gioielli - dragulji ¿fimololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiu.malalan.it Kako je tržaška Slovenka Pina Colja zakrpala obleko Antoniu Gramsciju /29 Direktor Luke Koper Časar bi gradil plinske terminale kar v pristanišču Primorski TOREK, 1. MAJA 2007 Št. 1D3 (18.886) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Za temeljne pravice, za svobodno življenje Bojan Brezigar Vprašanje, ali je praznovanje prvega majavčasu, ko se je pojem dela tako zelo spremenil, je pravzaprav že več let na dnevnem redu. In vendar se kljub spremembam na ta dan po vsem svetu še vedno zbirajo milijoni ljudi, ki opozarjajo na nerešene probleme dela. Spremembe zadnjih desetletij so res spremenile veliko, še zlasti v zahodnem svetu so se delovni pogoji v tovarnah izboljšali, figura delavca kot težaka, namerno neizobraženega in pod-plačanega pa je vsaj formalno tuja zahodnim razvitim družbam. Vendar je prvi maj priložnost, ko privre na dan nebroj problemov, nešteto nerešenih vprašanj, kijih niti najbolj razvita zahodna družba ni znala rešiti; kaj šele, dabizate probleme iskali globalnih rešitev. Če je namreč res, daje globaliza-cija naravnost prevzela svet in da lahko domala povsod na svetu kupiš iste predmete za iste (drage) denarje, kar pomeni, da proizvodnja in ponudba delujeta v svetovnem merilu, še zdaleč ni res, da bi tisti, ki te dobrine dejansko proizvajajo, povsod uživali enake pogodbe. V svetu je še vedno na milijone otrok, ki morajo delati od jutra do večera, da sebi in svoji družini zagotovijo najnujnejše za preživetje. V svetuje še vedno na milijone izkoriščanih delavcev, ki nimajo zajamčenih najosnovnejših socialnih pogojev zdravstvene oskrbe in niti simbolne pokojnine. V svetu je še vedno na milijone zasužnjenih in izkoriščanih ljudi, ki se ne morejo svobodno premikati, ampak morajo cele dneve preživeti na delovnem mestu, ki si ga niso sami izbrali, kjer jih vsestransko izkoriščajo. V svetu je na desetine milijonov žensk, ki živijo v zgoraj omenjenih pogojih in so še dodatno zatirane, še slabše plačane, še bolj zasužnjene, ker so ženske. V svetu je na desetine ljudi, ki so na delovnem mestu izkoriščani samo zaradi njihove drugačnosti pa naj bo to barva kože ali pripadnost državi, ki še ni bila pripuščena v elitni klub. Nekoč so bili izkoriščevalci poznani. Rekli smo jim gospodarji in prvi maj je bil trenutek boja proti njim. Veliko krvi je preteklo. Danes so izkoriščevalci veliki svetovni koncerni, ki uživajo podporo mogočnih vlad in ki po mili volji krojijo usodo sveta. Prvi maj je zato še aktualnejši kot v preteklosti. Je boj za osvoboditev ljudi, ki delajo, za njihove temeljne pravice, za njihovo svobodno življenje. Zato prvi maj še vedno privablja milijonske množice. Jutri dnevniki v Italiji ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v četrtek, 3. maja. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) PRVI MAJ - Danes vrsta prireditev pri nas in povsod po svetu Množična zahteva za pošt Na Tržaškem odnos do dela Včeraj so v Lonjerju dvignili tradicionalni maj MONTENERO RIM, TRST, GORICA - Številne slovesnosti ob 1. maju, prazniku dela, so se začele že včeraj s svečanostjo v kraju Portella della Ginestra pri Palermu, kjer je pred 60 leti tolpa bandita Giuliana ubila 11 udeležencev prvomajskega slavja, med temi dva otroka. Prvomajske prireditve in bodo dosegle višek danes z množičnimi zborovanji: osrednje zborovanje z voditelji sindikalnega gibanja bo v Turinu, v Rimu bo tradicionalni prvomajski koncert, pri nas pa bosta osrednji zborovanju v Trstu za tržaško pokrajino in v Tržiču za goriško pokrajino. S tem pa se seveda spored današnjih praznovanj ne bo izčrpal, saj bodo slavja po številnih občinah in vaseh, od Milj in Nabrežine do Števerjana, pa še v številnih drugih krajih na obeh straneh meje. V številnih vaseh bodo domače godbe domačine prebudile z budnicami. Prvomajska slavja bodo tudi v Sloveniji; na Primorskem se bo tradicionalno slavje na Opatjem selu začelo ob 15. uri. Na notranjih straneh Na Koroškem se Haiderjeva vremena oblačijo Na 3. strani Umrl je Ivica Račan, človek, ki je po Tudjmanu vrnil dostojanstvo Hrvaški Na 5. strani Razburkana noč v Sovodnjah: stanovalci spali, tatovi pa kradli Na 26. strani o f U Jr o S ;\\V OŠ bo » u> ^ K) ps G\ S Villa IRIS lioi z nami! 2 Torek, 1. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Dolgo obdobje praznikov še traja Miro Kocjan Obdobje praznikov še traja. Najprej smo imeli dan svobode, dan osvoboditve, dan upora proti okupatorju, dan odporništva in še druge pomembne dneve v zvezi s koncem vojne oziroma z zmago nad nacifa-šizmom. Nadaljujemo s prvim majem, praznikom, ki je dovolj znan, saj krasi koledarje že več kot sto let, pred nami pa so, denimo na Hrvaškem, zlasti pa v Istri in Kvarneru, številni občinski prazniki v spomin na partizansko zmago, s katero so okupatorja izgnali iz krajev, ki jih je zasedel in želel nasilno, grobo spremeniti njihovo zgodovino in razvoj. Zmago so v tem primeru slavili in slavijo nekoliko pozneje, saj sta bila denimo Pulj, zlasti pa Reka osvobojena nekoliko pozneje, Reka je pač nekoliko zamudila, saj se je tuji zavojevalec trmasto upiral jugoslovanski četrti armadi, ki je morala z vsem svojim topništvom (zvečine so z njim upravljali Prekomorci) nastopiti, da so ga pregnali. Nič koliko praznikov ob koncu vojne smo kajpak, kakor ponosno vemo, imeli tudi v za mej stvu. Na Hrvaškem in seveda v Istri in na Kvarneru so v glavnem zadovoljni s stališčem Evropske unije, da v tej državi dozorevajo pogoji za vstop v evropsko organizacijo, ki ga pričakujejo čez dve leti. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da so evropske in-štitucije opozorile, da so v tej državi še pravne pa tudi siceršnje pomanjkljivosti, ki terjajo popravek ali spremembo. Med te sodijo možnost na ku pa ne pre mič nin s stra ni dr žav -ljanov Evropske unije, problematika manjšin, ki še ni dovolj razčiščena ter še vrsta upravnih in pravnih vprašanj, ki ovirajo hrvaški napredek. Glede občinskih praznovanj pa ugotavljamo, da je zmeraj manj takih, kot smo jih imeli pred leti, zmeraj več pa zborovanj povezanih s pohodi tako starejših še živečih borcev kakor zlasti mladih, z organizacijo pestre in domače prehrane, s prodajo vseh mogočih artiklov in predmetov, med njimi spet takih, ki spadajo v lokalni antikvariat, s prodajo knjižnih in turističnih del ter programov, predstavlja pa se še marsikaj. Skratka, to so zborovanja, ki jih vse-bolj zaznamuje pestrost in so tudi zato čedalje bolj obiskana. V Pulju bodo imeli vrsto razstav in kulturnih ter športnih tekmovanj, petega maja pa bo slovesno zasedanje mestne skupščine, na katerem bodo podelili tudi občinska priznanja. Isti dan bo v mestnem gledališču koncert Vesne Nežič Ružič, obenem pa bodo slavili tudi stoto obletnico rojstva slovitega kompozitorja Antona Smare- glie. V Rovinju pa so prvič priredili tako imenovano »ljudsko snidenje«, pri katerem so sodelovali mestni svet, muzej, krajevna turistična organizacija, športno društvo in še marsikdo. »Popolana«, kakor so ga imenovali, vsebuje vse mogoče, od pohodov v okolico in nazaj, od teka samo navkreber, od šahovskega tekmovanja na široki javni šahovnici do nastopa pevca Oliverja Dragojeviča. Konec pa naj bi poudarili z nastopom domače maratonke Mirjane Kmačič Pellizer, ki bo v soboto, atletinja pa naj bi pretekla kar 114 kilometrov od Milj do Rovinja. V Umagu so odprli cvetlični sejem, jutri pa bodo v hotelu »Sol Koralj« pripravili tradicionalno kulinarično predstavo, tokrat s šparglji. Brez kuli na ri ke pač ne gre več. Po dob no se nameravajo odrezati tudi drugi istrski kraji v čast osvoboditve. V zaprte prostore je vstop povsod brezplačen. Iz Umaga pa se oglašajo z veselo novico, da ni res, da bo firma »Podravka« zaprla predelovalnico paradižnika, marveč namerava tovarno prinesti iz mesta, kjer je bila že kar moteča, nekam v predmestje, prav o novi lokaciji pa se dogovarjajo te dni. Stroje naj bi pognali v drugi polovici leta 2009. Paradižnikova hranilnica v Umagu ima kar zanimivo zgodovino, povezano predvsem s tem, da j e takih sila malo v tem delu Evrope. Odprl jo je že leta 1912 Pietro Manzutto, povprečno je zaposlovala 400 delavcev, predvsem pa delavk, več let j e njen lastnik bila firma Arrigoni, po drugi svetovni vojni pa »Mirna«. V Pulju pa so končno parafirali (podpis bo v kratkem) dogovor med istrsko regijo in Skladom za zaščito okolja za izvedbo načrta za uskladiščenje in reciklažo ostankov. Gre za vprašanje, ki je v Istri žgoče že kar nekaj let. V bistvu j e stanje takšno, da Istra letno takorekoč proizvaja 104 tisoč ton smeti, pa še 15 tisoč ton industrijskih izločkov, vse to pa naj bi z načrtom »Castion« uporabili za energetske potrebe. V imenu istrske dežele je listino parafiral Ivan Jakovčič. Državni sklad za zaščito okolja bo finančno prispeval 2,9 milijona kun, regija pa 500 tisoč kun. Pomembno prometno rešitev pa nameravajo uresničiti na Reki, in sicer ureditev sodobnega krožišča v Škurinjah, kjer je zdaj promet sila otežkočen, pogoste pa so nesreče. Hkrati pa je sam župan sporočil, da so se v mestu odločili za zanimivo turistično novost. Gre namreč za pose ben av tobus, ki naj bi se ime no val kar »turistični pullman«, prevažal bi zgolj turiste, ki si nameravajo načrtno ogledati ali pa obiskati pomembnejše turistične objekte v mestu. V prihodnje naj bi takih avtobusov, ki bi jih notranje tudi ustrezno uredili, bilo kar nekaj. Toda Reka se žal ubada tudi s problemom varstva okolja. Okolje je namreč sila okuženo, podžupan Poropat je te dni priznal, »da je to že izjemno resno vprašanje«. Okužbo povzroča predvsem rafinerija Mlaka, ki bi jo morali premestiti v Urinj, žal pa premika še ni bilo. Reški predstavnik je naglasil, da je okolje v mestu že tako onesnaženo kot tisto v Sisku in Kutini, se pravi, da Reka zaseda že kar visoko mesto na tej nesrečni lestvici. Dejstvo je, da je Mlaka, je poudarjal Poropat, že prav sre di mes ta in ne več na pe ri -feriji in zato je skrajni čas, da INA pristane na selitev. Tudi predstavniki zdravstva se pridružujejo tej zahtevi, ki jo seveda odrezavo razlagajo v smislu, da je prva naloga »zdravje« občanov. V istrskem glavnem mestu Pulju pa ne zaostajajo z gradnjo zahtevnih ladij. Zadnja je »Ray Car Carriers, naročnik je Luksemburg, plovilo pa bo posebej visoko tehnološko pripravljeno za luške izkope. Strokovnjaki trdijo, da so taka plovila zdaj »svetovni izziv«, ladja pa lahko izkoplje do 35 metrov globine. Prvo tako ladjo bodo v Pulju splovili že sredi preko prihodnjega leta. Puljski kader, trdijo v evropskih ladjedelniš-kih krogih, je neprekosljiv. Italijanska manjšina na Hrvaškem pa ploska novemu uspehu manjšinskih predstavnikov. Zadevna poslanska komisija je namreč privolila v stališče poslanca Furia Radina, da ne bi smeli odpraviti sodne ustanove, ki je zdaj v Rovinju ter jo združiti s poreško, češ, da je to tudi edino sodišče, ki obravnava manjšinska vprašanja. Takih sodišč je že tako na Hrvaškem premalo, menda samo dve. Manjšino je odločno podprla tudi rovinjska krajevna oblast. Uspeh slavi tudi manjšina v Sloveniji, saj je državni zbor sprejel Battellijev amandma, po katerem mora javno pravno gradivo (državno in drugo) biti napisano tudi v jeziku manjšine, seveda ko gre za področja, kjer manjšina živi. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ker se spomladi vsako leto ukvarjamo in spopadamo (lahko bi rekla tudi ubadamo) z davčnimi prijavami, ki nam posebno v Italiji povzročajo preglavice ali celo sive lase, je morda prav, če posvetim nekaj besed (bojim se, da jih bo kar precej) tudi jezikovnim davčnim problemom, ali bolje izrazom, ki jih imamo na razpolago in jih uporabljamo tostran in onstran meje. Razlik med davčnim sistemom v Italiji in Sloveniji je toliko, da bi ne končala niti do prihodnje pomladi, če bi začela pri italijanskih predpisih in navodilih, kijih je treba upoštevati ob prijavi davčne napovedi, če nismo dovolj pametni, da prepustimo to delo zasebnim strokovnjakom ali uradom, ki znajo to bolje od nas, navadnih smrtnikov. Italijanski jezik, za katerega vemo, da skozi stoletja in tisočletja ohranja svoje besede in razna poimenovanja, ima seveda tudi za davke celo vrsto izrazov, od katerih je verjetno najstarejši tributo, ki izvira iz glagola attri-buire in sega nazaj v čase starega Rima, ko je bil ta razdeljen na tri frakcije, (tribu). Odtod tudi izraz tribusna davščina. Zakonodaja se je skozi zgodovino spreminjala, beseda: tributo za davek pa se nam je ohranila vse do današnjih dni. Tributi so lahko državni ali lokalni, saj je danes to samo drugo ime za bolj splošno rabljeno besedo imposta in tassa. Kljub temu se nenehno srečujemo s prvotnim imenom, posebno v pridevniški obliki. Nekaj zgle- dov; elusione tributaria je slov. davčna utaja, polizia tributaria je davčna policija, reato tributario pa davčni prekršek. Davčna uprava za javne prihodke je ital. Ufficio delle imposte dirette, medtem ko je davčni sistem ital. ordinamento tributario. Imposta izvira iz glagola imporre, torej pomeni nekaj nekomu naložiti, vsiliti, uveljaviti ali ukazati. Zato tudi pravimo, da nam država davke naloži. Včasih kdo napiše, da nas davki davijo, čeprav beseda nima nobene zveze z davljenjem, ampak izvira iz dati in starejšega glagola davati. Italijani pa se niso ustavili samo pri prej omenje- Razlik med davčnim sistemom v Italiji in Sloveniji je toliko, da bi ne končala niti do prihodnje pomladi, če bi začela pri italijanskih predpisih in navodilih, kijih je treba upoštevati ob prijavi davčne napovedi. nih imenih za davke, saj poznajo še gravezza, (iz lat. gravus) in censo (iz census), ki je pozneje iz davka prešel na davčno osnovo, ki se izračuna na podlagi dohodka oz. premoženja. Uporabljajo pa tudi dazio (iz lat. datio, od dare). Zakaj? Ker se davki dajejo, nekoč gospodarju ali danes državi, oz. oblastem na splošno. Dac tudi mi prav dobro poznamo, zapisan je v Ple-teršniku, kjer najdemo tudi geslo dača. Nanj pa ni pozabil niti SP iz l. 2001, ki ima z oznako starinski zabeležene dacar in dacarka, pa še da-carski urad ali dacarija, (kar je danes davkarija) in pridevnik dacarjev. Spomnili pa so se tudi, da se je podložniška dajatev nekoč imenovala dača, ki pa je ne smemo zamenjati z rusko počitniško hišo. Naš splošno znani IRPEF (imposta sul reddito delle persone fisi-che) je slov. dohodnina (ali davek od dohodkov) fizičnih oseb, medtem ko se davek ICI (imposta comunale sugli immobili) v Sloveniji že več let ne plačuje. Namesto njega je predpisana dajatev za uporabo družbenega zemljišča, dokler je ne bo zamenjal novi davek na nepremičnine. Morda je prav, da omenim še davek IVA (imposta sul valore ag-giunto), slov. DDV (davek na dodano vrednost), ki je neke vrste prometni davek. Lelja Rehar Sancin SLOVENIJA - Na potovanjih zboli od 50 do 75 odstotkov potnikov Pred odhodom na počitnice ustrezno poskrbeti za preventivo LJUBLJANA - Z višjimi temperaturami se bliža čas počitnic in dopustov. Številni se jih odločijo preživeti v tujini, tako kot skozi vse leto pa je vse več takšnih, ki potujejo v bolj ali manj eksotične dežele. S pravočasno in ustrezno skrbjo za zdravje, kije v krajih z drugačnimi klimatskimi in kulturnimi značilnostmi izpostavljeno nekaterim dodatnim tveganjem, pa se lahko marsikateri nevšečnosti in tudi resnim zdravstvenim posledicam izognejo.Strokovnjaki potnikom svetujejo, naj pred odhodom pravočasno pridobijo čim več informacij o zdravstvenih tveganjih v krajih, v katere potujejo, ter o tem, kako se je mogoče pred njimi zaščititi. Čeprav so na primer v potovalni agenciji že dobili določene informacije, jim pred potovanji v bolj eksotične dežele priporočajo, naj nasvet poiščejo še v ambulanti za potnike, kjer jim bodo ne le svetovali, ampak bodo poskrbeli tudi za cepljenja pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. V Sloveniji delujejo specializirane ambulante za potnike na regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo v večjih mestnih središčih. Na enem od njih, ljubljanskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV), so z letošnjim letom vzpostavili posebno mobilno telefonsko številko pod sloganom Ko ne veš, vprašaj za nasvet. Na številki 031 630 888, ki deiuie dvakrat tedensko (vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro), i e za nasvet mogoče povprašati zdravnika potovalne medicine. Nekatere informacije pa je mogoče poiskati tudi na njihovi spletni strani www.ZdraviNaPot.net. Splošni podatki o nalezljivih boleznih in možnostih zaščite pred njimi z zdravili oziroma cepljenji so dostopni tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja. Med cepljenji, ki so običajno priporočljiva za potnike, navajajo cepljenja proti davici in tetanusu, gripi, he-patitisu A in B, klopnemu meningoen-cefalitisu in steklini ter meningokoknim okužbam. Cepljenje proti rumeni mrzlici je za potnike na območja, kjer je ta bolezen razširjena, obvezno. Ker je za učinkovito zaščito proti nekaterim okužbam treba dobiti več odmerkov cepiva v določenem časovnem obdobju oz. zaščita deluje šele po nekaj dneh, zdravniki potovalne medicine opozarjajo na pomembnost pravočasnega svetovanja vsaj mesec dni pred potovanjem, kar so opozorili tudi na dnevih turističnih delavcev, ki je v okviru akcije Zdravi na pot in nazaj aprila potekala na ZZV Ljubljana. Ob cepljenjih je v ambulantah za potnike mogoče dobiti tudi oseben nasvet, kije prilagojen starosti posameznika, njegovemu siceršnjemu zdravstvenemu stanju ter aktivnostim, s katerimi se namerava ukvarjati na potovanju, kot so kolesarjenje, jamarstvo, potapljanje, tre-king, ipd. Za malarijo, eno pogostejših nalezljivih bolezni, ki prežijo na potnike, pa lahko dobijo ustrezna antimalarična zdravila. Največ ljudi, vsaj polovica potnikov v eksotične dežele, se na potovanju sooči s potovalnimi driskami, proti katerim je najučinkovitejša preventiva odgovorno ravnanje, torej pazljivost pri uživanju hrane in pijače; najbolje je, da je prekuhana ali prepečena, surovo sadje in zelenjava pa olupljeno ali dobro umito z destilirano oz. prekuhano vodo. Pomembna zaščita pred okužbami je tudi skrb za osebno higieno ter zaščita pred piki komarjev. Na ZZV Ljubljana ugotavljajo, da se je v času, odkar izvajajo zdravstveno akcijo E-informiranje - zdravstvena tveganja na poti, obisk v ambulanti za potnike povečeval iz leta v leto. Leta 2004 so tako zabeležili 1500 obiskov, leto zatem 2582, lani pa 4361 obiskov. Po podatkih različnih študij, ki jih povzemajo na spletni strani ZZV Novo mesto, na potovanju zboli 50 do 75 odstotkov popotnikov. Vendar pa je večina težav takšnih, da zdravniška pomoč ni potrebna; takšnih primerov je bilo le pet odstotkov, le pri enem odstotku pa je bil potreben sprejem v bolnišnico. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Povedati resnico o obrušenju seznama občin "Najrazličnejše vesti o tem, kako si bo levosredinska Prodijeva vlada prizadevala za uresničevanje zakona o zaščiti in kdo ji bo pri tem pomagal, so me prej vznemirile kakor pomirile. Prejšnji teden sem v PD prebral Spetičevo razmišljanje o "brušenju" seznama občin, kjer naj se zaščitni zakon izvaja. Predsednik SKGZ Pavšič je v intervjuju pred občnim zborom poudaril, da je proti ponovnemu odpiranju vprašanja seznama. Take izjave silijo v razmišljanje, da se okrog tega vprašanja spet grdo zapleta in da naj bi bili za to deloma krivi sami. Zaškripalo je močno že ob nedavnem obisku delegacije krovnih organizacij pri ministrici za odnose z deželami, kjer naj bi se omenjalo tudi "piljenje" seznama. Prepričan sem, da bi udeleženci srečanja pri ministrici največ pripomogli k stvari tako da bi javnosti povedali resnico in s tem spodreza-li noge najrazličnejšim govoricam in interpretacijam". Vlado Klemše OBVESTILO Poročanje med volilno kampanjo Primorski dnevnik je prekinil objavljanje z volitvami povezanih mnenjskih člankov v času volilne kampanje. Tako ne bomo objavljali mnenj, odprtih tribun, pisem uredništvu in drugih mnenjskih prispevkov, ki bi bili kakorkoli povezani z občinskimi upravami oziroma z volitvami v občinah, kjer bodo volili 28. maj a (med drugim so to Gorica, Devin-Nabrežina, Krmin in Trbiž). Omejitev velja tudi za redne kolumne na Primorskem dnevniku. Prav tako ne bomo objavljali dopisov kandidatov ne glede na njihovo vsebino. / ALPE-JADRAN Torek, 1. maja 2007 3 KOROŠKA - Anketa o volilni usmeritvi v deželnem merilu Če bi bile sedaj volitve, bi zmagali socialdemokrati Po strankah Haiderjeva BZOe na drugem mestu, Haider pa prvi za deželnega glavarja CELOVEC - Dve leti pred naslednjimi deželnimi volitvami na Koroškem vse kaže, da je deželni glavar Jörg Haider s svojo novo stranko BZÖ izgubil prvo mesto v deželi. Reprezentativna javno-mnenjska raziskava dunajskega inštituta OGM namreč kaže, da Haiderjev BZÖ podpira le še 35 odstotkov, medtem ko socialdemokrati (SPÖ) lahko računajo s 37 odstotki. Haider je na deželnih volitvah marca 2004 zbral še 42,5 odstotka glasov, socialdemokrati pa 38,4. Direktor inštituta OGM Wolfgang Bachmayr rezultat ankete pojmuje kot neko utrditev političnih razmer na Koroškem, saj SPÖ in BZÖ uspešno branita pozicijo najmočnejših strank v deželi, rezultat ljudske stranke (ÖVP) pa je slej ko prej porazen. Stranko, ki je že dve desetletij sestavni del zveznih vad na Dunaju, na Koroškem podpira komaj 13 odstotkov. Zeleni so z osmimi odstotki v rahlem vzponu v primerjavi z rezultatom deželnih volitev 2004 (6,7), velika neznanka pa so svobodnjaki (FPÖ), torej tisti del desničarskega volilnega tabora, ki Haiderju ni sledil v novo stranko. Ker se Haiderjeva stranka na Koroškem imenuje »Svobodnjaki na Koroškem - BZÖ«, svobodnjaki pa »Svobodnjaška stranka Avstrije - FPÖ« je po mnenju Bachma-yerja celo možno, da je tudi pri anketi prišlo do zamenjav - in sicer v škodo svobodnjakov (FPÖ), ne pa Haiderjevega BZÖ-ja. Kot je anketa pokazala, pa ima Haider na Koroškem še vedno zelo širok potencial volilcev, saj bi ga pri neposrednih Cerkev: »Politika vnesla nemir v dvojezične župnije« CELOVEC - Na seji škofijskega sveta konec preteklega tedna v Celovcu sta Nanti Olip in Philipp Rauscher, predsednika sloven-sko-nemškega koordinacijskega odbora krške škofije, v svojem zaključnem poročilu kritično ocenila položaj v nekaterih dvojezičnih župnijah. Kot sta zelo jasno povedala, je spore med ljudi oz. vernike vnesla od zunaj politika. Seja škofijskega sveta je bila zadnja v petletni mandatni dobi in je bila namenjena v prvi vrsti pogledu na opravljeno delo. Ena glavnih tem gremija, ki šteje nad 50 članov, pa je bilo tudi poročilo krškega škofa Aloisa Schwarza o pripravah in pričakovanjih okrog papeževega obiska jeseni v Marijinem Celju (Mariazell). Eden glavnih koordinatorjev obiska sv. očeta v Avstriji je vodja slovenskega dušnopastir-skega urada v Celovcu, borovel-jski župnik Jože Marketz. (I.L.). Čezmejno srečanje na Ziljski Bistrici CELOVEC - Na Ziljski Bistrici na Koroškem prirejajo danes, 1. maja, že 4. mednarodno srečanje ljubiteljev konj. Prireditev se prične na mejnem prehodu pri Vratih. Pripravljen je tudi spored za otroke, na voljo pa sta seveda jedača in pijača, pri gostilni Stara pošti na Zilski Bistrici pa bo zaigral glasbeni ansambel. Čezmejno srečanje ljubiteljev konjev na Ziljski Bistrici so prvič priredili 1. maja 2004, ko je R Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. (I.L.) Palača deželnega zbora v Celovcu volitvah deželnega glavarja volilo 43 odstotkov, predsednico koroških socialdemokratov samo 25, predsednika koroške ljudske stranke Josefa Martinza pa le sedem odstotkov. Zanimiva sta tudi podatka, da bi 81 odstotkov »starih« svobodnjakov ter 35 odstotkov volilcev ljudske stranke Haiderja volilo na neposrednih volitvah deželnega glavarja, če bi bile take volitve. Velika večina anketirancev je nadalje mnenja, da je Haider tisti politik na Koroškem, ki še najučinkoviteje zastopa interese dežele Koroške napram zvezni vladi na Dunaju. Močno pa je upadla Haiderjeva priljubljenost med Korošci in Korošica-mi. Tu prepričljivo vodi predsednica socialdemokratske stranke Gaby Schaunig. Kar 60 odstotkov ima dobro mnenje o predsednici koroških socialdemokratov, 22 odstotkov slabo. Pri Haiderju je razmerje 56:32. Tretji na lestvici priljubljenosti je socialdemokratski deželni svetnik Wolfgang Schantl (44:9), četrti je predsednik ljudske stranke Josef Martinz (42:21). OGM je v svoji anketi spraševal tudi po datumu volitev. Kar 71 odstotkov podpira redne volitve marca 2009, 18 odstotkov je za predčasne volitve jeseni 2008, 11 odstotkov nima mnenja. 63 odstotkov anketiranih je tudi za združitev deželnih in lokalnih volitev ter neposrednih volitev županov marca 2009. Ivan Lukan DEŽELA - Desna sredina Tondo se kandidira za predsednika Dežele VIDEM - »Želim zmagati in želim, da prevzame Forza Italia sped vodstvo dežele. Illy ni nepremagljiv, premaga pa ga lahko samo drugačen kandidat, človek, ki govori neposredno ljudem. Mislim, da sem tega sposoben in pripravljen sem na izziv.« S temi besedami je bivši predsednik deželne vlade Renzo Tondo napovedal svoj vstop v boj za kandidaturo desne sredine za predsednika Dežele. Dejal je, da je svojo razpoložljivost sporočil stranki in predsedniku Berlusco-niju in opozoril, da vsaj zaenkrat za tisto kandidaturo ni drugih tekmecev. Deželni koordinator stranke Forzs Italia Isidoro Gottardo je v zvezi s tem dejal, da j e sedaj stranka angažirana za uspeh na upravnih volitvah, o Deželi pa bo govorila po izteku teh volitev. Takrat bodo pač ocenili vse kandidature in tudi Forza Italia bo predstavila svojega kandidata. Deželni koordinator NZ Roberto Menia je mnenja, da je Renzo Renzo Tondo Tondo »kandidat, ki lahko zmaga«. Dejal je, da je trditev, da desna sredina potrebuje kandidata, ki govori neposredno ljudem, pravzaprav njegova; ko jo je izrekel, pa je mislil prav na Tonda. Sam namreč že nekaj časa pravi, da je nesmiselno iskanje »napoleonov v civilni družbi«. Previdnejši pa je deželni koordinator UDC Angelo Compagnon. Dejal je, daje treba Tondovo kandidaturo pač vzeto v poštev, vendar bo o tem odločala koalicija. V FJK pristaši tretje resolucije LD še ne sledijo Angiusu TRST - Pristaši tretje resolucije Levih demokratov (Angius, Zani) v Furlaniji-Julij-ski krajini še niso sledili svojemu idejnemu vodji Angiusu, ki se je odločil, da ne bo vstopil v snujočo se Demokratsko stranko. V tiskovnem sporočilu izražajo Angiusu priznanje za pomembno vlogo, ki jo je odigral na državnem kongresu Levih demokratov v Firencah, istočasno pa poudarjajo, da bodo vsaj za zdaj še sodelovali pri ustanavljanju Demokratske stranke. To pa zato, da bodo lahko preverili, če bodo upoštevani Angiusovi predlogi, ki so jih sprejeli na kongresu v Firencah. Velike novosti pri štajerskih Slovencih POTRNA - V nemški ljudski pesmi rečejo, da maj vse na novo naredi, in tako se tudi Pavlova hiša v Potrni, kjer živijo štajerski Slovenci, predstavi v novem sijaju. Na eni strani z napeto razstavo dveh slovenskih fotografov (hvala galeriji Photon iz Ljubljane) in na drugi strani z na novo oblikovanim dokumentacijskim centrom, ki predstavi zgodovino manjšine obmejne regije in ki pokaže na videu ca. 30 intervjujev, kaj so ljudje tu in onstran meje doživeli. Oboje je od 4. maja 2007, 18.30 h naprej v Pavlovi hiši na ogled. Nesreča na Pohorju MARIBOR - Mariborski policisti so s pomočjo potapljačev specialne enote Generalne policijske uprave včeraj zjutraj po 10. uri na dnu tolmuna pri slapu Šumik na Pohorju našli truplo ponesrečenega 26-letnega moškega, so sporočili iz Policijske uprave Maribor. Mariborska policija je bila v nedeljo popoldne obveščena o padcu dveh oseb v potok Lobnica pri slapu Šumik. Pri ogledu kraja nesreče so policisti ugotovili, da sta pred tem z mokre skalne police slapa v globino okrog 15 metrov padla 21-letno dekle in njen 26-let-ni prijatelj. Mrtvo dekle so iz tolmuna potegnili takoj po nesreči, moškega pa niso našli. V iskanje in reševanje so se vključili gorski reševalci Gorske reševalne službe Maribor, mariborski gasilci s potapljačem in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Smolnik. (STA) Nočni požar v zadružnem hlevu VIDEM - Včeraj ponoči je silovit požar povzročil veliko matrerialno šdkodo v zadružnem hlevu v kraju Terzo dAquileia. Zgorelo je približno 400 stotov sena in gasilci iz Čerbvinjana, katerim so se pridružili videmski in goriški gasilci, so se trudili več ur, preden so ukrotili plamene. Vzrokov še niso pojasnili, zelo verjetno pa je šlo za samosežig; škodo so ocenilio na več desettisoč evrov. SLOVENIJA - Poslanici Janeza Janše in Franceta Cukjatija pred praznikom dela Prvi maj je tudi praznik solidarnosti in ohranjanja temeljnih medčloveških vrednot LJUBLJANA - Danes lahko s ponosom rečemo, da naša domovina hitro napreduje, je v včerajšnji poslanici pred mednarodnim praznikom dela zapisal predsednik vlade Janez Janša. Temelj tega napredka je po nje go vih be se dah ta ko pre -dano in ustvarjalno delo slovenskih delavcev kot tudi rezultati upokojencev, ki so pogosto delali v težjih raz me rah, kot jih po zna mo da nes. Spo mnil je še, da mo ra mo v ča su hitrih sprememb in razvoja ohraniti med člo veš ke vred no te in so li dar -ne odnose med ljudmi. Po Janševih be se dah smo ob us peš nem go spo -dar skem raz vo ju kot ce lot na druž -ba bogatejši, na voljo imamo več možnosti za razvijanje kvalitetnega šol stva, zdrav stva, kul tu re in med se boj ne so li dar nos ti. Temelj tega napredka je predano in ustvarjalno delo slovenskih de lavk, de lav cev in vseh, ki s svo -jim vsakodnevnim trudom ustvarjajo materialne, kulturne in duhov- ne dobrine. Temelj napredka so tudi rezultati naših upokojenk in upo ko jen cev, ki so mno go krat tr do delali v težjih razmerah, kot jih pozna mo da nes. Jan ša me ni, da je do -volj razlogov, »da se ob 1. maju z za do volj stvom ozre mo na pre ho je -no pot in na rez ul ta te skup ne ga de -la«. Pr vi maj je tu di praz nik so li -dar nos ti in med se boj ne po mo či. » -V ča su hit rih spre memb in raz vo -ja no vih teh no lo gij je po memb no, da ohranjamo temeljne medčlo- France Cukjati veš ke vred no te in skrbi mo za zdra -ve in solidarne odnose med ljudmi, še zlas ti na de lov nem mes tu, kjer pre ži vi mo ve li ko na še ga ča sa,« opo -zarja predsednik vlade. Le tako bo mo po nje go vih be se dah » na stvar ni pod la gi ma te ri al ne ga na -pred ka gra di li druž bo svo bod nih, a med se boj no po ve za nih in so li dar -nih po sa mez ni kov. Do mo vi no, v ka te ri se bo mo vsi do bro po ču ti li. »Izgradnja pravične in solidarne družbe se tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo nadaljuje. Postopoma se na vseh ravneh odločanja uveljavlja spoznanje, da gospo dar ska us peš nost ni sa ma se bi namen, ampak je v službi izboljšanja življenja vseh nas, tako delodajalcev, delavcev in tudi tistih, ki ne najdejo zaposlitve,« je v svoji poslani ci ob med na rod nem praz ni ku dela poudaril predsednik državnega zbora France Cukjati.Ob prazniku dela Cukjati želi, »da bi se zavest o medsebojni soodvisnosti delavcev in delodajalcev hitreje uveljavljala in bi hitreje vzpostavljali partnerski odnos med vsemi, ki z delom ali vodenjem dela ustvarjajo pogoje za lepše življenje«, so sporočili iz ka-bi ne ta pred sed ni ka DZ. Prvi maj je dan, ko so se delavci slož no po sta vi li za svo je pra vi ce, med drugim tudi za pravico do ose-mur ne ga de lav ni ka. Od ta krat so bi le mno ge de lav ske in so ci al ne pravice uspešno uveljavljene, je v svo ji po sla ni ci še po uda ril pred sed -nik DZ. (STA) 4 Torek, 1. maja 2007 GOSPODARSTVO / KOPER - Predsednik uprave pristanišča v intervjuju za ljubljanski Dnevnik Časar: Za Luko Koper bi bili plinski terminali dober posel V Luki o tem »ne razmišljajo«- Koprski SD proti - Gradnji nasprotuje tudi SIK LJUBLJANA - O morebitni postavitvi plinskega terminala v Luki Koper je še prezgodaj govoriti, saj pobude še ni, je v pogovoru za včerajšnjo izdajo časnika Dnevnik povedal predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Po informacijah časnika bi se to na mreč ute gni lo zgo di ti in je zelo verjetno, da bo kdo vložil pobudo za dopolnitev državnega lokacijskega načrta. »Bi bili pa plinski terminali dober posel za Luko Koper. Če lahko pretovarjamo gorivo in premog, zakaj se ne bi ukvarjali tudi s plinom,« je dodal Časar. Na trditev, da bi postavitvi tega terminala zagotovo nasprotovala lokalna pa tudi širša javnost, ki se je močno uprla že predvideni gradnji terminala v Tržaškem zalivu in terminalu v Žavljah, pa prvi mož Luke Koper odgovarja, daje to sicer