v
Žalostno  oznanilo.
Z žalostnim sercam na znanje damo, de je Slovenija zopet visoko spoštovanima in učeniga moža zgubila. 23. Listopada je umeri gosp. Matija Ah a cel, c. k. ucenik matematike, kmetištva in naravoslavja v Celovcu, kancelar c. k. Koroške kmetijske družbe, ud vec učenih družtev i. t. d. v 66. letu svoje starosti. Na Koroškim v Oorinčah 24. Svicana 1779 od ubozih kmetiških staršev rojen, se je v šolah tako dobro obnašal, de je bil po dokončanih velikih šolah v letu 1807 c. k. ucenik  matematike,  v letu  1820 ucenik k me-
211
•
tišlva, v letu 1825 pa naravoslavja izvoljen. Od leta 1820 clo do zadnje ure je bil tudi nevtrudljiv kan-celar c. k. Koroške družbe. Vse njemu izročene službe je s toliko vednostjo in pa s tako pridnostjo opravljal, de ga je vse častilo, vse ljubilo. Pri vsih teh opravilih pa vunder ni nikoli slo ven sine v uemar pustil, ampak ji je do smerti zvest ostal. V letu 1833 je nabero slovenskih pesem na svitlo dal, ktera je vsacimu Slovencu dobro znana in ktera je v letu 1839 v drugič natisnjena *) bila. Za ,, Novice" je bil ves vnet in vedno dragi spomin bo vredniku dopis, kteriga je letaš v ti reči iz njegovih rok prejel. Obljubil je berž ko mu bo mogoče, za Novice kej poslati — neusmiljena smert nam ga je prehitro vzela! Zvedili smo tudi, de je rajnki začel gosp. Vertovcovo Vinorejo v nemški jezik prestavljati, de bi bila tudi v nemškim na svitlo prišla. To je pač nar lepši razsodba (kritika) slovečiga Ver t ovco vi g a dela!
Rajnki je bil pravi oče svojim učencam, zvest služabnik svojimu Cesarju, odkritoserčen prijatel svojim pri-jatlam , pobožen in brez konca dobrotljiv mož, poln goreče ljubezni za vse dobre in občnokoristne naprave , in tako ljubeznjiga serca, de je oznanilo njegove smerti (tri dni pred smertjo je še v šoli bil) krog in krog veliko žalost napravilo. Koliko je bil rajnki spoštovan , se je tudi v tem očitno pokazalo, de Celovčanje se že davnej davnej ne spomnijo taciga pogreba. Iz vsih stanov in clo iz daljnih krajev so ljudje vkupej prišli, pre-Ijubljenimu starčiku zadnjo čast skazat in ga k grobu spremit. — Nej v miru počiva! Slovencam bo verli Slovenec vedno v dragim spominu ostal.          Dr. Bleivveis.
213