List 42 • i Tecaj XLVIII. / r i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jcma celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 ki četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 15. oktobra 1890 Obseg: Vabilo na občni zbor šanja in odgovori. Gnojenje na vrtu. Shramba in pošiljatev cepičev po zimi. Razne reci Vpra- Zemljepisni in narodopisni cbrazi. Nasi dopisi. NoviČar Gospodarske stvari. 6.) Poročila in predlogi podružnic. 7.) Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske Ljubljani, dne oktobra 1890. gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske Ivan M urnik, s. r. i predsednic. Gustav Pire tajnik. ? s. r na občni Gnojenje na vrtu. Najugodnejši čas gnojiti vrtove je gotovo pozno je- bode v četrtek dne 3 0. oktobra 1890. 1. ob seni, da pride gnoj še pred hudim mrazom v zemljo. Iz- mestne hiše kušnje so dokazale, da je vrtom v hasen, če se preko- da so v tem času prekopani zelo ro- i v zemljo spraviti, V2 9. uri dopoludne v dvorani v Ljubljani. jeseni, in Vspored : 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2.) Poročilo o delovanji glavnega odbora v pujejo v dovitni, gnoj pa pri tem prekopavanj stane manj truda in je tudi zelo koristno, posebno če ni še pregnil in prekratek obče pa se redilne tvarine 1889 od gnoja po dežji in snegu razstopijo in po zemlji razširjajo po celih vrtnih gredah, da rastejo spomladi prav 3.) Predložitev družbenega računa za 1. 1889. in lepo, ker se je gnoj že zmešal z zemljo in ji dal toraj proračuna za leto 1891. (Račun in proračun dopošljeta vso redilno moč. Vrtovom slamnat, še ne prekisan gnoj ni ugoden, redi manj in večkrat rastlinam škoduje, daje živeža in stanovanje bramorjem in drugim škodljivim mrčesom, Ker si radi izvolijo v svoje stanovanje gnoj, ki se šele v se . družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4.) Volitev treh odbornikov v glavni odbor, namesto po družbenih pravilih izstopivših odbornikov Josipa Dekleve, posestnika v Ljubljani, Otona Detele, grajščaka in deželnega odbornika v Ljubljani, V. Golla, c. kr. deželnega gozdnega nadzornika, Josipa Lenarčiča, posestnika na Vrhniki, dr. Josipa Poklukarja, deželnega glavarja, Luke Robiča, c. kr. višega davčnega nadzornika v p. v Ljubljani, Frana Witschla, deželnega nadinženerja in dr. Maksa pl. Wurzbacha, odvetnika v Ljubljani. 5.) Poročila in predlogi odborovi. zemlji kisa ter jim daje dovolj gorkote. Zraven tega na pravlja sveži gnoj pri mnogih rastlinah razne bolezni » na primer grinte pri ohrovtu in pri več drugih. Napačno pa je gnoj napeljati na vrte in ga pustiti v kupih predolgo časa » predno se spravi v zemljo. Pri suhem vremenu se posuši in mnogo redilnega soka se izhlapi, kar rastlinam ne more biti nikoli v je vreme deževno, gre ves gnoj na tisti postor ■T**' in gnojenje je potem takem neenako. Prav gnojiti vrte prav po vrhu zemlje, da se guoj komaj po- gobe in zajedalke, katere preidejo potem po navadi Porabi se v to na polovico segnit gnoj, ali druge koreQinice in jih uničijo. Marsikatero mlado drevo na krij reči poprej dobro pregnojena v globoči katere so že nekoliko segnile. Če je bila zemlja že žaIoval° io marsikatero se je tudi posušilo pač? Gobe, ki so se zaredile po koreninicah Kaj bilo po vrhu s prav malo gnojem, da taka in se potem zmeša emlj mladim 80 leP° drevje. Naj se torej opusti slaba navada rastlinkam, katere nimajo prvi hip globokih korenin, Pričakovana velika korist izpremeni se navadno dobre hrane ter jim pomaga bujno rasti. Taka tla, škodlJive nasledke ^ ^^ ----XII ___• 1 • .. ^ U IV lr ^ opustošile ; kajti v zelo gnoje spokajo po » površji pri zalivanji gnoj od zgoraj mokroto trdijo se in ne dalj drži kakor io jim fadna zemlja, in rastline dokazujejo, kako ugodno tako gnojenje