res, vendar pa je mnenja, »da je tehnologija že tako sodobna, da je skrb povsem odveč«. »Pa saj je del lokalne skupnosti močno nasprotoval tudi napovedani gradnji tretjega pomola, zdaj pa se ne pritožuje več,« je še poudaril. Časar je sicer spregovoril tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o gradnji tretjega pomola. Slednjega bi po njegovih besedah lahko začeli graditi po sprejetju državnega lokacijskega načrta. »Načrtujemo, da bo mo grad njo za če li ko nec le -ta 2008,« je povedal. Poleg tega je poudaril, da bo tretji pomol upravljala Luka Koper, »saj ga bomo tudi sami zgra di li«. »Veliko ladjarjev in logistov želi upravljati tretji pomol, vendar ne bi bilo dobro podeliti koncesije nikomur, saj bi tako zaprli vrata drugim ladjarjem. Trenutno v naše pristanišče pluje 35 različnih ladjarjev, če bi tretji pomol dodelili enemu, bi drugi is ka li dru ga pri sta ni šča za pre to -vor,« meni. Časar je sicer prepričan, da jim bo država prodala svoj delež v Splošni plovbi, sicer ne bi oddali ponudbe, ki jo je soglasno podprl nadzorni svet. »Če pa bo cena šla v nebo, ne bomo vztrajali,« je dejal in dodal, da tega podjetja zagotovo ne želijo uničiti. »To je perspektivna dejavnost, ki je povezana z našo, pa čeprav nekateri trdijo drugače. Če bomo dobili delež v Splošni plovbi, bomo spodbudili nakup manjših ladij za Črno morje in Sredozemlje, saj takih ladij Endesa bi rada postavila plinski terminal v Tržaškem zalivu (na posnetku maketa). Gradnji tega terminala v Sloveniji odločno nasprotujejo. primanjkuje. Z več ladjami bi lahko Splošna plovba še bolje delala. Ob tem se razvijajo tudi indijsko, vietnamsko in južnoameriško gospodarstvo, na kar se je treba pravočasno pripraviti, da bi od tega čim več iztrži li,« je po ve dal. Mnenje Roberta Časarja, da je pretovor plina dober posel, nedvomno dr ži, to pa še zda leč ne po me -ni, da se v Luki Koper razmišlja o takšnih načrtih, so včeraj sporočili iz družbe. Iz Luke Koper so ob tem še sporočili, da v državnem lokacijskem načrtu za območje Luke Koper, ki je v pripravi, ni predvidena dejavnost pretovora plina ter da v poslovni strategiji in v razvojnih planih Luke Koper ni predvidena gradnja plinskega terminala. Poleg tega po pojasnilih družbe na območju Luke Koper ni prostih lokacij, ki bi omogočale umestitev objektov za pretovor in skla di šče nje pli na. Na Časarjev intervju pa so se od zva li tu di kopr ski So ci al ni de mo -krati, ki pravijo, da zagovarjajo tak razvoj, ki bo »trajnosten in v skladu z naravo in okoljem, v katerem živimo«. Gospodarski razvoj mora po njihovem mnenju v prvi vrsti pomeniti boljšo kakovost življenja, to pa je mogoče le ob ohranitvi ravnotežja med razvojem in okoljem, v katerem živimo, so še zapisali v koprski SD. Zato SD odlčno nasprotujejo zamisli, da bi kjerkoli v Koprskem ali Tržaškem zalivu postavili plinske terminale, torej tudi v Luki Koper. »Takšna poteza, čeprav kratkoročno gospodarsko mamljiva, bi pomenila nevarno okolj sko ob re me ni tev na še ga kra -ja in trajno nevarnost ter bi lahko povzročila bistveno več škode, kot jo danes povzroča zloglasni Kemiplas,« še menijo v SD. Novi deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič pa je v tiskovnem sporočilu zapisal, da je Časar popolnoma prezrl široko nasprotovanje ljudi ob Tržaškem zalivu, kjer so zbrali 40 tisoč podpisov proti predlogom za gradnjo terminalov španskih multinacionalk Endese in G as Naturala. »Naša stranka je proti gradnji uplinjevalnikov na tako omejenem območju zaradi uničujočega okoljske-ga in družbenega vpliva, ki bi ga imeli, in tudi zaradi možnih terorističnih napadov, podobni tistemu na SIOT pred nekaj desetletji,« poudarja Spetič, ki od slovenske vlade pričakuje, da bo demantirala besede predsednika uprave Luke Koper in našla pravo obliko dialoga s Furlanij o-Julijsko krajino, da bi območje Tržaškega zaliva ovrednotili tako z vidika novih prometnih tokov kot z vidika množičnega turizma. (STA/CR) Odpovedi letov z Ronk za Rim in iz Rima RONKE - Zaradi stavke uslužbencev Alitalie so na letališču v Ronkah odpovedali nekatere lete za Rim in iz Rima v četrtek, 3. maja, in v petek, 4. maja. Gre za četrtkove lete Az 1359 Rim - Trst s predvidenim prihodom na Ronke ob 14.35, Az 1360 s previdenim odhodom z Ronk ob 15.15, Az 1361 s prihodom na Ronke ob 19.15, Az 1363 s prihodom na Ronke ob 22.30. Odpovedan je tudi petkov let Az 1356 za Rim z odhodom z Ronk ob 7.10. Ansaldo Sistemi na Madžarskem TRST - Tržaško podjetje Ansaldo Sistemi industriali bo v petek v okviru lastnega razvojnega načrta odprlo svoj sedež v madžarski prestolnici Budimpešti. Iz podjetja so tudi sporočili, da so do 30. marca letos imeli za 228,5 milijona evrov naročil. INFLACIJA - Po začasnih podatkih državnega statističnega zavoda ISTAT Aprila padla na 1,5 odstotka V mesecu dni cene v Italiji višje za 0,2 odstotka - Letna rast cen RIM, TRTST- Po začasnih podatkih državnega statističnega instituta ISTAT je letna stopnja inflacije v Italiji aprila znašala 1,5 odstotka, kar je 2 desetinki odstotka manj kot marca letos. Na mesečni ravni so se cene v primerjavi z letošnjim marcem zvišale za 0,2 odstotka. Kar zadeva harmnonizirani indeks cen pa so se cene aprila v primerjavi z mesecm prej v povprečju zvišale za 0,5 odstotka, na letni ravni pa za 1,7 odstotka. S tem v zvezi velja poudariti, da harmonizirani indeks računajo od začetka leta 2002 in pri tem upoštevajo tudi cene, ki se zaradi popustov, v Trstu še naprej zaostaja za razprodaj ali promocijskih akcij občasno znižajo. Zato lahko pride do razlik med stopnjo inflacije merjeno s harmonizira-nim indeksom, ki ga uporabljajo za primerjavo cen v EU, in indeksom, ki ga izračunava ISTAT. Na podlagi začasnih podatkov so se v mesecu dni najbolj podražile storitve v gostinskem sektorju (+1%), živilski izdelki in brezalkoholne pijače so bile dražje za 0,4%, prevozi in komunikacije pa za 0,3 odstotka. Pri cenah zdravstvenih storitev in izobraževanju ni bilo sprememb, zmanjšali pa so se izdatki za rekreacijo, predstave in kulturo (-0,4%). Na letni ravni so se najbolj podražili alkoholne pijače in tobačni izdelki (+4,4%), živila in brezalkoholne pijače ter gostinske storitve (+2,7%). Kar zadeva Trst, je podatke posredoval statistični urad tržaške Občine. Mesečna inflacije je tako znašala 0,2 odstotka, na letni ravni pa so se cene v Trstu v povprečju dvignile za 1,2 odstotka, kar je precej manj od državnega povprečja. Med posameznimi skupinami so na letni ravni najvišje poviške zabeležili pri rastjo na državni ravni prevozih, kjer je mesečna inflacija znašala 0,6%, letna pa 2,9%. Podražila so se vsa pogonska goriva (na posnetku), zanimivo pa je, da so bili v tej skupini cenejši letalski prevozi in to tako notranji (-3,5%) kot leti po Evropi (-2,4%) in medcelinski (-10,4%). Tako kot na državni ravni so tudi v Trstu zabeležili občutnejšo rast cen pri raznih gostinskih storitvah, ki so bile aprila v primerjavi z marcem višje za 0,3 na letni ravni pa za 2,5 odstotka. V skupini živila in alkoholne pijače so aprila zabeležili 0,6 odstotno rast cen, v letu dni pa so bile cene v povprečju višje za 1,9 odstotka. Aprila so se povečale tudi cene v skupini komunikacije, in sicer za 0,4 odstotka. Toda v letu dni so bile cene v tej skupini za 10,5 odstotka nižje kot aprila lani. Ta mesec so se v Trstu zmanjšale cene za rekreacijo, prireditve in kulturo za 0,4%, medtem ko so bile na letni ravni višje za odstotek, zmanjšanje cen v primerjavi z marcem pa so zabeležili tudi v skupini oblačila in obutev, in sicer za 0,2%, v letu dni pa so zabeležili 0,8 odstotno povišanje cen. Evropska centralna banka 30. aprila 2007 evro valute povprečni tečaj 01.5 27.4 ameriški dolar 1,3605 1,3643 japonski jen 162,82 162,76 kitajski yuan 10,4812 10,5235 ruski rubelj 35,0100 35,3600 danska krona 7,4505 7,4501 britanski funt 0,68270 0,68225 švedska krona 9,1523 9,1520 norveška krona 8,1265 8,1380 češka krona 28,123 28,166 švicarski frank 1,6458 1,6431 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 247,18 245,98 poljski zlot 3,7810 3,7786 kanadski dolar 1,5187 1,5235 avstralski dolar 1,6427 1,6423 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3293 3,3122 slovaška krona 33,655 33,727 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6978 0,6980 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,44 87,67 turška lira 1,8540 1,8241 hrvaška kuna 7,3615 7,3675 Zadružna Kraška banka 30. aprila 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3782 1,3499 britanski funt 0,6915 0,6756 švicarski frank 1,6680 1,6274 japonski jen 168,36 158,161 švedska krona 9,3675 8,9194 avstralski dolar 1,68346 1,61244 kanadski dolar 1,5476 1,4887 danska krona 7,59314 7,30706 norveška krona 8,32436 7,95164 madžarski florint 295,176 231,221 češka krona 32,390 25,349 slovaška krona 38,703 30,289 hrvaška kuna 7,8905 7,0359 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 30. aprila 2007 _evro_ nakup prodaja ,3818 0,6934 7,561 ,5443 165,22 ,6675 8,255 9,292 ,6723 7,57 1,3478 0,6764 7,375 1,5063 161,15 1,6265 8,052 9,063 1,6311 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 30. aprila 2007 Indeks MIB 30: +0,24 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,33 +0,60 AUTOSTRADE 24,29 +1,89 BANCA ITALEASE 44,6 -1,06 MONTE PASCHI 4,982 +0,70 BPI 12,3 +0,62 BPM 12,43 +0,96 BPVN 24,61 +0,37 CAPITALIA 7,02 +0,44 ENEL 8,345 +0,53 ENI 24,43 +0,33 FIAT 21,75 -0,32 FINMECCANICA 22,7 +0,67 GENERALI 33,93 +0,59 IFIL 8,09 -1,01 INTESA 6,18 +0,24 LOTTOMATICA 30,22 -0,49 LUXOTTICA 25,64 +0,51 MEDIASET 8,33 -0,06 MEDIOBANCA 17,07 +0,26 MEDIOLANUM 6,415 +0,55 PARMALAT 3,2775 +0,66 PIRELLI 0,92 -0,97 SAIPEM 23,22 +0,61 SNAM 4,705 -0,23 STMICROELEC 14,38 -0,13 TELECOM ITA 2,215 -2,34 TENARIS 17,29 +0,53 TERNA 2,7475 +1,20 UBI BANCA 22,28 +0,68 UNICREDITO 7,58 +0,05 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Torek, 1. maja 2007 5 HRVAŠKA - V nedeljo je umrl nekdanji premier Ivica Račan Žalovanje za izkušenim politikom, ki je po Tudjmanu približal Hrvaško Evropi Bil je 35 let v vrhu hrvaške politike - V času njegova vlade znaten napredek v odnosih s Slovenijo Ivica Račan STA ZAGREB - V zagrebški bolnišnici Rebro je v nedeljo ob 3.05 za posledicami kratke, a hude bolezni, umrl nekdanji hrvaški premier Ivica Račan. Ob Račanu so bili v njegovih zadnjih trenutkih le njegovi najbližji. Na spletni stani SDP so ob Račanovi smrti zapisali, da je Hrvaška ostala brez človeka, ki je neizpodbitno zaznamoval življenje hrvaških državljanov in zgodovino države, in dodali, da so bili v središču Račanovh političnih ciljev človek, človeška sreča in blagostanje. Na spletni strani SDP so še poudarili, da je Račan eden najzaslužnejših politikov za preoblikovanje Hrvaške v moderno demokracijo, za njeno neodvisnost in krepitev socialnodemokratske miselnosti v državi. Na spletni strani stranke so med drugim še dodali, da je Račan, hrvaški premier med letoma 2000 do 2003, v obdobju vodenja hrvaške vlade Hrvaško odprl svetu in jo povedel na pot evropskih integracij. Na smrt nekdanjega hrvaškega premiera Ivice Račana so se odzvali hrvaški predsednik Stipe Mesič, hrvaška vlada in predstavniki hrvaških parlamentarnih strank. Hrvaški politični vrh je ob tem smrt nekdanjega premiera, ki je umrl v noči na nedeljo, označili za veliko izgubo. »Ivica Račan je bil predsednik hrvaške vlade v zahtevnem obdobju od leta 2000 do 2003. Vplival je na spremembe, krepitev mednarodnega položaja in približevanje Hrvaške Evropi,« so sporočili iz urada hrvaške vlade za odnose z javnostmi. Hrvaški predsednik Mesič je medtem poudaril, da je Račan omogočil demokratične spremembe v državi in Hrvaški odprl pot v Evropo. Žalna slovesnost ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera Ivice Račana bo potekala jutri v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Hrvaški sabor bo žalno sejo opravil v četrtek, je napovedal predsednik sabora Vladimir Šeks. Datuma Račanovega pogreba medtem v SDP ne bodo razkrili, saj bo na željo umrlega potekal le v krogu družine in najožjih prijateljev. Ivica Račan, ki je umrl v noči na nedeljo, je bil v vrhu hrvaške politike več kot 35 let. Iz politike in javnega življenja se je umaknil 31. januarja, ko so zdravniki ugotovili, da ima raka, po poslabšanju zdravja pa je 11. aprila uradno odstopil s čela največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP). Med letoma 2000 in 2003 je vodil prvo hrvaško vlado, ki se je oblikovala po smrti prvega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana in končala mednarodno izolacijo države.Na prvih parlamentarnih volitvah po smrti Tudjmana, ki je umrl konec leta 1999, je Račanova SDP leta 2000 premagala Tudjmanovo Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ), njegova vlada pa je zaslužna za izboljšanje podobe Hrvaške, za katero je bila po vojni značilna avtokrat-ska vladavina Tudjmana. V času Račanove vlade je prišlo tudi do pomembnih premikov v slovensko-hrvaških odnosih, ki so leta 2001 privedli do sklenitve prvega sporazuma o meji med državama, t.i. sporazuma Drnovšek-Račan, od katerega pa je nato Račanova vlada odstopila, ker zanj ni dobila podpore v saboru. Zaradi vprašanj, povezanih s Slovenijo, je Račan julija 2002 po sporu s koalicijsko Hrvaško socialno-li-beralno stranko (HSLS), ki je nasprotovala sporazumu s Slovenijo o statusu jedrske elektrarne Krško, ponudil odstop. To je bil vrhunec napetosti v koaliciji, ki je privedla tudi do razcepa v HSLS. Bolj liberalni del članstva je nato ustanovil stranko Libra, ki je pomagala Račanu, da je ostal na čelu vlade do konca mandata leta 2003. Kot piše v knjigi Račan - Biografija avtorja Zdenka Duke, je bil »neodločen in taktičen« politik, ki je v svet politike vstopil leta 1972 kot 28-letni diplomirani pravnik, ko so ga izbrali v centralni komite Zveze komunistov Hrvaške (SKH). Vrhunec v hierarhiji hrvaške Komunistične partije je dosegel leta 1989, ko je prevzel njeno vodenje. SKH je pod njegovim vodstvom zapustila 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije leta 1990, potem ko so predstavniki Zveze komunistov Slovenije odkorakali s kongresa zaradi agresivnih poskusov partijske dominacije vodje srbskih komunistov Slobodana Miloševiča. Račan je bil tudi prvi predsednik centralnega komiteja SKH, ki je leta 1989 katoličanom voščil božič. Tudi največji politični nasprotniki so mu priznali pogum za razpis prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in miren odhod z oblasti. V času kampanje je Račan izjavil, da je HDZ »stranka nevarnih namer«, kar je izzvalo plaz kritik. Podobno je bilo tudi, ko je leta 1998 kot prvi visoki politik na Hrvaškem priznal, da je leta 1968 v Amsterdamu kadil marihuano. Račan je v opoziciji nadaljeval reforme svoje stranke SKH-Stranka demokratskih sprememb (SKH-SDP), ki je na prvih volitvah dobila nekaj več kot tretjino glasov. Na naslednjih volitvah leta 1992 je komaj dosegla volilni prag, saj so jo zapustili številni kadri, potem ko se je Račan odpovedal komunistični ideologiji. Leta 1994 so nato SKH-SDP dokončno preimenovali v Socialdemokratsko stranko. V prvi polovici 90. let, ko je bila Hrvaška v vojni, se je ukvarjal predvsem s preživetjem stranke, manj pa s kritiko Tudjmanove oblasti, zato je izgubil primat v opoziciji, ki jo je prevzel predsednik HSLS Dražen Budiša. SDP je leta 1998 oblikovala uspešno koalicijo s HSLS, ki je leta 2000 premagala HDZ na parlamentarnih volitvah. Račan je postal predsednik koalicijske vlade, v kateri je bilo šest strank, poleg SDP in HSLS še Hrvaška ljudska stranka, Hrvaška kmečka stranka, Liberalna stranka in Istrski demokratski zbor. Volivci so ga pozdravili kot reformatorja, sam pa je kasneje menil, da je Hrvaška v njegovem mandatu dosegla demokratičnost. Pohvale so prišle tudi iz Evropske unije, ki je Hrvaški odprla vrata za začetek pogajanj o pridruževanju in stabilizaciji. Tudi zaradi Račano-vega neodločnega vladanja pa je koalicija začela počasi razpadati in na volitvah leta 2003 izgubila. Ivica Račan se je rodil 24. februarja 1944 v nacističnem taborišču v Ebersbachu v Nemčiji, kjer je bila njegova mati interniranka. Po vrnitvi v takratno Jugoslavijo sta se večkrat selila, najstniške dneve pa je preživel v Slavonskem Brodu. Račan je bil trikrat poročen, ima dva sina iz prvega zakona, letos pa je prvič postal dedek. ITALIJANSKA UNIJA Odšla pomembna hrvaška osebnost Sožalja iz držav Balkana in iz Avstrije ZAGREB - Med izrazi žalosti ob smrti Ivice Račana je tudi poslanica predsednika Italijanske unije Furia Radina in predsednika izvršnega sveta unije Maurizia Tremula. »Zelo težko bo zapolniti vrzel, ki je nastala na politični sceni po smrti Ivice Račana, saj je odšla zelo pomenljiva osebnost hrvaške politike. Prepričani smo, da bo njegova stranka tudi v prihodnje izkazovala nespremenjeno občutljivost za socialne pravice, za človekove pravice in za pravice manjšin, ter bo prispevala k razvoju demokracije na Hrvaškem,« je zapisano v sšporočilu Italijanske unije. Ob Račanovi smrti so izrazili sožalje hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšič in zunanji minister BiH Sven Alkalaj ter srbski predsednik Boris Tadič, odzvala pa sta se tudi avstrijski kancler in vodja avstrijskih socialdemokratov (SPOe) Alfred Gusenbauer ter evropski poslanec Hannes Swoboda. Gusenbauer je poudaril, »daje Ra-čanovo prizadevanje omogočilo, da je ta država postala del družine evropskih narodov, njegova osebnost, sposobnost posredovanja in vizija pa so mu omogočile, da je postal eden najvidnejših politikov v regiji«. Poslanec SPOe, podpredsednik evropskih socialistov (PES) in poročevalec o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo Hannes Swo-boda je medtem poudaril, da nosi predvsem Račan zasluge za to, da je Hrvaška po obdobju predsedovanja Franja Tudjmana stopila na pot približevanja Evropi. SLOVENIJA - Sožalje Drnovška, Janše, Rupla, Pahorja in Kučana Janez Drnovšek: Odšel je človek, ki ga je krasilo zaupanje v prihodnost LJUBLJANA - Predsednik republike Janez Drnovšek je ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera Ivice Račana izrazil globoko presunjenost. Kot je zapisal, »ga je globoko presunila smrt dolgoletnega prijatelja in sopotnika pri zapletenih političnih projektih, ki so Hrvaško in Slovenijo, dve prijateljski sosednji državi, popeljali na pot demokracije in napredka«. Drnovšek je izrazil sožalje članom Račanove družine, njegovim sodelavcem in hrvaški javnosti. »Odšel je človek, ki ga je krasilo zaupanje v prihodnost in odgovornost do tistega, kar je lahko on sam prispeval k temu, da bo prihodnost boljša. S hvaležnostjo se spominjam najinega sodelovanja in ustvarjalnih trenutkov, ki sva jih preživela skupaj,« je še poudaril Drnovšek. V času Račanove vlade med letoma 2000 in 2003 je sicer prišlo do pomembnih premikov v slovensko-hrvaških odnosih, ki so leta 2001 privedli do sklenitve prvega sporazuma o meji med državama, t.i. sporazuma Drnov-šek-Račan, od katerega pa je nato Račanova vlada odstopila, ker zanj ni dobila podpore v saboru. Zaradi vprašanj, povezanih s Slovenijo, je Račan julija 2002 po sporu s koalicijsko Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS), kije nasprotovala sporazumu s Slovenijo o statusu jedrske elektrarne Krško, ponudil odstop, kasneje pa vseeno ostal na mestu predsednika vlade do konca mandata leta 2003. Predsednik vlade Janez Janša je hrvaškemu kolegu Ivu Sanaderju izrazil sožalje ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera Ivice Račana. V sožalni brzojavki je Sanaderja prosil, naj izraze sočutja prenese tudi družini pokojnega, so sporočili iz kabineta premiera. Zunanji minister Dimitrij Rupel je medtem izrazil sožalje hrvaški zunanji ministrici Kolindi Grabar Kitarovič in jo prosil, da izraze sočutja prenese tudi sorodnikom pokojnika. Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor je ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) v svojem imenu in v imenu stranke izrazil sožalje članom in vodstvu SDP. Po Pahorjevih besedah je prerana smrt Ivice Račana vzela hrvaški in evropski socialni demokraciji uglednega in pomembnega voditelja, so sporočili iz službe za odnose z jav- nostjo SD.Socialni demokrati se bodo Račana po Pahorjevih besedah spominjali kot dolgoletnega sopotnika velikih sprememb tako v SD kot v SDP, kot poštenega in naprednega človeka ter iskrenega prijatelja. »Vedno nas bodo vezali spomini na sodelovanje v skupnih prizadevanjih za demokratičen razvoj v obeh državah in na uveljavljanje vrednot sodobnega evropskega socialdemokratskega gibanja,« je še poudaril Pahor v pismu vodstvu SDP. Ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) Ivice Račana je bivši slovenski predsednik Milan Kučan za TV Slovenija povedal, da ga je smrt »tovariša in prijatelja« močno prizadela, čeprav je bila pričakovana. »Ob tem me je predvsem pretresel pogum, s katerim se je soočil s svojo usodo, ki je bila neizbežna,« je še izjavil Kučan. Kučan je ob smrti nekdanjega hrvaškega premiera še poudaril, da mu je v spominu najbolj ostala podpora Račana in njegovih tovarišev, ko so predstavniki Zveze komunistov Slovenije zapustili 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije leta 1990 in tako po Kučanovih besedah rešili hrvaško čast. (STA) GRADBENO PODJETJE gradnja in prenova group services Bizjak Boris lllfftua]* - .uit6|c - ptl*itt AUdbtiiÉíí-lj - («darili« Ali ■ .JKIX^-I" I i ¿ 3 ..L—.—i ■ J - il.hi FÎT Društvena gostilna v Gabrovcu GOSTILNA CUST1N 4 Anna Cablee, 24 - TV 040 229166 Tipične krasne jedi Vrt ■ Velita; dvororii - Rafki m prostor «J «rt Ji f ZGON1K 3/A- TeL 040.229:123 domač j kuhinja - pi/j.n \/. kruine pcíi 1 / V^ S.A S, GRUDEN MATU &C SESLJAM 24/1 - TEL. 040.299259 . y-.: /j }■./■■ * ¡i:.ir>i¡e •ty,<: ■ . -1 . i :. ■:-■ : :\f.)\y nI PRO SE K ul S. Kû 2 o lio ^4 Ul./Fax 0JQ.2259Ó I DRUŠTVENA GOSTILNA KONTOVEL M. ¡Á i/JH/yy. ¿IR 'itfirw, /.. PFIOStK 1 Tfi. 0J(}£5tQ43 "r " Jfi.^ Domaip kuhinj a p ' Rlljjt specisUtfrte1 ' Upliko parkirišče KONTOVEL 152 -Tol. 0J0-22516& MESNICA DA FUFO Peka tria SVtit" MESO IN SFECtALITETE ¿A. 2RR DEBORAH IA BORIS vb ponedeljkih zapnú Mávhiüjt í Tel. 040.29ÍM49 PROSEK, 160 - tel. 040,225220 Restavracija ^(jirui&u t: tnpohij -MJ Del. 04OS0O151 PR AZ M J EISU E GH EZNIC IM Čl STIL NIH NAPRAV - CISČE N J E ODTOČNIH K A N ALO V Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI 5 T1/ KAMERO ZIDARSKA DELA V OBRTNI CONI ZGONIK - PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 0 JO ■ 7 5 2 BI 1 3 ■ FAX 040,252 8124 f rn.j i |: Infbrid* nCv.lt Zaprto Lil: |K.'in jli'ljl,Lh Ml 11 i: Lil. Na brez in a 143 Tel. 040.201049 Redni vzdrževalni precedi na avtomobilih pooblaščena in avtodomih vseh 2 nam k /^Gr^Sft^ priprava vozit za tehnični pre$ted Wj Opcine - Bazoviška u\. I Via d\ Basovizza 60 tek 040.Z14618 AVTOMEHANICNA DELAVNICA Koimpex «minina ullcc 47/1 34151 OpÉInt Tíit - lUU|a lA, .,, ... L/ i m o v Alt Tel,: +39 040 2157111 Faï,:+3m0 2157177 e-maH: talo® kfllmpe¡t.lt WWW«ftUlïTl]Jt:A1t:LI od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 1 0 Torek, 1. maja 2007 APrimorski ~ dnevnik TRST / 1. MAJ - Medregijski sindikalni svet za Slovenijo in FJK V Italiji in Sloveniji vse Tako poudarja skupna izjava, ki so jo sindikati objavili ob včerajšnjem tradicionalnem srečanju na meji 1. MAJ - Trieste trasporti Skrajšan vozni red avtobusov Prevozno podjetje Trieste trasporti sporoča, da bo ob današnjem prazniku dela izjemoma veljal skrajšan praznični vozni red avtobusov. Avtobusi bodo začeli voziti približno ob 7. uri, vožnje na nekaterih progah pa bodo ukinili. To velja konkretno za proge št. 2, 7, 12, 12, 18, 19, 21, 40, 50 in 52. Večerne proge A, B, C in D pa bodo začele voziti ob 20.30. Na nekaterih progah bo prišlo do sprememb. Proga št. 3: v smeri od Ferlugov proti mestu bo avtobus zavil po zgornjem delu Ul. Commerciale, medtem ko bo povratek običajen. Proga št. 5: vožnjo bodo podaljša li do Ul. Cu ma no, in si cer po Ul. Conti, Trgu Perugino (mimo kioska), Drevoredu D'Annunzio in po progi št. 18. Proga št. 20: preusmerili jo bodo po Naselju sv. Sergija. Proga št. 27: nekaj voženj iz Milj proti Starim Miljam bodo preusmerili po Lazare-tu in po Sv. Florijanu. Proga št. 41: nekaj »direktnih« voženj iz Trsta v Boljunec oz. Dolino bodo podaljšali do Prebenega in Mačkolj, in sicer po progi št. 40. Proga A: v smeri Gol-donijev trg-Ferdinandej-Katinara bo avtobus redno vozil, ne bo pa vozil v smeri Goldonijev trg-Elizejske poljane (glej progo D). Proga D: v smeri Goldonijev trg-Ul. Cumano bo avtobus redno vozil; v smeri Goldonijev trg-Sv. Andrej pa bo avtobus vozil po progi št. 9, medtem ko bo povratek običajen. Podjetje Trieste trasporti nadalje sporoča, da bo do manjše spremembe prišlo tudi v sredo, 2. maj a. Avtobus št. 12 bo namreč iz Ul. Sai v smeri proti zadnji postaji v Ul. Bot-tacin pri bivši umobolnici pri Sv. Ivanu vozil po novem odseku pred sedežem 4. zdravstvenega okraja. Podobnejše informacije je mogoče dobiti na spletni strani tržaškega avtobusnega podjetja, in sicer www.triestetrasporti.it. Predstavniki sindikatov iz Slovenije in FJK so se včeraj srečali na mejnem prehodu Rabujez-Škofije KROMA Medregijski sindikalni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenije je ob prazniku dela tudi letos pripravil tradicionalno čez-mejno srečanje. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) ter sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL Furlanije-Julijske krajine so se včeraj dopoldne srečali na mejnem prehodu Rabujez-Škofi-je. Ob tej priložnosti so na bližnjem sedežu Krajevne skupnosti Škofije predstavili skupno izjavo proti naraščajočim oblikam t. i. fleksibilnega oz. prekernega ali nestalnega dela v Italiji in Sloveniji.. Izjavo so podpisali Dušan Semolič za ZSSS, Boris Maza-lin za KS 90, Renato Kneipp za CGIL, Lorenzo Verzier za CISL, Marino Kermac za UIL in predsednik Medregiskega sindikalnega sveta Roberto Treu, poslali pa jo bodo vladama obeh držav in Evropski uniji. Podpisniki ugotavljajo, da je v Sloveniji približno 74% vseh novih zaposlitev sklenjenih za določen čas, žal predvsem z mladimi ljudmi. Več kot 17% celotnega aktivnega prebivalstva je zaposlenih po pogodbah za določen čas, kar je precej več od povprečja EU, ki znaša 13,3%. Slovenija je v tem oziru na četrtem mestu v povezavi. Narašča tudi število samo-zaposlenih, ki predstavlja 11% celotne delovne sile. Izjava nadalje navaja, da Italija beleži enega najvišjih odstotkov samozaposlenih delavcev v EU, saj presega 27% celotne delovne sile. Poleg tega je 12,3% delavcev v Italiji zaposlenih po pogodbah za določen čas, vendar pa je polovica vseh novih zaposlitev sklenjenih za določen čas. Pogodbe o delu s skrajšanim časom obsegajo že 12,5% delovne sile, pogodbe o sodelovanju (»parasubordinate«) pa so se od leta 1996 potrojile. »Argument vlad in delodajalskih organizacij za povečanje prekernega dela in fleksibilnosti je, da zakonodaja vse preveč ščiti delavce in da je v evropskem gospodarstvu premalo dinamike,« ugotavlja izjava. »Dejstva govorijo drugačno zgodbo. Evropski trgi dela so, upoštevajoč navedene podatke, že sedaj previsoko fleksibilni, podjetja pa prikazujejo rekordne dobičke. Žal se ti rekordni dobički večinoma uporabljajo za bogatenje delničarjev, ne pa za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in za izplačevanje višjih plač - ali pa za spodbujanje močnega zaposlovanja z investiranjem v tovarno in opremo,« poudarjajo podpisniki. V čezmejnem Medregijskem sindikalnem svetu so prepričani, da visoka zaščita delovnih mest ter visoka raven socialnega dialoga in sindikalne organiziranosti niso ovira za fleksibilnost trgov delovne sile. Zato z izjavo med drugim zahtevajo več delovnih mest ter boljšo kakovost in organizacijo dela, fleksibilnost, ki bo delavcu ponudila možnost usklajevanja delovnega in družinskega življenja, ter močno zakonodajo, ki bo zaščitila zaposlene in socialno blaginjo. Semolič je na predstavitvi izjave dejal, da se sindikati zavedajo pomena uspešnega gospodarstva, a produktivnost in konkurenčnost ne smeta biti glavni vrednoti družbe. Ljudje v »raju« morajo pomagati delavcem, ki so v »peklu«, je poudaril in dodal, da konkurenčnosti ni mogoče graditi na zmanjševanju delavskih pravic. Mazalin pa je izpostavil pomen praznika dela, ki mora ob tradicionalnem sporočilu opozarjati tudi na dejstvo, da morajo imeti delavci v novih razmerah tudi nove pravice, hkrati pa ohraniti kolektivno zaščito. (mb) 1. MAJ - Sindikati CGIL, CISL in UIL Danes shodi v Trstu Nabrežini in Miljah Sindikati CGIL, CISL in UIL bodo danes ob mednarodnem prazniku dela priredili tradicionalne shode v Trstu, Nabrežini in v Miljah. V Trstu bo zbirališče kot običajno na Šentjakobskem tr gu, od ko der bo do ude le žen ci ob 9. uri krenili v sprevodu po ulicah oz. trgih Caprin, Molino a Vento, Ga-ri bal di, Ori a ni, Car duc ci, Ober dan, Damazia, Ghega, Roma, Valdirivo, Ca-vour in po nabrežju do Velikega trga, kjer bo osrednji shod. Poleg pokrajinskih tajnikov CGIL Franca Belcija in CISL Luciana Bordina bosta govorila Renato Kneipp v slovenščini ter glavni tajnik šolskega sindikata UIL-Scuola Massimo Di Menna. Kot rečeno, bosta prvomajska shoda tudi v Nabrežini in v Miljah. V prvem primeru bo zbirališče v Križu, od koder bo ob 9.45 krenil sprevod proti Na bre ži ni, kjer bo ob 11. uri shod na Trgu sv. Roka. V italijanščini in slovenščini bo govoril pokrajinski tajnik sindikata javnih uslužbencev FPL-UIL Marino Kermac. Udeleženci miljske manifestacije se bodo zbrali ob 10. uri na Trgu Giardini d'Europa, na zaključnem shodu ob 11. uri na Marconijevem trgu pa bo nastopil pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL An-to ni o Saul le. CGIL, CISL in UIL letos prvič sodelujejo na prazniku Fragola di Maggi-o, ki ga prireja Radio Fragola v Športnem centru Ervatti na Proseku. Na prazniku, ki se bo zaključil danes, so prisotni s svojim kioskom, v katerem delijo informacije o problemih dela in zaposlitve. Zvezde za delovne zasluge Danes bodo predstavniki vlade podelili »zvezde za delovne zasluge«. Slovesnost bo z začetkom ob 10.30 v zborni dvorani Tržaške trgovinske zbornice, odličja pa bo prejelo 25 prebivalcev Furlanije-Julijske krajine, ki se je izkazalo na delovnem področju. Prireditelj je deželni vladni komisar in tržaški prefekt Giovanni Balsamo. ROBERTO TREU Odpraviti čezmejno delo na črno Roberto Treu KROMA »Naraščajoče oblike t. i. fleksibilnega oz. prekernega dela so zaskrbljujoč pojav, ki ima vrsto negativnih posledic. V prvi vrsti oškodujejo seveda delavce, ki ne morejo živeli normalnega življenja, saj morajo vsak trenutek računati na Damoklejev meč odpusta. Zdaj se dogaja, da v tem stanju živi skorajda večina mladih. A to ni vse. Nestalno zaposleni bodo težko investirali svoje znanje v podjetje, za katero delajo. To pome ni, da se pre ker no de lo na dol -go roko obrača proti samim podjetjem, ki na tak način vse bolj izgubljajo na konkurenčnosti. To je ko nec kon cev pro ti Liz bon ski strategiji, ki poudarja, da je treba na izziv globalizacije odgovarjati z znanjem in profesionalnostjo, ne pa z nižanjem plač in kakovosti de la.« Tako nam je povedal predsednik Medregijskega sindikalnega sveta za Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino Roberto Treu ob robu včerajšnje predstavitve Skupne izjave proti naraščajočim oblikam fleksibilnega in prekernega dela v Italiji in Sloveniji. Treu je Tržačan, član vsedržavnega tajništva sindikata zavarovalniških in bančnih uslužbencev FISAC-CGIL, pa tudi podpredsednik čez-mejnih medregijskih sindikalnih svetov v Evropi. Na včerajšnjem srečanju na Škofijah je med drugim navedel podatek, da se v Fur-lanijo-Julijsko krajino vsak dan pripelje 12 do 15 tisoč čezmejnih delavcev, med katerimi je 40% iz Slovenije. Kot nam je pojasnil, ta podatek izhaja iz še neobjavljene študije, ki jo je pravkar izvedel deželni raziskovalni zavod IRES. »Glavnina teh delavcev dela na črno, saj je red no za pos le nih ne kaj več kot tisoč. Študija tudi ugotavlja, da nekaj stotin italijanskih državljanov hodi vsak dan na delo v Slovenijo. To je nov pojav, ki se bo s časom po vsem sodeč povečal, še zlas ti po sko raj šnjem pad cu schengenske meje,« je pristavil. Študijo IRES bodo po Treu-ovi napovedi objavili čez kak teden, ko bosta vladi Italije in Slovenije podpisali sporazum EURES (European Enployment Services -Evropske službe za zaposlovanje) o čezmejnem zaposlovanju za Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, in to skupno z Evropsko komisijo ter s predstavniki delodajalcev in sindikatov. »V okviru te pobude bi morali sprejeti tudi nove ukrepe za boj proti zaposlovanju na črno,« je zaključil naš sobesed-nik. (mb) 8 1 0 Torek, 1. maja 2007 TRST / VZHODNI KRAS - Domača društva ob prazniku osvoboditve Naprej prešerno po poti domačih spomenikov Pohod se je zaključil s slovesnostjo na vaškem trgu v Gročani Tudi letos so vzhodnokraška kulturna društva s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev in krajevnih sekcij Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI ob dnevu osvoboditve pripravila spominski pohod, ki se je tokrat vil po kraških poteh od Repna do Gročane. Srečanje je potekalo pod geslom »Naprej prešerno«. Pohodniki so se med potjo ustavili pri vaških spomenikih in tako izkazali spoštovanje ter hvaležen spomin padlim v Narodnoosvobodilni borbi in žrtvam nacifašističnega terorja. Pohod se je zaključil na vaškem trgu v Gročani. Ob prihodu je pohodnike sprejela glasba, ki so jo izvajali člani Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč. Priložnostni nagovor ob gročan-skem spomeniku padlim, h kateremu so položili venec, je imel deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič. Dejal je, da se tudi letos kot že tradicionalno spominjamo naših padlih. Ob vsako leto ponavljajočih se spominskih svečanostih pa obstaja nevarnost, da zlahka zapademo v retoriko. Zato se je Marsič sklenil oddolžiti spominu preminulim z eno samo besedo, in sicer »Hvala!