budi miloflliv moji dufhi. Amen. 337 Po povsd igo vanju. (Od poboshnitja, Tomasha KempzhanaJ Prefveti Ozhe! fprejmi darituv fvojiga ,Sina, ki je tebi (oljko dopadliva, k’ nafhimu svelizhanju. Ti fam fi fi jo svolil, de bi bila darituv vezhne fprave, in de bi bila dofti velika sa sbrifaiije vfih nafbih grehov. ,»Sprejmi pa s’ to darilvo (udi mene nevreduiga, Oj ta boshja darituv je nhrfvetejfha in narshlnlifnifhi! Vlak dan le ti daruje po mafhnifhkih rokah s’ fvelo pobosh- noftjo sa shive in o mertve. Ta darituv naj bo torej ftudenz blagoflova sa me ino vfe , ki fo moji molitvi perporozheni, in kterib vero in potrebe ti posnafb. Njih profhnje iu.difhava njihove molitve fe naj vs d io¬ ne,) o do tvojiga trona, in njim naj dojdejo k’ vezhnimu svelizhanju. Pofveti nesfezheno mozh lete fkiivuofti, ktere zhlovek, ravno sato, ker je od tebe isvolena, ne f/ne ifkati isgruntati, atu^akle s’ poboshnoftjo zha- flitij s’ferzhnn podloshnofijo moliti, terdno vervafi, in do konza Cveta ponavljati mora. O ncfkonzhno shlahtna , o liefkonzbno dopadljiva darituv! ktero je tebi, vezlini Ozhe! tvoj edini ,šin sa naf dopernefel, ker je prava, edina in popolna darituv podal; on ki je fam ueomadeshovan, Cveti ino v figa greha proft mafhnik bil, kterimu ni bilo potreba, po¬ prej sa fe moliti ino darovati, ampak jele enkrat vmerl kakor frednik sa naf fmerti vredne, ki nifino nizhefar imeli ino na želim fveti nizhefar najdli, kar bi bili sa 1'vojc grehe saineftili s a mogli. Sdij v zh ne obupam; in nikdar, llaj fe fiie (olj- krat moja veft soper moje, d.; ii ravno refnizhuo na- prejvsetja ino ferzhne persadevanja fpet orani, ne bom nehal, osdravo vupati. Sakaj sapasil lim ftudenz, per kterim fe ozhiftim, de le do njega pridem; nafiiel tim sdravnika, h’ kterimu fpet perheshim, de osdravim. Vem, kje je moje vupanje, ino vfa moja tashba; J - sufovo teralenje ino njegove rane fo preobilno isviralo mojiga sveliz ianja, in vekomaj terdna podloga tuojiga savupauj t. 23 - 338 Povclizhuje naj torej dafha moja tvoj« ime sa do¬ brote tres mere, ktere ji tezhejo is tvoje predobrotlive ozhetne roke; vfelaj imajo te dobrote vshgati mi ferze, de hvalo fkasujcm tebi iuo tvojimu ,Siuu, karkolj sa- morein. Pater 11 o f l e r. Ozhe nafh, ki fi v’ nebefah i. t. d. M o 1 i t u v. ■--- (Od poboshniija Tomasha Kempzh.) S’ tvojim boshjim sgledam vferzhen, iuo od tvo- jiga duha ganjen ino pokrepzhan, fe ti vnovizh vdam, in flovo vsamem od vfiga, kar fvet liudiga in nezhi- murniga ua febi ima. VTe neframne fladi fkutiin is zeliga ferza, hudizhove djanja ino vdajanja sanizbu- jem ; pofvettmfe pas’ viim , kar fim ino imam, v’ tvojo 1'veto flushbo. Dneve fvojiga shivlenja fkos svefto is- polnovanje mojih dolshnolt pofvezhovati, eno g’ te bo biti, je moja edina shelja, in moja perva fkerb, ktcri fe sdaj vdam. Tvojo yoljo popolnama ispolniti, fim perpravlen, tvojo laftno voljo popolnama satajiti fkos refnizhno pokorfhino, k ter o (im fvoji gofpofki ino naprejpoftav- lenim iskasati dolshen; sakaj nje vbogali, je tebe vbogati. Vklonem fe pod njihovo roko, in jim ho- zhem rad pokorn biti, ako fe mi bo tudi teshavno sdelo, is ljubcsni do tebe. To hozhem ftoriti, kakor