s svojo naglo in lepo rastjo. Pri rabi na pol segnitega gnoja tudi sveže gnojenje Kako se slive ali češplje do pomladi ohranijo. Slive ali češplje pobero se z drevesa kak suh in solnčea se potrgajo samo zrele, a vender ne dan Skrb naj mehke češplje. Odtrga sad suhem naj bode kakih 36 ur v prostoru, da se izhlapi. Sedaj se denej rastlinam ne škoduj Sveži rabi slamo mešani gnoj naj se v nov in suh lončen lonec. Lon češplj mora biti zelo suh takrat, ko se hoče preveč težka in trda rahljati, povsod drugod naj se gnoji emlj gnojem z na pol 8egnitim in z ga je pred porabo skrbno zbrisati. Češplje se deny v lonec, da so repki otrobi ali z moko vred tako obrněni proti dnu, da se nobena češplja lonca ne tišči in tudi druga druge ne. Kader je lonec napolnj zaveže se z pergamentnim Shramba in pošiljatev cepičev po zimi. Lonec papirjem in potem z mehurjem potem shraniti v suho in hladno shrambo j ne more mraz do njega- Kadar se češplje rabijo, opero Cepiče, katere rabimo za zimsko cepljenje, narezati se ter drže v kakem situ nad soparom vrele vode vslea je precej jeseni, kadar listje odpade in predno tisne pri česar dobijo obliko, kakor da • Te cepiče položimo v senčen kraj ter jih nekoliko zaspimo z zemljo. Kakor hitro se prične hud ponočni mraz, moramo jih pobrati iz zemlje, zvezati jih po vrstah skupaj ter zaviti v močen * Drevesni rak. Te bolezni bile ravnokar odtr odp da rano močno obřežeš, niti s tem, da jo zamažeš niti s teui t S tem papir, ki je s kakim povekšaš rano, da se drevo poprej posuši. „Pred tremi cenim em napojen. Potem zavijmo cepiče v mah ter jih kopljimo v drevesnici ali za- leti imel sem." Thier-Borse tako M na varen miši. Na ta nači tu na kak kraj zdrave in sveže. Nobede ohranimo cepiče skozi ki je zimo sem poskušal poroča nekdo v nemškem listu katera jako bolno jablano. Vsa sredstva, niso nič pomagala. Privezal sem z žico po dolgem v rano tako velik kosten se hud mraz Olje sled ne pokvari, bodi še tako ostalo mej drevesnim ranami in z desek deblom > da je bilo vsaj * ci 0 m piče je mogoče pošiljati tudi v svoje narave zabrani, da se cepiči Prostora. Ta kosten napolnil sem s prstjo, katero sem • Lani sem kosten odstranil, rano prsti očistil „ - UU a\j ^V ne izsuše, in ne pusti mokrote do njih. Tako zavite ce dobro stlačil daleč hočemo, namenjeni kraj, zakurjen prostor aj hujši zimi koliko Poslani cepiči pridejo gotovo zdravi v bili gladki in zdravi in nisem več zapazil rakovitih izrastkov, robovi rane so da niso med tem časom prišli v kak dalj rana se je jela zaraščati Rana se zarašča, in nadejem se, da se letos zavsem zaraste Seveda jamčiti morem 9 da to sredstvo vselej poma- galo, priporočam pa vendar gospodarjem, da je poskušaj Razne reči. * Zelo škodljiva je in med sadjarji jako razširjena uavada, polagati na dno jame stikrat 30 centimetrov visoko. vejevja rast dr j protj in enakih stvari precejšnjo množino, do- iverja, da celo kratkega šanje) misli nekdo napraviti majh Vprašanja in odgovori. Vprašanje 202. Ravno v tem kraji (glej 201 vpra da 'evesu. Ali i redilne moči v sebi ake in enake tvarine imajo zelo malo tega pa nastanejo mnogovrstni s tem pospešili pa stan za gosi in race. Ni ribnjak, poleg njega (L. V. v N.) lega prenizka za te živali v škodljivi nasledki ob takem ravnanji. Ker omenjene stvari le polagoma prhnijo in se zatorej prostor, ki ga zavza- Odgovor: Lega, bodisi nad drugim krajem morjem, ali nad kakim > menda vendar ne vpliva na uspevacje mejo » vedno manjša » preg nad iverjem, protjem i. dr iblj se vedno zemlja, ki leži rac in gosi. Ako dotičnik naredi ribnjak naredi ga go- Tla se toliko bolj znižavajo tovo zarad ribje reje, in če postavi poleg njega stan za kolikor dalje Posajeno sadno drevo se mora nehote takisto posedati gre oprh