«. Nekaj besed je prisotnim podal tudi predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marko Milkovič. Poudaril je, da je v naših krajih vzklil prvi antifašizem v Evropi, ki je v drugem svetovnem spopadu plačal visok krvni davek. Milkovič se je spomnil tudi naših žrtev iz prve svetovne vojne, ki so na Soči in Piavi branili lastno zemljo pred bodočim zavojevalcem in okupatorjem. Teh žrtev, je poudaril Milkovič, se danes še vedno premalo spominjamo. Evropski narodi so znali iz povojnih ruševin zgraditi novo družbo in ponovno zaživeti skupaj. Kmalu bo v naši bližini padla še zadnja pregrada, ki se je pred dobrimi šestimi desetletji močno zarezala med naše kraje in ljudi. Zato je toliko bolj pomembno, da tukajšnji Slovenci presežemo notranje razprtije in skupno nastopimo za naše pravice. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je prisotne tudi opozoril na nezavidljivo krajinsko stanje vzhodnega Krasa, ki je zapuščen in zaraščen. Treba bo odločno nastopiti in skušati rešiti, kar se rešiti da. (P. S.) Udeleženci so prehodili kraške poti od Repna do Gročane KROMA NABREZINA Prvomajske pobude leve Unija leve sredine v devinsko-nabrežinski občini bo 1. maj obeležila z vrsto pobud, ki postavljajo v ospredje še posebej pereča vprašanja sodobnega delovnega tržišča. Županski kandidat Massimo Veronese se bo skupaj s predstavniki levosredinskih političnih sil in s kandidati za občinski svet najprej udeležil tradicionalne sindikalne povorke iz Križa v Na-brežino. Zbiranje udeležencev bo ob 9.45 v kriškem vaškem jedru, od koder bo startala povorka ob 10.15. Na čelu bo dvojezični transparent z napisom »Združeni za delo - Uniti per il lavoro«. Povorka se bo zaključila ob 1 l.uri na nabrežinskem trgu, kjer bo zbrane nagovoril predstavnik sindikalnih organizacij. Sledil bo poklon padlim delavcem, katerim je posvečena spominska plošča na nabrežinskem trgu ter padlim železničarjem, na katere spominja plošča na pročelju stare nabrežinske postaje. Prvega maja 2004 smo v naših kraj ih praznovali tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ob tretji obletnici se bodo predstavniki leve sredine ob 12.30 zbrali na mejnem prehodu Šempo-laj-Gorjansko. Tu bo zbrane nagovoril Massimo Veronese. ZGONIK - V priredbi občinske uprave in krajevnih društev Včeraj polaganje vencev, prihodnjo nedeljo osrednja proslava ob 62-letnici osvoboditve Palaganje venca k spomeniku talcem pri Proseški proslavi KROMA Zgoniška občinska uprava je včeraj polagala vence po napovedanem programu k spomenikom in obeležjem padlim v boju proti nacifašizmu v občini. Delegacija z županom Mirkom Sardočem na čelu je v dopoldanskih urah obiskala spomenike oz. obeležja na Proseški postaji in na proseškem pokopališču. Pod večer pa so se poklonili še padlim v Repni-ču, pri Briščikih, v Gabrovcu, Samatorci, Saležu in naposled v Zgoniku. Večernemu delu so se pridružili pevci Rdeče zvezde in drugih krajevnih zborov ter peli pod vodstvom dirigenta Rada Miliča. K spomeniku v Saležu je v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev položil poseben venec tržaški predsednik Rinaldo Vremec, ki je tudi povedal nekaj priložnostnih besed. Pojasnimo naj, da v skladu z večletno tradicijo ZSKD vsako leto obišče enega izmed spomenikov v občini. Kot običajno, so se predstavnikom občinske uprave in društev ob polaganju vencev pridružili krajani po posameznih vaseh. Tudi letos jih je bilo veliko, kar dokazuje, da je spomin na padle še vedno živ. Sicer pa bo osrednja proslava ob 62. obletnici osvoboditve v zgoniški občini na dan prve nedelje v maju, se pravi 6. maja. Proslava bo ob 11. uri pred spomenikom v Zgoniku. Na predvečer, se pravi v soboto, 5. t. m., pa bo tradicionalni pohod od spomenika do spomenika Narodnoosvobodilne borbe. Zbirališče bo v Gabrovcu ob 19. uri. Podrobnejši spored bomo še objavili. DOLINA - Polaganje vencev pred spomenike padlim v občini Spomin na žrtve tudi v opomin Županja Fulvia Premolin je zastavila vprašanje, kakšen bo jutrišnji dan, če prevladajo besede o »slovanskih barbarih«, ki naj bi zakrivili etnično čiščenje Polaganje vencev, ki ga vsako leto prireja dolinska občinska uprava, se je pričelo v Spomeniškem parku, kjer so se med drugimi zbrali predstavniki VZPI-ANPI iz dolinske občine ter taborniki Rodu modrega vala na častni straži. V Spominskem parku je zbrane nagovorila županja Fulvia Premolin, ki je opozorila, da nas žrtve prav s tistega mesta nenehno opozarjajo, do kolikšne mere se lahko človek razčloveči, da je bilo teptano vse, kar je bilo vredno spoštovanja in kar pojmujemo kot človeško dostojanstvo. Za nas Slovence, je nadaljevala Premolinova, je bila vojna le zadnje dejanje trpljenja, ki se je začelo že veliko prej, s požigom Narodnega doma, konfinaci-jami, izgnanstvom, zatiranjem vsega, kar je slovensko. Omenila je, da je posebno sodišče dvakrat zasedalo v Trstu in izreklo smrtne obsodbe, ki so danes za nas simbol našega upora. Iz vendar je iz vsega tega, je še poudarila Premolinova, naš človek izšel utrjen v svojih prizadevanjih po ohranjanju lastne identitete in varovanja svojih domov in dragih. Zastavila je tudi vprašanje, ali imamo danes toliko moči, da preglaqsimo krivice in da najvišjim izvoljenim predstavnikom zastavimo jasna in odkrita vprašanja, kot npr., kakšen bo naš jutrišnji dan, če bo prevladalo mnenje, da smo kot »slovanski barbari« zakrivili etnično čiščenje v mržnji do italijansko govorečih, do katerih pa smo od vedno gojili in gojimo spoštljiv odnos in s katerimi želimo živeti v zglednem sožitju. Premolinova je na koncu še naglasila, da naši predniki, ki so umrli za svobodo in demokracijo, ne postavljajo več vprašanj, a terjajo samo odgovore od nas, od demokratičnih ljudi, ki smo njihovo žrtev vgradili v temelje boljšega človeštva. Delegacija dolinske uprave je bila zatem še pred spomenikom padlim Na Taborju in na pokopališču, kamor so pred leti prenesli posmrtne ostanke petih kurirk. Obiskali so še spomenike padlim v Prebenegu, Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanj h (na pokopališču), v Borštu (pri bunkerju in spomeniku na pokopališču) ter pred spomenikoma v Gročani in Boljuncu. Dolinska županja Fulvia Premolin pred spomenikom v Boljuncu KROMA / TRST Torek, 1. maja 2007 1 9 VARNOST - Srečanje podtajnika Rosata s prefekti in zastopniki sil javnega reda V FJK ni veliko primerov izsiljevanja in oderuštva Na Tržaškem je ta pojav povezan tudi z obiskovanjem igralnic v Sloveniji Furlanija Julijska krajina beleži zelo nizek odstotek primerov izsiljevanja oz. oderuštva, pa še ti niso povezani z dejavnostjo organiziranega kriminala, kar pa ne pomeni, da tega pojava pri nas ni. Pri tem je treba tudi imeti pred očmi dejstvo, da se žrtve takih kaznivih dejanj zelo nerade odločajo za prijavo, bodisi zaradi sramu bodisi iz strahu, da jim banke zaradi tega ne bodo več odobrile posojila. Zaradi tega italijanska vlada izvaja preventivne ukrepe za preprečevanje pojavov izsiljevanja in oderuštva, ki želijo priti naproti žrtvam tudi s posebnimi olajšavami. O vprašanju izsiljevanja in oderuštva je bil govor tudi na včerajšnji deželni konferenci pristojnih oblasti za javno varnost na tržaški prefekturi. S prefekti, kves-torji ter pokrajinskimi oz. deželnimi poveljniki karabinjerjev in finančnih stražnikov iz Trsta, Gorice, Vidma in Por-de no na sta se sre ča la pod taj nik pri no -tranjem ministrstvu Ettore Rosato in izredni komisar za boj proti racketu in oderuštvu Raffaele Lauro. V Italiji je bilo lani storjenih nad 5.000 kaznivih dejanj izsiljevanja oz. oderuštva: nad 4.000 so jih odkrili, ovadili oz. aretirali pa so skoraj 8.000 oseb. Številke za FJK so veliko nižje: tako so lani kar se tiče izsiljevanja zabeležili 55 kaznivih dejanj, odkrili so jih 48, ovadili oz. aretirali pa so 64 oseb. Leto prej je bilo storjenih dejanj 57, odkritih kaznivih dejanj 50, pri čemer so ovadili ali aretirali 72 oseb. Veliko manjše je število primerov oderuštva. Medtem ko je bilo leta 2005 osem tovrstnih dejanj (odkrili so sedem kaznivih dejanj, ovadili oz. aretirali so 19 oseb), so lani v celi deželi zabeležili le en primer oderuštva (v Trstu), medtem ko so odkrili štiri kazniva dejanja ter ovadili oz. aretirali pet oseb. Na kaznivo dejanje je mogoče opozoriti tudi s telefonskim klicem na brezplačno zeleno številko 800999000. Med 1. decembrom 2006 in 9. februarjem 2007 je na to številko poklicalo v vsej Italiji 3.150 oseb, od katerih je le manjši del ohranil anonimnost, kar po mnenju predstavnikov oblasti kaže na povečano zaupanje državljanov v institucije. Tudi v tem primeru je odstotek telefonskih klicev, ki so ga zabeležili v FJK, zelo majhen. Kot že rečeno, primeri kaznivih dejanj izsiljevanja oz. oderuštva niso vezani na dejavnost organiziranega kriminala, ampak imajo drugačno ozadje: kar se tiče Trsta je prišla npr. na dan povezava tega pojava z obiskovanjem igralnic v Sloveniji. Podtajnik Rosato in izredni komisar Lauro sta se včeraj srečala z vsemi štirimi prefekti iz naše dežele KROMA V boju zoper ta pojava so se oblas ti od lo či le za pre ven tiv no ukre pa -nje. Notranje ministrstvo je tako deželam posredovalo 70 milijonov evrov (od teh je dober milijon šel v FJK). 180 milijonov evrov je bilo dodeljenih t.i. odboru za solidarnost z žrtvami izsiljevanja in oderuštva: s tem v zvezi je bil podaljšan rok za predložitev prošenj za koriščenje teh sredstev, saj zainteresirani lahko predložijo prošnje v roku 180 dni od konca meseca marca dalje. Dalje se v okviru vsake pre-fekture oblikujejo ekipe za boj proti takim zločinskim pojavom, z oblastmi pa sodeluje tudi združenje italijanskih bank: slednje ne bo zavrnilo posojila tistim osebam, ki bodo primere izsiljevanja oz. oderuštva prijavile sodnim oblastem, obenem pa se načrtuje tudi uvedba posebnih »nadzorovanih« teko čih ra ču nov, ki bi jih lah ko ko ris ti -le protestirane osebe. Na srečanju z novinarji, kije sledilo včerajšnji deželni kon fe ren ci, je pod taj nik Ro sa to opozoril tudi na pojav varljive reklame s strani finančnih družb, ki je privedlo do velikega zadolževanja pri določenem številu družin. Oblasti si poleg tega prizadevajo še za obelodanjen-je primerov izsiljevanja in oderuštva, do ka terih prihaja v skupnostih priseljencev in ki jim je zelo težko priti do živega. Ivan Žerjal DEVIN-NABREŽINA - Srečanje Marjetice O varnosti Prihodnjo sredo v Sesljanu ob prisotnosti Rosata Vprašanju varnosti bo posvečeno javno srečanje, ki ga krožek Marjetice za Devin-Nabrežino v okviru kampanje za občinske volitve prireja prihodnjo sredo, 9. maja, ob 18.30 v Sesljanu ob prisotnosti podtajnika pri ministrstvu za notranje zadeve Ettoreja Rosata in drugih uglednih gostov. Zadnje kaznivo dejanje, ki je prizadelo družino, ki živi na območju občine, je namreč po mnenju glasnika devinsko-nabrežinske Marjetice Gaetana Santangela močan na pad na var nost in na za nes -ljivost tega teritorija. Santangelo v sporočilu za javnost ugotavlja naraščanje števila kraj in ropov, ki kaže na resnost tega pojava. Vse kaže tu di, da za pre pre če va nje kri mi -na la mor da ni več do vo lj sa mo pri -zadevanje krajevnih sil javnega reda na področju nadzorovanja teritorija in preganjanja kaznivih dejanj. Glasnik krajevne Marjetice se zato zavzema za soudeležbo vseh institucij s ciljem opraviti popolno analizo pojava in ugotoviti primerne po se ge ter za po ve ča no pri sot -nost sil javnega reda v smislu povečanja števila osebja in sredstev. Potrebno je tudi večje sodelovanje med občani in silami javnega reda, meni Santangelo. S tem bi ljudem ponovno vlili zaupanje in prepreči li na ra šča nje ne go to vos ti in stra -hu na teritoriju, kjer sta zaupanje in sproščenost temeljne važnosti za visoko kakovostno življenjsko raven. Po Santangelovem mnenju bo javno srečanje v Sesljanu dalo možnost prisluhniti predstavnikom institucij in tudi občanom glede nji-ho vih zah tev in po treb nih ukre pov. Pri tem upa, da se devinsko-nabre-žin ska stvar nost ne bo spre me ni la ter da blindirana vrata in rešetke ne bodo nikoli prevladale nad cvetlica mi na oken skih po li cah. MEDJA VAS - ŠKD Timava Medja vas - Štivan pod pokroviteljstvom ZSKD Svečanost ob dnevu osvoboditve S pesmijo in besedo so se spomnili padlih - Izpostavljen pomen ozaveščanja in informiranja mladih o uporu proti okupatorju V Medji vasi so se poklonili spominu padlih Na predvečer 62. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom je Slovensko športno kulturno društvo Timava Medjavas - Štivan pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji organiziralo svečanost ob polaganju venca na spominski obeležji na vaškem trgu v Medjevasi. Ob prisotnosti številnih vaščanov, župana Giorgia Reta, političnih predstavnikov levosredinske koalicije in županskega kandidata Massi-ma Veroneseja, predstavnikov raznih kulturnih in športnih društev ter VPZI-AN-PI se je proslava začela z uvodno pesmijo moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka. Po pozdravu predsednika društva Igorja Tomasetiga, kije posebno izpostavil vlogo in sporočilo dneva osvoboditve in upora proti okupatorju tudi za bodoče generacije, je mlada članica društva prebrala ganljivi Kajuhovi poeziji, Naša pesem in Slovenska pesem, ki zelo dobro izpričujeta življenjsko stisko in željo po preporodu vseh žrtev nacifašističnega pritiska. Sledila je priložnostna misel podpredsednice društva Elene Legiša, ki je v svo- jem posegu poudarila pomen spominskih svečanosti in spomina na dogodke iz naše polpretekle zgodovine: »Krutost in grenkobo časa pa je na svoji koži doživel tudi tisti, ki je bil doma, saj je nemški okupator s svojim neusmiljenim pritiskom zaznamoval tudi naše vasi ob vznožju Grmade...Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjavas so se 16. avgusta leta 1944 znašle v plamenih, domačini pa iz dneva v dan brez strehe nad glavo - v glavnem ženske in otroci, ker so bili moški na prisilnem delu v Nemčiji. Toda ne teror, ne taborišča, ne nasilje in ne raznarodovanje niso strli upanja na boljše čase.vrednote kot so vztrajnost, pokončnost, zavednost in pripadnost narodu so ljudi vodile na poti do zmage in osvoboditve izpod nacifašizma«. Priložnostni nagovor je podal tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev za Tržaško Rinaldo Vremec, kije v imenu ZSKD položil venec na spominsko obeležje. Proslavo je zaključil moški pevski zbor Vasilij Mirk s partizanskima pesmima Bilečanka in Pesem 14. divizije. (IT) Na voljo obrazci Unico 2007 Občina Trst sporoča, da je v teku razdeljevanje obrazcev Unico 2007 za davčno prijavo. Obrazce lahko dvignemo v vseh občinskih izpostavah od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro, poleg tega pa tudi v popoldanskih urah: ob ponedeljkih in sredah med 14. uro in 16.30 v izpostavah za Zahodni Kras, Sv. Vid-Staro mesto ter Valmau-ra-Naselje sv. Sergija, ob torkih in četrtkih med 14. uro in 16.30 pa v izpostavah za Vzhodni Kras, Rojan-Gre-to-Barkovlje, Novo mitnico in Sv. Jakob. Obrazci so na voljo tudi v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro). Od 3. do 15. maja bodo večje količine obrazcev na razpolago na Malem trgu št. 1 od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro (možno se je tudi telefonsko najaviti na številkah 040-6758467 in 0406758492). Če telefoniramo na številko 040-6758538, lahko dobimo posebno dovoljenje za 30-minutno vožnjo oz. parkiranje na tistem območju. Obrazec Unico 2007 je mogoče dobiti tudi na spletnih straneh www.Finanze.it in www.agenziaentrate.it. Jutri na Opčinah o prehrani Prehrana in higiena sta pri osnovnošolskem otroku izredno pomembna. Starši in vzgojitelji pa večkrat to spregledajo in do tega niso pozorni. Športno društvo Polet z Opčin bo jutri, ob 18. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, organiziralo predavanje na to temo. Spregovorila bosta zdravnika Irena Tavčar in Danijel Žerjal. Fizioterapevtki Deborah Vitez in Alenka Bajc, ki sta med letošnjo sezono sodelovali s ŠD Polet, pa bosta prikazali neke vrste raziskavo o pravilni drži in stanju naših osnovnošolskih otrok. Prihodnjo sredo, 9. maja, pa bo na sporedu okrogla miza o zgodnji športni specializaciji otrok osnovnih šol. Je to dobro ali ni? Predavanje bo prav tako potekalo v prostorih open-ske Zadružne kraške banke. Film Basquiat na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bodo jutri zvečer ob 20.30 vrteli film Juliana Schnabla Basquiat v okviru niza, ki ga prireja Kulturno združenje Tina Modotti. Škedenj: film Segreti di Stato V prostorih SKD Ivan Grbec v ulici Via di Servola 124 v Škednju prireja krožek Lumière jutri zvečer ob 20. uri ogled filma Paola Benvenutija Segreti di Stato. Razstava Giuliane Balbi V petek bodo v občinski galeriji na Velikem trgu 4 ob 18.30 odprli razstavo Giuliane Balbi Abitual_mente. Na ogled bo do 22. maja vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Punčke iz cunj za matere Tržaški pokrajinski odbor UNICEF prireja ob materinskem prazniku prodajo punčk iz cunj v trgovskem centru Torri d'Europa v petek, soboto in nedeljo v podporo kampanji cepljenja otrok v državah v razvoju. Sporočilo slovenskim kandidatom Tudi letos bo Primorski dnevnik omogočil vsem slovenskim kandidatom za devinsko-nabrežinski občinski svet, ki to želijo, kratko predstavitev na straneh dnevnika. Kandidati, ki nameravajo izkoristiti to priložnost, morajo dostaviti uredništvu v Trstu, Ulica Montecchi 6, naslov elektronske pošte redakcija@primorski.it: fotografijo, po možnosti v digitalni obliki (format jpeg); predstavitev v slovenščini, ki ne sme biti daljša od 1500 znakov (presledki so vključeni), po možnosti v elektronski obliki (program Word ali kom-patibilni programi) najkasneje do petka, 4. maja ob 20. uri. Rok je nepreklicen in ne bo podaljšan. Predstavitve bodo objavljene na tržaški strani Primorskega dnevnika ob delavnikih med 8. in 20. majem. 1 0 Torek, 1. maja 2007 TRST / UL. ERRERA - Sežigalnica Naposled prišla spodbudna vest Vsaj zaenkrat znova delujejo vse tri linije Morda se bližamo normalizaciji razmer v sežigalnici v Ul. Errera v industrijski coni, kjer so se težave začele 14. februarja, ko je sodstvo zaradi uhajanja prekomerne koncentracije dioksinov ustavilo liniji 2 in 3. Kot je povedala pokrajinska odbornica Ondina Barduzzi, je trenutno kar nekaj razlogov za zmeren optimizem, saj so se razmere toliko spremenile na bolje, da bodo od pad ke, zaen krat vsaj za ne kaj dni, celo iz Gorice dovažali v tržaško se ži gal ni co, kar po me ni, da bo -do raz bre me ni li od la ga li šče pri Kr -minu, kamor so v tem obdobju morali odvažati del tukajšnjih odpadkov. A pojdimo po vrsti. Potem ko so 17. aprila spet pognali linijo 3, na kateri bi morali opraviti dodatne meritve, si je marsikdo odahnnil, ven dar le za kra tek čas, saj je za tem prišlo do okvare na liniji 1, edini, ki je ves ta čas redno delovala. Poleg tega je bilo predvideno, da z meritvami pričnejo tudi na liniji 2, kar bi pomenilo, da na njej uničijo dodatno ko li či no od pad kov, a so mo ra li na tej liniji zamenjati napravo za toplotno izmenjavo. Tako je delovala samo linija 3. Ustaviti bi jo morali ponovno 25. aprila, vendar je na srečo so diš če rok po dalj ša lo. Včeraj pa je naenkrat prišlo kar nekaj spodbudnih vesti. Prva se nanaša na linijo ena: sodstvo je delovanje podaljšalo do 7. maja, kar pomeni, da bodo samo na tej liniji dnevno uničili do 200 ton odpad- kov. Po leg te ga je do diš če še skle ni -lo, da poženejo linijo 2, na kateri bodo od 4. do 9. maj a opravljali meritve. Tudi na tej liniji bodo uničili precejšnjo količino odpadkov, okrog 160 ton dnevno. Redno pa je začela delovati tudi linija ena, na kateri so odpravili okvaro. Zaradi tega bodo že z da naš njim dnem iz go riš ke pokrajine lahko sprejeli 120-140 ton odpadkov dnevno. To je nadvse ohrabrujoče, ker bodo razbremenili odlagališče pri Krminu. O liniji 3 bo 7. maja govor tudi na sodišču, kjer bodo obravnavali morebitni preklic zaplembe. Tedaj bo do zna ni rez ul ta ti me ri tev, ven dar bi se da lo skle pa ti, da ne bi smeli biti zaskrbljujoči, saj si težko predstavljamo, da bi sodišče dovolilo delovanje vseh treh linij, če bi bilo kaj hu do na ro be, saj se z di ok si -ni ne gre šaliti. Delovanje linije 2 in 3 je sicer začasno, sicer meritev ne morejo opraviti, a če bi bilo uhajanje dioksinov v previsoki koncentraciji, bi sodstvo tudi takega poskusnega delovanja verjetno ne dovolilo, po ma ga ti bi si mo ra li ka ko dru -gače. Kot je še povedala Barduzzije-va, je 10. maja predvideno srečanje s pristojnim goriškim pokrajinskim od bor ni kom. Te daj bo do med dru -gim preverili, koliko razpoložljivega pro sto ra je še na od la ga li šču pri Krminu, ker se podatki, ki jim ima podjetje AcegasAps, ne ujemajo povsem s tistimi, s katerimi razpolaga goriška pokrajina. SKAVTIZEM - V nedeljo je bilo pri Bazovici Jurjevanje tržaških skavtov Petindvajset novincev je slovesno zapriseglo in prejelo skavtsko ruto »Drage novinke in novinci, dragi VV, IV, RP, starejši skavti, starši in prijatelji! Letos praznujemo 100-letnico skavt-skega gibanja, gibanja, ki je zaznamovalo življenje mnogih mladih po vsem svetu in tudi v naši bližnji okolici. Vsi mi, ki smo danes tu prisotni, verjamemo, da je to gibanje še aktualno, daje življenje v naravi še vedno koristnejše in lepše kot vir-tualno življenje ob play-stationu, da je skupno druženje, igranje, taborjenje, soočanje, debatiranje še vedno odlično sredstvo pri doraščanju in zorenju mladih. Vsi mi starejši, ki nas je to gibanje prevzelo, bomo zato prepričano danes in 1. avgusta obnovili svoje skavtske obljube. Vsem vam, ki danes stopate na to pot in začenjate skavtsko življenje, pa voščiva, da bi to gibanje tudi vas tako prevzelo, da boste še nadaljnjih 100 let navdušeno obnavljali skavtske obljube!« S temi besedami sta Mirni jelen -Andrej Maver in Nasmejana želva - Jasna Tuta, načelnika Slovenske zamejske skavtske organizacije - Trst, zaključila svoj uvodni govor pred slavnostnimi obljubami novih članov. V nedeljo so se namreč vsi tržaški skavtje zbrali na tradicionalnem Jurjevanju, da bi praznovali svojega zavetnika, sv. Jurija, in sprejeli nove člane v svojo skavtsko družino. Letos so za ta praznik izbrali čudovit travnik v Bazovici. Dan se j e začel s sv. mašo, ki j o j e daroval duhovni vodja g. Bedenčič. Po maši so sledile slavnostne obljube. Kar 25 novincev je pred vsemi prisotnimi jasno in glasno obljubilo, da bodo »vestno služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in izpolnjevali skavtske zakone«. Načelnika sta vsakemu posebej čestitala in mu izročila simbol obljube, skavtsko ruto. Po obljubah in pevskih vajah je bilo na vrsti kosilo, za katerega so poskrbeli starejši skavti, nato pa so se mladi razdelili po vejah in začeli z velikimi igrami. Najmlajši, volčiči in volkuljice, so se razdelili na Pikapolonice in Komarje, ki so letali po travniku in iskali dele zemljevida, na katerem je bil označen skriti zaklad. Igro so zmagali Komarji, »ker so jim Pikapolonice prinesle srečo«. Izvidniki in vodnice (11-16 let) so se prelevili v rdeče in modre gusarje, ki so se bojevali med sabo. Morali so napadati bazo nasprotnikov in jih »skalpirati«. S petimi življenji ali z osvojeno zastavo so si prislužili skrivno geslo, ki jih je pripeljalo do naslednje informacije. Tudi oni so iskali zaklad in kdor V popoldanskih urah je zagorel taborni ogenj KROMA ga je našel je moral z njim takoj zbežati v bazo, kjer je bil na varnem. Po slikovitem masovnem teku v stilu »rugby« tekme je modrim vendarle uspelo zmagati. Roverji in popotnice, to so mladi od 16. leta dalje, so imeli bolj razmišljujočo igro, v kateri so razmišljali o svoji bližnji in daljni prihodnosti. V popoldanskem času je na travniku delovala tudi skavtska pošta, kjer so prisotni lahko kupili razglednice in znamke, ki sta jih izdali slovenska in italijanska pošta ob priliki 100-letnice skav-tizma in kuverto, ki jo je za isto priložnost izdala SZSO. Čudovit dan se je zaključil s skupnim petjem, skeči in plesi ob tabornem ognju. Skavtje pa se že pripravljajo na nove izzive. Bliža se poletje in z njim tudi skavtski tabori. Skupine, datumi, kraji in načelniki so že znani, ambientacije pa seveda ostajajo skrivnost vse do zadnjega dne. O tem bomo lahko kaj izvedeli šele v septembru... V okviru stoletnice skavtizma bo potekala tudi zanimiva razstava skavtske filatelije, ki bo od 3. do 5.maja v Narodnem domu v Trstu. Tradicionalno Fuz-balado bodo mestni skavtje organizirali 19. in 20. maja, nekatere skupine pa se bodo udeležile tudi vseslovenskega skavt-skega praznika Marmeljada, ki bo letos 7. in 8. julija v Idriji. Skavti s celega sveta pa nestrpno pričakujejo pomemben datum, in sicer 1. avgust 2007. Na ta dan je namreč pred natanko sto leti ustanovitelj skavtizma Lord Robert Baden-Powell na svojem prvem taboru v bližini Londona imel prvo dviganje zastave. Ta dan imamo za uradni začetek skavtskega gibanja. Milijoni skavtov po celem svetu bodo 1. avgusta obeležili to pomembno obletnico z obnovitvijo svoje skavtske obljube. Tržaški skavtje se bodo za to priložnost srečali ob 8. uri zjutraj pri Sv. Justu. Kar devet članov SZSO-ja pa bo imelo to čast, da bo svojo obljubo obnovilo prav v Londonu, saj se bodo v tistih dneh udeležili svetovnega skavtskega Jamboreeja. (JT) SKAVTIZEM - V četrtek v dvorani NŠK v Narodnem domu Razstava filatelije V okviru pobud ob stoletnici skavtizma - Odprli jo bodo ob 17. uri, na ogled bo do sobote V okviru niza pobud, ki jih tržaška skavtska združenja skozi vse letošnje leto prirejajo ob stoletnici nastanka skavtizma, bo v kratkem prišlo do še ene pomembne prireditve. V četrtek popoldne bodo namreč v dvorani Narodne in študijske knjižnice v prostorih Narodnega doma v Ul. Filzi odprli skavtsko filatelistično razstavo, ki bo na ogled do sobote. Odprtje bo potekalo ob 17. uri, med drugim velja omeniti, da se ga bo udeležil predsednik italijanske skavtske fi-latelistične zveze. Razstavo bo oblikovalo 17 razstavljalcev, ki so si izbrali najrazličnejše teme: rgradivo bo tako prikazovalo zgodovino skavtizma ter dejavnost raznih skupin, kot so evropski skavti, volčiči, skavtinje idr. Med prikazanimi temami bodo še skavtska filatelija v svetu, skavtizem na razglednicah, skavtski žigi, skavtizem in odporništvo ter skavtsko življenje v naravi. Med razstavljalci je tudi Igor Tuta, ki bo tako z znamkami kot z žigi prikazal slovenski skavtizem. Razstava bo odprta v četrtek od 17. do 19. ure, v petek od 9. do 13. ter od 14. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. V petek bo ob 18. uri tudi koncert tržaškega skavtskega zbora, ki ga vodi Stefano Lapel. Ob tej priložnosti velja omeniti, da so tržaški skavti ob stoletnici skavtizma izdali dve dvojezični slovensko-italijan-ski razglednici. Prva je izšla ob zgodovinski razstavi, ki se je pravkar zaključila v palači Costanzi, druga pa je izšla ob omenjeni filatelistični razstavi. Razglednica je zelene barve, v sredi je portret ustanovitelja skavtizma Roberta Badena-Pow- ella, ki ponazarja taborni ogenj, okoli katerega so grbi devetih tržaških skavtskih združenj. Baden-Powellov portret in grbe združenj simbolično objema dvojezični napis »100 an-ni di scautismo - 100 let skavtizma«. Slovenska zamejska skavtska organizacija pa je ob stoletnici skavtizma in 85-let-nici slovenskih skavtov in skavtinj poskrbela tudi za posebno ovojnico, na kateri sta tako slovenska kot italijanska fila-telistična znamka, posvečena obletnici, obenem pa najdemo tako slovenski priložnostni poštni žig kot tudi poštni žig, ki ga je ob stoletnici izdala tržaška pošta: slednji je dvojezičen, napisan v italijanščini in slovenščini (na sliki). DEVIN - V Črničju Zaskrbljenost po sobotni tatvini Pri družini Goglia v Črničju, v De-vinu, si verjetno še nekaj časa ne bodo opomogli po hudi izkušnji iz prejšnjih dni. Zavest, da je nekdo nepovabljeno prišel v hišo, da bil celo v sobi, kjer so spali, in da se tega sploh niso zavedeli, je gotovo pustila velik nemir, mučne občutke, negotovost, da niso varni niti tam, kjer naj bi bil vsakdo najbolj varen, na lastnem domu. Upati je, da policija vsaj čimprej odkrije tatiča ali tatove in da ne gre le za prvo od tatvin na istem področju, kot se je zgodilo lani. Tedaj so za tatvine aretirali albanska državljana. Sedaj sumijo, da je na delu morda kdo od njunih pajdašev, ki se je tedaj izognil aretaciji. Zgleda, da so pozornost zaenkrat usmerili na neko motorno kolo. Obisk tatov se je zavedela soproga Antonia Goglie. Vstala je okrog 4. ure, ko je šla za trenutek v kopalnico. Ko se je vračala v spalnico, je stopila na uhan. Takoj je razumela, da je nekaj narobe, uhan ni bil na svojem mestu. Tudi na nočnih omaricah ni bilo vse tako, kot j e bilo zvečer, ko so legli k počitku: ur ni bilo več, izginila je denarnica in nekaj uhanov. Denarnico, se- veda prazno, so naslednje jutro našli v vrtu, kjer je bilo tudi nekaj bižuterije. Tatovi so se očitno dobro spoznali na dragocenosti. Poleg ur in uhanov je izginilo še okrog 900 evrov v gotovini. Zgleda, da so bili samo v spalnici, ker nikjer drugje ni bilo znakov, da bi se česa dotaknili, da bi odprli kakšen predal ali omaro. Tudi niso bili v zgornjem nadstropju, kjer je spala hči, bili pa so v kletnih prostorih, v katere pa je ločen dostop, samo z zunanje strani stavbe. V hišo so vdrli skozi okenska vrata v dnevno sobo, naredili so manjšo luknjo, v katero so vtaknili žico ali kaj podobnega, in jih odprli. V spalnici je poleg zakoncev bil tudi pes, ki prav tako ni nič zaznal, zato sumijo, da so tatovi uporabili kakšno uspavalo. Pravijo, da uspavala puščajo vsaj glavobol, vendar je soproga Antonia Goglie-a dejala, da ji je prišel glavobol kasneje, potem ko se je zavedala, kaj se je zgodilo. Morda pa so tatovi v svojem poslu tako spretni, da ne potrebujejo nobenih pripomočkov. Čudno pa je, da se niti pes ni oglasil. / TRST Torek, 1. maja 2007 1 1 OBLETNICA - Visok življenjski jubilej Zora Koren Skerk, slovenska ustvarjalka tržaške likovne scene V teh dneh slavi visoki življenjski jubilej ena vidnejših predstavnic tržaške likovne stvarnosti slikarka in cenjena grafičarka Zora Koren Skerk. Po rodu je iz Zagorja na Pivki pri Ilirski Bistrici, izoblikovala pa se je v živahnem kulturnem ambientu povojnih let v Trstu ob mentorjih, ki so bistveno zaznamovali likovno raznolikost mesta s srednjeevropskim pridihom avantgarde, prvi med vsemi Avgust Černigoj. Postimpresio-nistične slike iz zgodnjega obdobja se vsebinsko navezujejo na značilne prvine arhitekture in lepote kraške krajine, ki prehajajo v čedalje bolj intimistično razpoloženje v njenih grafičnih listih. Svet grafike predstavlja osrednje jedro njenega ustvarjanja z edinstvenimi tihožitji, prispodobami minljivosti, ki zadobivajo čedalje bolj metafizično dimenzijo s priljubljeno tematiko ur in fosilov. Izučila se je zahtevnih postopkov umetniškega tiska v šoli Carla Sbisa in v mednarodnem centru za grafiko v Benetkah z Riccardom Licatom. V šoli figure muzeja Revoltelle je pod mentorstvom mojstra Nina Perizija dodatno poglobila veščine upodabljanja. Med vsemi postopki je prav glo- boki tisk z zapletenimi kombinacijami različnih tipologij jedkanja tiskarske plošče tisti, ki dovoljuje najprist-nejši izraz v kompleksnosti znakovnega in tonskega bogas tva, kar zgo -vorno izpričuje sledove časa. Izziv velikih formatov in težavnost obdelovanja plošče v zrcalni sliki z ločeno izdelavo za posamezne barve terja veliko vztrajnosti in poguma. Postopek je zamuden in neizprosen, saj ne dovoljuje korektur in morda prav zaradi tega sproži kontem-plativnost med obravnavo izbranega motiva. Zora Koren Skerk se še najraje poslužuje jedkanice in akvatinte ter usmerja svojo pozornost na občutke, ki jih kakovost posameznih površin vzbuja. Njena barvna pale- Zora Koren Skerk pred hišo v Trnovci KATINARA - Osnovna šola Frana Milčinskega Pri Združenju staršev bodo letos organizirali vrsto poletnih taborov Pri Združenju staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare bomo letos organizirali več poletnih taborov. Začeli bomo z naravoslovnim taborom Živijo Kekec, ki se bo odvijal v Kranjski Gori od 10. do 16. junija. Namenjen je mlajšim osnovnošolcem, v sprem stvu gor ske ga vod ni ka si bomo ogle da li slap Perič nik in do li no Vrata, dolino Radovne in Vintgar, slap Martuljek in kuhanje žgancev pri In go tu. Seve da bo na spo redu tudi obisk Kek čeve de že le. Otroci bodo skozi varno pohodništvo spoznavali naravne lepote, krepili zdravje in fizično vzdržljivost, sklepali nova prijateljstva in si med seboj poma gali. Naslednji tabor, z naslovom Morska zvezda, bo biološke narave. Od 17. do 22. junija bomo nastanjeni na Morski bio-loš ki pos taji v Pi ra nu, tabor pa je na -menjen otrokom od 10. do 14. leta sta-ros ti. Vodi la ga bo mor ska bio lo ginja Veronika Gerdol: z otroci se bo potapljala, skupaj bodo raziskovali morsko dno in oba lo, us tva rili si bodo svoj ak -varij in opa zo vali kaj se v njem do gaja. Z barko se bodo odpeljali tudi na odprto morje, kjer bodo lovili plankton, da si ga bodo lahko potem v laboratoriju s pomočjo mikroskopov ogledali. Skratka, otroci bodo na tem taboru spoznavali morje in obalo. Popold ne pa bomo ime li do vo lj časa, da si bomo ogle da li Pi ran in nje go ve zanimivosti. Tabor bomo zaključili z vo de nim ogle dom Sečovelj skih solin Lera. Tretji tabor, ki bo potekal v Ljubljani od 24. do 29. junija, bo kemijske narave, njego naslov je Čarobni napoj, namenjen pa bo otrokom od 10. do 14. le ta sta ros ti. Zbra li se bomo v muze -ju Bistra, kjer si bomo ogledali poskuse Nikole Tesle, nato bomo skupaj odšli v Ljubljano. V dopoldanskem času bomo na Institutu Jožef Stefan pod strokovnim vodstvom mag. Tomaža Ogrina izvajali razne eksperimente, popold ne vi pa bodo na me nje ni spo -znavanju Ljubljane. Tabor bomo zaključili s skupnim obiskom observatorija na Zaplani. Drugi sklop taborov pa bo na vrs ti ko nec avgus ta oz. začetek septem bra in si cer od 27. avgus ta do 2. septembra pripravljamo intenzivni tečaj angleščine. Jezikajte je tabor, namenjen vsem ( od 10. do 16. leta), ki bi radi izpopolnili svojo angleščino. Otroci bodo razdeljeni po skupinah glede na njihovo predznanje. Tabor se bo odvijal v Zambratiji (blizu Savud-rije), kjer bo tudi ne kaj časa za ko pa- nje. Dopoldne bodo lekcije, po kosilu skupinsko vodene igre, večeri bodo namenjeni filmom, glasbi, petju in še čemu, vse pa bo potekalo v angleškem jeziku. Za zaključek pa od 3. do 7. septembra pripravljamo še računalniško delavnico Miška, ki se bo odvijala v jutranjih urah v računalniškem laboratoriju na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa. Predvideni sta dve skupini: A - od 3. do 5. razreda osnovne šole - in B - od 1. do 3. razreda nižje srednje šole. Otroci bodo spoznali osnove programov Office: word-a, excel-a, power point-a. Preiz-ku si li bodo še is kanje po in ter ne tu in pisanje elektronske pošte. Spoznali bodo tis te pro gra me, ki jim bodo v pomoč pri raziskavah in pisanju domačih na log. Zara di or gani zacij skih raz -logov so mesta omejena. Za prijave in informacije smo vam na razpolago na telefonskih številkah 040-567751 in 320-2717508 ali pa na naslovu elektronske pošte franmilcinski@libero.it V okviru katinarske osnovne šole Milčinski nastajajo zanimive pobude KROMA Včeraj danes Danes, TOREK, 1. maja 2007 PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.11 - Dolžina dneva 14.17 - luna vzide ob 19.37 in zatone ob 5.06. Jutri, SREDA, 2. maja 2007 BORIS VREMEVČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,1 stopinje C, zračni tlak 1010,6 mb pada, veter 24 km na uro vzhodnik severovzhodnik burja, vlaga 48 odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. [I] Lekarne ta je topla, toni so mehki in koprenasto pričarajo milino poglobljenega predajanja občutkom v ključu spomina. Centralna kompozicijska zasnova daje posameznim prikazanim predmetom vtis ikastičnosti, ki jo prav pretanjenost znakovnega bogastva dodatno obogati in postopoma iz razpetosti časovne dimenzije prehaja v brezčasni prostor metafizike. V šestdesetih letih je umetnica začela z razstavno dejavnostjo in sodelovala na pomembnih mednarodnih srečanjih toliko, da so njene stvaritve bile na ogled že v vseh celinah. Deležna je bila številnih nagrad in priznanj, zadnjo je pravkar prejela za svoje grafično delo na razstavi v Parizu. Jeseni je v založbi Il Ramo doro izšla zanimiva knjiga Donne di frontiera, zbirka pričevanj polpretekle zgodovine enaindvajsetih žensk vzdolž vzhodne italijanske meje, ki so jih izbrale Gabriella Musetti, Silvana Lampariello Rosei, Marina Rossi in Du-nja Nanut v okviru pobud komisije za enake možnosti. Edina slovenska pričevalka je Zora Koren Škerk, ki oživlja spomine na svojo družino in otroštvo v nelahkih vojnih časih preganjanja in deportacije ter obenem avtobiografsko pripoveduje o prihodu v Trst, njeni novi družini in o tem, kaj ji likovno ustvarjanje pomeni. Skupaj z možem odvetnikom Sker-kom sta v Trnovci ustanovila umetnostni in kulturni center z galerijo, ki je doslej gostovala pomembne razstave za našo kulturno stvarnost razpeto med srednjo Evropo in obalo: od slovenskih impresionistov do kiparja Mascherinija. Prav tu je v devetdesetih letih Zora Koren Skerk predstavila obsežnejšo antološko razstavo svojih del, ob kateri je izšla bogata trojezična monografija s kritičnimi eseji Zorana Kržišnika, Laure Saf-red in Giulia Montenera. Jasna Merku U Kino Torek, 1. maja 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 (040211001). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040-633080), Ul. Mascagni 2 (040-820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040-211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. Lekarne od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, U. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040-367667). Od srede, 2. maja, do sobote, 5. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040-633080), Ul. Mascagni 2 (040-820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040-2110001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040-211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040-367967). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (04-631661) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »La masseria delle allodole«. AMBASCIATORI - 16.30,19.00, 21.30 »Spider-man3«. ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Centochiodi«, r. Ermanno Olmi. CINECITY- 11.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Epic Movie«; 10.45, 11.00, 14.45, 15.15, 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3; 10.50, 15.00, 20.10 »Mio fratel-lo e figlio unico«; 17.05, 21.45 »L'om-bra del potere«; 10.55, 18.15, 20.15, 22.15 »The number 23«; 11.00, 14.45, 16.30 »Mr. Bean's holiday«; 10.55, 15.20, 17.30, 19.50, 22.15 »Svalvolati on the road«. EXCELSIOR -17.00,19.30, 22.00 »Qu- ello che gli uomini non dicono«. EXCELSIOR AZZURRA-16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratel-lo e figlio unico«. FELLINI -17.00, 20.30,22.15 »Voce del verbo amore«; 18.45 »The Illusionist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Un ponte per Terabit-hia«; 17.30, 19.50, 22.10, »Le vite de-gli altri«. KOPER - KOLOSEJ -14.00,16.20,18.40 »Artur in minimojčki«; 21.00, 23.10 »Divjaka«; 21.20, 23.10 »Dobri pastir«; 17.00, 19.10 »Rocky Balboa«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Smo že končali?«. NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Epic movie«; Dvorana 3: 17.10, 20.30, 22.20 »The Number 23«; 11.00, 15.30, 18.50 »Svalvolati on the road«; Dvorana 4: 11.00, 15.30, 18.45 »Mr. Bean's holiday«; 16.50, 20.15, 22.15 »L'ultimo in-quisitore«. SUPER - 22.15 »Sunshine«. TRŽIČ - KI NEM AX - Dvorana 1:15.00, 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.50, 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 20.00 »Epic movie«; Dvorana 4: 15.00, 16.50 »Svalvolati on the road«; 18.40, 21.40 »L'ombra del potere«; Dvorana 5: 18.00, 20.10 »Mio fratello figlio uni-co«; 16.00, 22.00 »The Number23«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski v Ul. S. Anastasio 12, na ogled razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah. Prošnjo za vključitev v lestvice za Tržaško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole (Ul. S. Anastasio, 12) do ponedeljka, 7. maja 20047. Razpis je na ogled tudi na spletni strani www.scuol@fvg.it Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst 12 1 0 Torek, 1. maja 2007 TRST Dragi Atilijo Malo je na svetu ljudi, ki se razdajajo za druge kot ti, zato ti s hvaležnostjo in iz srca želimo še mnogo zdravih in veselih dni. Tovarišice in tovariši Komunistične Prenove. ¿j Čestitke Jutri 2. maja bo na Proseku ugasnil 2. svečko naš dragi vnucek NICK. Vse najboljše v nadaljnjem življenju mu iz srca voščijo nonota, Marta in Ludvik ter teta Erika. Dragi RUDI, spet nov list si obrnil, tokrat že petdesetega... Glej, da ga boš dobro izpolnil: popisan naj bo s srečo, zdravjem in veseljem! Vse to so naše srčne želje ob tvojem srečanju z Abrahamom. Iskrene čestitke vsi tvoji domači. Privekala je mala LIZA. Srečnima staršema Emanueli in Alekseju Mahniču čestitajo, novorojenki pa želijo vso srečo kolegi in upravitelji Občina Dolina. Naš pevec ATTILIO ALBIpraznuje danes 70 let. Vse najboljše mu želi in čestita kolektiv TPPZ Pinko To-mažič. S Izleti SKD TABOR prireja v soboto, 5. maja, izlet v Ferraro z ogledom razstave Simbolizem - Od Moreauja do Gaugina in Klimta. Prijave sprejemamo med 16. in 18. uro od ponedeljka do petka na tel. št. 040-213945 ali v Prosvetnem domu na Opčinah. Podroben program si lahko ogledate na spletni strani: www.skdtabor.it SPDT organizira v nedeljo, 6. maja 2007 izlet v Brkine. Zbirališče bo v Bazovici pred cerkvijo ob 8. uri. Tokrat bo Slavko Slavec vodil planince proti Ilirski Bistrici in naprej do jezera Klivnik in zaselka Jelišje. Izlet je primeren za vse. Predvidevajo se 4 ure zmerne hoje. 3 Obvestila TRŽAŠKI URAD ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, daje zaradi okvare na telefonski mreži dosegljiv na sledečo tel. št. 040-3475629 ali po e-mailu trst@zskd.org. BIVŠI RADIO OPČINE, AGROSOSIČ, PIZZERIA RINO, SLADOLEDARNA ARNOLDO, HOTEL VALERIA, BAR TABOR BORIS, BAR SLADOLEDAR-NA VATTA vabijo na polnoštevilno udeležbo, tradicionalne prvomajske bud-nice. Ob spremljavi trebenske godbe na pihala V. Parma. Zbirališče ob 9. 45 pri spomeniku na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja prvomajsko budnico po vaseh zgoniške občine s sledečim urnikom: Briščki ob 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30 in Gabrovec 13.15. GURENCI - DULENCI: Tradicionalno nogometno srečanje med prebivalci zgornjega in spodnjega dela vasi, danes, 1. maja ob 18.00 uri na nogometnem igrišču v Križu. Deloval bo dobro založen kiosk. Toplo vabljeni! PI HAL NI OR KE STER BREG prireja danes, 1. maja tradicionalno budnico po vaseh dolinske občine s sledečim urnikom: Boršt - Zabrežec ob 7.00, Gročana ob 8.00, Pesek 8.30, Jezero 9.00, Lonjer 9.30, Ricmanje 10.00, Domjo 10.30, Boljunec 11.00, Dolina 11.30, Prebeneg 12.00, Ma-čkovlje 12.30. PRAZNIK NA OPČINAH - POD ŠOTOROM Danes, 1. maja odprtje kioskov ob 13.30. Prvomajski pozdrav: deželni tajnik Giulio Lauri, Adriano Ferfolja in županski kandidat leve sredine v Devinsko-Nabrežinski občini Massimo Veronese. Ples s skupino OASI. V dvorani predvajanje filmov »Sommersi e invisibili«, »Quattro amici«, »Segreti di Stato«. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE ob priliki Majence prireja vsakoletno skupinsko razstavo likovnih ustvarjalcev. Za interesente je v večernih urah na voljo tel. št. 00386-339-1976323. A.D.A. - Atelier Dom Art - Prosek odpira vrata na Opčinah, Dunajska cesta 17/- A od četrtka, 3. maja 2007, ob 17. uri. SKD TABOR IN KRAJEVNA SEKCIJA VZPI-AN Pl bosta v četrtek, 3. maja 2007 obeležila obletnico osvoboditve Opčin. Ob 20. uri pri osrednjem vaškem spomeniku krajša slovesnost z MoPZ Tabor in gosti, povorka do Prosvetnega doma, kjer bo predvajanje filma Dolina miru. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo srečanje z ev-roposlancem Lojzetom Peterletom, v okviru evropskega projekta Od Bruslja do skupne Evrope, v petek, 4. maja 2007. JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 4. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. OBČINA DOLINA daje na znanje, da bo v sklopu Majence 2007, na trgu pred društveno gostilno v Dolini, sejem neposrednih pridelovalcev in hobistov. Urnik sejma: petek, 4. maja od 18. ure dalje; sobota, nedelja, ponedeljek, torek, od 10.00 do 22.00. Zainteresirani naj pokličejo na občino - urad za kulturo - tel. 040 -8329241. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje redni občni zbor v petek, 4. maja 2007, ob 17.30 v prvem sklicanju in ob 18. uri v drugem sklicanju, na svojem sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na ogled slikarske razstave Luciana Plehana »Moj Kras«. Razstava bo na ogled do 6. maja vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah dopoldne. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, vsako sredo od 11. do 12. ure in da ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v občinski knjižnici v Saležu, skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v nabrežinskem zdravstvenem okraju. KRUT obvešča, da bo organiziral tečaj DO SMEHA V VSAKI DOBI. Tečaj je namenjen ženskam vseh starosti, ki nehoteno uhajanje urina že imajo in predvsem tistim, ki bi rade to preprečile. Tečaj bo vodila diplomirana fizioterapevtka K. Vitez. Tečaj sestavljajo tri praktična srečanja in bo pričel v torek, 8. maja. Vpisovanje in dodatne informacije: Krut, ul. Cicerone 8 tel. 040-360072. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA v sklopu projekta Odkrivanje tradicij prirejata seminar o nabiranju in kuhinjski uporabi zelišč. V sredo, 9. maja, ob 20.30 bo uvodno predavanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Sa-ležu; v soboto, 12. maja, od 9.30 do 16. ure bo nabiranje in priprava jedi v kmečkemu turizmu Briščak (Brišče 3). Za prijave in informacije klicati na št. 3476741791 (Nevia), 340-7719694 (Sara) ali 347-4221480 (Gaia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi vse člane in druge filateliste na redno mesečno srečanje v sredo, 9. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor v petek, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špe-tru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). ZAMEJCI IN ZAMEJKE letnika 1982 praznujemo naših 25 let! Združimo se 12. maja 2007, v restavraciji Mario v Dragi ob 19. uri za aperitiv in večerjo. Obvezna je prijava do 2. maja 2007! Pokličite Martino 329-4924065, Katjo 3491593558 ali pišite na e-mail: vecer-ja1982@yahoo.it DRUŠTVO ZA ZA ŠČITO VRED NOT PROTI FA ŠIZ MA IN PROTI NA CIZ MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Zivjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (10-14 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčin-ski@libero.it POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel.št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ulici Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 0 Prireditve KD FRAN VENTURINI vabi na tradicionalno mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko GLAS HARMONIKE, ki bo danes, 1. maja 2007, v centru Anton Ukmar - Miro pri Dom-ju od 14. ure dalje. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu dobro počutje ob poslušanju domače glasbe. Delovali bodo dobro založeni kioski. KROŽEKZAVAROVALNICE GENERALI prireja koncert komorne glasbe, ki ga bodo oblikovali sopranistka Bruna Mau-chigna, tenorist Marjan Strain in pianistka Elisabetta Buffulini. Koncert bo jutri, 2. maja ob 17.30 v palači na Trgu Du-ca degli Abruzzi 1. Na sporedu bodo skladbe skladateljev V. Bellini, G. Pergo-lesi, G. Giordani, F.P. Tosti, S. Castaldon, F.S. Vilhar, B. Ipavec, F. Lehar. OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOMŠEKvso-delovanju z gospodarsko zadrugo iz Bazovice, vabi na otvoritev razstave likovnih umetnikov - invalidov, v petek, 4. maja 2007, ob 19.30 v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. Sodelovala bosta otroški pevski zbor Slomšek in harmonikaš Marko Manin. Umetnike bo predstavila Loredana Gec. H Mali oglasi MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 pod šifro "mednarodno podjetje". AGRITURIZEM na vzhodnem Krasu išče pridno ženo za vsakovrstno pomoč pri delu. Klicati na tel. št. 338-1289545 od 19. do 20. ure BAR V TRSTU išče dekle ali gospo za pomoč v poletni sezoni. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. 040-422731. IŠČEM DELO kot otroška varuška. Klicati na tel. št. 040-229211. KREDENCO staro približno 120 let, črno, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Tel. na št. 003865-3080406. PRODAJAMO kamnito hišo z vrtom, ograjeno in 7 hektarjev zemljišča. Tel. 040-214566. PRODAM PIAGGIO NRG MC3, maj 2005 v odličnem stanju. Tel. št. 3475279853. PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, cena 30.000 evrov. Tel. št. 347-6145807. STANOVANJE V SESLJANU, primerno za eno ali dve osebi, v samostojni hiši, nudim v zameno za prisotnost in pomoč starejši osebi. Tel. 040/299454. / HI Osmice OS MI CO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJ ČE FER FO LJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. JUT RI bo odprl osmico v Zgoniku Stanko Milič. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ Salež 44, je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. LAURICA BORIS je odprl osmico v Dolini. Toči belo in črno. NA KONTOVELU - KAMENCE so odprli osmico Andrej, Danilo in Darijo. NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmi-co družina Škabar. Obiščite nas! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Tel. št. 335-6322701. OSMICO imata odprto Igor in Roberta v Gabrovcu 27 do 1. maja. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl Boris Škerk v Praprotu 20, tel. št. 040-200156. OSMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah. Nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Pernarčič Ivan v Vižov-ljah. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICOje odprl Štolfa, Salež 46. Točibe-lo in črno vino. Tel. 040-229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Sliv-no 25. OSMICO je odprla v Logu kmetija Komar. Toči belo in črno vino ter ustekleničeno vitovsko in malvazijo. Nudi domač prigrizek in ekstra deviško oljčno olje - belico. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040-229449. OSMICO sta odprla Mario in Onorina na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040-825385. VINARJI INOLJKARJI PAROVELodpre-jo turistično kmetijo v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do 1. maja. ZOBEC MARIO je odprl osmico v Zabrež-cu 10. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki Namesto cvetja na grob strica Draga Petelina daruje Adrijana Blažina z družino 50,00 evrov za AIRC - Združenje za raziskavo rakastih obolenj .Namesto cvetja na grob strica Maria Briščika daruje Adrijana Blažina z družino 50,00 evrov za KRD Dom BriščikiV spomin na strica Enrica Hrovatina daruje Sergio Hrova-tin 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.V spomin na Enrica Hrovatina darujejo solet-niki letnika '32 hčerke Lilijane 50,00 ev-rov za MoPZ Tabor.V spomin na Rika Hrovatina daruje hči Lilijana z družino 100,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na dragega Nazaria Zlatiča daruje žena Argia z družino 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa. Edvin Komar iz Ricmanj daruje 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na pokopališču v Ricmanjih. V spomin na Odilio Zuccoli daruje Valeria Milič 15,00 evrov za Kultuzrni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Odilio Zuccoli darujeta Lildja in Vilma Grilanc 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. t Žalostno vest sporoča žena z družino. Giuseppe Rauber (Pepi) Pogreb bo v petek, 4. maja, ob 13. uri iz ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Bani, 1. maj 2007 Pogrebno podjetje Alabarda, Opčine Pepiju v slovo brat Stanko z družino. Preminila je Štefanija Tulliac vd. Vecchiet Žalostno novico sporočajo sin Franko, vnuka Max in Maja Pokopali jo bomo v družinskem krogu. Trst, 1. maja 2007 Žalovanju se pridružujeta Milena in Roberto Ob težki izgubi drage mame Štefanije izreka svojemu predsedniku Franku Vecchietu iskreno sožalje Društvo za umetnost KONS 29.04.1997 29.04.2007 Ob 10. obletnici smrti se s hvaležnostjo spominjamo dobre in skrbne mame Bogomila Košuta Švab otroci Korado, Duško in Ivica z družinami. Milje, 1. maj 2007 02.05.1997 02.05.2007 Deset let je že miniloodkar si nas zapustila, a ti živiš vedno v naših srcih. Milka Pečnik por. Križmančič Sin Sandro, hči Marija, vnuk Igor, svak Gigi. Trst - Bazovica, 2. maj 2007 01.05.1998 01.05.2007 Ob deveti obletnici smrti v Ninke Švab roj. Turk se je spominja z veliko ljubeznijo v srcu sin Igor Trst, 1. maja 2007 Torek, 1. maja 2007 r, ' * RAFAEL NADAL Španec je z zmago na turnirju v Barceloni izenačil 23 let star rekord Matsa Wilanderja, ki je v Barceloni kot edini doslej zmagal trikrat zapored. To je zanj že 12. zaporedni uspeh v letu 2007, skupno pa je bila to že 72. zaporedna zmaga na njegovi najljubši podlagi, na kateri ne pozna poraza od aprila 2005 v Valencii. VESNA Za ekipo kriškega društva je bila letošnja peta sezona v elitni ligi znova uspešna in rekordna. Calojevi varovanci so potrdili 4. mesto na lestvici in zbrali 46 točk, eno več kot lani. V taboru Vesne so v nedeljo po tekmi primerno praznovali. DANILO DI LUCA Z zmago na znameniti dirki Lige - Bastogne - Liege je mali Italijan, lanski zmagovalec Pro Toura, upravičil vzdevek »ubijalec«, ko je na zadnjem vzponu 3,5 kilometra pred ciljem napadel skupaj s Schleckom, slednjega pa se otre-sel še pred ciljno črto. n m ^ .j v VAL IMSA Štandreški odbojkarji so večji del rednega dela moške C lige »preživeli« na 2. mestu, s čimer so nakazovali možnost, da bi se v končnici lahko uvrstili v finale. Tekma proti S.Giovanniju je te možnosti skoraj že odpisala. Res pa je, da je ekipa doslej dosegla več, kot so na začetku pričakovali. BOR RADENSKA Naše mestno košarkarsko društvo si je do zadnjega kroga rednega dela C lige prizadevalo, da bi doseglo uvrstitev v play-off, zdaj pa je v prvem krogu play-outa za obstanek doživelo pekoč poraz v Miljah proti Venezii Giulii. Na jutrišnji drugi tke-mi v Trstu bo pritisk ves na strani borovcev. MIAMI HEAT Iz končnice košarkarske lige NBA so že izpadli lanski prvaki, košarkarji Miamija. S štirimi zmagami v nizu in brez izgubljenega dvoboja so jih že v prvem krogu "play offa" dobesedno počistili s prizorišča košarkarji Chicaga, ki so se po letu 1998, ko so zadnjič slavili naslov prvaka, prvič uvrstili v drugi krog. NOGOMET - Konec rednega dela prvenstev, ne še začetek play-offa Končnice pred končnico NOGOMET Danes Triestina, jutri Milan Na 14. strani ALTERNATIVNI POGOVOR Mitja Merlak Na 15. strani GIMNASTICNO SP Kolajne za Italijo in Slovenijo Na 15. strani SMUCANJE Trener Aleš Sever (tudi kritično) o letošnji sezoni Na 16. strani NOGOMET Kragelj ocenil zmagovite naraščajnike Na 21. strani Končan je redni del amaterskih nogometnih prvenstev, začenja se play-off. Tako bi se moral glasiti naslov današnjih prispevkov. Pa se ne more, kajti dokaj nenavaden razplet zadnjega kroga rednega dela tega še ne dovoljuje. Ponekod bo namreč treba odigrati dodatne tekme zaradi... dodatnih tekem. Tako je Kras v promocijski ligi v nedeljo zaradi poraza proti ekipi Centro Sedia prisiljen v dodatno tekmo za uvrstitev v play-off proti Caprivi, ta tekma pa bo na sporedu že jutri v Pierisu. Breg in Sovodnje pa se bosta jutri za uvrstitev v play-off 2. amater- ske lige spopasti celo med sabo, navijači obeh taborov pa bodo morali romati v Tržič. Tudi Juven-tina še ne pozna svoje usode. Da ta ne bi bila odvisna od števila izpadov deželnih ligašev iz medde-želne D lige, bo morala v soboto premagati Union '91. Vsi ostali so že na počitnicah: zelo zadovoljni (pri Vesni - na sliki Tomizza - so še izboljšali rekord po številu osovjenih točk v elitni ligi), zmerno ali manj zadovoljni, prav obupan pa ni nihče, saj izpadov ekipe naših društev letos niso doživele. POGLED Z VEJE Vera v pomlad Marij Čuk Lahko bi zapisoval o ljudeh, ki mislijo, da se jih drži svetniški sij, a so v resnici v dnu duše nadvse pokvarjeni. Lahko bi zapisoval o takih, ki mislijo, da se jim dela krivico, a v resnici sami delajo krivico. Lahko bi zapisoval o ljudeh, ki mislijo, da so zapostavljeni, a sami zapostavljajo. In tako dalje. A ta opravila prepuščam dušeslovcem in ostalim rubrikam v dnevniku, ki veliko bolj dovršeno domislijo stvari. Lahko rečem le to, da stvari življenja, odnosi med ljudmi, ljubezenske zveze, delovna razmerja niso nikoli nagnjeni v črnogledost, če sami tega nočemo. Že rahel premik v mišljenju nas lahko napolni z upanjem. Le verjeti je treba, kajti če verjamemo, se vse prej ali slej uteče v pravo strugo. Za srečo in uspeh se je treba boriti, pustiti vstran namišljene užaljenosti in večkrat tudi tisti ponos, ki meji na samoljubje. Ponižnost. Kdor je nima, ne bo prišel daleč. In ker vedno vzporejam življenje s športom, nas prav šport marsičesa izuči in nauči. Le pomislite na tekme in nastope, v katerih moštvo ali posameznik tekmuje z aroganco superiornosti. Največkrat se zgodi, da se tak pristop konča s porazom, ker ni spoštovanja drugega. Lahko pa je še huje: kdor misli, da mu je vse dano po milosti božji, pade ob prvem neuspehu v depresijo in se zateče k sredstvom, ki mu potem pogoltnejo telo in dušo. Na primer alkohol. Zadnje študije neke angleške univerze so dokazale, da je na tretjem mestu rizičnih omam, ki so tudi socialno nevarne. Zato je prav, da so o tem spregovorili tudi na občnem zboru ZSŠDI, kajti potiskati glavo v pesek ne vodi nikamor. Nad deviantnimi pojavi med mladino pa bi se morali zamisliti tudi na šolah, kjer prihaja vse bolj do nasilnih izpadov, odtujenosti in brezvoljnosti. O tem je bilo na teh straneh marsikaj zapisanega, tudi z bolečimi očmi lastnih izkušenj, z veliko iskrenostjo, ki jo premorejo samo tisti, ki priznavajo lastne napake in krhkosti. Zato me je ganilo Mermoljevo pričevanje (a propo': spet bova na isti dan čez kak teden pripravila dogodek poezije, na katerega ste vsi vabljeni - malce predhodne reklame ne škodi, kajne?). A dovolj o tem. Sonce čedalje bolj pripeka in kaže, da je že opeklo marsikatero glavo. Nič čudnega, saj trkajo na vrata volitve, ki z opeklinami sicer ne zobajo češenj, a s proglasi, besednimi dvoboji, obtoževanji prinašajo veliko umazanije, ki je ne more sprati noben pralni stroj. A zakaj bi konec koncev prali tuje perilo? Raje se zagledajmo v pozitivne strani meseca. Res jih je bolj malo, a vendarle so. Ena izmed teh je množičnost v našem športu, ki se velikokrat povezuje tudi s kakovostjo. Mladina iz Križa je v soboto v Trstu priredila krasno rolkarsko tekmo; Sloga se je med dekleti spet prebila v višjo ligo, nogometne ekipe so bile med protagonisti, namizni tenis obeta spet svetlo prihodnost in še bi lahko našteval. In tu je konec koncev maj s svojim zorenjem in brstenjem. Zakaj bi se mu upirali s črnogledo mislijo? Lep čas prihaja. Napoveduje ga tudi dolinska majenca, ki simbolizira mladost vseh starosti in pozdrav pomladi. Dokler bodo še živeli taki simboli, ni še nič izgubljeno... ÜB PIVEC A4 FESIONA LN0STJ0 Luna Rossa dohitela BMW Oracle VALENCIA - Z zmago proti švedski posadki Victory je Luna Rossa na kvalifikacijah za Ameriški pokal dohitela Oracle na prvem mestu. Američani so namreč nepričakovano izgubili proti kitajskemu konzorciju. Na krov jadrnice so poslali rezerve, glavni razlog za poraz pa so bile težave s flokom. Oracle je tako v cilj prijadral kar 3:15 za Chino Team. Luna Rossa in Oracle imata sedaj 23 točk. Ostala italij-nska konzorcija pa sta naletela na črn dan. Mascalzone Latino je izgubil proti Arevi in tudi proti New Zealandu, +39 pa je moral priznati premoč Desafia in Areve. Ma-scalzone Latino s 14 točkami deli šesto mesto s posadko Shosoloza, +39 pa ostaja s 6 točkami deveti. 