prerojen v’ Kriftufu, ki fe je, de fi ravno Dog in zhlovek, ponishno pod roke fvojiga rednika ino di- vifltke matere, fvojiga kerftnika, in fhe zelo pod ro¬ ke fvojih fovrashnikov vkionil. Tudi fvetovanju ino volji tajiftih , ki nifo moji vikfhi fe hožliem (koljkrat ne bo zbes tvojo voljo) s’ponishnoftjo ferza ino fveto Ijnbesnjo j>odvrezhi; in sakaj bi tiga ne flori], ker j'h rajfhi sa modrejfhc ino boljfbe dershim, kakor fim fain. 339 A g n u s D e i. (Od /ode Mehtilde. J O jagne boshje, vfmili fe zhes naf, in daruj fesa naf fvojimu nebefhkimu Ozhetu s’ vfo pouishuoftjo ino poterpeshlivoftjo, v’ donieftenje vfih zhednofti, ktcrili mi nimamo! O jagne boshje, vfmili fe zhes naf, in darujjfe sa naf fvojimu nebefhkimu Ozhetu s’ vfo briilkofljo fvojiga terpleuja v’popolno fpravo sa liafhc grehe! O jagne boshje, vfmili fe zhes naf, in daruj fe ga naf Bogu nebefhkimu Ozhetu, s’ vfo Ijubesujo fvo- jiga boshjiga ferza, sa domeftenje vfih dobrih del, litere grefhamo. Amen. Ti o Gofpod, vfmileni Bog! posnafh mojo ne- popolnamaft, in ko otrok £e pred tebb pertoshim, de je moja dufha fhe polna ran. V’ obzhutenju fvoje rcvfhine le profim so potrebno sdravilo k’ popolni osdravi; fej samore tvoja dobrotliva roka vfako rano sazeliti, iuo flaboft okrepzhati; o ne odtegni je torej od mene, fvoje revne fivari. Amen. G o r e z h o p o s Ii e 1 e n j e. ( Od fvetiga Franzifhka Salesijana.J Jesuf, moj Isvelizhar! jio nefkoiizhni Ijubesni, ki te je nagnila na fvet priti, ino vf: ljudi od vezh- niga pogublenja refhiti, kterimu fo savoljo greha sa- padli, te profim ponishno , flori, de obzHutim v’ fvo- jiin ferzi mozhui fad tvoje Ijubesni; in de njeni ogenj tako mojo dufho preslige, de bo, vfe, kar je pofvel- nio-a, sanizliovaje, fe vedno proti nebefam povsdi- govala, nizh premifhlovala, ko tebe, na nizli miflila, ko na tebe, nizhefar poshelela, ko tebe, de kakor fi ti is Ijubesni do mene na ftebru krisha vmerl, s’ ravno ti it o ljubesnjo tudi jes v’tebi vmerjem, in tako vekomaj shivim v’tvojim pofeftri. Amen. 340 Obhajilo. (Od fvetiga Franzi/lika KfaverijanaJ Dufha Kriftufova pofveti me! Telo Kriftufovo, otlrefhi me! Kri Kriftufova , napoji me! Voda is flraili Kriflufove, operi me! Terplenje Kriftufovo, poterdi me! O dobrotliv Jesuf, vfliflii me! V’ fvoje fvete rane sakrij me! Od tebe fe iozhiti, ne pufti me! Pred hudim fovrashnikarn varij me! V’ moji sadni uri poklizhi me! Potim k’ lebi priti perpufti me!. De bom s’ tvojimi fvetniki hvalil te. Na vezhne zhafe Amen. i .Sveto railovanje po duhovnim obhajili. (Od M. H aub e rj a.) 0 Jesuf, moj Bog in o Odrefhenik, tvoj fveti vSakrament je saftava tvoje ljubesni, in fpomin tvojiga bridkiga terplenja ino frnerti sa mene. — Vi¬ lo k o hvalen bodi Jesuf, moj Svelizhar, v’ fvetim Sak ra m en tu! O Jesuf! ti nam fkasujefi) smeraj fvojo nc- fkonzhno ljubesen fkos vedno prizhejozhnoft v’ti pre- zhudni fkrivnofti. — Vifoko hvalen bodi Jesuf, moja ljubesen, v’ fvetim Sakramentu. O Jesuf, moj Bog! v’ tebi, kakor sazhetku vfiga dobriga, ino nnrvikfhim sapopadku vlili popol- nofti, fposnam vfo lepoto; vfo svelizlianje. — Vitoko hvalen hodi Jesuf, moja narvikfhi dobrota, v’ fvetim