in se prostor lesenih delov manjša! za vrtnarja gosi in race, pa stori tako, kakor če postavil kozla in vsled tega stoji pregloboko Vprašanje 203 nasledki ki zadenejo ga vsi škodljvi imel toliko listnih uši lahko prigodi Tudi prihajajo od globokega sajenja da začno koreninice gniti: kajti navadno se raslo. Ako se bodo dalje tako godilo moji šolski drevesnici sem letos da drevje celo leto kar nič ni se nahajajo po lesenih predmetih » se polože zamanj in ne bode mi mogoče bode ves moj trud jame 7 Ali je kaj pomoči in kaj naj naredim? (G ojiti nobenega drevesa 7 v Pr.) 331 Odgovor: Proti listnim ušem rabi se mnogo sredstev. nevarne zverine, in zemlja obeta naselnikom sijajno bojo je ne8ti v dočnost. Tu pa tam izvirajo tudi topli vrelci. Znotraj drevesnico in potem vanjo vršičke drevesne pomakati. otoka so se stisnili domačini, ki se ukvarjajo s poljstvom, Prav dobra je močna tobačna voda, Listne uši se nahaiajo namreč le po neolesenelih po- živinarstvom in pobrežno plavbo. ganjkih (vršičkih). Vsaka uš mora biti s tobačno vodo Za mojega prihoda je trajala tu še krvava vojska pomočena, drugači ne pogine. Razen tega je še mnogo domačinov z Angleži, in ni bilo varno v notranje pre- j ' 1 ' .J i * t r \ • . " Ï ' 7 ' ;. " , * - ;f - j ■ " * ' ĆL ' ' ■ ' t I i t . i ' • ' _ |j drugih kemijskih sredstev, ki imajo pa to veliko napako, dele se spustiti. Sel sem pogledat samo Opotik in Ta- prijateljski Taranaku sem se da le tedaj ugonobijo mrčes, ako to dovolj močna če so ranaki, kjer stanujejo večinoma Angleži in pa močna, škodljivijo zopet rastlini. Tudi v naši drevesnici Maori. Ti Maori so krotki ljudje. v Ljubljani imamo listne uši, kar ni čuda, kajti vsi pogovarjal z nekaterimi načelniki maorskimi, so prav nasadi sadnega drevja v Ljubljani in okoli Ljubljane dobro poznavali evropske razmere. Tudi sem dobil tu naši drevesnici, angleške novine, katere Maori prav radi čitajo. Sicer pa kar mrgole od listnih in krvnih uši. katera ima sedaj nad 60 000 mladih dreves, ni nobeno imajo tudi domačini lastno svojo tiskarno, v katerej se drugo sredstvo pomagalo, kakor tobakova voda in da tiskajo dvoje novine v maorščini. Maorščina je narečje smo vse uši z roko pomečkali na videz delo, ki se poliaeškega jezika. ne da zvršiti. pa se vend tr da. Precej pomladi je gledati Na zahodnej strani severnega otoka prebiva naj- po ušeh ter jih pridno mečkati, potem se pa ne zaplode močnejše pleme maorsko „Hau-Hau", katero se v boju tako močno, da ne bi jih bilo moči zatreti. Paziti je z Agleži najbolje drži. Krvave te spopadke je provzro-pa na uši od pomladi do jeseni. Uši, če tudi samo eno, čila naslednja prigodba. Pred leti so se stisnili doma-zapaziti je na drevju takoj. Gledati je namreč na zavito čini v sredino otoka, izvolili si kralja in sodnike, da bi rastočemu navalu an- listje in na mravlje. Ako je kak list na vršičku le malo od tu zemljo svojo branili proti zavit, ta je uže sumen. Pogledati je precej pod list. Na gleških doselnikov. Dogovorili so ze, da nima noben do drevju, po katerem lazijo mravlje, gotovo so uši. e mačin Angležu za nobeno ceno niti pedi zemlje prodati. greste torej vsak teden po dvakrat ali trikrat mimo Tudi za vlado angleško se nima nobeden brigati, ker vseh dreves in, kjer kako uš zapazite, precej jo umorite, guvernement tako nič ne skrbi o blagru Maorov. Kmalu opravili bodete to delo z majhno zamudo dobro, pri tem na to je umrl prvi načelnik maorski, in je pustil po sebi se pa obvarovali velike škode. Majhni, rd in črno- mladega sina, katerega so izročili v varstvo staremu pikčasti hrošči, ki jih imenujemo polonice ali pikopolo- glavarju, ki je imel stolico v Taranaku. Angleški guver-nice, so kaj koristni, ker preganjajo in jedo listne uši. ner George Grey je znal omenjenega