ČLOVEK — OTROK PRIRODE
DR. ROMAN SAVNIK
V vseh svojih dejanjih in potrebah je človek odvisen od matere zemlje. Njenih vezi se ne bo mogel osvoboddti nikdar, pa naj bi še tako silno napre-doval v oraiki. Žc nckaj kilometrov proČ od zemdjskega površja jc zrak tako razredčen, da mu ne dovoljuje več obstanka. Pa tudi kadar se povzpne v zračne višave z zrakoplovom, stori to le mimogrede, da dospe hitreje do oddaljenega cilja na zemlji. Cloveku pa je onemogočcno tudi globlje prodiranje v zcmljo. Kajti zemeljska notranjost je tako vroča, da niso doslej mogli rudarji v zemljo globlju k«t 3000 metrov.
Neki grški modrijan je nekoč ponosno vzkliknil: »Nič m na svetu sil-nejšcga od človeka!« Imcl je v raarsičem prav, kajti le človek more s pridom izrabljati vse zemeljske dobrine, On trebi gozdove, uničuje škodljive živali in rastline, Širi polja in vrtovc, zasaja koristno sadno drevje in druge rastline, gradi mesta, predore iti raostove, izsušuje močvirja, koplje prekope in urav-nava rcčne struge. Tako je s svojim dclom že bistveno sprcmcnil lice zemlje. Vcndar zemlja ni od vckomaj ustvarjena za človoka. Bila je že miHjone let pred njim, ostala bo pa tudi Se potem. ko bo človeški rod že zdavnaj izumrl.
Človcštvo pa niti ne nascljuje vse zcmJje. Kajti suha tla, ki mu nudijo stanovanje in hrano, sc dvigajo iz rnorja le v otokih. Morja se človek poslu-žuje le v toliko, da dospc prcko njega s parni:kom do drugefia {jbrežja. Tudi ribici. ki jih preživlja ribolov, sc slej ali prej vedno vrflčajo na bližnje kopno, kjer stanujejo z družinami. Naseljena pa ni niti vsa suha zemlja. Kjer je podnebjc neprimerno, kjer mraz ne dopušča možnosti prehrjinjevanja, se raz-prostirajo razscžnu ncobljudcne prtkrajinc. Take so predvsem dežele v bli-žini severnejja in južnega tečaja. Najseverncjša stalna naselbina je tako od-daljena od severnega tečaja kot Ljubljana od norvcške države, celo trikrat tako daleč pa lcži južni tecaj od najbližjega ljudskega bivališČa. A tudi drugod sc razprostirajo nenaseljcne pokrajinc. Tu s<> v=isoke jjore mcjniki. preko ka-tcrih več ne segajo nikakc vasi in kmetije. V splošnem velja pravilo, da se Ijudje v smeri od ravnika proti scvcmemu in južncmu tečaju vedno bolj izogibajo uora. V najbolj vročih krajih stanujejo še do 4500 metrov visoko, v Dravski banovini do 1300 mctrov, do^kler končno zaradi mrzlega podnebja ne najdcmo več Ijudi niti v ravninah. Povsem nenascljeni so torej ogromni prostori suhc zemlje; prostrani so tako zelo, da bi v njih zlahka našlo niesta nad sto Jugoslavij. I.e malokdaj stopi tja človeška noga. Marsikatera pokra-jlna.jc še dancs povsem nepoznana. Najvišjo goro v Himalaji n. pr. naska-kujejo pogumni hribolazci že leta rn Ieta. a vrha ni doslej mogel doscči še nihče.
Zemeljska povrŠina ni cnakomcrno naseljena. Kajti možnost prehranc je različna, čim večja jc, tem več jc Ijudi. fttevilo vsch Ijudi ccnijo na dvatisoč milijonov. Ako bj sc vsc Človcštvo zbralo na encm prostoru k Skupncmu zbo-rovanju, bi napolnila ta o^romna množica Ijudi1 — >*lava tik glavu — vse Ljubljansko barjc od Ljubljanti do Krima in od Vrhnikc do dolenjskc^a Smarja. Bila bi to mešanica najraznovrstnejših narodov, ki- pa sc ne bi raz-Iikovali lc po govorici, temveč tudi žc na prvi po^led po barvt kože, po raznih tclesnih posebnostih, pa tudi po oblcki. Kajti človek je otrok prirode, ki ga obdaja. Drugačc živi v vročini ali mrazu, drugače ob morju ali dalcč od njega, :\rugaLe v skopi puŠčavi kot na rodovitnih tleh, dtugace med gozdovi kot mer1 skaiovjem j*ora. Knkšno je življenjc v različnih okoliščinah, kako živc narodi v raznih delih sveta, v Evropi in Aziji, Afriki, Ameriki in Avstratiji, si bomo pobližc oglcdali v prihodnjih sestavkih.
2