Sakramentu! O Jesuf! moja ljubesen! v’ dar ti dam fvoje 1 er. z c, 'gofpoduj v’ (ajiftim s’ fvojo gnado, s’fvojo 341 Ijubesnjo, in daj, de bom vef tvoj. — Vifoko 'hva¬ len bodi Jesuf, moje svelizhanj e, v’ fvetim Sakra- uicntu ! O Jesuf! moj krishan Svelizhar! kako ti sa- inorent poverniti tvoje bolezhine „ tvojo fmert, tvojoj ljubesen! Gorezhnoft mojiga ferza ti naj vezhno sahvalo povrazhuje. — Vifoko hvalen bo¬ di Jesuf, moje edino vefelje , v’ fvetim Sakramentu! O Jesuf! ti fkriti Bog- pod toijko niajhinih po¬ dobah kruha, kako slo li fe is ljubesni do mene po- nishal! moje ferze i-uo moja dufha radujeta v’ tvoji fveti prizhejozhnofti. O Jesuf! moje vezhno dopadeuje, s’ ponish- noftjo ino Ijubesnjo kufhnem v’ duhu tvoje rane, is kterih je tudi sa mene kri fprave tekla.— Vifoko hva¬ len bodi Jesuf, moja rajt»ieua ljubesen, v’fve¬ tim Sakramentu! O Jesuf, ti ljubesni poln kralj ljubezhrh fcrz, potegni me na fe ! moja dufha je ranjena od ljubesni do tebe! in bolan fim od shelje te vedno bolj ljubiti. Vifoko hvalen bodi Jesuf, pravo shivlenje mo¬ je dufhe v’fvetim Sakramentu! O Jesuf, ti Bog fjubesui! de li ravno poln nar- zhiftejfbiga fpofhtuvanja, veuder nifirn vreden, te prejeti! Torej fe vershem s’ljubezho Magdaleno pred tvoje noge. Oh, de bi folse grivenge is ljubesni veu¬ der ogenj tvoje ljubesni v’ meni pomuoshile, — Vi¬ foko hvalen bodi Josuf, moja zhiftejfha radoft, v’ fvetim Sakramentu! O Jesuf! ti narfladkejfhi pokoj mojiga ferza! v’ tebi najdem fvoje fvetejfhe vefelje, fvojo uarflad- kejflio tolashbo in fvoje popolnoma vefelje, dokler bom samogel tvoje fveto oblizbje v’ nebefah gledati, — Vifoko hvalen bodi Jesuf moja vezhua ljube¬ sen, v’fvetim Sakramentu! 343 Hvalen, ljublen ino moleti bodi bres vfiga pre¬ nehanja, Jesuf v’ prefvetiin Sakramentu altarja! O Gofpod Jesuf Kriftuf! ki fi na altarju krisha v fvoji bridki fmerti kervaro darituv sa grefliui fvet doperuefel, ino k’ fpominu na njo per sadni vezherji prefvcto, nekervavo darituv fvojiga telefa ino kervi v’ IVelirn Sakramento oltarja vpoftavil, in inafltnikam ob- luft dal iuo vkasal, tajifto nebefhkimu O/.hetu doper- nafliati ino vernim deliti: podeli nam nargorezhifiii poboshnoft do te vifoko livalene fkrivnofti, de bomo v’ fpominu na tvoje terplenje ino frnert fad nafhiga odrcfhenja in mozh figa nefkonzhuo saflushavniga ofra v’ shivlenju in fmerti vshivali. Anten. ,Skos saflusbenje nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftu- fa , ino mozh daritve fvete maflte naf blagoflovi vfi- gamogozhui Bog, Ozhe, ,Sin noj fvetiDub. Ino dufhe vernih naj pozhivajo fkos miloft bosbjo v’ miru. Amen. ^ S a h v a 1 n a molituv po fveti mafhi. ( Od poboshnit/a Tomasha Kempzhana.) O ljubi Ožite , poln ljubesni ino milofli! šaliva.