varuha hitro pri- dobiti za svoje načrte, in ker je vedel, da rad pije 9 Podućne stvari. vabil ga je pogosto k sebi v goste in napajal z žganjem A • tako, da mu je bil stari glavar udan z dušo in telesom. Zemljepisni in narodopisni obrazi Kmalu potem ko le j umrl kraljevi varuh, izkazal Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 193. se je guvernement s pismom, od samega glavarja podpisanem, da mu gre 6000 akrov najlepše zemlje v provinciji Taranaku. Te pogodbe niso hoteli Maori potrditi, češ, da je glavar prodal zemljo brez privoljenja svojega plemena. Pognali so zeljemerce, ki jih j e oslal guver na Češko. Aukland. Vojska domačinov z Angleži. Povrnitev nement, da bi zemljo odmerili in v angleško last vzeli. Radi tega se je vnela vojska, katero sta obe stranki dolgo trdovratno vodili. Guvernement je nabiral po Avstraliji prostovoljce, vsakemu je obljubil za nagrado 60 Zlati rudniki v Otagu so privabili cele čete Angležev z Anglije in Avstralije, tudi z Melbourna po srečo. Skoro 4000 diggerjev se je naletelo v ta kraj. Zlato polje je merilo do 50.000 akrov, in zlata je bilo toliko, da je akrov sveta, ali slabo so se odzivali tej ponudbi. Slednjič je bila Angleška primorana poslati na bojišče proti Maorom in njihovim utrdbam znatno silo regularne vojne. Vkljub vsemu temu ni imela Angleška sreče v teh orožena eskorta spremljala vsakih štirinajst dni z zlatom obložene vozove v Dunedin. V teh končinah so živeli nekdaj orjaški ptiči, povsodi sem dobival njihove kosti, krvavih spodadkih, ki so se prigajali na raznih mestih, v Dunedinu pa sem videl ogromno ptičjo okostnico čez Maori so se branili junaški, kajti zaslanjale so jih ne- 14 črevljev visoko. Gojzdne zverine tu ni, in tudi do- pristopne gore. Razen tega so jim pomagale tudi utrdbe mača žival je zelo slaba, mršava. na višinah in ob vodah, in Angleži se jih niti z groznimi izgubami niso mogli polastiti. Bil se je tu civi- Er win Čez kaj časa sem odplul z Otaga ne parniku , * preko ožine Cookove na Severni otok v Auckland, lizovan divjak za sveto svojo pravo, za svojo narodnost, d ' »y * Severni otok ima razkošno podnebje, rodovito zemljo, kakor narod naobražen, in branil se je obupno v tej dosta vode, tako da tu razno sadno drevje dobro raste? besnej vojski, katera je grozila pogubo narodnemu nje- in tudi drugi razni sadeži dobro uspevajo. Po gozdih ni govemu bitju. 332 tako razkačenostjo in krutostjo so se bili, o tem nam pričajo mnogi grozni dogodki, kateri so se prigodili na raznih mestih severnega otoka. Mej domačini se ponašal z divjostjo zlasti maorski glavar in vrhovni na- Domovi od vojne neprijateljske. Pričela svojo sem dobil zasedeno in poplavljeno sedemdnevna vojska „Nemcev z Nemci." se je na zemlji češkej čelnik naboženski Peteora bil vojni. Izvedši, da angleški naselbini za Angleže vohuni ter da misij ob enem voditelj Volkner v bližnej 194. angleškimi dostojanstveniki sporazumlj Prvi glasovi o kavi z šel z oddelkom vzdignil se je Peteora in gubi vojne v njegovo naselbino da ga Ubogi mož je prosil varstva in pomoči domači po o kavi. Bilo je 1582 Kava v Arabiji. Pravljice Sajenje kave v Arabiji > zemljah evropskih raznesel ko se je prvi pot po kulturnih katere je bil spreobrnil, ali nobeden upre odloku vrhovnega načelnika 8ojencu, da se na smrt priprav » se ni upal, da se vadnej pijači, katera se je po vzhodu razširila Pol Ko vlekel je Peteora misijonarja ure so dali ob-pol ure preteklo, drevesu in obesil z Bernhard Rauvvdolf glas o nekej novej, jpena- Zdravnik je prepotoval omenja v svojem potopisu 1582 kako vzhodne kraje, e Halebu našel Turke lastno roko na visoko vejo. Izvršivši grozni čin osvete snel je gorko truplo z veje, potegnil srce iz njega in povžil, truplo pa je prepustil vojakom, da je snedo. To to je pal tudi in vroča kateri so pili neko pijačo, ki je črna kot..tinta da se komaj more požirati. Bila jé~to kava > se je zgodilo aprila 1865. 