1 4 Torek, 1- maj3 2007 ŠPORT / NOGOMET - Jutri zvečer v polfinalu Lige prvakov Milan brani čast celinske Evrope Tema polfinalnih srečanj lige prvakov je, ali bo Milanu uspelo preprečiti angleški finale. Kot prva bosta danes stopila na igrišče Liverpool in Chelsea. Mou-rinhovi varovanci so si na prvem domačem srečanju priigrali pomembno prednost, saj je zmaga z 1:0 v evropskih pokalih dober izhodiščni položaj pred povratnim srečanjem. V bistvu z enim samim doseženim golom bi ekipa ruskega milijarderja Abramoviča prisilila Liverpool, da trikrat premaga odličnega češkega vratarja Chelseaja Pertra Čecha. Liverpool računa na gole dvometraša Croucha in na trdo voljo kapetana Stevena Gerrarda, medtem ko bo portugalski strateg Mourinho bržkone ubral nekoliko bolj obrambno taktiko in računal na hitre protinapade raznih Šev-čenka in Drogbaja. Med drugim je bil zadnji krog angleškega prvenstva za lanske prvake zelo neugoden, saj je Manchester povečal prednost na lestvici. Tako Chelsea vse bolj odločno cilja na evropski pokal, da bi rešil vsekakor uspešno sezono. V sredo pa bosta stopila na igrišče še Milan in Manchester United. Milan kot zadnji brani čast celinskega nogometa proti angleški prevladi, Ancelottijevi varovanci pa so jutri prisiljeni zmagati, čeprav jih čaka nekoliko lažja naloga v primerjavi z Liverpoolovo. Črnordečim namreč zadostuje minimalna zmaga z 1:0 (v Manches-terju je bil končni izid 3:2 za Angleže), An-celotti pa računa na gole Filippa Inzaghi-ja, ki bo v konici zamenjal Gilardina. Fer- Cristiano Ronaldo v begu pred Milanovimi branilci. Z Rooneyjem bo prav on najresnejša nevarnost za črnordeče ANSA guson pa upa, da bo lahko računal na srbskega branilca Vidiča (zanj se zadnje čase zanima tudi Juventus). V zadnjem prvenstvenem krogu sta odlično formo potrdi- la tako Cristiano Ronaldo kot Wayne Roo-ney, tako da bodo morali biti Milanovi branilci še posebno pozorni. Napake, ki so jih naredili na Otoku, bi bile tokrat usodne. NOGOMETNA A LIGA Parola na obisk ... h Kovicu Dimitrij Križman O čem še razglabljati, potem ko je Inter tudi matematično osvojil naslov, potem ko je postalo bolj ali manj jasno, katere štiri ekipe se bojo borile za ponovni ugled italijanskega nogometa v Ligi prvakov naslednje leto, potem ko sta dva od treh potnikov v nižjo ligo znana? Najprej vsekakor v Rim, kjer se Lazio in Roma nista izneverila tradiciji, po kateri je derbi prestolnice najbolj skop z zadetki, najpogostejši rezultat zadnjih let pa je remi. Obe ekipi sta v tej sezoni dosegli lepe uspehe, Roma je sicer doživela madež s tistim znamenitim polomom v Manchestru, toda vseeno, z morebitno zmago v finalu pokala bi dosegla celo več, od tistega, kar je realno v njenem dometu. Lazio je startal z globokega minusa, se s serijo zmag povzpel čisto pod vrh in presenetil tudi lastne navijače, ki bi tako radi pljuvali čez svojega predsednika Lotita, a jih dejstva resnično postavljajo v izgubljen položaj. No, v takem ozračju nabitem s pozitivno energijo bi si želeli lepo tekmo (nenazadnje, celo vladni podsekretarji v Rimu navijajo za lep nogomet!), kopico golov, morda celo sproščeno kuliso gledalcev. Nič od vsega tega. Bledi 0:0, povprečna igra, praske med navijači, ki so tokrat za spremem-bno obračunali med seboj, namesto družno proti policajem. Od življenja bi si Rimljani resnično želeli kaj več, in niti Amaro Lucano jih v nedeljo zvečer po mojem ni mogel ustrezno tolažiti. Drugi skok v Videm, kjer smo bili priča redkemu pojavu treh izključitev v enem samem moštvu. Italija je država, kjer je branilec ob prejetem opominu skorajda na varnem pred drugim. Če enkrat vidiš pred nosom rumen karton, lahko potem po mili volji udrihaš po nasprotnikovih nogah, pa ti bo sodnik pogledal skozi prste. Nič čudnega v deželi, ki zlahka spušča kriminalce iz zaporov. Ravno zato je poseg sodnika v Vidmu resnično skoraj edinstven. Ker se ponekod bližajo volitve in so strani tudi našega dnevnika pridno natrpane s politiko bi si drznil predlog: sodnika iz Vidma za pravosodnega ministra! Naposled v Sieno, kjer sta si nasproti stali domača vrsta in Sampdoria. Neverjetno, a resnično, promet na sredini sta pri domačih urejala Galloppa, pri gostih pa Parola. Prvi je pri Triestini veliko obetal, a sproti pokazal določene hibe. Drugi je že bil gost te rubrike. Inteligenten fant, s katerim je pred nekaj leti bilo zanimivo debatirati ob sesljanskih barakinih, toda njegovi nogi bi bili potrebni poštene naravnave v kateri izmed številnih mizarskih delavnicah na Krasu. Sam jih poznam kar nekaj, ne samo, mislim, da je mizar tudi eden izmed najbolj talentiranih zamejskih nogometašev Dario Kovic. Parola bi lahko bil njegova stranka. (dimkrizman@yahoo .it) NOGOMET - Triestina ob 15.uri doma proti Lecceju Zmaga je Na tribuni diskvalificirana trener Varrella in Italijanske profesionalne nogometaše ne zaustavi niti praznik dela. Triestina bo namreč tudi danes stopila na igrišče (pričetek ob 15.uri), Varrellove varovance pa čaka novo domače srečanje. Po Vicenzi je na vrsti Lecce , neodločen izid izpred treh dni in sila neugodni ostali izidi (zmagi Modene in Spezie kar v gosteh) pa so v bistvu Tr-žačane spravili ob zid. Danes bo Triestina prisiljena zmagati, saj bi drugače postalo stanje na lestvici zelo resno. Zadnji nastopi pa niso prav nič spodbudni. Ravno tako trenutno fizično stanje Varrellovih varovancev, ki so zadnje minute sobotnega srečanja proti Vicenzi prej prehodili kot prete kli. Lima bo ponovno odsoten zaradi diskvalifikacije (v soboto mu je sodnik pokazal rumeni karton niti minuto zatem, ko je sto pil na igri šče), prav ta ko bo do os ta li za pi sa -ni v seznamu odsotnih Della Rocca, Kalambay (oba do konca sezone), Gorgone in Graffiedi. Kyriazis in Rossetti, ki sta imperativ Lima - V vrstah Lecceja tudi Tulli in Munari v soboto predčasno zapustila igrišče zaradi lažjih poškodb, pa sta vče raj red no tre ni ra la, ta ko da njun nas top ni vpraš -ljiv. Po sobotnih žvižgih pa ni izključeno, da se bo trener Triestine odločil za nekoliko bolj napadalno postavo. Igrati z enim samim napadalcem pred domačim občinstvom je namreč znak pretirane bojazljivosti. Vsekakor bo Franco Varrella tekmi moral slediti iz tribune, saj ga je športni sodnik kaznoval po sobotni izključitvi. Na klopi ga bo zamenjal športni direktor Franco De Falco. Z zmago pa bi Triestina današnjega nasprotnika na lestvici tudi dohitela. Trener Lecceja Papadopulo bo precej spremenil postavo, ki je v soboto premagala Bologno. V napadu naj bi tako dobil mesto Tulli, ki je z Munarijem tudi edini nekdanji "Tržačan" v vrstah moštva iz Salenta. Verjetna postava Triestine: Rossi; Pivotto, Abruzze-se, Kyriazis, Pesaresi; Marchesetti, Allegretti, Briano, Testini; Piovaccari, Eliakwu. Sodil bo Romeo iz Verone. (I.F.) ROKOMET S Casaranom, da bi izsilili tretjo tekmo Tržaški rokometaši bodo danes (pričetek ob 19. uri, vstop prost) igrali povratno srečanje polfinala končnice za naslov proti Casaranu, favoritu za osvojitev letošnjega naslova italijanskega prvaka. Radojko-vičevi varovanci so na prvem srečanju zamudili izredno priložnost, da bi iztržili pozitiven rezultat, po porazu z golom razlike v Casaranu pa so Ivančič in soigralci prisiljeni zmagati. V društvu predsednika Lo Duce pa so prepričani, da jim lahko uspe podaljšati serijo na tretjo in odločilno tekmo, ki pa jo bodo morali znova odigrati v gosteh. Seveda današnja naloga ne bo lahka, saj so Tržačani šteti in po samih treh dneh bi lahko prišla na dan utrujenost, čeprav lahko Radojkovič končno računa tudi na Tokiča in Resco. V drugem polfinalu bo Conversano gostil Bologno, ki je v vodstvu z 1:0, saj je na domačem igrišču zmagala. BAVISELA 2007 Danes triatlon, jutri Young maraton Bavisela 2007 se bo danes nadaljevala z zanimivim tekmovanjem v triatlonu, ki privablja vsako leto več tekmovalcev. Start bo ob 13. uri v bazenu Bianchi, kjer bodo tekmovalci, ločeni po skupinah z največ 60 udeleženci, v olimpijskem bazenu preplavali razdaljo 750 metrov. Takoj zatem bodo zajahali kolesa in se podali na krožno pot v skupni razdalji 20 km. Štirikrat se bodo povzpeli po ul. Maestri del La-voro, nato vozili po ul. Locchi do Nabrežja in nazaj po drevoredu Gessi. Odločitev o zmagovalcu po padla po sklepnem 5 kilometrov dologem teku. Osrednja zvezdnica tekmovanja bo tržaška šampionka Daniela Chmet. Napovedujejo tudi prisotnost celotne hrvaške reprezentance in mnoge atlete iz Drbije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Nagrajevanje bo ob 16.30. Že ob 11. uri zjutraj pa bo štart 1. otroškega duathlona (tek in kolesarstvo) za mlade od 8. do 15. leta starosti. Zelo pestro bo tudi jutri zjutraj (od 10. ure dalje), ko se bo na Trgu Unita' zbrala množica osnovnošolcev in nižje srednješolcev za nastop na Baviseli Young. HOKEJ IN LINE Tržaška Edera prvi finalist Tržaška Edera je prvi finalist letošnjega prvenstva moške A1 lige v hokeju in line. Varovanci nekdanjega Poletovega trenerja in igralca Dejana Rusanova so včeraj popoldne tudi na povratni polfi-nalni tekmi v gosteh premagali Arezzo. Končni izid 5:1 (2:1) priča o popolni premoči Tržačanov, ki ne skrivajo želja, da bi iztrgali državni naslov aktualnemu prvaku Asiagu, s katerim se bodo najverjetneje pomerili v polfinalu, lani pa jih je izločil že v polfinalni fazi. V prvem polčasu je Edera povedla z 2:0 in to obakrat z igralcem manj. Arezzo j e takoj izenačil, a drugi polčas je bil povsem v ro kah Ede re, če pre av po me ni konč ni izid mo go če pre hu do ka -zen za Toskance. Za Edero so gole dosegli Rok Simšič, Boštjan kos, Franco Vellar, Bojan Zajc, 12 sekund pred koncem pa še Marchesetti. DRŽAVNE LIGE IN SLOVENCI NOGOMET A liga - Izidi 34.kroga: Ascoli - Reggi-na 2:3, Fiorentina - Chievo 1:0, Inter -Empoli 3:1, Livorno - Palermo 1:2, Messina - Atalanta 0:0, Parma - Cagliari 2:1, Roma - Lazio 0:0, Siena - Sampdoria 0:2, Torino - Milan 0:1, Udinese - Catania 0:1. Vrstni red: Inter 87, Roma 69, Milan 59, Lazio 58, Palermo 52, Fiorentina in Empoli 50, Sampdoria 45, Udine-se in Atalanta 43, Livorno in Catania 36, Parma 35, Reggina, Siena in Cagliari 34, Torino 33, Chievo 32, Messina 25, Ascoli 20. Meddeželna liga -Itala iz Gradišča Alena Carlija je tokrat popolnoma odpovedala. V Mezzacoroni je namreč klonila s 3:0 in s tem je dvomljiv tudi nastop v končnici za napredovanje. Po tem porazu so Zorattijevi varovanci sicer ohranili tretje mesto (delijo ga z Virtu-som Vecomp), vendar le z zmago v zadnjem krogu bodo gotovi nastopanja na dodatnih tekmah. KOŠARKA A1 liga - Izidi 32.kroga: Varese (Hafnar 3, Čapin 14) - Cantu' 80:69, Milan -Neapelj 99:61, Teramo - Rim 75:78, Montegranaro - Siena 82:89, Livorno -Biella 103:91, Treviso - Reggio E. 82:63, Snaidero Videm (Williams 27, Gigena 16, Allen in Penberthy 14) - Capo d'Or-lando 99:78, Virtus Bo - Scafati 88:79, Avellino - Fortitudo Bo 79:69. Vrstni red: Siena 56, Rim 42, Milan in Virtus Bo* 40, Neapelj 34, Montegranaro, Varese in Cantu' 32, Scafati in Biella 30, Snaidero Videm 28, Fortitudo Bo 26, Treviso*** 25, Reggio E., Capo d'Orlando in Avel-lino* 24, Teramo 22, Livorno** 16. (*s tekmo manj, **-2, ***-15) Ženska A2 liga - Interclub iz Milj je zamudil izredno priložnost, da bi se izognil končnici za obstanek. Na domačem parketu je položil orožje pred Bronijem (končni izid 62:65). Slovenska trojica je prispevala 15 (Jessica Cergol), 11 (Samantha Cergol) oziroma 7 točk (Teja Mezgec). B1 liga - Tržaški košarkarji AcegasaAps čakajo na nasprotnika končnice za obstanek, po vsej verjetnosti pa bo to Pat-ti, ki je na prvem srečanju premagal Lu-mezzane z 80:54. Ženska B liga - Ginnastica Triestina si je z zmago v Sulmoni prejšnji teden izborila prehod v polfinale končnice, vendar proti Chietiju je bila na prvi tekmi brez moči. Gantarjeva (2 točki) in soigralke so izgubile z 49:65. B2 liga - Zdesetkani Alike' ni začel s pravo nogo končnice za obstanek. Pred Oderzom je klonil kar na domačem terenu (izid 71:83), tako da morajo sedaj Ivan Kralj (tokrat 7 točk) in ostali zmagati v gosteh, da si izborijo tretjo tekmo. ODBOJKA A1 liga - Nadaljuje se polfinale končnice. V nedeljo je Maniajev (brez točk) Piacenza na domačem igrišču premagal Cuneo s 3:1 (33:31, 21:25, 25:20, 25:19) in izenačil stanje v zmagah. Tretjo tekmo bodo igrali v Cuneu, igra pa se na tri zmagane tekme. V drugem polfina-lu je stanje sledeče: Treviso - Rim 2:0. Ženska A2 liga - Kljub zmagi šele po tie-breaku se je Unicom Staker iz Sas-suola, za katerega igra Sandra Vitez (9 točk), je še utrdil tretje mesto. Sedaj ima tri točke prednosti pred Cremono. Izid: Sassuolo - Mantova 3:2 (25:22, 25:27, 22:25, 26:24, 15:10) B1 liga - Oderzo, s katerim igra Damir Kosmina, vse bolj tone. Doma je izgubil z 1:3 (25:18, 28:30, 20:25, 21:25) proti Lugu in zdrknil na osmo mesto. Zadnji krog bo torej le formalnost, saj si je Oderzo zapravil katerokoli možnost uvrstitve v končnico za napredovanje. Ženska B2 liga - Le še točka loči Tor-riano od napredovanja v B1 ligo. Ilaria Černic (1 točka), Karin Crissani (brez točk) in Miriam Černic (libero) so premagali Torrefranco po petih nizih igre, tako da bo odločalo o napredovanju zadnje kolo. Libertas je po novem porazu s 3:0 matematično obtičal na zadnjem mestu. Tomšičin Fincantieri pa si je z zmago 3:1 proti Godigeseju zagotovil igranje v končnici za napredovanje. VATERPOLO B liga - Tržaški vaterpolisti se iz Verone vračajo s točko. Končni izid 10:10 (3:2, 0:2, 3:2, 4:4), tokrat pa je k končnemu izidu pomemben prispevek dal tudi Peter Planinšek, ki jer dosegel dva gola. Ostali izidi 12.kroga: Vicenza - GE-AS Milan 8:8, Vigevano - Torino '81 7:9, Brescia - CUS Milan 6:5, Parma - Can. Milan 6:9. Vrstni red: Torino 81 36, Vi-cenza 22, Brescia in Pall.Trieste 21, Ge-as Milan 20, Can.Milan 17, Cus Milan 14, Verona 10, Vigevano 8, Parma 4. / TRETJA STRAN Torek, 1. maja 2007 15 GIMNASTIKA - Evropsko prvenstvo v Amsterdamu Italija takoj za Rusijo Uspešna tudi Slovenija Pet medalj (3 zlate) za Italijo - Dvojec Petkovšek-Pegan spet blestel Vanessa Ferrari je osvojila dve zlati medalji za Italijo ANSA AMSTERDAM - Evropsko prvenstvo v športni gimnastiki se je tako za Italijo kot za Slovenijo končalo zelo uspešno. Obe reprezentanci se domov vračata z medaljami, med katerimi so tudi zlate. Kar zadeva Italijo, je po številu osvojenih medalj zaostala samo za Rusijo. Pet osvojenih medalj, od tega 3 zlate in po ena srebrna ter bronasta, je dosežek, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Za kakšen uspeh gre, je dovolj, če povemo, da je treba iti daleč nazaj v zgodovino, v leto 1967 v Tampere, kjer je Italija z izrednim Meni-chellijem prav tako osvojila pet medalj. Tokrat sta za zlate medalje poskrbeli Vanessa Ferrari z zmago v mnogoboju in v prostem programu in presenetljiva Car-lotta Giovannini, ki je slavila v preskoku. Preostali dve medalji sta dodala Andrea Coppolino s srebrom na krogih in Igor Cassani, ki je osvojil bron na drogu. Ob vsem tem pa bi bil lahko izkupiček Italije še precej žlahtnejši, saj je Ferrarijeva z dvema padcema z orodja ostala še brez dveh medalj. To se ji je zgodilo na dvovi-šinski bradlji in gredi, kjer bi bila ob normalni izvedbi gotovo med dobitnicami odličij. Smolo je imel tudi Matteo Moran-di na krogih, ki se je po izvrstno izvedeni vaji v finalu pri doskoku z rokami dotaknil tal in namesto zlata osvojil peto mesto. Če ne bi bilo teh napak, bi bila Italija najuspešnejša reprezentanca prvenstva, kar bi predstavljalo prvovrstno presenečenje, predvsem pa zgodovinski uspeh italijanske gimnastike. Če so bili dosežki Vanesse Ferrari pričakovani, pa je Carlotta Giovannini pravo odkritje prvenstva. Šestnajstletni-ca je bila po zmagi v preskoku v devetih nebesih. »Sprašujete me, kako se počutim. Zdi se mi kot da bi lebdela tri metre nad nebom,« je odgovarjala razposajeno in napovedovala, da si bo v primeru, če bo šla na olimpijske igre v Peking, dala vtetovi-rati pet olimpijskih krogov. »Kam, vam pa ne povem,« je še dejala in povedala, da trenira šest ur dnevno in hodi v večerno šolo, da bi postala vzgojiteljica v vrtcu. O velikem uspehu lahko govorimo tudi v primeru Slovenije, kjer je dvojec Petkovšek - Pegan še enkrat poskrbel za slavje. Najprej je za veselje poskrbel Mitja Petkovšek, ki je tudi v amsterdamski dvorani RAI na bradlji ugnal vso konkurenco in po letih 2000 in 2006 osvojil še tretji naslov evropskega prvaka. In ko se navdušenje v slovenskem taboru še ni dobro poleglo, je za novo slavje s srebrom na drogu poskrbel Aljaž Pegan. Čeprav so slovenski ljubitelji gimnastike že razvajeni zaradi številnih uspehov, ki sta jih v zadnjem desetletju in več Sloveniji iz leta v leto prinašala Petkovšek in Pegan, pa je uspeh v deželi tulipanov verjetno navdušil in presenetil marsikoga. Oba imata namreč za seboj izjemno težki obdobji v karieri, ki so ju zaznamovale težave s poškodbami. In tudi zato sta tokratni kolajni vredni še več. Medtem ko se je Petkovšek po skoraj letu dni premora zaradi poškodbe na tekmovališča spet vrnil šele dober teden pred prvenstvom na svetovnem pokalu v Mariboru, pa je bil za Pegana nastop na EP zaradi počasnega okrevanja po poškodbi in še počasnejšega nabiranja tekmovalne kondicije šele prvi to sezono. Res je, da je statistika govorila v njun prid, saj se je na prvenstvih stare celine vse od St. Peterburga leta 1998 vsaj eden od njiju domov vedno vrnil s kolajno, a številke so bile ena, dejansko stanje v telovadnici obeh asov pred prvenstvom pa druga zgodba. Ampak tudi tokrat so obveljale številke. Petkovšek je z oceno 15,875 točke na bradlji osvojil tretji naslov najboljšega na stari celini v karieri. S tem je ubranil naslov z lanskega prvenstva v Volosu in osvojil še šesto kolajno na EP. »Kaj pa vem, ni več isto kot včasih, saj se človek že nekako navadi teh uspehov. Res pa je, da tokrat nisem bil ravno prvi favorit, zato me je ta zmaga še toliko bolj presenetila in razveselila,« je po enem večjih uspehov kariere hitel razlagati 30-letni Ljubljančan, ki je po St. Peterburgu 1998, Bremnu 2000, Patrasu 2002, Ljubljani 2004, Debre-cenu 2005 in Volosu 2006 še sedmič zapored nastopil v finalu najboljše osmeri-ce evropskih prvenstev in brez kolajne ostal le na domačih tleh. Tudi Pegan je bil izredno razpoložen, saj se je po dveh zmagah (1994,2004) in bronu (2000) veselil še svojega četrtega odličja z EP: »Če sem odkrit, tega res nisem pričakoval. Vedel sem sicer, da se ob dobri izvedbi vaje lahko prebijem tudi na stopničke, a res nisem bil prepričan, če mi lahko uspe tako dobra sestava. Res sem vesel,« je bil nasmejan 32-letni Ljubljančan. ALTERNATIVNI POGOVOR - Mitja Merlak »Lepota Majence je zlasti v tem, da jo v glavnem organizira mladina« Tokratni sogovornik je nogometaš Primorja Mitja Merlak, Dolin-čan, ki je zaposlen v prevozniškem podjetju. Izbrali smo ga povsem ne-naključno, kajti Alternativni pogovor smo želeli posvetiti prvim majskim dnem, ki jih zaznamujeta praznik dela in dolinska Majenca. Prosto po tvojem sovaščanu Čuku, avtorju romana Pena majskega vala: prihaja majski val ... Zdaj malo manj, ampak še pred nekaj leti sem ga precej občutil. Predvsem ko si dijak, je Majenca priložnost, da pozabiš na šolo, da se razbremeniš ... Maj je torej zate sinonim Ma-jence, kaj pa prvi maj, praznik dela? Mah, je dela prost dan, ga ne občutim kot nekaj posebnega. Velja isto tudi za ostale Do-linčane? Ja, v Dolini se najbrž na prvi maj predvsem pripravljamo na Majenco. Katero vlogo imaš pri njej? Glede na to, da čez dan delam in potem grem na trening, bi lahko rekel, da v Dolini samo spim, medtem ko je bilo precej drugače, ko sem bil še v šoli. Danes zato me ni dosti zraven, Majenco pa vseeno občutim. Vsekakor sem bil dvakrat partner. Kaj je bolj možno, da Mitja Merlak zadene gol ali da bo izvoljen za župana Majence? Da zadenem gol. Saj, zadenem vsako drugo sezono, zato naslednjo Daleč od tega, da bi bil kdaj v igri za župansko mesto? Ne, ne ... Nikoli nisem kandidiral in tudi ne bom, ker se po mojem žrtvuje preveč časa. Se vlaganje tolikšnega truda res splača? Je Majenca res najlepša fešta v letu? Morda bi omenil prej pust, ampak kot Dolinčan sem prisiljen odgovoriti »ja«. Kje je lepota te prireditve? Lepo je to, da Majenco v glavnem organizira samo mladina. Sta kdaj zaradi Majence na-stradala tvoje delo ali tvoja ekipa? Glede dela je tako, da na sredo navadno vzamem dopust, tako bo najbrž tudi letos. Pač, v torek, ko je zadnji dan Majence, imamo likof in Mitja Merlak ... Vsekakor zna biti hudo predvsem na nedeljo, ko imaš kakšno tekmo, potem ko si do štrih zjutraj čakal na dvig maja. In seveda nisi v najboljši formi, čeprav ko sem igral z na-raščajniki, sem na nedeljo ob Majenci celo zadel dva gola - takrat sem igral še na krilu. Kaj je težje, dvigniti maj ali »dvigniti« Primorje v višjo ligo? Lepa ta! Letos bi bilo prav gotovo težje dvigniti Primorje, ampak morda naslednje leto ... Brežan Merlak pri proseškem Primorju, Prosečan Peter Emili pri trebenskem Primorcu, Tre-benc Peter Carli pri kriški Vesni. Vse obrnjeno na glavo, kot da bi majska fešta razsajala v našem nogometu ... Tako se pač zgodi. Otrok, ki izberejo nogomet, je vedno manj, zato obstajajo združene ekipe in igraš vedno na kakem drugem koncu. Zame, recimo, velja, da nisem nikoli igral za Breg. Igral sem vedno kje drugje in na koncu ostal pri Primor-ju, kar je slučaj, saj bi se lahko zgodilo, da bi pristal pri Zarja-Gaji ali pri kaki drugi ekipi ... Vsekakor Dolinčani, kjerkoli že igrate, pošteno trpite ob Ma-jenci. Morda niti toliko. Košarkarji, na primer, igrajo ob sobotah zvečer, zato si lahko dajo duška po tekmi. Ampak to ne velja za Sandija Zerialija. Bor igra namreč ob nedeljah ... Res je, ampak vem, da je lani Sandi kljub Majenci junaško odpotoval na gostovanje v Bassano. Pri Primorju si branilec in zato igraš zadaj. Boš v ozadju tudi na Majenci? Mah, na Majenci je treba iti tudi v napad. (Perče) Danilo Di Luca osvojil zadnjo klasično spomladansko dirko LIEGE - Italijan Danilo Di Luca je zmagovalec zadnje spomladanske klasične kolesarske dirke Liege-Bastogne-Liege, ki šteje tudi za točke serije ProTour. Drugo mesto je na 262 kilometrov dolgi enodnevni preizkušnji osvojil Španec Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne), tretje pa Luksem-buržan Frank Schleck (CSC), medtem ko edinega slovenskega predstavnika Tadeja Valjavca (Lampre - Fondital) ni bilo v ospredju.Izidi: 1. Danilo Di Luca (Ita/Liqui-gas) 6:37:24; 2. Alejandro Valverde (-Špa/Caisse d'Epargne) +0:03;; 3. Frank Schleck (Luk/CSC); 4. Paolo Bettini (Ita/Quickstep - Innergetic) 0:06; 5. Davide Rebellin (Ita/Gerolst.); 6. Michael Boogerd (Niz/Rabobank) 0:07; 7. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 0:09. Vrstni red ProTour: Davide Rebellin 157 točk, Alejandro Valverde 107,Danilo di Luca 100, Oscar Freire 82 itd. ROKOMET: NEMŠKO POKALNO ZMAGOSLAVJE KIEL - Rokometaši Kiela, za katerega igra tudi slovenski reprezentant Rok Kav-tičnik, so na povratni tekmi finala lige prvakov pred domačimi gledalci premagali Flensburg-Handewitt z 29:27 (15:10) in tako prvič v zgodovini osvojili naslov v tem tekmovanju. Izid prve tekme je bil 28:28. Pokal EHF: Magdebrug - Aragon 31:28 (11:10). Magdeburg je prvak. Pokal pokalnih zmagovalecv: Hamburg - Ademar Leon 33:37 (13:16), Hambrug je prvak. Danilo Di Luca ANSA TENIS: NADAL IZENAČIL REKORD WILANDERJA BARCELONA - Španec Rafael Nadal je zmagovalec teniškega turnirja v Barceloni z nagradnim skladom 850.000 evrov. V finalu je domači igralec, ki je bil v katalonski prestolnici tudi prvi nosilec, premagal 12. nosilca Argentinca Guillerma Ca-nasa s 6:3, 6:4.Nadalu je z zmago, za katero je potreboval nekaj več kot uro in pol, uspelo izenačiti 23 let star rekord Matsa Wi-landerja, ki je v Barceloni kot edini doslej zmagal trikrat zapored. NOGOMET: PSV DOBIL SRHLJIVKO EINDHOVEN - Nogometni klub PSV iz Eindhovna si je po zmagi nad Vitessejem iz Arnhema (5:1) zagotovil jubilejni 20. naslov nizozemskega prvaka. Toda odločitev o prvaku je bila izjemno tesna. Tako PSV, ki je osvojil naslov tudi v lanski sezoni, kot Ajax iz Amsterdama, slednji je v gosteh ugnal Willem II z 2:0, sta namreč sezono končala s po 75 točkami, a je imel PSV boljšo razliko v danih in prejetih zadetkih in se zato veselil novega naslova. ODBOJKA: BLEJCEM TRETJI ZAPOREDNI NASLOV - RADOVLJICA - Odbojkarji blejskega Autocommercea so zmagali še na tretji finalni tekmi državnega prvenstva in tako brez poraza v domačem tekmovanju še tretjič zapored osvojili naslov državnih prvakov. Tokrat so v Radovljici moštvo Preventa gradenj IGM iz Maribora premagali s 3:0 (21, 18, 20). HOKEJ NA LEDU - Izidi 2. kroga SP elitne skupine v Moskvi, skupina A: Švica - Italija 2:1 (1:0, 0:0, 1:1), Latvija - Švedska 2:8 (0:1, 0:3, 2:4). Vrstni red: Švedska in Švica 6, Latvija 4, Italija 0. Skupina C: Slovaška - Nemčija 5:1, Kanada - Norveška 4:2. Vrstni red: Slovaška in Kanada 6, Nemčija 4, Norveška 0. NOGOMET Danes finale Trofeje Rocco Uspeh Italije Danes popoldne se bo v Gradišču zaključil mednarodni turnir za naraščajnike Nereo Rocco. Finalna tekma bo ob 16. uri na stadionu Colaussi v Gradišču, tekma za 3. mesto pa bo ob 11. uri v Kr-minu. Polfinalni tekmi sta bili sinoči, presenetljiva para pa sta bila Atletico Minieiro - Atlas ter reprezentanca ZDA in Empoli. Končal pa se je turnir Združena Evropa. Zmagovalec je italijanska reprezentanca, ki je v včerajšnjem finalu v Gradišču s 3:0 odpravila Srbijo. Italija je poved-la že v 15. minuti z Guoittom, ki je bil tudi imenovan za najboljšega igralca celotnega turnirja, vendar je bila tekma izenačena, preostala zadetka pa so »azzurri« dosegli šele v drugi polovici drugega polčasa. Za Italijo je bila to že tretja zmaga v štirih izvedbah tega mednarodnega čezmejnega turnirja. V tekmi za 3. mesto je Hrvaška v Novi Gorici kar s 5:1 odpravila Gruzijo. V polfinalu je Italija v Ajodvščini premagala Hrvaško z 2:0, Srbija pa na Koroškem Gruzijo s 5:3. Slovenija je letos premagala le selekcijo G0andGo, s 3:1 pa izgubila proti Italiji in Gruziji. 1 6 Torek, 1. maja 2007 KOŠARKA / MOŠKA C LIGA - Že jutri druga tekma play-outa Borovci računajo, da bo na 1. maju pela drugačna pesem Potrebna boljša obramba in večji doprinos igralcev na klopi - Osta igra, nizek izid? Prva »bitka« je pripadla miljski peterki, toda »vojne« prvega poglavja play-outa državne C lige še zdaleč ni konec, saj so bili košarkarji Bora Radenska v Žavljah na pragu uspeha in so trdno odločeni, da jutri ob 21. uri na domačih deskah Stadiona 1. maja izenačijo stanje v zmagah. Borovci bodo jutri seveda pod večjim pritiskom kot nasprotniki, vendar v nedeljo so le dokazali, da nikoli ne popustijo in da je Muggia v dometu. Za ekipo, kot je Borova, us pehi na tujem na -mreč niso ravno samoumevni, če vemo, da so v red nem de lu na tujem zmagali vsega trikrat, enkrat prav v rednem delu v Žavljah. Skratka, Kriz-man in kolegi močno računajo na domače igrišče, na katerem je za Borove nasprotnike praviloma težko igrati. Če torej vemo, da je psihološka obremenitev na ramenih Menguccije-vih fantov (nov poraz bi jih namreč pahnil v drugi krog) in da je reakcija košarkarjev v napetih situacijah pač neznanka (vendar v Žavljah v obeh taborih nismo zasledili posebne treme), se gre zaustaviti pri faktorjih, ki lahko odločajo o preobratu v korist borovcev. Iz-bolj ša ti bo ne dvo mno tre ba ob ram bo, zlasti pa izpili ti do lo čene ma len kos ti, ki lah ko na takih tek -mah odločajo o zmagi ali porazu. Venezia Giuli-a je v nedeljo zmagala po zaslugi klasične dobre skupinske igre, saj je kar devet igralcev prispevalo pet ali več točk! Borova »klop« pa je vsega prispevala 13 točk. Pozornost miljske obrambe bo jutri ne dvo mno osredo točena na Babi cha, ki je v drugem polčasu dolgo časa sam držal na nogah Borov napad. Veliko prostora bodo tako predvi- Predčasen odhod z igrišča Štefana Samca je precej omejila možnosti Bora Radenske v zadnjih minutah tekme v Žavljah KROMA doma imeli ostali zunanji igralci, predvsem pa pod košem Samec in Celega, ki znata prevesiti jeziček na tehtnici na Borovo stran. Pomembno pa je, da udarna dvojica Menguccijevih visokih igralcev ostane na igrišču v zadnjih petih minutah (osebne napake), ko se tekme praviloma odločajo. Čeprav vsi igrajo in stisnejo zobe, sta obe postavi v tem delu sezone normalno precej načeti, toda to naj bi naposled ne favoriziralo enih ali drugih. Prej bi za jutri zvečer na Prvem maju pričakovali zelo ostro igro in nizek izid. Učinek Borove obrambe bo tako ključnega pomena in v prvi vrsti bo treba agresivneje kriti Porcellija in Riavi-za, ki sta prava vira gradnje igre v vrstah miljske peterke. NEDELJSKA TEKMA V ključnih trenutkih so žal igrali brez Celege in Samca Venezia Giulia Muggia - Bor Radenska 86:83 (29:18, 42:39, 60:58) MUGGIA: Porcelli 18, Fingolo 5, Riaviz 14, Viscia-no 8, Bozic, Grimaldi 7, Delise 9, Bellina 11, Catenacci 7, Cacciatori 7, trener Franco Pozzecco. PON: Porcelli (29) BOR: Bole, Tomasini 8 (3:4, 1:2, 1:2), Krizman 7 (4:6, 0:4, 1:2), Celega 14 (1:2, 5:8, 1:2), Štokelj 5 (-, 1:1, 1:3), Ba-bich 30 (8:8, 2:3, 6:13), Sosič 3 (1:1, 1:2, -), Samec 14 (-, 7:10, -), Madonia 2 (2:4, 0:3, 0:1), Zeriali, trener Ferruc-cio Mengucci. PON: Samec (33), Celega (38), Madonia (39), Tomasini (39). Tesen poraz je bil predvsem sad nihajoče igre belo-zelenih, ki so dvakrat visoko zaostajali, nato pa sredi zadnje četrtine tudi vodili. Začetne minute so nagradile gostitelje, ki so presenetili Borovo obrambo z odličnim Por-cellijem. Slednji je zadeval iz vseh položajev in že v prvi četrtini vpisal kar 15 točk s tremi trojkami. Dvanajst točk zaostanka je vzpodbudilo Menguccijeve može, da so v drugi četrtini le pokazali kaj znajo. Konkretna Samec in Celega sta gostom dovolila, da so pred odmorom ujeli priključek z nasprotniki, ki so medtem izčrpali začetni nalet. Po odmoru se je ponovila slika iz prve četrtine, saj so domači izkoristili številne prekrške svetoivanske obrambe in spet ušli za dvanajst košev. Že pred koncem četrtine pa sta stvari spet postavila na mesto izjemni Babich (8:16 pri metu, 30 točk) in koristni Tomasini, ki ga je trener spričo izkušenj, ki jih ima, tokrat uvrstil v postavo. Obenem se je pred zadnjim odmorom končalo srečanje za prvega strelca Miljčanov Porcellija, ki si je nabral četrto osebno napako in nato še tehnično, tako da je moral dokončno na klop. Prav osebne napake so žal krojile nastop Radenske v zadnji četrtini. Celega in Samec sta morala tudi tokrat veliko minut presedeti, predvsem pa je ekipa igrala brez njiju v odločilnih zadnjih treh minutah. Pred tem je Bor z Ba-bichem tudi povedel in dajal vtis, da je zmožen podviga. Domače je držal na nogah deseti mož Delise, ki je vstopil v zadnji četrtini in nepričakovano dosegel dve trojki. V končnici pa je bivši borovec Visciano za Muggio dosegel zmagovite proste mete, medtem ko se je zadnji napad naših pri točki zaostanka (84:83) žal izjalovil. MOŠKA D LIGA - V soboto konec rednega dela Dan-D za Kontovel in Breg Kontovel bo moral (morda) premagati vodilno Goriziano, Breg pa v direktnem dvoboju (zagotovo) Perteole Sokol je dejansko že od zadnjega letošnjega derbija z Bregom na počitnicah, ostala dva slovenska predstavnika v vzhodni skupini deželne D-lige pa bosta morala prav v zadnjem krogu doseči cilj, ki sta si ga zadala pred pričetkom sezone. najstimi točkami prednosti na domačih tleh in ima tako ugoden koš količnik. Isontina pa lahko le cilja na zmago in upa v sočasni poraz Kontovela. KDO BO IGRAL V D-LIGI 2007/08? Kontovel je z dvema zaporednima zmagama proti Bar-colani in Vilešu dokončno zapečatil usodo goriške ekipe, ki bo v naslednji sezoni, tako kot Barcolana, nastopala v promocijskem prvenstvu. Kljub temu pa je v sredo tudi Poli-sportiva Isontina zmagala, tako da ima sedaj isto število točk kot Kontovelci (t.j. 18). V soboto bo ekipa iz Pierisa gostila tržaški Drago, ki je minuli konec tedna v močno okrnjeni postavi klonil proti Goriziani. Če bodo Tržačani spet nastopili v popolni zasedbi bi morali biti nekoliko boljši od Isontine, sicer pa bodo morali Šušteršičevi fantje še drugič premagati prvo uvrščeno Goriziano... V primeru zmage (ali poraza) obeh ekip se namreč reši Kontovel, ki je po uvodnem porazu za 12 točk slavil kar z osem- PETERKA TEDNA Roby Paoletič (Kontovel) KDO PA V KONČNICI PRVENSTVA 2006/07? Breg in Perteole sta tokrat očitno štedila na močeh (in poškodovanih oz. bolehajočih igralcih). V obeh taborih so namreč dobro vedeli, da si lahko tokrat privoščijo poraz, saj morajo vsekakor zmagati zadnjo tekmo v Dolini, če si hočejo zagotoviti pravico do nastopanja v končnici prvenstva za napredovanje v višjo ligo. Poraza vodilnih nista neposredno vplivala na boj za obstanek, saj je bil Poggi dejansko že rešen, Cus pa se itak že nekaj mesecev bori le za slavo in čim boljšo uvrstitev ob koncu prvenstva. Tega pa se je najbolj okoristila Goriziana, ki je že matematično uvrščena v končnico za napredovanje. SOKOL PROTI ROMANSU ZA ČETRTO MESTO Četrto mesto je v prejšnjih sezonah zagotavljalo pravico do nastopanja v play-offu, letos pa je vredno toliko kot tretje ali dvanajsto. Zato je motivacije pred poslednjo tekmo bolj malo - oktobra se bo itak vse znova začelo. Kljub temu pa morata ekipi, ki sta pred pričetkom prvenstva ciljali na eno izmed prvih dveh mest, le odigrati zadnji medsebojni spopad. Oboji bodo nastopili v nepopolni postavi, saj je Romans po poti izgubil nekaj pomembnih igralcev, Sokol pa ima zadnje čase precej težav s poškodbami. Zato bo zmagala ekipa, ki se bo bolj potrudila. Samo vedeževalec pa bi lahko že vnaprej napovedal, če bo to Sokol ali Romans. PETEGA MAJA V DOLINI: MAJENCA IN BREG-PERTEOLE Košarkarska zveza je že drugo leto zapored določila »krasen« koledar: uspeh ali neuspeh sezone je namreč odvisen od zadnjega medsebojnega spopada! Lani so so Pregarčevi fantje izgubili obe odločilni tekmi na tujem igrišču -v zadnjem krogu rednega dela v Tržiču, v zadnji finalni tekmi pa v Červinjanu. Tekma bo najbrž zelo izenačena, saj razpolagata obe ekipi z dobrim igralskim kadrom. Uspeh Brežanov je zato odvisen predvsem od obrambe na nasprotnem centru Avianu in na be-kih Fabbro in Reale, ki sta z metih za tri točke minulo sredo pokopala Sokol. Za primerno vzdušje bodo kot ponavadi poskrbeli Bregovi najzvestejši navijači, pomagali pa bodo tudi vsi ljubitelji košarke, kar jih bosta v Dolino privabili Majenca in odločilna Bregova tekma. DAVID PROTI GOLJATU Kontovel je letos že premagal Goriziano, ko je ta pre-bolevala zamenjavo trenerja. V zadnjih mesecih pa je nanizala kar osem zaporednih zmag in si tako že zagotovila mesto v končnici. Prav zato pa imajo Švab in soigralci le nekaj možnosti, da spet presenetijo Goričane. Za napredovanje v višjo ligo bo trener Moschioni gotovo potreboval vse svoje igralce. Predvsem ne več rosno mlada centra Marega in Sam-sa in playmaker Bevitori pa bi lahko povzročila največ težav Kontovelcem. Kdo ve če jih bo trener vsaj malo bolj čuval pred najpomembnejšimi tekmami? Mitja Oblak C1 LIGA IZIDI ZADNJEGA KROGA Muggia - Jadran Mark 83:73; Conegliano - Virtus Padova 64:79; San Daniele - Bor Radenska 64:55; Caorle - Eraclea 69:60; Cordenons - Roncade 72:65; Codroipese - Virtus Videm 83:76. Pall.Padova 26 23 3 1900:1617 46 Bassano 26 22 4 2050:1760 44 Eraclea 26 17 9 1913:1863 34 Caorle 26 15 11 2015:1921 30 Roncade 26 14 12 1931:1915 28 Cordenons 26 14 12 1850:1869 28 Codroipese 26 14 12 1886:1937 28 Virtus Padova 26 13 13 1932:1915 26 Virtus Videm 26 11 15 2018:1051 22 Bor Radenska 26 11 15 1823:1900 22 Muggia 26 8 18 1911:2045 16 San Daniele 26 7 19 1818:1951 14 Jadran Mark 26 7 19 1814:1957 14 Conegliano 26 6 20 1807:1967 12 D LIGA VZHOD IZIDI 28. KROGA Poggi - Breg 79:72; Perteole - CUS 70:75; Athletismo - Sokol 81:62; Romans - Isontina 81:63; Drago - Goriziana 52:96; Kontovel - Villesse 77:68; NAB Tržič - Barcolana 80:61. Goriziana 27 21 6 2075:1821 42 Breg Minimax 27 20 7 2059:1789 40 Perteole 27 20 7 2114:1868 40 Romans 27 17 10 2121:1859 34 San Vito 27 17 10 2122:2052 34 Sokol Ca d'oro 27 16 11 2113:2045 32 Drago basket 27 16 11 2074:2065 32 Athletismo 27 15 12 1989:1925 30 CUS Trst 27 15 12 1875:1829 30 Poggi 28 11 17 1958:2014 22 NAB Tržič 27 10 17 1992:2019 20 Kontovel 27 9 18 1881:2013 18 Isontina 27 9 18 1844:2062 18 Villesse 27 6 