-- lini fe ti s’ otrnfhkim ferzant^de fi me vezherje lju¬ besni ino obhajanja fvoji: fmerti miloftljivo vdclc- shil. Odpufti mi vfe pogrefhke, ktirili fim fe šraven fkos mlazhnoft in rastrefenoft kriviga ftoril. — Terd- lto fklenem pred tvojim prefvetiin oblizhjam, sglcd tvojiga Edinorjeuiga vedno pofnemati, in fe mu, kolj- kor bodo moje mozhi perpuftile, s-enazhiti, de fe tako vd.leshim tudi fadu tiga velikiga ino fvetiga ofra. Podeli mi gnado , to naprejvsetje ispeljati fkos rav¬ no tiga nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa, tvojiga jSi- na. Amen. 343 Pozhefhenje Jesuia po Ikrivnoflah njegovi ga k r i s h o v i g a pota. I. O Jesnf, moj fodnik, sa mene k' fmcrti ob- fojcn , debi moja fodba miloftliva bila, — daj i s ! j u- bcsni do tebe krive fodbe mirno poflufhati , nikogar ne foditi, enkrat pa miloftlivo fojenim biti. II. O Jesuf, moj sgled! ki radovoljno krish objamefh, de bi ga sa mene nefel, — pomagaj mi, is ljubesni do tebe fvoj krish voljno nofiti, proti blishuimu saneflivim, proti febi ojftrimu bili, in po fmerti pla- zliilo refuizhuili fpokornikng sadobiti. III. O Jesuf, moja pod p era! ki flab pofta- nefh, de pod krisham padefh, meni mozh v’ fkufh- nj„va!i perdobiti, — d er s hi me, de ne padem; daj mi vfmilenje do flabih bratov, naj (lejih vsdigujem ; povs- diguj moje mifli k’ nebefhkim slieljam, in povsdigni enkrat mojo duflio k’ nebefhkim fladkoftam. IV. O Jesuf ino Marija, moja svefta fprem¬ ij ovavz a! savoljo shalofti , ktero fta obzhutila, ke- dar fia fe frezhala, me fpremljajta po vfih inojib potih, de ftese v’ obljubljeno deshelo ne sgrefhim. V. Oprevbogi Jesuf! ki bvaleslino pomozb ,S’iiniona fprejmefb, — ne daj mi v’ boshtvi goderu- jati, v’ bogaftvi fe prevseti, vbogih sanizhovati, in uc- befhke bogaftva is mifli sgubiti. VI. O Jesuf, slienin zhiftih dufh! ki ti je dar zliifte Veronike toljko dopadliv, — podperaj me, de vfe nezliifte shelja v’ febi poterem, in tako vreden poftanem, tvoje lepo obljizhje v’ drushbi zhiftih angelov vekomaj gledati. 34-1 VII. O p o t e rp es h liri Jesuf! ki ne sapuftifh kriška, de ti (e ravno na tle mezhe, — daj, de ne obupam savoljo premnogih grehov, v’ ktere toljkrat nasaj padem , ampak de poterpeshlivo per tebi sdravi- la iihem, fi fe vojfkoval, in me is rok mojih fovrashnikov refhil. Ti fi moj rnafh- n ik, sakaj profil fi, in fhe profifh pred oblizhjam fvoji ga vezhniga Ozlieta brcs prenehanja sa me. Ti fi moja d ari tu v, sakaj, ti fam fi fe daroval sa me¬ ne na altarji krisha, de bi poln ljubesni moje pregre¬ he fpravil. Ti fi moj frodnik, sakaj Bog in zhlo- vek fi, ko prav zhlovek fi perjatel Hudi, ko edino - rojen ,Sin boshji samorefh vfe per Bogu, in torej tudi fam ti samorefh, ko frednik med Boga ino ljudi ftopiti. Ti fi moja glava, ino glava žele zerkve, sakaj ko prava glava podelifli njej ino vfim njenim udam mozh, shivlenje ino duhovne shclje. Ti fi mo-, ja flava ino moja zliaft; sakaj, sa mene fi zhlovek 347 poftal, in me febi brata ftoril, ker fi me sa tovarfha IVojc nature povsdiguil. Hvalen in o mole n bodi kres v fig a pre¬ nehanja. — .Tesuf v’ prefvetim Sakramentu alta rja. Amen. P o z h e f h e n j e Marije. (Od fe. Ziri/a , Atekfandr ijfkiga patriarha pred 1400 letiJ Bodi pozhefhena od mene, Marija, Mati Losli- ja, prezbaftita varhnja k liga fveta, fvetilo, ki ne vgafne; fvetla krona divifhtva, fzepter prave vere! — Bodi pozhefhena Marija, ki fi v’ tvojim divifhkim nurozhji IVefkonzhiiiga ino JVesapopadliviga nofila, ti, fkos katero fe prelveta Trojka /.bafti ino moli, fkos katero je shlahten krish Isvelizharja po