1. Kmalu Peteora v praski z Angleži. na katerej ni imena mogel prav na uho ujeti. Za njim so bolj pogosto prihajali v Evropo glasovi o kavi, in še pozneje so začeli odpirati pojedine kavane. Svet in v dveh sto zahodnej strani otoka se širij koder se domači evropski se je kmalu privadil nove pijače in v letih je poplavila kava vse kraje sveta. Začeli so jo piti mnoge gošče, v kraljevskih dvorovih, po mestih in naposled tudi v prodirati vojna neprijateljska najrajse prekrivajo. Le sem ne more selaških kočah Na vzhodu so se stavili pač pa morejo domačini od tu nadlegovati neprijatelja. V teh goščah je pokopa mnogo vojakov angleških. pijači duhovniki, v Evropi pa zdravnï _ JBWWj. 11 li i ■■i ni trdili so. da ta po Največjo preglavico so delali Maorom mali angleški parniki s havbicami nastavljet oomačini gledali, da jih v roke dobe. Nedavno takov parnik gori po reki. Domačini rekah ubij tej adani, duha in telo. No čisto nič ^ "iMfi^Kr ^ ■ fcj^ima W— - V. _■ Zato so e plul so pred njim na je vzdignila do svetskega gospodstva, vzgajajo danes zgolj kavo. Stotine gospo- in tisočine delavcev si služijo s kavo svoj vsak-kruh. Premnogi brodovi Križajo po Atlantskem in Indijskem oceanu in dovažajo kavo na evropski trg. darji danj slednjič prišli v kraj njim jako in ve- videz se umikali, da so ugoden. Tu so parniku pot zagradili s skalami likimi drevesi spredaj in zadaj. Ko je bil tako parnik z vseh strani obkoljen, začeli so ga obmetavati s kamenin tudi parnik so zdelali tako * uredbe v Evropi so dobile v kavi izvor MfO » < . ► w -1 — življenju peti prihodkom, a javnemu in domačem zala kava novih potov. Kavi ni treba tudi brez nje širi po jem, pobili so vse vojake da ni bil več za abo. Februvarija meseca 1866 prišlo povelje, da se Parnik „Royl-Standart 1866. je ki ga draži zajamčena. blaž J in svojim odka-ona se našel v kavi tem je kavi bodočnost U vojna angleška vrne v Anglijo je pobral in odpeljal 25. febr A.» Ako gremo po sledu za kavo več štotin vojakov v Liverpool dne pa je parnik „Great-Victoři 10. aprila po8led v „srečno domovina domov Pa tudi pobral ostanke in spravil na jadrenici, na katere vozil koncem februvarija 1866 j sem se jaz dospeti hočemo na-Mislilo se je, da je Arabija je ona res prišla na svetski glas in tem so katere so s kavo bilo s Taranaka v Sydnev mnoço vojakov angleških. Trinajstega dne smo se spustili v zaliv botanski 1866 in od tu sem odplul 3. marca od tu se je razširila kmalu po vsem svetu nas utrjale tudi arabske pravlj došle v Evropo, in tj se je verovalo, dokler nam niso točnejša raziskavaoja dokazala, da domovina kavi ni v 8amej Arabiji niso naravnost proti domovini Arabiji, temveč v obližnjej Afriki. ■ur- , • i -i do sedaj še nikjer našli samorasle kave dandanes samo vzgojena drevesa Če Plavba je bila mirna in prijetna. Dne 15. marca Preko Rdečega morja v Abesinijo in Sudan ^noi; 1 QA O T „ i • • • . . X________i. __?r» i tu nahajamo gremo z Arabije , najti ho smo prešli 180 Ladije, ki plujejo v Evropo in dojdejo čemo P° V8eh višinah dosta samorasle kave. Ob obolah Modrega Nila se vlečejo cele šume samorasle kave in se isti datum, a ladije, ki na to mesto, imajo po dva dni plujejo v nasprotnem smeru, eden dan izpuščajo smo toraj dva dni 15. marca. Imeli spuščaj pokrajino n Kaffa U ime dobila. Vzhodni narodi po katerej je kava Dne 10. maja smo prešli ravnik pripluli Azorskim » in otokom » 80 krono. Dne 12. junija smo zagledali Wales . junija smo pod Portugalsko jačo, dočim zrno ali samo rastlino zovejo Arabski pisatelji tudi sami pripovedajo nazivajo s tem imenom pi « bun u ali n bon u na