21 1848:2083 12 Barcolana 27 1 26 1660:2281 2 PRIHODNJI KROG (5.5.) Goriziana - Kontovel (ob 21.00 v Gorici); Sokol - Romans (ob 21.00 v Nabrežini); Breg - Perteole (ob 21.00 v Dolini). NAJ DOSEŽKI D LIGA (PO 29. KROGU) Roby Paoletič (Kontovel) 463, Borut Sila (Breg) 395, Marko Hmeljak (Sokol) 365, Jan Umek (Sokol) 358, Pavel Križman (Sokol) 352, Alex Vitez (Kontovel) 392, Mauro Bembich (Breg) 313, Michel Grbec (Sokol) in Marko Švab (Kontovel) 277, Mitja Jevnikar (Breg) 270, Denis Do-glia (Sokol) 244, Aleš Ukmar (Kontovel) 212, Ivan Ciacchi (Breg) 209, Kristjan Škorja (Breg) 206, Saša Krčalič (Breg) 188, Angelo Spadoni (Sokol) 171, Gregor Budin (Sokol) 157, Andrej Adamič (Kontovel) 134, Danjel Zaccaria (Kontovel) 118, Walter Widmann (Breg) 113, Diego Posar (Breg) 103, Jan Godnič (Kontovel) 101. NAJBOLJŠI STRELCI SKUPNO: Babich (Bor, na sliki) 30, Sila (Breg) 28, Vitez (Kontovel) 24, Bembich (Breg) 17, Paoletič (Kon-tovel), Ukmar (Kontovel), Celega (Bor) in Samec (Bor) 14. PROSTI METI: Babich (Bor) 8:8 (100%), Krčalič (Breg) 4:4 (100%) in Sila (Breg) 6:7 (86%) ZA 2 TOČKI: Krizman (Sokol) 6:8 (75%), Bem-bich (Breg) 5:7 (71%) in Samec (Bor) 7:10 (70%) ZA 3 TOČKE: Vitez (Kontovel) 6:10 (60%) STATISTIKA FLOP: Vitez (Kontovel) 1:6 (16,66%) za 2T, Doglia (Sokol) 1:6 (16,66%) za 3T in Sokol 3:21 (14%) za 3T. / TRST Torek, 1. maja 2007 1 7 ALPSKO SMUČANJE - Pogovor s trenerjem ekipe mladincev Ski Pool Gadi Alešem Severjem Glede na razmere v Evropi pride v poštev tudi treniranje v Argentini Za dobre rezultate pozimi je treba intenzivno trenirati celo leto Z zaključkom letošnje smučarske sezone, se izteka tudi prvo leto skupnega projekta SK Devin in AŠD Mladina Ski Pool Gadi. Oceno o uspešnosti projekta, pomanjkljivosti in novosti tekmovalnega programa pri mladincih nam je podal trener Aleš Sever, ki bo tudi naslednjo sezono treniral najstarejšo skupino Gadov. Poleg kondicijskih treningov bo ekipa uvod v novo sezono okro-nola s prvomajskim smučanjem. Z Matjažem Požarjem sta prvi predtekmovalni del sezone tesno sodelovala. Kako so potekali treningi? Do tekem v januarju so skupine dečkov, naraščajnikov in mladincev trenirale skupaj. Smučarje smo na terenu razdelili po sposobnostih in napakah, ki so se pojavljale. Zaradi različnih terminov tekem smo nato skupino razdelili po starosti, tako da sem sam z mladinci hodil na treninge in tekme, Matjaž Požar pa je je vodil od januarja dalje skupino dečkov in naraščajnikov. Projekt Ski pool Gadi je zaživel letos oktobra, aprila pa je dovršil prvo sezono. Kako ocenjuješ letošnjo izkušnjo? Mislim, da bi lahko celoten projekt organizacijsko lahko bolje zastavili, kar bi doprineslo seveda boljše rezultate. Z delom smo začeli prepozno, kar nam je oviralo poletno treniranje. Proge na ledenikih so bile takrat že rezervirane, tako da smo se morali pridruževati ostalim ekipam. V tekmovalnem obdobju je bilo začrtanih 26 kondicijskih treningov in 51 snežnih. Se je to udejanilo? Od januarja do aprila smo opravili od 50 do 60 snežnih dni, Veronica Ten-ce in Meri Perti pa sta preživeli do 100 dni na snegu, saj sta onidve tekmovali tudi na tekmah FIS izven dežele. Udeležba na treningih in tekmah v deželi pa ni bila vedno polnoštevilna, tako da so le redki opravili ves začrtani program. Kako si razlagaš nekonstantno treniranje? Nekateri mladinci imajo še druge dejavnosti in jim je smučanje nekakšna rekreacija, ostali pa so izostali predvsem zaradi šolskih obveznosti. Tekmovali so samo med vikendi, FIS-tekme pa so večinoma med tednom. Smučarski treningi se delijo na prosto smučanje in treninge med ko-Ii. Kako je potekalo delo pri ekipi mladincev? Preveč je bilo smučanja na prosto. Na začetku sezone je bila težava tudi v tem, da smo trenirali vsi skupaj, tako da smo morali vsak trening prilagajati različnim starostnim kategorijam. Rezerviranih prog na začetku nismo imeli, obenem pa so nekateri pri projektu tako zastavili delo, da je bilo treningov med koli zelo malo. S temi odločitvami se sicer nisem strinjal, tako da bom letos delo za svojo skupino zastavil drugače. Je bila odločitev, da se Ietos mladinci preizkusijo tudi na FIS-tekmah praviIna? Za Meri in Veronico so bile FIS-tekme izven dežele primerne. Ostali, ki so se udeležili le FIS-tekem v deželi, pa so si pridobili pomembne izkušnje. Na deželnih FIS-tekmah bomo tekmovali prav gotovo tudi naslednjo sezono. Udeležba na tekmah izven naše dežele pa je še vprašljiva, saj so bili letošnji stroški res visoki in bo o tem odločalo vodstvo. Mogoče bodo stroške morale kriti tekmovalke same. Ali so te tekmovalci kje prese-netiIi? Težko je presenetiti. Preseneti lahko le tisti, ki redno trenira že od mladih nog. Ni mogoč podvig po tridesetih dnevih treninga. Sicer pa je na zadnjih dveh tekmah odsmučal dobro predvsem Gianluca Gabrielli. Na splošno tisti, ki so redno hodili na treninge, so tudi napredovali. Pri Meri in Veronici pa je tako, da smo na prve tekme prišli brez treningov med koli in sta zato trenirali celo sezono le na tekmah. Na koncu februarja in Aleš Sever je letos še posebej sledil mladinkam Veronici Tence in Meri Perti (zgoraj) KROMA začetku marca sta sicer smučali dobro, saj sta bili na posameznih odsekih proge tudi hitrejši od zmagovalk. Zaradi pomanjkanja treningov med koli pa je bilo več napak, kar so pokazali zaostanki na cilju. Po točkah, ki sta jih osvojili, njuna predstava sploh ni bila slaba, ostane pa še nekaj grenkega priokusa, češ da bi bilo lahko še bolje. Po tistem, kar so pokazale na tekmah, pa bi si od niju pričakoval več - niso slabi rezultati, ampak vem, da sta sposobne več. Najhitrejši zamejski smučarki, Meri in Veronica sta biIi Ietos pred ve-Iikim izzivom - prvi nastopi na FIS-tekmah izven dežeIe. Kako sta se spIoh odrezaIi? Veronica je začela spodbudno, a je potem nastopila kriza, ko ni več vedela, kako naj smuča, kaj je prav in kaj ne. Na koncu sezone jo je Meri tudi prekosila. Ne vem sicer, ali je Veronica nazadovala oziroma ostala na enakem nivo- ju ali pa je Meri toliko napredovala. Konec februarja in začetek marca sta iz tekme v tekmo napredovali. Predvsem Meri je dosegla nekaj dobrih rezultatov. Predstavljal sem si, da bosta uspešni tudi na italijanskem prvestvu. Izkazalo pa se je drugače, saj sta me takrat razočarali. Kako si razIagaš sIabe uvrstitve? Mislim, da je glavni razlog ta, da nista bili navajeni na tak ritem treningov in tekem. V tistem obdobju smo opravili od dve do tri tekme na teden, proste dni pa smo izkoristili za popoldanske treninge. Predvsem utrujenost je bila torej glavni vzrok neuspehov na italijanskem prvenstvu, saj sta po njem spet dosegli boljše rezultate. Kakšni pa so projekti za nasIed-njo sezono? 17. aprila smo že začeli novo sezono s trikrat tedenskimi kondicijskimi treningi. Delo je zastavljeno sistematično: tri tedne bomo razvijali samo vzdržljivost s tekom, nato pa bomo postopoma prešli na razvijanje ostalih telesnih sposobnosti. Lani so bili na začetku sezone slabo pripravljeni, tako da sem letos sam začrtal celoten program. Glede prvih smučarskih treninigov pa se še dogovarjamo. Mogoče se bomo pridružili deželni ali pokrajinski ekipi. Stike imamo tudi s slovenskimi ekipami. Tako da še ne vemo, ali bomo trenirali v Avstriji, Švici ali Argentini. V Argentini? Tako. Glede na snežne razmere v Evropi moramo upoštevati tudi to varianto. Lani je bilo premalo treninga do oktobra-novembra, obenem pa so v poletnih mesecih trenirali samo prosto smučanje. Letos bo delo zastavljeno drugače. Pomembno je, da opravimo čim več snežnih treningov pred začetkom pouka. AIi bodo treningi usmerjeni boIj v ene discipline kot druge? Ne. Glede tega bo delo zastavljeno kot lani: trenirali bomo veleslalom in slalom, s tem da bo več prvega. Hitrim disciplinam se bomo posvetili priložnostno: lani smo tekme izkoristili za trening in privajanje na hitrost - mislim, da bo tako tudi letos. Bo ekipa tudi naslednjo sezono ostaIa enaka? Načeloma bo ekipa nespremenjena. Vprašljiva je prisotnost Meri, ki je sicer na papirju vključena v ekipo, a se še ne ve, ali bo prestopila v šolo Bachmann na Trbižu. Veronika Sossa TENIS - B liga Prihodnji nasprotnik Gaje do prvih točk Peti krog državne teniške B lige, v katerem gajevci niso igrali, je prineslo nekaj zanimivih rezultatov, od katerih je najbolj zanimiv in deloma neugoden za gajevce rezultat prihodnjega nasprotnika TC Manerbio. Postava iz okolice Brescie je namreč v Vicenzi premagala AS 98 z gladkim 6:0 in si tako prisvojila prve tri točke, ki jo postavljajo na isto stopničko kot sta že Gaja in Luxin River Club. Ga-jina postava ima po tem krogu še rahlo prednost zaradi boljšega izkupička posameznih zmag, koliko bo ta prednost v nadaljevanju koristila, pa je težko predvideti, saj bodo v zadnjih dveh krogih rednega dela prvenstva na sporedu sami direktni obračuni tako za mesta, ki bodo vodila v play out, kamor spadajo gajevci, kot tudi za play-off. Ekipa, ki pa ji že grozi direktni izpad, je gotovo AS 98 iz Vicenze. Na vrhu lestvice je še vedno TC Alba, kateri se nevarno približujeta TC Udinese in Green Garden iz Mester, predvsem gle de na dej stvo, da v pri -hodnjem krogu TC Alba ne bo igral. Izidi 5. krogala 3. skupine: Green Garden - TC Alba 3:3, Luxin River Club - TC Udinese 0:6, AS 98 - TC Manerbio 0:6. Vrstni red: TC Alba 13, TC Udinese 12, Green Garden 10, Gaja, TC Manerbio, Luxin River Club 3, AS 98 0. ŽENSKA C LIGA - Gajevke v nedeljo niso odigrale svojega srečanja proti ekipi iz S. Giovanni al Natiso-ne. Nadoknadile ga bodo v petek 4. maja ob 17.00 uri na igriščih TC Na-tisone. košarka - Deželno prvenstvo U16 Bor povsem nadigral vrstnike iz Ronk Poletove košarkarice (U14) sklenile prvenstvo s porazom - Sokol (U14), Polet (U13) in Breg (začetniki) praznih rok Mia Kraus z deželno reprezentanco v Castel San Pietru Deželna ženska košarkarska reprezentanca letnikov 93, ki jo vodi Matija Jogan, se bo konec tedna udeležila turnirja v kraju Castel San Pietro (okolica Bologne). Med 12 igralkami bo tudi Pole-tova košarkarica Mia Kraus, Fa-nika di Lenardo in Jana Croselli (obe Polet) pa sta bili izbrani kot rezervi. Turnir se bo pričel v soboto ob 15.30, ko se bosta pomerili reprezentanci Veneta in Emilije Romagne, ob 17.15 pa bo na parket stopila reprezentanca FJK, igrala pa bo proti izbrani vrsti Toskane. V nedeljo pa bodo na sporedu še finalni obračuni. Ronchi - Bor 58:93 (16:18, 27:44, 35:66) BOR: Battigelli, Starini 7, Pausa 6, CArdone. Starc 9, Godnich 10, Montalto 18, Celin 30, Sancin 2, Emmett 11, trener Jakomin. 3T: Emmett 1, Celin 2. Na predzadnji tekmi so Borovi kadeti povsem na-digrali ekipo iz Ronk. Srečanje je bilo izenačeno le v prvi četrtini. Nato je na dan prišla večja zbranost in želja po zmagi gostov. S hitrimi protinapadi in preudarno igro so Jakominovi varovanci zlahka dosegali koše, tako da je bilo srečanja dokaj kmalu konec. Trener je poslal prav vse igralce. Zadnje srečanje letošnje sezone bodo Plavi odigrali v petek, 4. maja, ob 19.30 v Gorici proti Gori- UNDER 14 DEKLICE Polet -Lib. Sporting Club Udine 48:67 (15:29; 29:37; 35:59) POLET: Pertot, Croselli 8, Tavčar 4, Bogatec 4, Ri-dolfi 4, Šmid, Purič, Kraus 20, Budin 2, Barnaba 6, trenerka Brollo. Z zaostalo tekmo proti videmskem Libertasu so po-letovke zaključile letošnjo sezono in s štirimi zmagami pristale na sicer nehvaležnem in delno nezasluženem osmem mestu, pred zelo skromno ekipo Sedegliana, ki ni osvojila niti ene zmage. Tekmo so naše igralke začele v precej "poletnem" vzdušju, tako da je bil rezultat že po uvodnih minutah kar 14:2 v korist nasprotnic, ki resnici na ljubo niso dajale nobenega občutka premoči (in to velja še za marsikatere ostale ekipe v tej kategoriji), le da so nastopile z večjo mero požrtvovalnosti in, predvsem, z boljšim tehničnim znanjem. Poletovke so sicer z bolj preudarno igro v drugi četrtini (izkoriščajoč tudi šibkejšo nasprotnikovo postavo na igrišču) uspele znižati zaostanek na same štiri točke, a to je bilo žal tudi vse. Dobro je tokrat igrala Mia Kraus, medtem ko so vse ostale igrale pod svojimi sposobnostimi. Omeniti je treba še zelo pozitiven nastop novinke Marte Barnaba, ki lepo napreduje. (lota) UNDER 14 Ardita - Sokol 113:28 (34:7, 56:12, 75:19) SOKOL: Longo, Pengan 10, Pertot 6, Frandolič 3,DellAnno 2, Tofolutti, Kraus 5, Zudek 2, trener Rogelja. SON: 14. V zadnjem krogu faze po uri (varovance trenerja Rogelja čaka sicer še zaostala tekma proti Santosu) je Sokol doživel v gosteh pekoč poraz. Ze res, da so nastopili z okrnjeno postavo in da je Ardita zelo dobra peterka, toda to nikakor ne more biti izgovor za tako visok poraz. Ze med ogrevanjem je bilo jasno, da so-kolvci niso zbrani in gostitelji so jih že v prvi četrtini kaznovali. UNDER 13: FAZA PO URI Varovanci trenerja Šušteršiča so v minulem tednu igrali proti objektivno boljšima peterkama. Kljub temu, da so nastopili z okrnjeno postavo, so na igrišču pokazali veliko mero borbenosti in zagrizenosti, tako da jih je bilo lepo gledati. Med posamezniki bi tokrat omenili Erika Malalan, saj se je na obeh srečanjih enakovredno kosal s fizično močnejšimi nasprotniki. Salesiani - Polet 51:19 (6:4, 31:6, 43:15) POLET: Valič 1, I. Gregori, E. Malalan 12, E. Gre-gori 4, Ugrin, Milič 2, Grandi, Zhok, trener Šušteršič. SON:8. Polet - Pall. IntercIub 16:76 (4:19, 7:33, 12:62) POLET: I. Gregori, E. Malalan 8, Milič, Grandi, Zhok 4, E. Gregori 4, Ugrin, trener Šušteršič. SON: 17. ZAČETNIKI Dardi - Breg 46:20 (11:2, 17:8, 31:12) BREG: Stepančič, Mahorčič, Sancin, Bachi, Vidu-li 4, Lanza 2, Mataresse 2, Abrami 8, Visintini, Mattias-sich 4, trener Briščik. SON:7. Proti enakovredni peterki so Brežani odigrali eno izmed slabših tekem. Edino v drugi četrtini, kot kaže že sam končni izid 6:6, so se enakovredno borili. V ostalih pa so žal preveč grešili pri metu, predvsem pa so pokazali premalo borbenosti. dnevnik Sledil bo objem Torek, 1. maja 2007 Kolidz f" Wests 3* 350276 ISOTO iGCi'i 20 Torek, 1. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / obračun - Ekipe naših društev v raznih amaterskih prvenstvih Vesna je potolkla rekord Primorec in Breg presenetila Primorje Interland izpolnilo začetne smernice - Zarja Gaja in Mladost pod pričakovanji zadnji krog - Presenečenja Capriva dohitela Kras Juventina še ni rešena ELITNA LIGA JUVENTINA -Ekipa štandreškega društva mora počakati na konec med-deželnega D prvenstva in upati, da ne izpadejo tri ekipe iz naše dežele. Za končni obračun bo treba tako še malo počakati, saj čaka rdeče-bele še dodatna tekma za obstanek proti Unionu 91. Drugače pa lahko napišemo, da so varovanci trenerja Armanda Trentina (v drugem delu prvenstva je na klopi zamenjal Dorina Furlana), v zadnjem delu prvenstva, dali vse od sebe in dokazali, da so ekipa za elitno ligo. V zadnjih krogih se je poznalo, da se je v napad vrnil Cristian Devetak, ki je dosegel kar sedem zadetkov (s Kovicem sta bila zelo uigrana). Ocena: 6+ VESNA - Peto zaporedno sezono v najvišji deželni ligi so plavi kronali še z enim rekordom: potrdili so lansko četrto mesto in dosegli 46 točk (1 točko več kot lani). Calojevi varovanci so tako izpolnili začetne načrte. Za drugo mesto (playoff) potrebuje ekipa najbrž še kakega zrelega igralca. Sarone, Monfalcone in Man-zanese so bile letos upravičeno vsaj za odtenek boljše od vseh ostalih (predvsem zaradi kontinuitete). Ocena: 8 PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX - Repensko moštvo je kot novinec v ligi igral pomembno vlogo v letošnjem promocijskem prvenstvu in res škoda bi bilo, da bi Mi-kuševi fantje izpadli iz boja za play-off (igrati morajo dodatno tekmo proti Ca-privi). Šibka točka »rdečih« je bila predvsem obrambna vrsta (44 prejetih golov). Približno toliko zadetkov so prejele ekipe, ki so se borile za obstanek v ligi. Adut Krasa je tudi letos bil Sežančan Radenko Kneževič, ki je 22-krat zatresel nasprotnikove mreže. Ocena: 7 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - Varovanci trenerja Roberta Sorrentina so odigrali pomembno vlogo v letošnji sezoni, četudi so bili novinec v ligi. V Trebčah so po tihem pričakovali dobro uvrstitev, saj so imeli ka- Emiliano Leone KROMA kovostno in precej izkušeno ekipo. Vezni igralec Meola je bil na sredini igrišča prava dodana vrednost. Ocena: 8. PRIMORJE INTERLAND - Cilj ru-meno-rdečih je bil obstanek in trener Andrea Massai ter njegovi varovanci so društvene načrte izpolnili krog pred koncem prvenstva. Primorje je letos precej mlada in neizkušena ekipa. Ocena: 6+ 2. AMATERSKA LIGA BREG - Brežani so bili pravo presenečenje letošnje sezone (načrtovali so le obstanek v ligi). V drugem delu (15 tekem) so zbrali kar enajst zmag, tri neodločene izide in en poraz. Trener Vitulič se je izkazal za odličnega motivatorja. Ocena: 8+ SOVODNJE -Belo-modri so na začetku sezone odkrito ciljali na play-off. Na začetku so imeli Sovodenjci nekaj težav, zatem pa je vse steklo kot po maslu. Pika na i (za obe ekipi) bo jutrišnja dodatna tekma za končnico prvenstva Breg - Sovodnje. Ocena: 7+ ZARJA GAJA - V taboru vzhodno-kraškega društva so bili na začetku nekoliko bolj ambiciozni, zatem pa se je nekaj zataknilo. Predvsem v napadu ni vse delovalo kot je treba. S štirimi zaporednimi zmagami v drugem delu so rume-no-modri dosegli zaslužen obstanek v ligi. Ocena: 6+ 3. AMATERSKA LIGA MLADOST - Doberdobsko društvo zasluži pohvalo, ker je letos nastopalo s pretežno domačimi igralci. Rezultati pa niso bili najboljši. Ocena: politični 6. V elitni ligi je štandreška Juventina zamudila edinstveno priložnost za takojšnji obstanek. Če bi Trentinovi varovanci premagali Lignano, bi prehiteli celo Tolmezzo in tako že v nedeljo potrdili status elitnega ligaša tudi za prihodnjo sezono. Rdeče-beli bodo morali tako počakati sobotno dodatno tekmo proti Unionu. Kriška Vesna pa je v sproščenem domačem ozračju brez večjih težav premagala ekipo iz Tolmeča. Vodstvo kriškega društva je pred tekmo podelilo priznanja trem no- Jutri za play-off... Za Kras Koimpex, Breg ali Sovodnje bo odločilen jutrišnji dan. Kras bo dodatno tekmo za uvrstitev v končnico promocijske lige proti Caprivi igral jutri ob 20. uri v Pierisu. Če bo Kras zmagal, bo v nedeljo igral v Staran-zanu (prihodnjo nedeljo pa proti But-triu). V 2. AL se bosta za mesto v play-offu jutri pomerila Breg in Sovodnje. Tekma bo v Tržiču (igrišče Cosulich ob 20. uri). Zmagovalec bo v nedeljo gostoval v Nemah proti domačemu Nimisu (ostali nasprotnik je Polcenigo). Juventina (elitna liga) pa bo dodatno tekmo za obstanek (če iz D lige izpadejo tri deželne ekipe) igrala v soboto, ob 19. uri v Červinjanu proti Unionu 91. Ostali dvoboji: Fin-cantieri - Torviscosa (v nedeljo v Ro-mansu, ob 17.00), Pertegada - Aqui-leia (San Giorgio di N.,v sob. ob 17.00). Monfalcone bo dodatne tekme za napredovanje v D ligo igral šele 27. maja (proti ekipi iz Lombardije). gometašem (Žarku Arandželoviču, Fer-rucciu Degrassiju in Riccardu Bertocchi-ju), ki so v letošnji sezoni prekoračili število stotih tekem. Trener Calo' je na igrišče poslal številne mladince, ki so dokazali, da lahko v prihodnji sezoni računajo nanje. V promocijski ligi je Kras Koimpex nepričakovano izgubil proti ekipi Centro Se-dia in bo tako jutri igral dodatno tekmo za končnico prvenstva proti Caprivi. Trener Mikuš bo imel precej težav s postavo. V nedeljo sta se poškodovala še Batti (ima nogo v gibsu) in Stabile. Pod vprašajem bodo nastopi Saua in Nonisa. Še dobro, da bodo igrali Radovini, Kneževič, Covacevich in Lorenzi. Krasovci bodo trenirali tudi danes zjutraj. V 1. amaterski ligi sta se ekipi naših društev, Primorec in Primorje Interland, poslovili s točko in zmago. Primorec je doma igral neodločeno proti San Canzianu, Primorje pa je visoko zmagalo proti že izpadlemu Moraru. Bolj zanimivo je bilo v 2. amaterski ligi. Sovodnje, Breg in Zarja Gaja so bili stalno na telefonski zvezi. Zarja Gaja se je potrudila, toda ji ni uspelo premagati Lucinica, ki se je uvrstil v končnico prvenstva na račun od Brega ali Sovodenj. Brežani so sredi Trsta premagali Ponziano, Sovodnje pa so visoko odpravile Terzo. Brežani in Sovodenjci se bodo spopadli jutri v Tržiču. Pri Goričanih bosta odsotna Matej Ferletič in Robert Figelj. Bregant pa ni še stoodstotno pripravljen. Pri Bregu pa sta pod vprašajem vratar Bar-bato in napadalec Pernorio. Z nastopi je končala tudi Mladost, ki je doma izgubila proti Montebellu Don Boscu. Edini zadetek Mladosti je dosegel Dimitri Bensa. Nogometaši Mladosti pa so se po tekmi spomnili na vse tiste, ki pomagajo ekipi. Vsakemu posamezniku so kupili šopek rož. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV ELITNA LIGA Juventina - Lignano 1:1 (1:1) STRELEC ZA JUVENTINO: v 18. Devetak iz 11-m JUVENTINA: Dose, Buttignon, Zucco (Negro), Furlan, Corte-lessa, C. Terpin, Mian, Pantuso, Devetak, Kovic, Carbone, trener Trentin. Vesna - Tolmezzo 3:1 (2:0) STRELCI ZA VESNO: 20' Leone 11-m, 31' V enturini; 61' Bo-scolo VESNA: Maganja, Tomizza, Della Zotta, Velner, Grgič, Arandželovič, Rushiti (Cheber), Covi (Candotti), Boscolo, Leone, Venturini (Monte), trener Calo'. PROMOCIJSKA LIGA Centro Sedia - Kras Koimpex 1:0 (0:0) KRAS: Furlan, Batti, Pohlen, Centazzo, Lorenzi, Salatin, D. Leghissa, Brombara (Stefancic), Ghezzo, Stabile, Cermelj, trener Mikuš. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - San Canzian 2:2 (2:2) STRELCA ZA PRIMOREC: Lanza v 11. in Micor v 21. min. PRIMOREC: Pestel, Emili, Manfreda, Zidarich (Meola), Braini, Steffi (Biagini), Parisi (Laghezza), Mustacchi, Lanza, Cadel, Micor, trener Sorrentino. Primorje - Moraro 3:0 (0:0) STRELCA ZA PRIMORJE: Bertocchi v 34. in v 43., Gian-nella v 37. min. PRIMORJE: Francioli, Merlak, Scarpa, Celi, Dagri, Ferro, Co-lasuonno, Ardizzon, Giannella, Bertocchi (Sincovich), Codarin, trener Massai. 2. AMATERSKA LIGA Ponziana - Breg 2:3 (1:1) STRELCA ZA BREG: 20. in 80. iz 11-m, Puzzer; 75' Pernorio. BREG: Barbato, Meda (Sestan), Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Sabini, Marchesan, Coppola (Sovič), Puzzer, Gustini, German, trener Vitulič. Terzo - Sovodnje 1:5 (0:1) STRELCI ZA SOVODNJE: 44. Tomšič; 62. Calligaris, 70. in 82. Valentinuzzi, 77. Germinario. SOVODNJE: Gergolet, Pacor, R. Figelj (Baraz), M. Ferletič, Fe-ri, Simone, Tomšič (Kogoj), Calligaris, Valentinuzzi, Ger-minario (Assi), Reščič, trener Sari. Zarja Gaja - Lucinico 2:2 (0:1) STRELEC: Satti v 35. in 50. ZARJA GAJA: Carmeli, Assel-ti, Bernetič (Milič), Gelsi, V. Križmančič, G. Križmančič, Franco (Ivo Križmančič), Satti, Smilovich (M. Kariš), Bečaj, Mihelčič, trener Nonis. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Montebello Don Bosco 1:2 (0:2) STRELEC ZA MLADOST: Bensa v 80. MLADOST: Devetak, Zorzin, Zonch (Manfreda), Radetič, Jarc (Batistič), Bressan, Visintin (Čer-nic), Ferlez, Gagliano (Bensa), Pahor, Braida, trener Markočič. POD DROBNOGLEDOM - Sproščenost ob koncu lige Ponziana - Breg, • ■ »v •• prispevali bodo osmicarji dalca je to velika prednost, kajti ko žoga pri talnih podajah odskakuje, se ob vsakem dotiku s tli dvigne majhen oblaček teh gumijastih drobcev. Smeri se lahko neposredno sledi kot pri streljanju s svetlečimi izstrelki. Kaj je bilo to prvenstvo za Breg? Velika kalvari-ja. Tudi finančna. Nomadsko tavanje ga uvršča med kandidate za najboljšo »romsko ekipo«. Znatno manjši prihodki od vstopnin so nekje krili stroške za najemanje igrišč, odpadla pa je domača okrepčeval-ni ca. ( dk) ENAJSTERICA TEDNA Tekma z nekaj popra je bila na razpolago samo na umetni travi igrišča Ponziane. V višjo ligo že uvrščeni domačini so gostili Breg. Rezultat je razviden na drugem mestu, posledice pa bodo takoj občutili os-mičarji iz dolinske občine, ki bodo morali od danes dalje svojo kapljico točiti zastonj privzržencem Ponziane. Merilo bi lahko bilo: pol litra belega ali črnega tistemu, ki se predstavi z vstopnico iz nedeljske tekme. Povezavo nogomet - osmice je napovedal nekdo, ki se je prejšnjo nedeljo mudil ob repenskem igrišču z majico, na kateri je bil stiliziran zemljevid tržaške pokrajine s kraji, ki navadno gostijo osmice. Napis je pravil »Triangolo delle bevude«. Ne gre pa samo za vzpodbujanje alkoholizma. Ponziana se je res potrudila, da je Breg lahko zmagal. Točneje povedano, belomodri s skoraj stoletno zgodovino in poglavji celo v jugoslovanskem prvenstvu, so igrali salonsko, brez vsakega presinga in z mislijo pri pečenih klobasah, ki so iz prizorišča za slavje ob napredovanju, svoj vonj raznašale daleč naokrog. Ko je Breg iz 11-m dosegel svoj tretji gol, so eni in drugi skrbeli le, da je žoga tekala po igrišču. Konec prvenstva je bila tudi priložnost za nekaj finančnih obračunov. Pri Ponziani (2.AL) so pobirali 6 evrov (5 golov), v 1 .AL pobirajo pravtako 6 evrov (Primorje se je včeraj oddolžilo s tremi goli), v promocijski ligi je vstopnina 7 evrov (prejšnji teden v Repnu 5 golov), v elitni pa 8 evrov (v Križu 4 goli). Sedaj se porajajo dvomi o ukrepih Triestine, kije cene znižala do 5 evrov. Je to storila, da bi privabila navijače, ali iz poštenosti do gledalcev, ki večkrat plačujejo po 13 evrov, ne da bi nato videli kak zadetek? Breg čaka sedaj dodadtna tekma s Sovodnjami, pri Ponziani pa so v nedeljo »rdeči« lahko videli kako bo izgledalo njihovo igrišče v prihodnji sezoni. V zadnjih dneh je namreč v Dolini kljub suši zrasla trava! Kakovost igrišča bo menda enaka tisti Ponziane. To pomeni, da je trava posuta z drobci gume. Za gle- nz(eloT (Mladost) O V7 _ WO W non n^o (Kras Koimpex) Daniel Leghissa \ [ (Kras Ko Tiziano Puzzer X(Bre Cristian Devetak Elitna liga izidi 30. kroga Azzanese - Pro Romans 4:0; Juventina - Lignano 1:1; Monfalcone - Manzanese 0:0; Sarone - Palmanova 6:2; Sevegliano - Muggia 1:3; Tricesimo - Gonars 1 :1; Union'91 - Fontanafredda 3:3; Vesna - Tolmezzo 3:1. Sarone 30 20 7 3 56:22 67 Monfalcone 30 17 10 3 42:14 61 Manzanese 30 16 12 2 53:12 60 Vesna sc is 7 ic ss:s4 46 Gonars 30 11 11 S 2S:25 44 Azzanese 30 9 12 9 34:31 39 Palmanova 30 9 12 9 33:3S 39 Muggia 30 10 S 12 35:34 3S Sevegliano 30 9 S 13 30:30 35 Tricesimo 30 7 12 11 34:39 33 Tolmezzo 30 S 9 13 31:37 33 Juventina sc 7 ii i2 28:s6 s2 Union '91 30 7 11 12 33:50 32 Fontanafredda 30 7 9 14 29:47 30 Lignano 30 7 6 17 33:4S 27 Pro Romans 30 4 13 13 19:45 25 V D ligo napreduje Sarone, Monfalcone v play- off, izpadejo Fontanafredda , Lignano in Pro Romans. Play-out Juventina Union. Promocijska LIGA IZIDI 30. KROGA Centro Sedia - Kras 1:0; Mariano - Sangiorgi na 0:1; Pertegada - Pro Gorizia 1:0; San Luigi - Cervignano 3:0; San Sergio - Fincantieri 0:4; Santamaria - Aquileia 0:3; Staranzano - Capriva 1:2; Torviscosa - San Giovanni 2:0. Torviscosa 30 15 11 4 35:14 56 Fincantieri 30 16 S 6 41:23 56 Staranzano 30 15 7 S 45:37 52 Capriva 30 14 7 9 32:23 49 Kras Koimpex Sc iS 4 ii 49:44 49 San Luigi 30 12 S 10 52:3S 44 Centro Sedia 30 9 11 10 41:33 3S Cervignano 30 10 S 12 25:25 3S Sangiorgina 30 9 10 11 27:30 37 Santamaria 30 S 11 11 29:30 35 Mariano 30 9 S 13 35:3S 35 Pro Gorizia 30 9 S 13 27:40 35 Aquileia 30 9 7 14 32:45 34 Pertegada 30 S 10 12 29:42 34 San Giovanni 30 9 5 16 36:50 32 San Sergio 30 S 7 15 31:54 31 Torviscosa in Fincantieri igrata dodatno tekmo za prvo mesto. Staranzano v play-off, Kras in Capriva igrata dodatno tekmo za play-off. Izpadejo San Sergio in San Giovanni, Aquileia in Pertegada igrata dodatno tekmo za obstanek. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI sc. KROGA Gradese - Villesse 1:1; Isonzo - Medeuzza 3:1; Medea - Ruda 3:6; Pieris - Ronchi 2:1; Primorec - San Canzian 2:2; Primorje - Moraro 3:0; San Lorenzo - Gallery 2:1; Turriaco - Costalunga 1:1 Isonzo 30 1S S 4 4S:23 62 San Lorenzo 30 17 9 4 47:2S 60 Gallery 30 14 11 5 45:2S 53 Villesse 30 13 9 S 52:36 4S Turriaco 30 13 7 10 36:33 46 Primorec sc ii ic 9 42:ss 4s San Canzian 30 10 12 S 3S:42 42 Medea 30 11 S 11 36:42 41 Primorje Int. sc 9 i2 9 s7:s4 s9 Ruda 30 S 11 11 33:37 35 Pieris 30 S 11 11 29:35 35 Gradese 30 9 7 14 35:3S 34 Costalunga 30 6 14 10 42:49 32 Medeuzza 30 7 11 12 34:46 32 Moraro 30 5 S 17 26:45 23 Ronchi 30 3 S 19 2S:59 17 Napredoval je Isonzo, San Lorenzo, Gallery in Villesse v play-off, izpadeta Moraro in Ronchi, Medeuzza in Costalunga i grata dodatno tekmo za obstanek. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 30. KROGA Begl ano - Fogliano 2:2; Opicina - Torre 2:1; Ponziana - Breg 2:3; Pro Farra - Mossa 1:1 ; Terzo Sovodnje 1:5; Villa - Azzurra 2:3; Zarja Gaja - Lucinico 2:2; Zaule - Chiarbola 0:1. Ponziana 30 1S 9 3 66:2S 63 Azzurra 30 17 S 5 4S:24 59 Sovodnje sc i6 8 6 S8:s2 S6 Lucinico 30 15 11 4 52:33 56 Breg sc i6 8 6 44:29 S6 Chiarbola 30 13 7 10 45:41 46 Opicina 30 11 10 9 47:37 43 Zaule 30 12 6 12 3S:43 42 Begliano 30 10 11 9 31:3S 41 Fogliano 30 9 12 9 49:44 39 Zarja Gaja sc 7 ii i2 s2:s8 s2 Villa 30 7 10 13 35:44 31 Mossa 30 5 11 14 2S:47 26 Terzo 30 3 11 16 32:59 20 Pro Farra 30 4 7 19 27:65 19 Torre 30 3 S 19 19:49 17 Napredovala je Ponziana, Azzurra in Lucinico v play-off. Dodatna tekma za play-off Sovodnje-Breg. Izpadejo Terzo, Pro farra in Torre. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 27. KROGA Aurisina - Campanelle 2:0; Esperia - Domio 2:1; Fossalon - S.Andrea 1:6; Mladost - Montebello 1:2; Muglia - Romana 2:0; Roiano - Cgs 1:3 Muglia 24 19 2 3 5S:19 59 Esperia 24 15 6 3 57:15 51 Romana 24 12 7 5 45:20 43 Domio 23 12 5 6 55:2S 41 Aurisina 24 11 5 S 36:36 3S Cgs 24 10 5 9 44:47 35 MontebelloDB 24 S 6 10 39:39 30 RoianoGB 24 S 4 12 33:54 2S S.Andrea SV 24 7 6 11 50:47 27 Fossalon 24 7 6 11 29:46 27 Mladost 24 S 6 is s6:Ss 2i Union 24 5 5 14 22:39 20 Campanelle 23 3 3 17 1S:79 12 Napredovala je Muglia, v play-off Esperia, Romana in Domio. / NOGOMET Torek, 1. maja 2007 21 NARAŠČAJNIKI - Obračun in ocene trenerja Marina Kraglja Odlični pogoji za treninge Deželno prvenstvo bo naporno Po porazu proti Galleryju so postali fantje bolj samozavestni - Kragelj: Hvala vsem! Trener Marino Kragelj (naraščaj-niki Pomlad), na začetku sezone so vam orisali društvene cilje - zmaga prvenstva - ste bili mogoče skeptičen? »V začetnem pogovoru s predsednikom Zuppinom sem spoznal, da prevzemam solidno ekipo, ki se lahko bori za sam vrh. Društveni cilj je bil osvojitev prvega mesta, vendar v nobenem trenutku nisem čutil to željo kot pritisk. Kot trener sem se in se bom vedno boril za najvišja mesta. Ko sem se prvič srečal s fanti na pripravah sem začel verjeti, da je naš cilj lahko brez težav 1. mesto. Po zmagi nad San Luigijem v gosteh s 4:0 sem bil še bolj prepričan v naš skupni uspeh.« Po porazu proti Galleryu v prvem delu prvenstva ste mogoče naleteli na kako težavo? »Ta tekma nas je samo še bolj motivirala. Po tej tekmi ni bilo nobenih težav oz. nasprotno po tej tekmi mislim, da so fantje napredovali ne samo nogometno, ampak tudi psihično, kar se je pokazalo na nekaterih tekmah, ko smo zaostajali re-zultatsko pa smo na koncu brez težav zmagali.« Kdo so bili glavni nosilci igre in kdo je največ napredoval v letošnji sezoni? »Glavni nosilci oz. glavno breme so nosili igralci, ki so začenjali tekme. Moj pogled na nogometno igro je tako usmerjen, da so skozi tekmo morali biti vsi igralci pripravljeni odigrati katerokoli vlogo v ekipi. V letošnji sezoni so vsi fantje napredovali tako tehnično kot taktično. Najbolj pa so napredovali psihološko, saj so verjeli vase.« Kje so bile največje težave oz. kaj morajo pri Pomladi storiti, da bodo pogoji za delo še boljši? »Kar se tiče organiziranosti je - vsaj pri nas - vse steklo brez problemov. Predsednik Zuppin in športni vodja Miloš Tul sta naredila vse, da jaz in moja ekipa nismo imeli niti najmanjšega problema. Edini problem je bil v zimskem terminu, ko smo trenirali na malem igrišču na Padričah, kar je negativno vplivalo na samo igro. Vendar so vodilni možje takoj rešili situacijo in smo enkrat na teden trenirali na peščenem igrišču na Proseku. Pogoji za delo so dobri. Igrišče v Trebčah, kjer smo igrali prvenstvene tekme, je odlično. Hišniki na teh igriščih zelo prijazni. Skratka: manjkalo nam ni ničesar.« Kaj potrebuje ekipa za obstanek v bolj zahtevnem deželnem prvenstvu? »Ogrodje ekipe ostaja isto. Ekipo moramo okrepiti z najmanj petimi kvalitetnimi igralci letnika 91, saj bo tekmovanje dolgo in naporno. K nam prihaja nekaj do- Naraščajniki Pomladi so v letošnji sezoni izgubili eno samo tekmo KROMA brih igralcev letnika 92, na katere bo treba resno računati.« Za konec pa... »Rad bi se zahvalil igralcem, ki nas na žalost po končani sezoni zapuščajo (odhajajo k mladincem): Marko Križmančič, Martin Pettirosso, Andrea Dubaz, Erik Corbatti, Jan Škabar. Zahvaliti se moram mojim najožjim pomočnikom: Silvanu Ku-retu, Liviju Martiniju, Doljanu Pettirossu, Aleksandru Čoku, ki so mi bili skozi celotno leto v veliko podporo in pomoč. Za konec pa velika zahvala predsedniku Robertu Zuppinu, Milošu Tulu in Francu Merig-gioliju. Omogočili so mi, da delujem v tako dobro organiziranem klubu. S skupnimi močni lahko storimo še marsikaj.