želim fvetu povsdignjen: fkos katero fe nebefa vefelijo , angelz.i v’ vefelji tope, hudi duhovi v’beg poganjajo, fkufh- navez premaga, gretima Hvar v’ nebefa povsdigne, fkos ktero je snanje lvfuize na rasdertja malikovan¬ ja safajeno, fkos ktero verni kerfta deleshni pofta- nejo, ino fe s’ oljarn vefelja pomashejo, fkos ktero fo vfe zerkve fveta vpofiavlene, ino ljudftva k’poko¬ ri nasaj perpelane bile; bodi zhefhena , Marija, fkos ktero je edini ,Sin boshji, ki je ljuzh fveta, ti- fte ras-fvetil, ki fo v’temi fmerti fedeli! — l*a kdo samore tebe, zhes vfo zhafl vifoka! po vrednofti zliaftitt? — Molituv k’ Mariji D i vizi. (Od Marije Egiptovfke , fpokor nize, pred 1400 leti,J O fveta Diviza ino kraliza! ki fi praviga Boga v’ mefi rodila, oh! predobro vem, de fe ne fpodobi ino 348 tvoji zliafti ne perleshe, de bi jes, neframna ino ne- zhifta tvoje vmadeshane ozhi k’ tebi povsdignila, iu te s’ tvojimi nefiKislinimi uftmi v’ pomozh klizala, kte¬ ro -v tedaj zhifto divizo, in bres madesha na dufhi ino teleti fposnam! Po vfi pravizi je, de bi jes, ki fnn polna hudobij, od fnag,; tvoje zhiftofti, kije bela ko liiija, sanizliovanu ino savershena bila. Ker je pa vender Bog, kteriga ti toljko zhudno rodila, le sa to zhlovek poftil, d) bi grefhnike k’ pokori poklizal, tak vpijem k’ tebi, o prevfmilena Gofpa, ftoj mi v’ pomozh v’ mojim sdiliovanji, ker zelo nobene druge pomozbi nimam. Vsemi, oKraliza, vsemi me v’tvo¬ je varftvo, iu fpravi me s 1 tvojim ,Siuam! Ne perpu- lii, de bi jes tajifti Milofti ptuja oftala ktero li kakor, diviza fpozbela ino rodila, in kije v’zlilovefhki po¬ dobi tvojo laftno kri sa moje odrefhenje prelila. O mogozhiia Diviza iuo oblaflniza , ne savershi me, iu ue sapufti me, ampak ib vari me; peli me, kamor kolj ti dopade, pokusili mi pot svelizhauja iuo poko¬ re, iuo obilej me s’ ljuzhj > tvo je fvctlobe, de veko¬ maj vezh ne odftopim od pota isvelizhanja, po kate¬ rim te prolim, de bi me vodila. K 1 tebi , o divifhka poroduiza boshjal sdibujeiu v’ folsah, ktero li sa befednizo ino freduizo isvoljim, O ne sauizhuj me, ti moja Gafpa; ne savershi mojih profhinj, ti brcsmodeshua! ampak pridi mi v’ pomozh, de pred tvojim oblizhjam vfi fovrashuiki v’ beg sbe- shijo, ki me preganjajo. Bodi mi vedno hitra po- mozhniza, in zbuj nad meno od vfih ftrani, de kje tpet v’ fkufhnjavo in greh ne pervolim, in rop vezh- niga pogublenja ne poftanem; ampak de veduo pod savetjam tvojiga materi) iga varftva oko varjena ho¬ dim, hres madesha na poti svelizhauja tvoj pot do- 1'tojim, in fkos tvojo materno tolashenje prevarva- na, vfirn sanjkam hudizha iuo vfim nevarnoftam na dufhi iuo teletu frezhuo odidem. Vflifhi me, mati mojiga Gofpoda! in proti bres preneha sa ineue grefhuizo per tvojim prefladkim ,Siuu; faj fi nafha 349 mati ino pripofhniza , polna ljubesni, milofii ino dobrote, de ne sapuflifh tiftih, ki v’ te savupajo. Amen. ,Ser/-hno posdravlenje bo s lije MATERE I S V E L I Z H A R J A. -- o ■ »' ..