to dne 13. junija v Londonu kem izletu po\ zopet v Češko i iu pristali Tako sem se po krat- od nekdaj v Abesiniji pila v Arabijo ? da se je kava > in da je še le od tam prišla Prepoved Mohamedova > da mu vrniki smejo vina piti, gotovo je največ izdala i njegovi ne kava . se je pozdravil. Radi te zdravilne moči in radi prijet- » da je tu kava tudi od nekdaj rasla. Tako so na- nega okusa se je priljubila kava Gemal-Eddinu na to- brzo v Arabiji udomačila, in zato se je toliko časa mi «lilo. stale pravljice, katere nam pripovedajo, da so Arabci Hko, da je začel piti jo vsak dan. A ker je bila zelo sami začeli kavo piti. Ena stara pravljica pripoveda, da draga » sklenil je, da jo hoče sam saditi. Njegovi na-adi je siromašen derviš živel v prekrasnej dolini srečne 80 uspevali, in tako se je kava skoro preselila v Moko Arabije, imel je samo razmajano kočo in nekaj koz. Nekega večera so se mu povrnile koze s paše nena- 8V°jeJ D0VeJ domovini izredno > in 1567. 1. je rasla prva kava tudi pri Meki. Kava je v uspevala in zato se je vadno vesele in živahne. Derviš je bil radoveden je koze tako razveselilo, zato je šel zjutraj za kaj brze razširila. Gemal-Eddin je umrl 1459. in pred njimi smrtjo je mogel še videti, kako je trgovina v Adenu gledat. Na paši je opazil, kako koze poželjivo obirajo Prav radi teSa tako rasla> ker 80 8® v okolici nepregledni brstje, cvetove in plodovo po malem grmovju, in da od nasadi kavovca vzgajali. Kave so se sedaj poprijeli bo- tega tako veselo poskakujejo. Obšla ga je želja, da tudi £ati siromašni, stari in mladi ljudje. Kedar Arabec on pokusi plodove z grma, in kmalu je tudi njega pre- pij© kavo, rad se spominja Gemal-Eddina, in želi mu vzelo neko veselje, in jezik se mu je razvezal tako, da §0 se mu sosedje kar čudili. Povedal je vse to drugim dervišem, in tudi oni so se prepričali, da na njih kava isto tako deluje. Začeli so kavo žgati in kuhati, in tako se je jela kava čedalje bolje širiti. Na to pravljico o dervišu in njegovih kozah so navezali kmalu drugo. Pravljica trdi, da je predstojnik v nekem arabskem samostanu slišal, kako je drviš s svojimi kozami odkril nenavadna svojstva na kavi, in koj je pomislil o tem, ne mogel s to pijačo pomagati. Pri nočnej uli bi si službi božjej mu je da ga odžene, sklenil je s kavo poskusiti. Iu poskušanja duhovnike vselaj spanec, in mu sijajno uspela, duhovnikom pa je nova pijača se tako priljubila, da je niso hoteli pustiti. Pravljica trdi, da se je to dogodilo nekje okoli trinajstega stoletja, ali v tem času niso našli potuiki še kave niti v Siriji, niti v 8evernej Aíriki. V Koranu se kava še ne spominja, niti jo je Mohamed poznaval, da si jedna perzijska pravljica trdi, oskrbovalnih do maknilo nič naprej Bil danes še ni po- troškov v deželni bolnici 1006 gld. 58 kr., pogrebščine sem druzih važnih vprašanj minuli teden na Dunaji zavoljo tega in še dveh 452 gld., upravnih troškov 3204 gld. 32 kr., raznih sem troškov 100 gld. 35 kr. in povračil na prispevkih 06 gld se prepričal, da bode treba še skupnega napora, da se 28 kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 853 moških to najvažnejše naše gospoda vprašanje spravi do gibanja. Kar imamo rešiti v letošnjim » edanj kažejo udov, umrlo pa 25 moških in 6 ženskih slavnemu zboru predloženi predlogi, med temi najpo menljivejši zadevajoči zgradbo dolen'jskeželeznice zgradbo nove dežel bolnic ? iu pa zgradbo potoka M volj Da se vsa ta vprašanja rešijo po in 132 ženskih udov. Prošnja. Častitim šolskim vodstvom po Slovenskem. V šematizem „Popotnik-ovega koledarja za 1891. î treba je slavnemu zboru složnega delovanja, in zdatne podpore c. kr. vlade. Deželni glavar obrne se potem v slovenskim in nemškem jeziku do zbornice, da naj bodo gospodji po slanci