« OCENE NARAŠČAJNIKOV: Giovanni Dedenaro (vratar), ocena 8 Plus: razvija se v dobrega vratarja, pozitivna oseba, skozi celotno tekmovanje je imel malo možnosti, da bi se izkazal. Vsakič pa je bil na svojem mestu Minus: popraviti mora 'timing' na iztek iz vrat, pa naj bodo visoke ali nizke žoge. Martin Pettirosso (branilec), 7.9 Plus: skozi celotno sezono je ogromno napredoval in z dobrimi treningi bo še nadgradil svoje igralno znanje. Odličen v skoku z glavo. Minus: manjka mu agresivnost v fazi obrambe, v igri brez žoge je preveč statičen. Niko Jevnikar (branilec), 8 Plus: tehnično taktično znanje dobro, dobro pokriva prostor v fazi obrambe, v fazi napada iznajdljiv za dosego zadetka. Minus: premalo agresiven. Alex Kuret (bočni igralec), 8.2 Plus: igralec, ki je v letošnjem letu največ napredoval, tehnično in taktično znanje je dobro, vedno nevaren za nasprotnikova, dober tekač, natančno podaja pred nasprotnikova vrata. Minus: prepočasi se vrača iz napada v obrambo. Marko Križmančič (vezni igralec), 8 Plus: tehnično in taktično znanje dobro, borben in agresiven, v ekipi lahko igra na več igralnih mestih. Minus: v letošnjem letu je imel preveč poškodb. Matteo Doliani (bočni igralec), 8.2 Plus: skozi celotno leto je veliko napredoval, odličen udarec ter lepo visoko podaja v kazenski prostor, v fazi obrambe agresiven in borben, ima še veliko rezerv. Lahko še izboljša. Minus: prepočasi se vrača iz napada v obrambo. Jan Čok (vezni igralec), 8 Plus: tehnično in taktično znanje, odlična agresivnost, stalno izboljšuje organizacijo igre, delaven in poslušen na treningih. Minus: v določenih trenutkih igre preveč zadržuje žogo. Aljoša Čok (vezni igralec), 8 Plus: tehnično in taktično znanje, agresivnost v fazi obrambe dobra, izboljšuje organizacijo igre, nevaren strel na vrata. Minus: se mora več gibati med igro brez žoge, v določenih trenutkih preveč zadrži žogo. Jar Martini (napadalec), 8 Plus: tehnično zanje na nivoju, odličen in nevaren strel na vrata, lahko se razvije v zelo dobrega napadalca. Minus: premalo agresiven, preveč boječ v duelih. Luca Kovacic (prosti branilec), 8 Plus: med prvenstvom je trener Kragelj Luki našel igralno mesto prostega branilca, ki ga je skozi celotno sezono korektno dobro opravil, dober pregled igre, dober udarec. Minus: prepozno varovanje hrbta soigralcu, premalo agresiven. Andrea Dubaz (napadalec), 8.2 Plus: agresiven, zanj žoga ni nik-far izgubljena, zelo hiter. Minus: pomanjkanje tehničnega znanja. Erik Corbatti (napadalec), 7.8 Plus: tehnično znanje, udarec in prenos igre. Minus: premalo agresiven, premalo teka. Nikolas Potleca (branilec), 7.9 MLADINCI Juventina jutri za naslov Pokrajinske mladince Juven-tine čaka jutri najbolj pomembna tekma letošnje sezone. V Križu se bosta ob 19.30 pomerili ekipi, ki sta končali redni del prvenstva z enakim številom točk na prvem mestu razpredelnice. Juventina in Pon-ziana bosta jutri igrali v popolnih postavah. Obe ekipi bosta primerno okrepljeni z mladimi nogometaši, ki ponavadi igrajo pri članskih moštvih. Tako bo na primer s štan-dreško ekipo najbrž igral tudi odlični vezni igralec Mario Pantuso ter prav tako vezni igralec Cortellessa. Tekma bo bržkone zelo izenačena. V primeru neodločenega izida po devetdesetrih minutah igre bosta moštvi igrali še podaljške in streljali enajstmetrovke. Zmagovalec jutrišnje tekme se bo okinčal z naslovom pokrajinskega prvaka. ZAČETNIKI - Pomlad A bo jutri igrala zaostala tekmo proti Montebellu Don Boscu. Tekma bo ob 17.30 pri Campanellah v Trstu. Na turnirju Serena Palma, končal se je prejšnji teden, je nogometaš Pomladi Peter Ridolfi prejel posebno nagrado kot najbolj tehnični igralec. Plus: agresiven in borben v fazi obrambe, tehnično znanje dobro,skok z glavo. Minus: faza napada je ni, premalo teče brez žoge. Branko Kante (napadalec), 7.8 Plus: borben, pravilno se postavlja v fazi napada, predvsem pred vrati. Minus: premalo teka, predvsem v obrambni fazi. Diego Geri (napadalec), 7.7 Plus: lep udarec na vrata, marljiv in delaven na treningu. Minus: premalo agresiven. Jan Škabar (vezni igralec), 7.7 Plus: tehnično znanje, enostavna igra, odkrivanje v prazen prostor. Minus: tek. Goran Kerpan Pokazal je, da se lahko razvije v dobrega nogometaša. Njegovo nogometno znanje je dobro, vendar mora več trenirati. Odigral je 5 tekem za našo ekipo in dokazal, da bi lahko bil naslednje leto v veliko pomoč. Kristjan Segulin Z dobrimi treningi lahko napreduje. Z naraščajniki je odigral 2 tekmi in na tekmi proti Roianese je dosegel zmagoviti zadetek. Trener Marino Kragelj, 9-10. Odlično se je ujel s fanti in z društvom. Našim nogometašem je vcepil zmagovalno miselnost in zgradil zelo homogeno skupino. (jng) NAJMLAJŠI 1993 - V Ronkah Dobra igra Nasprotnikovo mrežo so zatresli Carli, Mattiassich in Kuret Ronchi - Pomlad 0:3 (0:1) STRELCI: Carli, Mattiassich iz 11-m in Kuret. POMLAD: Mattiassich, Guidone, Žerjal, Kuret, Purič, Zuppin (Madotto), D'Oronzio, Hoffer, Brass (Vidoni), Carli, To-sone (Tence), trener Stojkovic. Najmlajši letniki 1993 so se iz Ronk vrnili z vsemi tremi razpoložljivimi točkami. Zadnje uvrščene Ronke so se v prvem polčasu močno upirale gostom, ki so po-vedli v 15. minuti z razpoloženim Luko Car-lijem. V drugem polčasu so se Stojkovice-vi fantje razigrali in še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Prvič z vratarjem Mat-tiassichem, ki je bil natančen iz kazenskega strela iz enajstih metrov, drugič pa še z Erikom Kuretom. Ostali izidi: Fiumicello - Itala San Marco 0:3, Ponziana - Manzanese 2:4, Virtus Corno - San Giovanni 1:0, Muggia -Monfalcone danes, Pro Romans - San Lui-gi jutri. Vrstni red: Itala San Marco 62, San Luigi 51, Manzanese 46, Fiumicello, San Sergio 40, Virtus Corno 35, Pomlad, Monfal-cone 27, Muggia 25, Pro Romans 24, San Med strelce se je vpisal tudi vratar Peter Mattiassich KROMA Giovanni 17, Ponziana 11, Ronchi 8. Prihodnji krog: Pomlad - Ponziana. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - Nogometna zveza je Pomladi priznala zmago brez boja s 3:0 proti ekipi Sant'Andrea, ki se pred desetimi dnevi ni pravočasno predstavila na igrišču pri Briščikih. Tržaško ekipo so kaznovali še z odvzemom ene točke. ŠOLSKI ŠPORT - Namizni tenis Dekleta na »stopničkah« Tjaša Doliak Z medaljami Tjaša Doliak, Martina Bresciani in Nikol Škabar Prejšnji teden je v organizaciji višje srednje šole »Žiga Zois« in ŠK Kras potekala v dveh dneh pokrajinska faza tekmovanja v namiznem tenisu. Za osnovne in višje šole nižjih razredov je pomenilo to pokrajinsko prvenstvo kvalifikacija na nadaljnjo fazo deželnega in državnega značaja, višji razredi - juniorji,nižje srednje šole in osnovne šole pa so se pomerile med seboj samo na tržaškem območju. Od slovenskih šol je sodelovala lepa skupina učencev različnih starosti. Pri osnovnih šolah so prispevali k uspehu športne manifestacije učenci in učenke šole Gruden iz Šempolaja ter »1. maj 45« iz Zgonika, za nižje je množično nastopala šola »S. Kosovela« (Opčine in Prosek), za višje pa dijaki »Žige Zois«. Največ uspeha smo dosegli s prvim mestom in tretjim mestom dijakinj Tja-še Doliak in Martine Bresciani (Kosovel) ter z drugim mestom pri juniorkah, ki ga je dosegla Nikol Škabar (Zois). Rezultati: OSNOVNA ŠOLA DEČKI: 1. Onesti Riccardo (Degrassi), 2. Floridan Tommaso (Degrassi), 3. Doliak Denis in Milič Tomaž (oba 1.maj 45), 5. Leghissa Henrik (Gruden). Nastopali so še Fer-foglia David, Krevatin Patrik, Legiša Gabriel, Leghissa Julian, Le-ghissa Matia, Legiša Tjaš, Visentin Kevin, Sardoč Aleksander,Trit-ta Daniel, Budin Tommi. OSNOVNA ŠOLA DEKLICE: 1. Mar-celli Julia (Venezian), Micolaucich Claudia (R.Manna), 5. Milič Katarina (1.maj 45). Nastopali so še: Milič Dana,Brankocič Sanela, Budin Martina, Milič Johana, Paoletti Valentina, Milič Jana, Jazbec Katarina, Pertot Anastazija, Pertot Marija, Picco Serena, Sandri Lisa, Skerk Aleksa, Zidarič Hana, Zidarič Leah. NIŽJA SREDNJA ŠOLA DEČKI: 1. Molino Andrea (I.C. Altopiano), 2. Bradaschia Simo- ne (Dante), 5. Ker-pan Albert (Kosovel). Nastopali so še: Daneu Niko, Purič Minej, Tenze Manuel, Cossutta Aleksander, Zucco-lo Dean, Sossi Petre, Hrovatin Niki, Majovski Xavier, Riosa Dennis. NIŽJA SREDNJA ŠOLA DEKLICE: 1. Doljak Tjaša (Kosovel), 2. Verch Diana (I.C. Altipiano), 3. Bresciani Martina (Kosovel). Nastopale so še: Ferlu-ga Barbara, Starc Ivana, Bukavec Sara, Malalan Nina. VIŠJA SREDNJA ŠOLA EKIPNO DIJAKI: 1. Galilei; 2. Oberdan; 3. Bachelet; 4. Zois ( Kerpan Goran, Leghissa Saša, Ilič Ivo, Hrovatin Erik, Pia-pan Miha). VIŠJA SREDNJA ŠOLA DIJAKINJE: 1. Oberdan; 2. Galilei, 3. Zois (Gustin Sofija, Milič Mara, Sanna Martina, Abrami Giorgia, Arduini Ivana). JUNIORJI: 1. Dayaakhuu Amanmend ( Collegio Mondo Unito), Gerbini Nicolo, 5. Kerpan Ivan. Nastopali so še: Briščak Erik, Sedmach David, Slavec Daniel, Veliak Vanja, Carli Peter, Meriggioli Niki, Vitez Alex). JUNIORKE: 1. Mar-pino Ilaria (Oberdan), 2. Nikol Škabar (Zois). Nastopale so še: Križančič Tina, Sabba Francesca, Skerlavaj Anette, Schmelzer Jasmine, Terčon Petra. (M.M.) 22 1 0 Torek, 1. maja 2007 TRST / KONČNICA MOŠKE C LIGE - Val Imsa F. Hlede: »Za večino izmed nas je play-off novost« Odbojkarji Vala Imse so se dobro upirali odbojkarjem S. Giovannija na prvi tekmi polfinalnega troboja končnice moške C lige, na koncu pa so žal ostali praznih rok, čeprav bi lahko pravzaprav dosegli precej več, če vemo, da so prvi in zadnji set zgubili samo za dve točki. »V prvem setu nas je v končnici nekoliko oškodoval sodnik, v zadnjem setu pa se nam je na koncu poznala utrujenost, S. Giovanni pa je uveljavil svojo večjo izkušenost. Poznalo se je namreč, da sta le Igor Florenin in David Mucci že igrala v play-offih, za vse ostale pa je bila to prva izkušnja, tako da smo bili kar živčni. Tudi med samim prvenstvom pa smo v izenačenih končnicah setov večkrat izgubili kot zmagali. Škoda, če bi izsilili tie-break, bi na koncu verjetno zmagali, saj so bili tudi oni že zelo utrujeni, mi pa smo fizično boljše pripravljeni,« je povedal podajač Valove ekipe Filip Hlede. Vaše možnosti, da bi se prebili v finale play-offa so zdaj minimalne... »Zmagati moramo 3:0 in upati, da nato Fae-dis gladko premaga S. Giovanni. Ne bo lahko, smo pa motivirani in bomo dali vse od sebe.« Kaj bo odločilno na tekmi proti Faedisu? »Servirati moramo zelo dobro, da iz napada izločimo centra Snidera. Če nam to ne uspe, bomo s težavo zmagali, saj je Snidero praktično neustavljiv. Krilna tolkača in korektor Faedisa pa niso tako nevarni, tako da bi bila naša naloga v bloku in obrambi veliko lažja.« V soboto ste zelo malo napadali preko centrov. Bo tako tudi jutri v Štandrežu? »V soboto je bilo zelo težko igrati preko centrov, ker sta imela, ko je bil Ombrato v drugi liniji vedno postavljen dvojni blok, tako da sem bil prisiljen veliko več žog podajati ostalim tolkačem. Sicer pa smo tudi med sezono v glavnem napadali le preko kril, a je bila naša učinkovitost v napadu precej višja. Zdaj se pozna, da Florenin zaradi poškodbe dolgo časa ni treniral in ne more nuditi maksimalnega doprinosa, Om-brato je manj učinkovit kot na začetku sezone, na Spinellija pa zdaj nasprotnikovi blokerji vedno zelo dobro pazijo.« Prvenstvo ste zaključili na četrtem mestu. Bi bila vaša naloga lažja, če bi bili drugi ali tretji? »Z razporedom tekem smo imeli po mojem srečo. Dobro je, da igramo proti Faedisu doma, ker je tam telovadnica zelo temna in je v njej težko igrati. Servirali bomo gotovo boljše v Štan-drežu. V S. Giovanniju je gotovo lažje igrati kot v Fojdi, motila nas je edino toplota, saj nismo pričakovali, da bo tako vroče in smo se tudi zaradi tega prej utrudili.« (T. G.) MOŠKA B2 LIGA Five iz Mester je že neposredno napredoval v B1 ligo v predzadnjem krogu so Slogini odbojkarji glad ko iz -gu bi li pro ti Sar me o li, v nedeljo pa Daniele SORGO se bodo s srečanjem KRQMA proti dru- gouvrščenemu San Donaju, pri katerem igra tudi bivši valovec Artem Bajdak, poslovili od državne lige, v kateri so se kljub majhnemu številu osvojenih točk več krat ze lo do bro upi ra li tu di naj bolj šim na sprot -nikom. Predzadnji krog pa je bil odločilen za neposredno napredovanje Five-a iz Mester, ki si je z zmago nad Arcom zagotovil končno prvo mesto. Mesto v play-offu pa si je kljub porazu zagotovil San Dona, ki bo po vsej verjetnosti osvojil končno drugo mesto in bo imel tako najboljše izhodišče v play-of-fu, za ostali dve mesti v končnici pa se potegujejo Kalčev Fiemme Fassa, Silvolley in Bibione, pri katerem igrata tudi bivša valovca Rigonat in Zorat. Trenutno je po zmagi nad Silvolleyem najvišje na lestvici prav Kalčeva ekipa, ki pa se bo v zadnjem krogu v gosteh pomerila s prvouvrščenim Five-om. Nasprotniki so sicer že napredovali, zmage pa Kalče-vim fantom gotovo ne bodo podarili. Moštvu iz Pre-dazza je dovolj že ena sama točka, saj ima trenutno tri točke več kot Bibione. Bibione in Silvolley pa imata v zadnjem krogu veliko lažji tekmi, saj se bosta pomerila z Lunazzijem in Arcom, tako da upravičeno računata na osvojitev vseh treh točk, saj sta boljša od nasprotnikov, poleg tega pa bosta tudi bolj motivirana. DEŽELNA PRVENSTVA - Skoraj vse že odločeno Le še o tem, kdo izpade V ženski C ligi, kjer ni (še) naših ekip, pa je še odprto vprašanje četrtega udeleženca končnice Krog pred koncem deželnih lig so padle že skoraj vse končne odločitve, tako da bo z izjemo ženske C lige zadnji krog določil le še zadnje ekipe, ki bodo izpadle v nižjo ligo, medtem ko je pri vrhu praktično že vse odločeno. Tako so v ženski D ligi že napredovali Cormons, Palaz-zolo in Sloga List (zadnji krog bo pa določil, kdo bo zaključil prvenstvo na drugem mestu) , Bor/Breg Kmečka banka si je z zmago nad Manzanom matematično zagotovil obstanek (glede na ostale rezultate bi bil sicer rešen tudi v primeru poraza), tako da zadeva boj proti izpadu le še Fiume Veneto in tržaški Volley Club. Slednji, ki bo v zadnjem krogu gostil Cormons, ima dve točki prednosti pred Fiume Venetom, ki pa bi imel v primeru, da ekipi prvenstvo zaključita z enakim številom točk, zmago več. Posredno bo torej na končni razplet upliva-la tudi združena ekipa Bora in Brega, ki bo v zadnjem krogu gostovala v Fiume Venetu. V moški D ligi je za rezultat kroga poskrbela Sloga Televita, kije Cordenon-su v gosteh zadala prvi prvenstveni poraz, tekma pa je bila le prestižnega značaja, saj so domačini že napredovali v C ligo, slogaši pa so si z drugim mestom že zagotovili nastop v finalu play-offa za napredovanje. Tretje mesto si je zagotovila Olympia, ki tako že ve, kdaj bo igrala pol-finalni tekmi končnice, zadnji krog pa bo določil, kje bo gostovala in s kom se bo pomerila na domačih tleh, saj lahko Porcia še vedno prehiti Cus na četrtem mestu. Tako Porcia kot Cus pa bosta ob svoji v zadnjem krogu odločala tudi o usodi Il Pozza in Riguttija, ki se še borita za obstanek v ligi (letos je kar šest izpadov), medtem ko je Reana po zadnjem krogu kljub zmagi izpadla. S prvenstvenimi boji je že zaključil Naš prapor, ki bo v naslednji sezoni nastopal v 1. diviziji. Brici so vedeli, da bo zaradi sprememb v igralskem kadru prvenstvo zanje zelo zahtevno, vseeno pa bi lahko dosegli kaj več. Zadnji krog pa bo še posebno pomemben v ženski C ligi, kjer se sicer že dolgo ve, da si je tržaška Altura z Martino Co-retti na čelu zagotovila mesto v finalu play-offa (če Tržačankam letos ne bi uspelo napredovati, bi bilo to veliko presenečenje), Chions in Porcia sta si v soboto zagotovila drugo oziroma tretje mes- Olympia TMedia si je v soboto v rednem delu D lige matematično zagotovila končno 3. mesto to, za četrto mesto pa sta še v igri Martignacco in Lu-cinico/Farra. Martignacco, ki ima trenutno točko več, si ne more privoščiti, da bi ga nasprotnice dohitele, ker bi sicer ostal brez uvrstitve v play-off zaradi manjšega števila zmag. Prav Martignacco bo v zadnjem krogu nasprotnik Vivila, pri katerem igrajo tudi številne odbojkarice Go-volleya, ki morajo paziti, da ne izpadejo iz lige. Trenutno imajo namreč le dve točki več od Il Pozza, ki pa bi imel, če j ih dohiti, eno zmago več. Poleg tega ima Il Pozzo v zadnjem krogu veliko dostopnejšega nasprotnika, saj bo igral proti Stelli Volley, ki sije že zagotovila obstanek v ligi. Uršičeva in soigralke morajo zato nujno zmagati, če nočejo biti odvisne od rezultata na tekmi med Il Pozzom in Stello ŠESTERKA TEDNA Volley. Končni razplet v tem prvenstvu pa je za zamejske odbojkarske privržence zdaj še posebno zanimiv, ker bo v naslednji sezoni v C ligi igrala Sloga. Chions osvojil ženski deželni naslov U18 V Trtu je bil včeraj deželni finale v kategoriji mladink, ki so se ga udeležili Virtus, Lucinico/Farra, Manzano in Chions. Zjutraj sta Manzano in Chions brez večjih težav premagala Virtus oziroma Lucinico/Farro, popoldne pa je bil Chions boljši od videmskega prvaka Manzana. Na tretje mesto se je uvrstil tržaški Virtus. Daniela Ciocchi (Sloga List) - Dobro je servirala in branila, v napadu pa je uspešno podajala predvsem tistim tolkačicam, ki so bile na tekmi proti Staranzanu najbolj v formi. Skupno je dosegla 6 točk. Michele Ombrato (Val Imsa) - Mladi Valov tolkač je v soboto zaigral boljše kot na zadnjih tekmah, žal pa to ni bilo dovolj za zmago njegove ekipe. Na koncu je imel 52% učinkovitost v napadu in je skupno dosegel 21 točk Vanja Veljak (Sloga Televita) -Mladi Slogin podajač je odlično vodil svojo ekipo na derbiju kroga v Cordenonsu in ima tako precej zaslug za prestižno zmago svoje ekipe. Skupno je dosegel tudi 5 točk. Katja Vodopivec (Bor/Breg Kmečka banka) - Na mreži je bila proti Manzanu zelo uspešna in je med drugim dosegla tudi odločilno točko za obstanek v ligi. Skupno je dosegla 18 točk. Rok Bernetič (Olympia Tme-dia) - Na korektorskem mestu je nadomestil Benso in bil zelo uspešen na mreži, tako da je bil na koncu z 18 točkami tudi top scorer svoje ekipe. Danjel Slavec (Sloga Televita) -V Cordenonsu je bil zelo uspešen v napadu, še posebno učinkovit pa je bil v bloku, s katerim je dosegel kar 6 direktnih točk. Skupno je za zmago svoje ekipe prispeval 16 točk. NASE ŠTEVILKE TOPSCORERTEDNA Moški: Roberto Spinelli (Val Imsa) 27. Ženske: Katja Vodopivec (Bor/Breg Kmečka Banka) 18. TOP SCORERJI Moška B2 liga: K. Stopar 398, A. Vatovac 205, D. Sorgo 158, M. Kante 109. Moška C liga: R. Spinelli 426, M. Ombrato 410, I. Florenin 231, M. Čevdek 184, M. Černic 171, M. Cotič 139, I. Černic 117, D. Mucci 108. Moška D liga: D. Faganel 310, V. Kante 300, S. Rožac 246, D. Boschini 227, D. D. Iozza 219, Slavec 215, G. Sfiligoj 193, D. Dor-nik 188, Giacomo Bertali 166. Ženska D liga: K. Vodopivec 342, I. Pertot 289, K. Spetič 268, I. Flego 239, N. Mamillo 233, S. Cvelbar 211, I. Gantar 207, M. Della Mea 201, Alice Spangaro 166. Moška B2 liga IZIDI 25. KROGA Sarmeola - Sloga 3:0 (25:10; 25:20; 25:20); Bibione - Brebta Ve 3:0 (25:21; 25:13 25:21); Fiemme Fassa - Silvolley 3:2 (23:25 25:22; 24:26; 25:17; 18:16); San Dona - Itas 2:3 (22:25; 25:23; 25:16; 22:25; 8:15); Cordenons -Lunazzi 2:3 (25:20; 22:25; 25:15; 20:25; 11:15) Acoriva - Five 0:3 (21:25; 18:25; 14:25) Giorgione Tv - VBU Videm 3:1 (25:21; 19:25 25:23; 25:23). Five Benetke 25 20 5 67:29 60 San Dona 25 19 6 63:35 54 Fiemme Fassa 25 18 7 61:33 53 Silvolley 25 18 7 61:36 52 Bibione 25 18 7 58:35 50 Itas 25 15 10 55:46 45 Sarmeola 25 13 12 55:46 41 Lunazzi 25 13 12 50:44 39 Brenta Ve 25 11 14 48:52 36 Cordenons 25 10 15 45:50 33 Arcoriva 25 8 17 36:62 22 VBU Videm 25 6 19 33:64 20 Giorgione Tv 25 5 20 23:66 14 Sloga 25 1 24 17:74 6 ZADNJI KROG (6 5.) Sloga - San Donà (ob 18.00 v Briščikih) Moška D liga IZIDI 24. KROGA Cordenons - Sloga 1:3 (18:25; 16:25; 25:12; 17:25); Fincantieri - Pradamano 3:2 (27:29; 9:25; 25:23; 25:16; 17:159; Naš Prapor -Rigutti 0:3 (17:25; 15:25; 20:259; Artegna -Olympia 0:3 (12:25; 8:25; 19:25); Pallavolo Ts -Reana 0:3 (19:25; 20:25; 19:25); Cus - Travesio 3:0 (25:19; 25:20; 25:22). Cordenons 23 22 1 67:12 64 Sloga Televita 23 20 3 63:25 57 TMediaOlympia 23 16 7 54:31 47 Cus 23 14 9 54:34 44 Porcia 23 14 9 53:38 43 Fincantieri 23 13 10 46:44 37 Pradamano 23 11 12 45:49 33 Rigutti 23 11 12 39:46 31 Reana 23 9 14 39:46 30 Travesio 23 8 15 38:52 24 Pallavolo Ts 23 7 16 32:54 22 Naš Prapor 24 4 20 25:63 16 Artegna 23 1 22 7:68 2 ZADNJI KROG (5.5.)Sloga - Artegna (ob 17.30 na Opčinah); Olympia - Pallavolo Ts (ob 20.30 v Trstu). Ženska D liga IZIDI 25. KROGA Roveredo - San Vito 3:0 (25:14; 26:24; 25:20); Kmečka Banka - Manzano 3:2 (19:25; 25:23; 25:20; 23:25; 15:10); Sloga - Staranzano 3:0 (25:14; 25:15; 25:12); Fontanafredda -S.Andrea 1:3 (25:23; 12:25; 17:25; 18:25), Cormons - Fiume Veneto 3:0 (25:21; 26:24 25:20); Volley Ud - Palazzolo 0:3 (16:25; 15:25 20:25); Reana - Cordenons 3:0 (25:20; 25:18 25:21). Cormons 25 21 4 69:22 62 Palazzolo 25 18 7 62:27 55 Sloga List 25 18 7 59:27 54 Reana 25 18 7 58:36 48 Roveredo 25 15 10 54:42 46 Cordenons 25 14 11 52:42 44 Manzano 25 14 11 51:47 40 Kmečka Banka 25 13 12 49:44 40 S.Andrea 25 11 14 48:52 36 Fiume Veneto 25 11 14 44:51 34 Staranzano 25 9 16 38:57 27 Volley Ud 25 8 17 36:57 26 S. Vi to 25 3 22 17:70 9 Fontanafredda 25 2 23 10:73 4 ZADNJI KROG (5.5) Palazzolo - Sloga (ob 20.00 v Palazzolu); Fiume Veneto - Kmečka Banka (ob 20.00 v Fiume Venetu). Area Šport Vse za odbojko Ul. Nazionale, 52 33010 TAVAGNACCO(UD) Tel. 0432 572724 - Faks 0432 435635 e-mail: info@areasport-ud.it / ODBOJKA Torek, l. maja 2007 23 TROFEJA POKRAJIN - V Lignanu Drasičev Trst doslej najboljši pri moških Včeraj se je začela Trofeja pokrajin za ženske reprezentance U14 in moške reprezentance U15, na kateri nastopa tudi precej odbojkarjev naših društev, naši trenerji pa vodijo kar tri reprezentance. Doslej se je najboljše odrezala moška reprezentanca Trsta, ki je prepričljivo osvojila tekmi proti Gorici in Vidmu, tako da se je že uvrstila v finale. Tržačani, ki jih vodi Slogin trener Franko Drasič, so dokazali, da so najboljša reprezentanca, tako da favoriti za končno prvo mesto. V začetni postavi so tudi slogaši Ilič, Košuta (oba na centru) in podajač Riosa, ki so dobro opravili svojo nalogo, ko je dobil možnost za igranje, pa se je izkazal tudi Dussich. Rezervni igralci bodo vsekakor še več možnosti dobili danes, ko se bodo Tržačani v zadnji tekmi kvalifikacijskega dela pomerili s Pordenonom.Tržaški reprezentanci se je doslej najboljše upirala Gorica, ki jo vodi Sočin trener Lucio Battisti, Tržačani pa so prevladali zaradi boljšega napada in servisa. Od naših igralcev sta doslej zelo dobro igrala Sočin podajač Robert Devetak in tolkač Olympie Matija Komjanc, ki sta člana standardne postave, medtem ko ostali niso še vsi dobili možnosti, da se izkažejo. Po porazu proti tržaški reprezentanci so Goričani reagirali in brez težav premagali Pordenon, tako da imajo še vedno možnost, da se uvrstijo v finale, morajo pa danes zjutraj premagati Videm, ki je gotovo v njihovem dometu. V ženski konkurenci je bila doslej najbolj uspešna goriška reprezentanca, za katero igra tudi odbojkarica Govolleya Mateja Zavadlav, ki je doslej na centru zelo dobro opravila svojo nalogo. Gori-čanke so z 2:0 premagale Tržačanke, po izenačenem boju pa še Pordenon. Tržačanke, ki jih vodi Slogin trener Martin Maver, pa so po porazu proti Gorici premagale Videmčanke, tako da imajo še vedno možnost, da se uvrstijo v finale. Doslej so od naših reprezentantk približno eno celo tekmo igrale Gaia Giacomi-ni, Melina Colsani in Barbara Ferluga. UNDER 18 MOŠKI Gladki zmagi Združenih Imsa in slogašev Združeni Imsa - Fincantieri 3:0 (25:19, 25:22, 25:18) ZDRUŽENI IMSA: Ombrato, Černic, Corazza, Visintin, Pantič, Lango, Juren (L). Trener: Lucio Bat-tisti Battistijevi varovanci so si takoj opomogli po nepričakovanem porazu na Opčinah in brez težav premagali Fincantieri. Od svojih nasprotnikov so bili boljši prav v vseh elementih, še posebno dobri pa so bili na servisu in sprejemu, kar jim je omogočilo, da so precej napadali preko centra. Fincan-tieri pa je tokrat naredil precej napak v napadu in s tem olajšal naši ekipi pot do zmage. (Inka) Mariano/S.Giovanni - Sloga Agrimpex 0:3 (18:25, 19:25, 2:628) SLOGA AGRIMPEX: Calzi 4, Cettolo 9, Lupinc 4, Slavec 1, Strain 10, Šček 12, Škerlavaj 0, Taučer 11. Trener: Igor Štrajn. V nedeljo so Slogini mladinci ponovno postregli z zelo dobro odbojkarsko predstavo in na gostovanju PLAY-OFF - under 16 in 14 ženske Libertas in Altura sta bila premočna za Kontovelke Kontovel - Libertas 0:3 (9:25, 22:25, 5:25) KONTOVEL: Antognolli, Balza-no, Briščik, Cassanelli, Ferluga, Milič, Rizzo, Starc, Zavadlav, Turco, Forčič (L). Trener: Tanja Černe Kontovelke so bile na prvi finalni tekmi proti Libertasu povsem brez moči. Igrale so preveč boječe in zelo statično v polju in so se tako svojim nasprotnicam upirale le v drugem setu, ko so manj grešile, medtem ko so v prvem in tretjem igrale zelo slabo. Priznati pa je treba, da je Libertas, ki je celo tekmo odigral s prvo postavo, tehnično in fizično boljši. Ima zelo homogeno ekipo, v kateri pa izstopa Pozzarijeva, ki trenira tudi s prvo ekipo in je nekajkrat igrala tudi v B2 ligi, dobra in zelo hitra pa je tudi podajačica. Kontovel ima po tako gladkem porazu sicer še minimalne možnosti za osvojitev pokrajinskega naslova, moral pa bi na povratnem srečanju (odigrano je bilo že sinoči, op.ur.) zmagati 3:0, nato pa svoje nasprotnice premagati še v dodatnem odločilnem setu, glede na očitno razliko med ekipama pa dejansko Liberta-su naslov ne more uiti. OD 5. DO 9. MESTA Breg/Bor Inštalaterstvo Čuk Vanja - Brunner 3:0 (26:24, 25:16, 28:26) BREG/BOR INŠTALATERSTVO ČUK VANJA: Žerjal, Milcovich, Cernich, Colsani, Giacomini, Grgič, Zobec, Bocciai. Trener: Mitja Gombač Združeni ekipi Bora in Brega se ni uspelo uvrstiti v play-off, zdaj pa se potegujejo za uvrstitev od 5. do 9. mesta. V prvem krogu v svoji tolažilni skupini so se pomerile z Brunnerjem, ki so ga dvakrat že premagale v rednem delu prvenstva, boljše pa so bile tudi tokrat. Čeprav sta se prvi in tretji set zaključila šele na razliko, je bila premoč Gombačevih varovank v celi tekmi očitna. Plave so namreč tudi v teh se-tih vedno vodile, a so nato s serijo napak v sprejemu in napadu omogočile nasprotnicam, da se jim približajo, v končnici pa so nato Žerjalova in soigralke le dokazale, da so boljše. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive igralke. UNDER 14 - FINALNI TROBOJ Altura - Kontovel 3:0 (25:10, 25:16, 25:23) KONTOVEL: Babuder, Briščik, Bukavec, Čebron, Ferluga, Gregori, Kontovel (U14) je bil proti odlični Alturi brez moči KROMA Paoli, Rauber, Starc, Fattori.Trener: Tanja Černe Kontovelke so tudi na povratni tekmi z Alturo gladko izgubile, saj so bile svojim nasprotnicam enakovredne le v zadnjem setu, v katerem so do konca grenile pot do zmage domači ekipi. Altura, ki ima zelo dobro prvo postavo, medtem ko ostale igralke niso boljše od naših, je spet odlično servi-rala in tako večkrat spravila v težave sprejem Kontovelovih odbojkaric. Poleg tega pa je zelo dobro igrala v polju, medtem ko so bile naše igralke v obrambi preveč statične. Kontovelke čakata sedaj še tekmi proti tretjemu finalistu Virtusu (datumi tekem niso bili še določeni), na katerih si bodo skušale zagotoviti končno drugo mesto, sicer pa predstavlja tudi uvrstitev med najboljše tri ekipe v tej kategoriji za naše igralke lep uspeh. povsem zasluženo zmagali. Začeli so odlično in z uspešnimi bloki in učinkovito obrambo takoj spravili v težave domačo ekipo, ki se jim v bistvu nikoli ni zmogla enakovredno upirati. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, izenačen pa je bil tretji. Domači trener je oba centra, ki jima dotlej igralci Sloge niso dopustili, da bi prišla do izraza, pomaknil na krilo, kjer sta bila v napadu učinkovitejša. Slogaši so na začetku zaigrali nekoliko lagodneje, vendarle so se pravočasno spet zbrali, nadoknadili zaostanek in v izenačenem finalnem boju za vsako žogo ohranili mirnejše živce. (Inka) Ostali izidi: Buia - Cordenons 0:3, Hammer - Vbu 3:0, Cervignano - Reana 0:3. Vrstni red: Cordenons 48, Združeni Imsa 42, Buia 31, Hammer 29, Mariano/S. Giovanni 22, Sloga in Fincantieri 21, Reana 20, Cervignano in Vbu 3. Naslednji krog (v nedeljo ob 16.uri): Sloga - Cervignano bo na Opčinah, Mariano/S.Giovanni - Združeni Im-sa bo v Marianu. UNDER 16 MOŠKI Naše ekipe so v tem prvenstvu že zaključile s svojimi nastopi, konec tedna pa je bila na sporedu prva finalna tekma, na kateri je Cordenons, ki je v polfinalu izločil Sočo Gostilno Deve-tak, brez večjih težav s 3:0 premagal tržaško Alturo in si je tako že skoraj zagotovil deželni naslov. UNDER 14 MOŠKI Izidi: Cervignano - Olympia 0:3, Altura - Soča Gostilna Devetak 3:1, Fincantieri - Sloga 0:3 (o tekmah smo že poročali), Cordenons - Gemona 3:2. Vrstni red: Altura 38, Gemona 31, Cordenons 29, Olympia 19, Sloga 18, Cervignano 12, Soča Gostilna Devetak 7, Fincantieri 2. Naslednji krog (v nedeljo): Olympia - Altura bo ob 11.uri v Gorici, Soča Gostilna Devetak - Cordenons bo ob 16.30 v So-vodnjah, Sloga - Cervignano bo ob 18.uri na Opčinah 2. DIVIZIJA Slogašicam derbi proti Kontovelkam Sloga - Kontovel 3:0 (25:23, 25:12, 25:17) SLOGA: Goruppi, Jarc, Pertot, Porro, Sancin, M. in T. Spangaro, Stranjščak, Valič, Slavec (L). Trener: Martin Maver. KONTOVEL: Antognolli, Bal-zano, Cassanelli, Forčič, Luxa, Milič, Pernarčič, Turco, Zavadlal, Regent (L). Trener: Tanja Černe. Sobotni derbi na Opčinah je bil kljub gladki zmagi slogašic prav privlačen in je prav gotovo zadovoljil gledalce. To velja še zlasti za prvi set, v katerem so po vodstvu Sloge Kon-tovelke odločno reagirale, nadoknadile zaostanek in bile že zelo blizu zmage, vendar so bile čisto v končnici domače igralke boljše. Preostala dva seta je Sloga osvojila z veliko razliko v točkah, kar pa predstavlja morda le prehudo kazen za Konto-vel, ki se je ves čas zelo dobro upi-ral.Trener Maver je preizkusil vse svoje igralke tudi v luči bližajočega se playoff-a, v katerem se bo Sloga borila za napredovanje v prvo divizijo. Bor/Breg Zadružna kraška banka - Volley 3000 BOR/BREG ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Bocciai, Žerjal, Grgič, Dovenna, Milcovich, Venier, Crevatin. Trener: Saša Smotlak Tekma zadnjega kroga ni odločala več o ničemer, tako da je trener Smotlak izkoristil priložnost in več možnosti dal tistim igralkam, ki so doslej igrale najmanj. Tako sta tokrat celo tekmo igrali tudi Veronika Bocciai in Saša Grgič (slednja je kar dobro opravila svojo nalogo). Prva dva seta sta bila zelo slaba, saj so naše igralke zelo slabo sprejemale kratke servise in veliko grešile. V tretjem setu pa so domačinke vendarle reagirale in z Laro Crevatin na čelu, ki je zelo dobro sprejemala in napadala, bile svojim nasprotnicam povsem enakovredne. Na žalost pa so nasprotnice nato v končnici ohranile bolj mirno kri in tako osvojile tudi tretji niz. Ostala izida: S. Andrea - Altura B 0:3, Killjoy - Oma A 3:0. Končni vrstni red: Altura B 41, Sloga 34, Killjoy 23, Kontovel in Volley 3000 21, S. Andrea 20, Bor/Breg Zadružna kraška banka 7, Oma A 1. POLFINALE Virtus - Breg 3:0 (25:17, 25:18, 25:18) BREG: Colsani, Giacomini, Preprost, Smotlak, Martini, Milič, Na-dlišek. TRENER: Gombač. Brežanke so na povratnem polfi-nalnem srečanju nastopile z nekoliko okrnjeno postavo, saj si je na treningu s pokrajinsko reprezentanco poškodovala koleno prva podajačica Valentina Zobec. Kljub težkim okoliščinam pa so se varovanke trenerja Gombača hrabro borile in v polju pokazale veliko mero požrtvovalnosti, tako da je bilo tokrat srečanje veliko bolj izenačeno kot prvo, zmaga Virtusa pa tudi tokrat ni bila nikoli pod vprašajem. Virtus čakajo zdaj tekme finalnega troboja z Alturo in Kontovelom, Brežanke pa bodo igrale za uvrstitev od 4. do 7. mesta proti Boru Kinemax, S. Andrea in Brunnerju. UNDER13 ŽENSKE Kontovel brez možnosti Borovke kot valjar Le še korak jih loči od prvega mesta v skupini B SKUPINA A Altura C - Kontovel 3:0 (25:9, 28:26, 25:19) KONTOVEL: Brankovič, Čebron, Černjava, Concina, Dell'Anno, Guina, Fat-tori, Orza, Ziani, Rosso. Trener: Nicole Starc Kontovelke so se razen v prvem setu dobro upirale boljšim nasprotnicam Al-ture C, po tem porazu pa nimajo več možnosti, da bi se uvrstile v play-off. Poznalo se je, da so nastopile v okrnjeni postavi, s svojim nastopom pa so lahko, če sodimo po tem, kar so pokazale v zadnjih dveh nizih, vseeno zadovoljne, saj so dale vse od sebe. Kontovel - Brunner 1:3 (25:21, 18:25, 12:25, 11:25) KONTOVEL: Brankovič, Čebron, Černjava, Concina, DellAnno, Guina, Klobas, Orza, Ziani, Urso. Trener: Nicole Starc Kontovel je v anticipirani tekmi proti Brunnerju igral v okrnjeni postavi, kar se je močno poznalo, saj je ekipa zelo nehomogena, tako da se vsaka odsotnost pozna. Po zmagi v prvem setu je bila zato igra naših igralk slabša, Brunner, ki je na tekmo prišel samo s svojimi najboljšimi igralkami, pa je to izkoristil. Ostala izida: Oma B - Coselli Altura 3:0, Brunner - Coselli S. Andrea B 3:0, Libertas ni igral. Vrstni red: Oma B 27, Altura C 24, Brunner 21, Kontovel 14, Co-selli Altura 9, Coselli S. Andrea B 3, Libertas 2 (Altura C in Brunner s tekmo več, Libertas s tekmo manj). SKUPINA B Sokol - Altura B 3:1 (23:25, 25:17, 25:18, 25:17) SOKOL: Devetak, Budin, Doz, I. in N. Škerk, Škerl, Pahor, Vidoni, Franceschini. Trener: Norči Zavadlav Sokolovke so zasluženo premagale Alturo B, ki je igrala sicer boljše kot v prvem delu, naše igralke pa so pokazale več. V prvem setu, v katerem si je gleženj poškodovala Urška Vidoni, so sicer slabše sprejemale, nato so pa uredile svoje vrste in brez težav osvojile ostale tri nize, v katerih so zelo dobro gradile igro. Bor Kinemax - Lucchini 3:0 (25:13, 25:14, 25:13) BOR KINEMAX: Kneipp, Žerjal, Pučnik, Bruss, Cella, Hauschild, Rabak. Trener: Betty Nacinovi Borovke so tudi v povratnem delu brez večjih težav premagale Lucchini in so zdaj še bližje osvojitvi prvega mesta. Plave so igrale zelo dobro, tako da njihova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Ostala izida: Azzurra - Coselli S. Andrea A 0:3, Oma A - Virtus 0:3. Vrstni red: Bor Kinemax 30, Virtus 23, Lucchini 22, Oma A 16, Coselli S. Andrea A 13, Sokol 12, Azzurra 3, Altura B 1. Naslednji krog: Bor Kinemax -Coselli S. Andrea A bo v soboto ob 19.uri na Stadionu 1.maj, Virtus - Sokol bo 8.5. ob 19.uri na Rocolu. info@tentarhotel.il ww^.can terhotel.it Ul. Igo Gruden, 43 - 34012 Bazovica Tel. 040,9221334 GOSTILNA BAFI - BUFFET . PIZZERIA mane 0PÛNC OunajikB 1.11 U TkL W0.!13íít "IJICAt SI^FLIIS ÇFCH-J KOSILA . VECERA PtZZE O POL DHC IN ZVEČER Pizzeria - bar - gostilna MARK S.r.L UL S, Michels, 334 34170 - GORICA - ITALY »VETO» iih í'.