— (Od svdizJianiga Ludomka Blosja, upata, pred 300 leti.'j ■ Posdravlcna bodi, o Marija, ti savupanje sha- Joftnih, ti pomozh sapufhenih! Tebi daja ,Sin tako zhaft, de vfe prejmefh, kar profifh, de fe ti vfe »go¬ di, kar shelffh. Tebi fo sakladi nebefhkiga kraljefi- va fporozbeni. ,Stori, o Go.fpa! de bodeta moja du- fba ino moje ferze v’ vlaki burji figa shivlenja vedno na-te obernjena. Tvoji prefladki dobroti isporo- zliim dufiio in telo. Vodi ino varji me vfe ure ino frenke shivlenja, o moj* fladki trofht, moj fhkit in moja hramba! Bodi posdravlcna, o preblashena mati bosbj.i, moja prefiadka Gofpa, ktere fpomin moje ferze v’ fveti radofli obhaja! Profini fe , o Marija, fkos prc- fveto ozhlovezhenje, fkos rojfivo, shivlenje, tcrpleu- jc ino fmert tvojiga nefkonzhuo ljubleniga ,Sina, v fini 1 i fc fvojiga revniga flushabnika , sakaj s’ tvojim rojftvam fe je perkasalo vfmilenje, in je s’ tebo ra- flo. JVaj fe velika revfhina mene, velikiga grcfhni- ka fkos tvoje veliko vfmilenje popravi. Daj, opremi¬ la mati, de bom tjftim perfhtet, ktere ko fvojc otro¬ ke Ijubifh , uzliifbj votlifli, redifh ino varjcfli. Sa- 350 kaj ti fi, ino vedno bofli, sa Bogam, moje savupan- je in prefladka tolashba moje dufhe ! o moja preflaj- l')ia hramba! pridi naprot timu, ki te ifhe, in ftoj mu ua ftraui, ki na-te savupa! Odlozhi mojiga duha od viiga, kar je pod nebarn, in podeli mi preokufek tifte nebefhke, fladke prijetnofti vezhuiga refelja, ki bo moje ferze toljko gorezhefhc k’ zha- fli mojiga Boga podshgalo, in vfe nezhimerno ve- felje na vfikdar ofkutilo, de bom v’ fladkim miru fvo je shivleuje fklenil, ino od tebe vojen, v’ vezimo shivlenje perflicl. Amen. ML JL (D Ik ©» S trati. Befeda ; SIovenzam . ... III Uvod. VII PERVE BUKVE. Potrebne o p o min b e in o vadbe, kteredufho o d ai j e n i g a p er riga p o sli el en ja po poboshnim s bi vi e nji noter do t e r d ni g a f k1 e p a, prav b o - gabojczhe shiveti vodijo. POSTAVE. I. Popi'f prave poboshnojli . ... 15 II. Od lajlnojl in imeHitnoJli prave poboshnojli 18 III. Defe poboshnojl s’ vfakim Jlanam in pokli¬ cani da /klen iti . .... 20 IV. Od potrebnima vodnika na pot in po poti po¬ boshnojli ... ... 22 V. De fe s’ zhifhenjam da f he sazheli mora . 2 .5 VI. Od pcrviga zhifhenja dufhe, ali od zhi- J’henja fmerlnih grehov . . .27 VII- Od drugiga zhifhenja, namrezh zhifhenja nagnjenja h’ grehu . . . .28 VIII. Od pripomozhkov k' timu zhifhenja . no IX. Pcrvo premi f hlovanje. Od f varjenja HI X. Drugo premij’hlovanje. Od namena, h' katerima fmo Jlvarjeni . . . H4 Stran • XI . Tretjo premi/hlov anje. Od dobrot boshjih . . ... . .36 XII. ,Shter to premi fhlovanje. Od greha 38 XIII• Peto pr emif h lov anje. Od fmer ti . 41 XIV. ,Shef to premij'hlovanje. Od fodbe 43 X V'. ,Sedmo pr emi J' hlov anj e. Od pekla . 46 XVI. Ofmo premi J' hlovanje. Od /oetiga raja ....... 48 XVII. Deveto premi/hlovanje. V’ kterim /i dufha nebefa isvoli . . , .60 XVIII. De/e to pr emi f hlovanje. V'kterim dn/ha poboshno shivlenje isvoli . . 62 XIX. Kako Je /poved zhes zelo shivlenje opravi 66 XX. Vi/oko poterjenje, s’kterim/e /klep: Bogu /lushiti da/hi vtifne in pokoro Jloriti /klene ...... 66 XXI. Konzhaoa tega perviga zhi/lienja . . 60 XXII. De J'e je tudi od ndljnenja do odpujllivih grehov zhijliti potreba ... 60 XXIII. De /e je od nagnenja do ncpridnih in nevarnih rezili zhijliti potreba . . 