nadalje v svojem dosedanjim soglasnim postopanji v blagor dežele, potem pa naprosi sprejeti hočemo tudi letnico, kedaj se je katera šola ustanovila. Dovoljujemo si torej nujno prosili vsa p. n. častita šolska vodstva, da nam blagovolijo prej ko prej, vsaj pa do 2 6. t. m. v tej zadavi po dopis- . nam naznaoiti letnico, kedaj se je tudi gospoda deželnega predsednika, da naj še dalje ostane tako vnet za blagor dežele, kakor je bil do sedaj niči poročati, t. njihova šola ustanovila in kaj se je eventuelno v tekočem letu pri tamošnjem učiteljskem osobju spremenilo. Zlasti se obračamo s to prošnjo do p. n. šolskih vodstev in da naj blagohotno podpira prizadevanj deželnega se mu zbora in konečno naprosi visoki zbor, da naj pridruži v trikratnim klicu: slava in Bog živi presvit lega > ljubljenega cesarja Franc Jožef slava ? slava 5 Kranjske in Primorske, izvzemši šole Postonjinskega okraja, za katere nam je tamošnji gospod šolski nadzornik blagevolje vže dotične podatke priskrbel, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo. Pri tej priložnosti usojamo si poživljati tudi vse slava! Nato pozdravlja poslance tudi gosp. deželni pred sednik baron Winkler, ter zagotavlja da bode vedno P- n- tovariše, da nam eventuvelno naznaniti blagovolijo, in z veseljem storil vse, kar ima služiti v blagor dežele če 8<> znabiti naleteli v letošnjem koledarju na kako po- Kranj8ke Pri točki dnevnega reda, naznanja deželni moto, da jo zamoremo v novi izdaji popraviti. glava zboru došlo prošnje in potem se še reši dolga vrsta dnevnega reda, po predlogih deželnega odbora z edino premembo, da se je število členov finančnega odseka razširilo od 11 na 13 članov. Načelnik finančnemu odseku je gosp. Murnik, gospodarskemu odseku gospod Detela in odseku za letno poročilo gospod Stegnar. Pri- Vredništvo „Popotnik-a' Maribor, R ei s e r s t r a s s e l Mestni zbor ljubljanski je v soboto v tajni seji sklenil, da kupi Galletovo hišo poleg rotovža za 43.000 gld. Deželni poslanec V. Pieifer je danes načelniku hodnja seja deželnega zbora napovedana je na petek klubu narodnih poslancev kranjskih oglasil naslednji dne 17. oktobra ob 10. uri zjutraj, finančni odsek zbo- predlogi: roval dne 16 takoj po včerajšnji javni seji in zboruj zopet ob 10. uri. Gospod deželni glavar je bil po oblaščen sostaviti dnevni red za prihodno sejo zmislu državnega zakona z dne 5. junija t. 1. št. 109 so tiste zemljiško-knjižne stvari ma lenk08te, katerih cena ali vrednost v dotičnih listinah ne presega napovedane svote 100 gld. brez obresti ia 330 postranskih pristojbin. dnevom razglasila, pravosodnemu ministru. . Ta zakon dobi svojo moč z Izvršitev tega zakona se naroča Vabilo rednemu občnemu zboru „Glasbene Matice" v Ljubljani, kateri bode dne 18. oktobra 1890. v društvenih prostorih (špitálské ulice, Permetova hiša) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor prvosednika. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo, sveti. Čast Volitev novega odbora. Posamni na člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. Odbor. Požar. Predsnočnim po 10. uri je začelo goreti poslopje na dvorišči gosp. dr. Josipa Starèta na Marije Terezije cesti. Kje in na kak način je začelo najprvo goreti, ne ve se še, najbrže pa nad delalnico Bana, sedlarskega mojstra. Ker je bilo pod streho mnogo lesa, sena in druge suhljadi, razširil se je požar sila hitro. Ogenj je močno razsvetljeval že tiho noč, toda strela z gradu še ni bilo slišati. Ljudje, ki so bili še ob istem času na ulicah, začeli so nabijati na okna in vrata Sta- rètove hiše, ter kričali, da je ogenj v hiši Lahko si mislimo, kak strah je zavladal po vsej hiši. Nosili so vse vprek iz stanovanj razno pohištvo na dvorišče. Nato v se je naznanil top z grada, da je ogenj v mestu Pri ) hiteli so brž ljubljanski prostovoljni gasilci ter na vse kriplje omejavali ogenj. Pri tej priliki se ne more dovolj pohvalno omenjati vodovoda. Vse je hvalilo to napravo katera tudi v nesrečah predobro služi. Vrlim gasilcem se je v kratkem posrečilo, omejiti požar. Vkljub temu je pogorelo dvoje poslopij : hiša na dvorišči in hlev, katero je bilo seveda že oboje v največjem plamenu, ko so prihiteli gasilci na lice mesta. Poleg ljubljanskih gasilcev, so gasili požar tudi šišenski. Ogenj je zadel najhuje izvoščka Črneta, ki je stanoval v pogoreli hiši. Dasi je otel vse pohištvo in vozove ljutemu požaru > uničil mu je vendar vse na hlevu in hiši spravljeno seno % in slamo. Poleg tega ni bil pri nobenem zavodu zava- rovan. veliki nevarnosti je bilo žitno skladišče Kneza iz Šiške, obcestna hiša g. dr. Stare-ta in druga okoli stoječa poslopja. Škoda znaša do 2000 gld. pogo-relec je bil zavarovan. Novičar iz domačih m tujih dežel. zbo Dunaja. Včeraj bili so otvorjeni vsi deželni z izjavami udanosti za presvitlega cesarja in na Najvišjo cesarsko hišo. Vsi deželni glavarji omenjali so # ./' _ ' "n * fcv ' j r jttlf ' — > 2 a -n^ '"'s-. tudi s patrijotičnimi besedami vesele dogodbe v cesarski rodbini, poroka Njene cesarske visokosti nadvojvodice M a r i j e dom Franc Salvatorjem Valerije z njegovo cesarsko visokostjo nadvojvo češkim deželnem zboru zboro val je koj prvi dan odsek za poravnavo > ne da se bilo pripetilo kaj posebnega in danes začne se posvetovanja. tržaškem deželnem zboru naglašal je cesarski namestnik, da je Trstu treba bolj kot kedaj pred, tesnih razmer z državo, ker ga čaka novo vredjenje gospodarskih razmer. Iz Nižje Avstrijskega deželnega zbora, za katerega je grof Kinsky zopet imenovan za deželnega maršala, župan dr. Priks pa za njegoveg a namestnika, omeniti na m je, da je cesarski namestnik grof Kilmannsegg v imenu vlade deželnemu zboru predložil načrte 4 zakonov, katerih prizadeva združenje več občin in delov občin z dosedanjo mestno dunajsko občino in s tem skupno za prihodnjo dunajsko občino nov štatut in nov volilni red. načrt zakona ) po katerim se razdruži od du najske občine več občin in delov občin, 3. načrt zakona, po katerim se premeni več določil dunajskega stavbinskega reda, načrt zakona, po katerem se spremeni več do- ločil šolskega zakona za Ni/je-Avstrijsko glede šolskega nadzorstva. Cesarski namestnik podal je tem predlogom ust- bilo z meno utemeljenje, katero je od zbora sprejeto glasno pohvalo. Druga fceja deželnega zbora Nižje-avstrijskega je danes in na dnevnem redu med drugimi potrjenje novih volitev. Češka. — Tudi v Pragi zbral se je včeraj deželni zbor, kateri ima nadaljevati poleti pričeto posvetovanje o nemško-češki poravnavi. Stranke o češkem taboru so si ojstro nasprotne. Kar so zphtevali staročehi, to zameta-vajo mladočehi in ljudstvo, ki vedno rajši posluša one, ki več obetajo, ne gleda na to, ali je obljubljeno tudi dosegljivo ali ne; je sedaj bolj poslušno mladočehom, staremu zasluženemu domoljubu dr. Rieger-ju pa kriči: kri- žajte ga ! Kaj bode konec tem zmešnjavam, to Bog vedi. Eno pa je danes gotovo: ako vlada ne dovoli češčino Rot notranji uradni jezik za češke okraj » potem tudi staročehi zavržejo poravnavo. Češki cesarski na mestnik bil je pred par dnevi na Dunaji ter je mini- stersKemu predsedniku grofu Taffeju priporočal, naj pride « v Prago, pa sedaj še ni znano, kaj stori grof Taaffe Žitna cena v Ljubljani 8. oktobra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 k baoaške 7 gold. 39 kr. kr. turšice 5 gold. 04 kr soršice 4 gld rži 4 gold. 87 r. ječmena 4 gold. 24 kr ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4. gold. 87 kr Krompi 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.