62 XXIV. De /e je od /taboJU zhijliti potreba . 64 »IIII ti E IS II RVE. N e k t e r i u a u ki, fj> os molit « v i n o f v e i e S a k r a m e n t e d u f li o , k’ J) o g- u v s d i g h i t i. P O S T A V E. I. Od potrebno JU molUoe . . . .66 II. Kratko nupelovanje A*’ premi/hlovanju, in pervizh od pr iz h e jo z h n ofli boshje, kar je k' pripravi pervo potrebno . . .70 HI. Od klizanja v' pomozh, kar je k ' pripravi drugo potrebno 72 IV. Od predpojlaoe JkrivnoJli, kar je k pri¬ pravi treljizh potrebno . . • .73 Stran. V. Od prevdarjenja, kar je drugi del premi/h- lovanja ...... 76 VI. Od obzhutlejov ino /klepov, kar je tretji del premif hlovanja .... 7(1 VII. Od premi/hlovavniga /konzhanja in/nap¬ ita duhovnih z ve (iz . ... 77 VIII. ,She nektire suelizhavne opombe od pre¬ mi/hlovanja . . . . .78 IX. Od /uhote /erza med premi/hlovanjam ■ 81 X. Juter na vadba . . . .82 XI. Od vezherne vadbe in /pra/kovanja vejli 8-1 XII. Od duhovne /amote . . . .85 XIII. Od /vetih sdihlejov, kratkih gorezhih mo¬ litvi* in p ob o slinili mi/ti . 88 XIV. Od /vele ma/he, in kak /e ima /li/hati 93 XV. Od ozhitnih ino/plo/hnih vadb pobothnojli 95 XVI- Oe imamo /četnike zh.ajliti ino v’ pomozh klizati ...... 95 XVII. Kako /e ima boshja bejeda) po/tu/liati ino brati ...... 98 X VIII. Kako /e boshje vdi/injenja/prijeti morajo 100 XIX. Od /vete /povedi .... 10.2 XX. Od pagoJliga /vetiga obhajila . . . 107 XXI. Kako /e je obhajati . . . .110 TRETJE R Eli VE. Mn o g it eri nauki s a vadbo v’ zhe d u o f tih; POSTAVE. I. Od sverjlenja zhednojl . • • .113 II. Dalje ravno tiga nauka . » . . 119 III. Od poterpeshlivojli . • ■ 123 IV. Od ponishnoJU v’ sunajnim . . 127 V. Od snotrajne ponishnoJU . . .131 V h Ponishnojl Jlori, de J voj o lajlno ni/kojl ljubimo . • • • • . 136 30 S (r a n. VII. Kako /e v’ ponishovanji dobro ime ohraniti ima ....... 140 VIII. Od krotkoJli proti blishnimu ino od vrazhb soper jeso ...... 145 IX. Od krotkojli do famiga /ebe . . 149 X. De fooje dela s’ JkerbnoJljo, vender bres prenaglivojli ino bojezhnojli opravljati mo¬ ramo . . 152 XI. Od pokor/hine .... * 155 XII. De je zhijloJI potrebna . . , .15 8 XIII. Nauki, zhijloJi ohraniti . . . 162 XIV. Kako Je vboshtvo v' duhu v' Jredi bogajl- va ohraniti da . .. . 165 XV. Kako fen' pravim bogaJlvi re/nizlino obe¬ simo s/doi ..... ... . 168 XVI. Od duha boga/ra re/nizhnim vboshtvi 172 X VII. Od prijateljlcov, in pervizh od hudobnih 174 XVIII. Od nezhimerniga ljubovanja . • 177. XIX. Od pr a riga perjateljlva . . . 181 XX. Od raslozhka med pravimi ino krivimi per- jate/Jlei ...... 184 XXI. ,Svarila in vrazhila soper hudo perja- teljlvo ...... 187. XXII. ,She nekteri nauki od perjateljlva . 191 XXIII. Od del sunajniga pokorjenja , . 193 XXIV. Od drufhneino Jamote . . . 199 XX V'. Od/podobnoJli v'obla%liil ! h . . . 202 XXVI. Odpogovarjenja, in /izer pervizh, kako od Boga govoriti moramo . . . 205 XXVII. Od/podobnoJli v'bejedi, ino odspo/h- tovanja, kteriga Jmo ljudem dolshni . 206 XXVIII. Od krivizhniga /ojenja . . 209 XXIX. Od opravljanja . . . . • 214 XXX. ,She nekaj naukov od pogovarjanja ■ '220 XXXI. Od kratkozha/a ino /prg^aj/hanja, 'in pervizh, kar je perpuJhcniga ino poj Ži¬ ten ig a 222 XXXII. Od prepovedaniga igranja . . 224 Stran. XXXIII- Od plefov in drugih perpufhenili ven- der nevarnih kratkozhafov . . . 225 XXXIV. V' kterih okoljflunah fe igrati ali ple- fati fme . 228 XXXV. De moramo v' velikih, kakor v' majhi- nih rezheh svejli biti . . . . 229 XXXVI. De moramo pravizhnih ino pametnih ,SHTERTE BUKVE. Potrebni nauki soper navadne fkufhnjave. POSTAVE. I. De fe nimamo meniti sa befede pofvetnjakov 250 II. De nam je ferzhnim biti potrebno . . 259 III. Od lajinojli fkufhnjav, ino od raslozhka med obzhutenjam iiio pervolenjam c’ tajijle 261 IV. Dve prav imenitne pergodbe od tiga . . 264 V. Potolashenje dufhe, ki v'hudih fkufhnja- va h tezhi 267; VI. Kako samoreta fkufhnjava ino poahelenje * greh biti ...... 368 VII. Perpomozhki soper velike fkufhnjave . 270 VIII. De fe majhinim fkuf/mjavam vjlavljati moramo . . . • . . 272 IX. Kako male fkufhnjave vjlavljati moramo 274 X. Kako moramo fvoje ferze soper fkufhnjave okrepzhati .<♦«.. 275 XI- Od nepokoja . . . . .277 XII. Od shalojli ...... 280 Strun. XIII. Od\dvhovne ino obzhutne tolashbe, in kali Je je v’ nji no f iti . . . . . 283 XIV. Od duhovne sapu/henoJU ino Juho te . 291 X V. Poterdenje ino raslo-zhnij'hi raskasanje do¬ slej rezheniija s’ imenitno stjodbo . . 297 PETE KI KTII. Vadbe iuo nauki, dufho ponovili, ino poboshnoft vt er d iti. P O S r A V E. I. De moramo poboshne f klope j Jako Ifito enkrat s' tim le vadbi ponoviti. .... 301 II. Premi/'Moranje od dobrote, ktero nam je Bon • s ' ! tim Jkasal, de naj' je v fvojo /lushbo poklizal. ,Sklenjeno s’ /predi po- Jlavleno terdno obljubo .... 303 lil. Od /preji'/'kanja na/he dujhe %hes njeno raJI v' pokosimoJU . , 306 IV. ,SprejiJ'kmje sadershanja na/he dujhe proti Bogu ...... 308,. F. ,Spreji/kanje na /hipa Jlanu proti Jdmim /ebi ....... 310 VI. ,SpnjiJkanje Jlanu na/he du/he proti blishnimu ...... 312 VII. ,Spregledanje nagibov na/he dujhe . 312 Vlil. Obzhutleji, ktire gre po isprajhovanji obuditi . . . . . .314 IX. P remi/Močan je, /roje dobre /klepe pono¬ viti ..... . . Slo X. P er v o p rev dar j en j e , od imenitnojli na/he dujhe ..... 31 o XI. Dr ugo prevdarjenje, od imenitnojli zhednojl . . ■ ■ 317 XII Tretje prevdarjenje, od sgledov /čet¬ nikov ........ 31S Stran. XIII. ,Shtcrto prevdarjenje, od ljubesni Jesufa Krijliifa do naj' . . 319 XIV. Peto prevdarjenje, od vezhne lju¬ besni boshje proti nam .... 321 XV. .Splo f/tne povsdigovanja duha zhes ramo dognane premij hlovanja, in fkonzhanjc te vadbe ...... 322 XVI. Od mifli, kakorJ'linih po ti vadbi biti moramo ...... 324 XVII. Odgovor na dva uvershka (vgovora ), ki bi jih lehko kdo soper to vodbo Jloril . 325 XVIII. Troje poflednih ino prepotrebnih opo¬ minov zhes to vodbo . . . 227 1'BRSUVIK. Molitve per Jveti maf hi .... 229 Pozhef henje Jesufa po J'krivnoJlah njegoviga krislioviga pota ..... 343 P 0 ,zhej'henje Jesuja v ’ prefvetim refhnim Te¬ le/i . . . . . 346 PozheJ'henje Marije C 0l l f n - Zirila Alekfandri- jfkigaj . . . . 347 Molituv k' Mariji Dicizi 'jod Marije Egiptovfke.j 347 jSerzhno posdravlenje boshje Matere Isveli- zharja (od Lud. Blosjaj) . . 349 ' * f « -v ' s? 4» s «