í.i-J.jJj zaprto Tet.: +39 0461 21711 Fax,: +39 0461 20719 E-mail: info®mark-medical.com Web: http;//www.mark-mecJical,com i'fZ/t, TIPIČNE DOMAČE, JEDI, divjačina*** 0PČINE - P ra seska ulica 35 - Tet, QJD.211G2S MilTIvl. RESTAVft A< TUA Terčon ŽELEZNI NA VRTNARSTVO S-TS1 Tel IMMOBILIZE TRST » Ul. Cicerûnefi.Tel040.662111 Fgï {J40 634301 cenitve, nasveti za nepremičnine, .^kupoprodajna in iajemninska posredovanja GOSTILNA ]'\l- ■ Fpke O0U2179Ï Oorne^nr prs^wf VdogDar Tel. WB1 527111 - Fak-a 0481 52715D t m;iil : JnloSlraspflD.çpfn ■ wwin.lcflapgiKPfn Vesele prvo maji tie praznike! FERNETIČI 24 REPENTABOR TEL. 040.2176832 laGoriziana-iook Jf/iiiovti ecnoutensili Opčine. Praseška ul. 7 - tel & ta*. WO 212397 J BARVE ü ^ FL'RLA\& MILIC Stftf ■ EïElÉv£ TAFTE ■ T'ÜPÜ FOU ■ SCWfrf KC^'A¡WKJ 1 )píI nc - butmjska cet» íúA - Tel. i i4i 1.2121 bH Vst> zu dom in osebno rfčgo Drogerija na Proseku kra| M on Le 22 Krmin (GO) Tet. {0481 ) G0&31 www JasMbida il ProseK 140 vog, Ut, S. NotaMo 3 BAft Slctd&L&cLar êbt Vesele IgP prvomajske praznike! Torek, 1. maja 2007 2 5 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Na glasovnici županski kandidat Ferone na prvem mestu, Bellavite na zadnjem Volilna kampanja se ogreva, množijo se nastopi kandidatov Moških za enkrat več kot žensk, Kitajki izpadli iz tekme za vstop v občinski svet Županski kandidati na volilnici po izžrebanem redu LUIGI FERONE GIULIO MOSETTI © GIOVANNI GLESSI V:- ERMINIO TUZZI fi © ® ETTORE ROMOLI © @ ® ® © 0 ® © DONATELLA GIRONCOLI DE STEINBRUN @ ANDREA BELLAVITE m O © ® ® V živo stopajo priprave na občinske volitve, ki bodo potekale 27. in 28 maja. Obenem se v Gorici volilna kampanja ogreva, saj poleg županskih kandidatov leve in desne sredine nameravajo odigrati vlogo politične sile, ki naj bi črpale glasove transverzalno, tako na primer Rožnata lista Do-natelle Rea in Gorizia democratica Stefanie Atti - ki sicer obe podpirata Andreo Bel-laviteja -, pa tudi Upokojenci Luigija Fero-neje in občanska lista Per Gorizia županskega kandidata Erminia Tuzzija. Le-ta je že napovedal, da v primeru drugega kroga volitev bo svojim somišljenikom prepustil svobodno izbiro, v krogih Oljke pa so prepričani, da lahko računajo na Tuzzije-vo podporo, čeprav ne bo eksplicitna. Po današnjih vesteh pred volitvami ni pričakovati dogovorov o povezavah v drugem krogu, čeprav oba nosilna levosredinska kandidata - Andrea Bellavite in Giulio Mo-setti - menita, da ju k temu obvezuje moralna dolžnost. V različnih političnih taborih se tudi uveljavlja prepričanje, da se bo marsikdo posluževal možnosti, da na isti volilnici izrazi glas za županskega kandida- ta in obenem še glas za kandidata za občinski svet, ki zagovarja drugačno župansko izbiro. Znan je razpored županskih kandidatov na glasovnici, ki bo letos oranžne barve, medtem ko bo vsak občan prej el tudi rožnato glasovnico, s katero bo izbiral člane rajonskih svetov (eno preferenco). V volilnem uradu goriške občine, ki mu je predsedovala viceprefekt Ilda Riccio, sov nedeljo z žrebom določili red: na prvem mestu bo kandidat stranke Upokojencev Luigi Ferone, medtem ko bo zadnji, na sedmem mestu, Andrea Bellavite. Med njima bodo razvrščeni ostali županski kandidati, kot izhaja iz zgornje ilustracije; ob imenu bo navedena lista ali liste, ki kandidata podpirajo. Ob simbol bo volivec lahko zapisal priimek kandidata, ki se z listo poteguje za vstop v občinski svet. S tem v zvezi gre povedati, da sta iz Rožnate liste izpadli Kitajki, ki nista predstavili ustrezne dokumentacije. Iz statističnega pregleda 668 kandidatov za občinski svet, starih od 18 do 80 let, pa izhaja tudi podatek, da je moških za enkrat več kot žensk: 446 proti 222. GORICA - Ruchini z listo »L'Italia di Mezzo« Konsenz iščejo v zmernem centru Načrti, navdušenje in poklicnost zaznamujejo kandidatno listo »L'Italia di Mezzo«, ki so jo pred dnevi predstavili na sedežu zadruge Minerva ob udeležbi nekdanjega poslanca Danila Bertoli-ja in ki bo na majskih upravnih volitvah v Gorici podprla kandidata občanske liste »Per Gorizia« Erminia Tuzzija. Lista z 28 kandidati za občinski svet, nosilec katere je predsednik zadruge Minerva in slovenski podjetnik Adriano Ruchini, se nanaša na istoimensko gibanje, ki ga na vsedržavni ravni vodi Marco Follini. In ravno državni vrh gibanja je po Ruchinijevih besedah dal pobudo za nastop liste »L'Italia di Mezzo« v Gorici, ki išče konsenz v zmermen centru. Seznam kandidatov so sestavili v rekordnem času, le tri dni pa so potrebovali, da so zbrali podpise, je povedal Ruchini. »Moč našega moštva je ravno v velikem navdušenju,« pravi goriški podjetnik, ki se bo jutri v Rimu srečal s Folli-nijem in ministrom Clementejem Ma-stello. »Našo listo sestavljajo mladi ljudje. Zastopane so najrazličnejše poklicne Adriano Ruchini BUMBACA kategorije, večina pa se ni doslej nikoli približala politiki. Mestu želimo dati na razpolago našo profesionalnost,« pojasnjuje Ruchini. Med programskimi točkami liste »L'Italia di Mezzo« so predvsem pozornost do mladih, iz katerih je treba narediti dobre občane, pa tudi promocija kulture športa, dela in odgovornosti. »Poskrbeti je treba tudi za starejše občane, ki jih je v našem mestu zelo veliko, in jim nuditi vse potrebne storitve,« še opozarja Ruchini in napoveduje, da bosta v Gorico med volilno kampanjo prišla Follini in Mastella. (Ale) VOLITVE - Mosetti na združenju ezulov Bellavite stavi na vlogo žensk » ■ *■- i ■ i *> 1 / Mosetti in Bellavite med nedeljskim pohodom Treh mostov BUMBACA »Naš politični program namenja veliko pozornost pravicam in dostojanstvu žensk, materam in delavkam, saj bo skušal premoščati nezadostno zaščito nežnega spola. Ženskam je treba nuditi priznanja za zmožnosti in profesionalnost, kijih izražajo.« Županski kandidat leve sredine Andrea Bellavi-te stavi na ženske. To j e očitno že po velikem številu kandidatk v listah, ki ga podpirajo, med katerimi je tudi stoodstotno »rožnata« lista. »Če pomislimo na politične stranke, je to novost. Če pa tolmačimo politiko kot skupno reševanje problemov, po zgledu "don Mi-lanija" postanejo ženske protagonist-ke. Dovolj je, da pomislimo na združenja prostovoljcev: takoj opazimo, da imajo ženske naravno nagnjenost k poslušanju in dialogu,« pravi Bellavite. In ravno ugledna ženska, svetovno znana znanstvenica na področju astrofizike Margherita Hack, je včeraj izrazila Bellaviteju svojo podporo. »Podpreti želim župansko kandidaturo An- j*/ ^ 'j y i t g dree Bellaviteja, saj ga imam za osebo, ki bo znala dobro poskrbeti za mesto in njegove občane. Iz Gorice bo naredil mesto miru, kjer ni meja in ni razlik med jeziki, rasami in veroizpovedmi,« je Hackova napisala v kratkem sporočilu. Bellavite se bo danes udeležil prvomajskih praznikov v Tržiču, Štever-janu in Rupi. Na svečanostih ob prazniku dela bo prisoten tudi Oljkin kandidat Giulio Mosetti, ki je v nedeljo obiskal pokrajinskega predsednika združenja ezulov Associazione nazio-nale Venezia Giulia e Dalmazia Rodol-fa Ziberno. Glavna tema njunega pogovora je bilo ohranjanje dneva spomina, ki zadobiva v Gorici, v katero se je po vojni preselilo veliko število ezulov, poseben pomen. Mosetti je že na začetku svoje kampanje podčrtal željo po sodelovanju z vsemi ustanovami in združenji na Goriškem, v ta namen pa mu je Ziberna orisal delovanje in načrte združenja ANVDG. (Ale) APrimorski ~ dnevnik VOLILNA TRIBUNA Kandidat s strešicami V dolgem seznamu kandidatov za goriški občinski svet smo opazili zanimivost. Med vsemi 662 kandidati je samo eden s slovenskimi strešicami na priimku. Ta je Marko Marinčič, predstavnik Zelenih na trijezični listi Foruma za Gorico, ki podpira Andreo Bellaviteja. Marinčič sicer ni edini kandidat z imenom in priimkom v izvirni slovenski obliki. Kar nekaj je takih kandidatov, menda še največ prav na listi Foruma, v dokaz njihove doslednosti in osebne zavzetosti za tako Gorico odprtosti in sožitja, kjer se ne bo treba nikomur skrivati za popačenim imenom ali priimkom. Kljub temu pa so Marinčičeve strešice posebnost med slovenskimi kandidati na drugih listah, ki naj bi imeli šumnike v imenih ali priimkih, a na njih pogrešamo strešice (z le polovično izjemo kandidata na listi SKP). Tudi s tem Zeleni »dokazujemo svojo drugačno vizijo sožitja. Etnični pripadnosti ne pripisujemo ideološke vrednosti, kot to dela stranka, ki postavlja slovenstvo za glavni če ne edini dejavnik političnega opredeljevanja. Mi ne želimo ideoloških delitev ne narodnostnih. Bogastvo Gorice je mešanica različnosti, brez pregrad -niti strankarskih - med narodi. Nobenega zapiranja, torej, pač pa aktivna integracija v družbi različnih in obenem enakih: vsak različen po identiteti, vsi enaki v pravicah. Tem načelom smo dosledni ne le z gesli, pač pa tudi z dejanji in... s priimki. Slovenske volivce zato Zeleni vabijo, naj za občinski svet glasujejo za Bel-lavitejev Forum in Marka Marinčiča, "kandidata s strešicami'.« Bellavite in SKP V italijanskih medijih somišljeniki Andrea Bellaviteja včasih beležijo tudi načrtne netočnosti, ki po njihovi oceni dajejo izkrivljeno podobo o kandidatu. Županski kandidat Andrea Bellavite je namreč večkrat predstavljen kot kandidat Stranke komunistične prenove (SKP). V resnici ni tako, saj so kandidaturo Bella-viteja predlagali lista Forum za Unijo in predstavniki goriških katoliških krogov. Stranka komunistične prenove vsekakor aktivno podpira kandidaturo Andrea Bellaviteja za novega župana občine Gorica, saj je cilj zavezništva, da s skupnimi napori prepreči izvolitev predstavnika nikakor ne zmern, temveč skrajno nacionalistične desnice, ki jo predstavlja kandidat Ettore Romoli, opozarjajo in dodajajo: »Kandidat Bella-vite je za nas tudi jamstvo, da bo imela Brancatijeva vizija odprte politike kontinuiteto. O tem bodo odločali Goričani sami, da te vizije ne zamenja politika strahu, zaprtja in zanikanja tako slovenske stvarnosti na Goriškem kot tudi kulturnega in čez-mejnega dialoga.« Proti imobilizmu Meja bo dokončno padla, Gorica pa bo izgubila oporo in se bo morala lotiti samostojne hoje. Tako pravi občinski svetnik Demokratične levice, sicer Levi demokrat Lucio Ulian, ki opozarja, da desna sredina in radikalna levica predstavljata imoboli-zem, medtem ko je v koraku s časom Demokratska stranka, ki se na Goriškem snuje okrog Oljke in županskega kandidata Giulia Mosettija. Romoli o delavstvu Županski kandidat desne sredine Et-tore Romoli opozarja, da je potrebno praznovanje prvega maja povezati s krepitvijo varnosti na delovnih mestih in preprečevanu nesreč, kar po njegovi oceni sili k razmisleku o pristojnostih goriškega zdravstvenega podjetja, ki so nezadostne in po volji deželne vlade ošibljene. Romo-li obenem opozarja na stisko mladih, ki na Goriškem ne morejo do službe, takšen krizni položaj - trdi kandidat - pa bo dodatno poslabšalo obu-božanje Goriškega sklada. 26 Torek, 1. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Prejšnjo noč drzni tatinski pohodi po štirih sovodenjskih domovih Stanovalci mirno spali, tatovi nemoteno kradli Prizadetost okradenih domačinov: »Kaj bi se zgodilo, če bi ravno tedaj vstali?« Neznanci so med včerajšnjo nočjo okradli štiri sovodenjske domove. Stikali so po sobah in kradli, medtem ko so stanovalci spali in se niso ničesar zavedeli. Celo iz spalnice so odnesli denar in zlatnino. Zato je bilo pri prizadetih osebah zaznati šok in grozo. »Kako bi reagiral, ko bi v v tistem trenutku vstal? Kako pa bi reagirali tatovi? Zgodba bi lahko imela hujši konec,« je ugotavljal Milan Tom-sič z bivališčem nad sovodensko lekarno vzdolž Prvomajske ulice. Tudi njega in soprogo je doletel nočnih pohod tatov, ki so v stanovanje v prvem nadstropju z dostopom iz ulice Bevk vstopili skozi vrata. Tako kot njima so denar, nekaj dragocenosti in tudi mobilnih telefonov odnesli še iz treh hiš v ožji soseščini. Alarm so pri karabinjerjih sprožili včeraj po 7. uri, potem ko o tatovih ni bilo več sledu. Kot je pojasnil kapetan na karabinjerskem poveljstvu Ivan Boracchia, se je rafal tatvin zgodil okvirno med 1. in 5. uro ponoči, po pripovedi domačinov med 2. in 4. uro. Ni pojasnjeno, ali so uporabili uspavalno snov, saj na vseh štirih domovih nič ni prekinilo spanca stanovalcev. »Denar in nekaj zlatih predme- Prvomajska ulica v Sovodnjah, nad lekarno stanovanje, kamor so tatovi prejšnjo noč vstopili. COCO tov so nama odnesli iz spalnice,« je povedal Milan Tomsič; z ženo sta se vrnila s praznovanja v Rupi in nič hudega sluteč legla v posteljo. »Navsezgodaj me je žena opozorila, da iz njene torbice v spalni sobi je izginil denar in ravno tako zlatnina,« je pristavil in ocenil, da je bilo denarja in dragocenosti za okrog tisoč evrov. Vstopili so v vsako sobo, celo v klet, a drugega niso odnesli. Pri sosedih v Klancu so vstopili skozi glavni vhod, tako da so naredili drobno luknjo v lesenih vratih in s pripomočkom pritisnili na kljuko, da so se vrata odprla. Stikali so po predalih, omarah, dobili nekaj denaga, dokumentov in kreditnih kart niso vzeli, vsebino najdenih torbic razmetali po dvorišču, s ključem odprli parkirani avtomobil in se raz-blinili.Morda so se česa prestrašili, so povedali domačini. »Samo v tem primeru so dokazali posebno spretnost in organiziranost, v drugih pa so enostavno izkoristili odprta vrata ali okna,« je še povedal Boracchia. Preiskava teče proti neznancem, sled pa lahko predstavlja tudi okoliščina, da so 26. aprila podoben rafal tatvin v stanovanjih zabeležili v Gradišču. (ide) gorica-tržič - Podtajnik Rosato S padcem meje okrepitev varnosti »Padec schengenske meje je treba izkoristiti za okrepitev organika sil javnega reda. Policisti, ki so sedaj zaposleni na meji, bodo lahko januarja 2008 operativni na terenu, to pa bo pripomoglo k varnosti občanov in zvišanju kakovosti življenja na Goriškem.« Tako je včeraj poudaril podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, ki se je v Gorici udeležil shoda Oljke, še prej pa je v Tržiču podpisal protokol o varnosti. »Vsaj del policistov na mejnih prehodih je treba preusmeriti k drugim nalogam. Organik goriške kvesture je namreč ošibljen, saj se je število agentov na terenu zmanjšalo s prisotnostjo centra CPT. Uporabo dela organika policije v strukturi v Gradišču bo treba upoštevati tudi v prihodnje, čeprav bo z novim zakonom center deloval drugače,« je še povedal Rosato in poudaril potrebo po vedno večjem sodelovanju s slovensko policijo: »Karkoli se bo po padcu meje zgodilo v Sloveniji, bo imelo posledice tudi pri nas. Za ohranitev kako- Rosatov nastop ob podpisu protokola za varnost v Tržiču ALTRAN vosti življenja ne bomo mogli prezreti dogajanja pri sosedih, isto pa velja za bližnjo državo. Kulturo legalnosti je treba razvijati skupaj.« Pritrjeval mu je županski kandidat Oljke Giulio Mosetti, ki postavlja varnost v ospredje svoje volilne kampanje. Možnosti za učinkovito zagotavljanje varnosti nudi po Rosatovem mnenju tudi protokol, ki sta ga včeraj v Tržiču ob njegovi prisotnosti podpisala goriški prefekt Roberto De Lorenzo in tr-žiški župan Gianfranco Pizzolitto. V središču sporazuma je učinkovitejše usklajevanje boja proti kriminalu, za katerega je odgovorna država, in prevencije ile-galnosti s pospeševanjem družbene integracije, kar pa je v pristojnostih občinske uprave. Protokol med drugim predvideva ustanovitev medinstitucionalne-ga odbora, ki ga bodo sestavljali prefek-tura, občina, kvestura, karabinjerji in finančna straža, katerim se bodo lahko pridružili tudi drugi družbenmi dejavniki, je bilo včeraj povedano. (Ale) Požar v Kromberku V nedeljo po 22. uri je zagorelo v lesenem skladiščnem objektu v bivšem kompleksu Meblo v Kromberku. Požar je zajel celotno skladišče. Vzrok še ni znan, materialna škoda pa je velika. Požar je 58 gasilcem iz poklicne in prostovoljnih gasilskih enot uspelo pogasiti šele ob 3. uri zjutraj, enega od gasilcev pa so zaradi lažjih poškodb morali odpeljati v šempetrsko bolnišnico. Kriminalisti novogoriške policije so včeraj opravili ogled kraja in začeli z zbiranjem informacij. Skladišče je uporabljalo več gospodarskih subjektov in še niso pridobljeni podatki o vseh predmetih, ki so bili v objektu, zato tudi še ni znana višina škode. Po nestrokovni oceni ta znaša okoli 135.000 evrov. 30-letna Slovenka v ječi V okviru preiskave so goriški karabin-jerji pred dnevi aretirali 30-letno slovensko državljanko iz Ljubljane, ki jo krivijo soudeležbe pri nezakonitem priseljevanju. A.K. se je na ločniškem mostu vozila v avtomobilu znamke hyun-day pony, z njo pa sta se peljala dva Albanca, ki sta komaj nezakonito prečkala mejo. Ko je A.K. zagledala karabin-jerje je skušala zbežati, silam javnega reda pa je uspelo ustaviti avto in odpeljati voznico v tržaški zapor. Srednjeveški sprevod danes po goriškem centru Danes bo v okviru praznovanja 1006. obletnice prve omembe Gorice v zgodovinskih virih bo v mestnem središču potekal prvi srednjeveški sprevod, na katerem bodo nastopile številne skupine, ki se ukvarjajo z ohranjanjem srednjeveške tradicije in navad. Sprevod se bo začel ob 17.30 pri ljudskem vrtu na korzu Verdi, zadnja etapa pa bo trg Sv. Antona. V Pierisu o Patatovi knjigi Jutri bodo v dvorani občinskega sveta v Pierisu ob 20.30 predstavili knjigo Luciana Patata »Fra carcere e confino. Gli antifascisti dell'Isontino e della Bassa friulana davanti al Tribunale sprecia-le.« Spregovorila bosta avtor in tajnik centra Gasparini dario Mattiussi. Srečanje z Volčičem Slovenska knjižnica Damir Feigel iz Gorice vabi v petek, 4. maja, ob 19. uri na srečanje z novinarjem in bivšim evroposlancem Dimitrijem Volčičem; naslov predavanja je Od kod današnji vzhod (lov na podgane). Krvodajalci na izlet Krvodajalci iz Sovodenj sporočajo, da bo avtobus z izletniki na poti v Umbrijo odpeljal jutri, 2. maja, ob 6. uri izpred cerkve v Sovodnjah, s postankom pri Zlatki in pred cerkvijo v Štandrežu. LEVI DEMOKRATI - Slovenska komponenta »Rdeča zastava vedno živ simbol« V imenu slovenske komponente goriških Levih demokratov (LD) je David Peterin naslovil na javnost sporočilo o praznovanju prvega maja. »Kaj predstavlja prvi maj? Običajni odgovor je praznik dela. Tako znajo danes odgovoriti tudi otroci iz osnovnih šol. Če pa potipamo med višješolci, med katerimi bi si pričakovali globlja razmišljanja in tehtnejše odgovore, bo rezultat isti: praznik dela. Kaj to pomeni? Pripadniki mlajše generacije vemo, da se na prvomajski predvečer postavljajo t.i. mlaji. Na njem, vsaj v Štandrežu, plapola rdeča zastava. Zakaj? Je mogoče v Štandrežu še aktivna celica mogočne KPI? Ah, taisti komunisti. Običajna politična instrumentalizacija. Barva ne predstavlja več tega, kar je na začetku, in tudi praznik je občuten kot praznik le nekaterih, to velja tako za prvi maj kot za 25. april,« ugotavlja Peterin in nadaljuje: »V Italiji doživljamo velike spremembe na političnem obzorju. Snujeta se skupna levičarska stranka in Demokratska stranka (DS). Kot pripadnik LD bom prispeval k tvorbi DS. Prvo, kar nam nekateri očitajo, je zanikanje rdeče barve, ko jo odpravljamo iz simbolov in zastav. Nekateri rdečo barvo enačijo s komunizmom prejšnjega stoletja. Komunizem nam mora predstavljati pozitivno vodilo vrednot, ne sme pa nas preveč pogojevati v današnjem svetu, ki je popolnoma drugačen. Marxova teorija je za nami, rdeča barva pa ne. Rdeča barva je bila v preteklosti to, kar še danes zastopa na vrhu mlajev: simbol delavstva, priznanje, da je pošteno delo vrednota, ki jo gre zavarovati... Ni treba več komunizma, kakršnega smo spoznali v prejšnjem stoletju. Prosti trg in z njim konkurenca prinašata dodano vrednost, ki omogoča razvoj le, če sta primerno podprta s socialno skrbjo. Zato naj bosta rdeča zastava in z njo prvi maj simbol demokracije s socialnim obrazom, ki jo moramo zagovarjati vsak dan, v vsakem našem dejanju. Živel prvi maj, živele socialne vrednote, živela rdeča zastava!« Prvomajski shodi Vsakoletni osrednji sindikalni shod bo danes v Tržiču. Zbirališče bo ob 9. uri pri športni palači v ulici Rossini, od koder bo sprevod s traktorji in zastavami v prvih vrstah krenil ob 9.30 in dosegel središče dogajanja na trgu Republike, kjer bo vrhunec manifestacije med 10. uro in 10.30. Letos so zvezni sindikati CGIL, CISL, in UIL izbrali Tržič zaradi stoletnice ladjedelnice v Panzanu, ki je bila v središču sindikalnih bojev. Govornik bo Fulvio Fammoni iz državnega tajništva CGIL, napovedana pa je množična udeležba ljudi krajevnih upraviteljev. Poudarek bo seveda na današnjih kriznih žariščih. Osrednja proslava na severnem Primorskem bo danes v Opatjem selu na Krasu zu začetkom ob 15. uri; govornika bosta predsednica sindikata kovinske in elektroindustrije Lidija Jerkič in generalni sekretar Evropske zveze kovinarjev Peter Scherrer. Prvomajsko slavje v Števerjanu se bo danes začelo ob 17. uri z nastopom godbe veteranov iz Ljubljane, priložnostni pozdrav pa bosta prinesla goriška občinska svetnica Nataša Paulin ter slovenski publicist in nekdanji diplomat Franco Juri. GORICA - Dnevi prostovoljnega dela Solidarnost presega državne meje Trije dnevi v znamenju solidarnosti in preseganja meja. Med petkom in nedeljo bo v Gorici potekala mednarodna manifestacija združenj prostovoljnmega dela, za organizacijo katere se že deset let zavzema goriška pokrajina. Jubilejno izvedbo bo prvič zaznamovala čezmejnost, saj sta v organizacijo ob goriški pokrajini in občini, centru CSV, Evropeistični akademiji in gibanju Cit-tadinanza attiva vpleteni tudi občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. »Naša pokrajina blesti na področju prostovoljnega dela, saj je društev ogromno. To težnjo hočemo še poudariti s čezmejno mrežo,« je povedala pokrajinska odborni-ca Licia Morsolin. »Pomemben korak v smeri čezmejnega sodelovanja je dogovor za ustanovitev mreže združenj VIS, ki ga bodo goriška pokrajina in občina ter občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba podpisale v soboto ob 11.45 na trgu obeh Goric,« je poudaril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, Silva Tišma iz novogoriške občine pa je podčrtala, da si slovenski partnerji od manifestacije, na kateri bo sodelovalo približno 25 slovenskih združenj prostovolj- Licia Morsolin BUMBACA cev, veliko pričakujejo. Manifestacija se bo začela v petek ob 9. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, kjer bo potekal posvet z naslovom Prostovoljstvo ne pozna meja. Ob 15. uri bo na vrsti okrogla miza, ob 21. uri pa bo v Kulturnem domu koncert združenja zborov USCI, s katerim bosta sodelovala tudi zbor Danica z Vrha in Lipa iz Šempasa. V soboto bodo na trgu obeh Goric in korzu Verdi stojnice, ob 11.45 bo sledil podpis protokola. Na korzu Verdi bo med 15. in 19. uro potekal glasbeni program, v nedeljo ob 10. uri pa bo na sejmskem razstavišču shod z naslovom Solidarnost. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. maja 2007 27 GORICA - Atletsko tekmovanje posvetili spominu Jožice Mikluš Slovenski dijaki osvojili osrednji mestni stadion Množična udeležba na brezhibno prirejenem memorialu Preko dvesto dijakinj in dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, se je ob koncu minulega tedna na stadionu na Roj-cah pomerilo v atletskih veščinah. Šlo je za srečanje, ki so ga šole pripravile v spomin na pokojno profesorico telesne vzgoje Jožico Mikluš. S prvim, njej posvečenim me-morialom so potrdili, je bila profesorica zelo priljubljena med svojim dijaki, saj je znala v njih spodbuditi veselje do telesne vzgoje in izpostaviti pomen, ki ga te dejavnosti opravljajo pri pravilni fizični in umski rasti mladega človeka. Poleg prof. Alda Rupla, ki je bil v osemdesitih letih eden od pobud- Skok v daljino pod pogledi sošolcev na goriškem mestnem stadionu BUMBACA nikov dijaških atletskih tekmovanj, je bila ravno Jožica Mikluš tista, ki je z dušo in telesom sodelovala in kasneje nadaljevala začeto delo. Zato se je njenim kolegom zdelo prav, da ta tekmovanja, ki so med dijaki občutena, potekajo v njenem spominu. Sončen in skoraj pretopel aprilski petek je bil pisan na kožo tovrstnemu srečanju. Bil je neke vrste praznik mladosti in veselega razpoloženja, pa tudi preizkus znanja in pripravljenosti v merjenju moči s sovrstniki. Pri tem se je pokazala kar velika razlika med dijaki, ki se tudi izven šolskih struktur redno ukvarjajo s športom, in tis- ŠMARTNO - Brda in vino s privlačno silo Žlahtne čaše Med ponudniki tudi vinarji z italijanske strani meje Čeprav so nekateri napovedovali, da se letošnja prireditev Brda in vino ne bo izšla, ker naj bi se vinarjem ne izplačala, pa se je že prvi dan, v nedeljo, izkazalo, da bo tudi letos uspešna in predvsem množično obiskana. Prireditev, ki poteka v srednjeveški vasici Šmartno, poleg družabnih, kulturnih in zabavnih dogodkov ponuja po-kušino vin po opuščenih kleteh in domače jedi. Organizatorja, konzorcij Brda in agencija Jota, sta od leta 2004, ko so prireditev prvič organizirali, popravila nekatere slabosti iz prejšnjih let, kot je bilo pomanjkanje ponudbe briških jedi. Letos obiskovalci poleg vin tridesetih vinarjev lahko uživajo tudi v tradicionalnih jedeh, kot so toč na vse vrste načinov, frtalja in domači narezek. Ob vinarjih pridelke ponujajo tudi čebelarji in društvo oljkarjev Brda. Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo čipk, likovne razstave in etnološki muzej v briški hiši. Svečanega odprtja prireditve, ki je potekala v nedeljo, so se udeležili tudi župan občine Števerjan Hadrijan Cor-si in predstavniki konzorcija Collio. Prijateljstvo in sodelovanje med konzorcijema z obeh strani Brd potekata od dneva vstopa Slovenije v Evropsko unijo, zapečatili pa so ga ravno v Šmartnem. Med ponudniki vin so tudi briški vinarji z italijanske strani meje. Kot je povedal Stojan Ščurek iz Medane, se vinarji prireditve udeležijo zgolj zaradi promocije Brd in svojih vin. Prodaja se na takšnih prireditvah ne izplača, pa tudi vinarji so večinoma ves čas - to je tri dni - prireditve prisotni. Letos v svojih vrstah pogrešajo nekaj večjih briških vinarjev, zato pa so se pridružili novi in število ostaja isto kot lani. Ljubitelji vina, ki v teh dneh obiščejo Šmartno, za osem evrov kupijo kozarec, torbico za kozarec in tri vzorce vin, ki si jih sami izberejo; za vsak nadaljnji vzorec plačajo evro in pol. Vsak dan se v Šmartnem dogajajo tudi koncerti, projekcije filmov in gledališke predstave. Saška Jug timi, ki v teh oblikah udejstvovanja ne najdejo pravih spodbud. Pohvaliti gre organizacijsko plat dokaj zahtevne prireditve, ki so jo profesorji in drugi sodelavci šol (in ne samo tisti iz vrst telesne kulture) pokazali pri brezhibnem poteku tekmovanja. Pozdraviti pa gre tudi srečanje kot tako, saj se ne zgodi vsak dan, da bi goriški Slovenci pokazali svojo množično prisotnost na enem od osrednjih športnih objektov v mestu. Ob koncu sta se vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve, zahvalila ravnatelja slovenskih višjih srednjih šol Mihaela Pirih in Emil Bole. Zahvalo sta izrekla ZSŠDI-ju, ki je sodelovalo pri zasnovi in izvedbi pobude ter je poklonilo kolajne za zmagovalce. Posebni zahvali sta bili deležni tudi profesorici Tatjana Kosič, ki je veliko let sodelovala z Jožico Mikluš, in pa Silva Mevlja kot zunanja sodelavka za strokovno pomoč pri poteku raznih atletskih panog. Nekaj priložnostnih misli je izrekel tudi Aldo Rupel. Dijaki so se pomerili v teku na 80 m, v skoku v daljino, v skoku v višino, v suvanju krogle in v teku na 1.000 m. Navajamo zmagovalce(ke) v raznih panogah: 1.000 m naraščajnice: 1. Kaja Obidič (Greg.), 2. Nina Grudina (Tru.), 3. Greta Zavadlav (Zois); 1.000 m naraščajniki: 1. Saša Perkon (Gre.), 2. Marko Visintin (Vega), 3. Denis Subotič (Vega); 1.000 m mladinke: 1. Nina Rosič (Cankar), 2. Marta Lombardi (Trubar), 3. Maja Pahor (Gregorčič); 1.000 m mladinci: 1. Danijel Ferlec (Vega), 2. Francesco Ivone (Gre.), 3. Erik Čevdek (Vega); daljina naraščajnice: 1. Veronika Srebrnič (Tru.), 2. Sara Passoni (Tru.), 3. Alison Visintin (Can.); daljina naraščaj-niki: 1. Luka Terčič (Can.), 2. Jan Doljak (Gre.) in Subotič Denis (Vega); krogla mladinke: 1. Maja Pahor (Gre.), 2. Arianna Pinna (Gre.), 3. Valentina Milič (Can,); krogla mladinci: 1. Matej Lango (Vega), 2. David Cettolo (Gre.), 3. Alex Vescovi (Vega); krogla naraščajniki: 1. Jan Doljak (Gre.), Manuel Leghissa (Vega), 3. Marko Pelesson (Can.); krogla naraščajnice: 1. Martina Robazza (Gre.), Nina Pavletič (Gre.), 3. Sara Visintin (Gre.); 80 m naraščajnice: 1. Alison Visintin (Can.), 2. Veronika Srebrnič (Tru.), Nina Grudina (Tru.); 80 m na-raščajniki: 1. Luka Terčič (Can.), 2. Matej Dornik (Tru.), 3. Denis Subotič (Vega); 80 m mladinke: 1. Ivana Nanut (Tru.), 2. Martina Quaggiato (Gre.), 3. Nina Rosič (Can.); 80 m mladinci: 1. Erik Čevdek (Vega), 2. Francesco Ivone (Gre.), 3. Sanel Redžič (Zois); višina mladinke: 1. Francesca Ian-sig (Zois), 2. Ilaria Černic (Gre.), 3. Arian-na Pinna (Gre.); višina mladinci: 1. Denis Heric (Zois), 2. Ivan Škerlavaj (Vega), 3. Franz Ivone (Gre.). (Vip) GORICA-NOVA GORICA - Deveti pohod Trije mostovi povezali ljudi Ponedeljkov »most« oklestil udeležbo Pohodniki po mestnih ulicah Poletne temperature so spremljale letošnji čezmejni pohod Treh mostov, kije dosegel svojo deveto izvedbo. Toplo vreme je sicer tudi botrovalo nekoliko manjši udeležbi, saj so marsikoga sončni žarki spodbudili, da je nedeljo preživel v kakem morskem letovišču. Poho da se je tako ude le žilo okrog 150 ljubiteljev hoje z obeh strani meje. Omeniti velja, da pohod izmenično prirejajo rajonske konzulte Placuta-Sveto-gorska, Stražice, Pevma, Štmaver in Oslavje ter Krajevna skupnost Solkan. Glavni organizator so letos bili Placu-tarji, ostale krajeve skupnosti pa so sodelovale. Zaradi svoje zasnove, čezmej-nega značaja in nespornega iskanja in potrjevanja prijateljskega sožitja med dobromislečimi ljudmi so Trije mostovi postali nepogrešljiva prireditev v rekreacijski ponudbi obeh Goric. V mostovih je ve li ko sim boli ke, saj še zda leč ne gre le za prometne objekte. Most povezuje dva bregova, v goriškem primeru pa tudi dva naroda, dva jezika, dve kulturni izročili in ne nazadnje dve dr- BUMBACA žavi. S svojo prisotnostjo so pomen to-vrstih prireditev potrdili tudi nekateri kandidati za goriškega župana. Po startu na goriški Placuti je kolona pohodnikov krenila skozi severno mestno četrt do solkanskega mejnega prehoda, od tam skozi Solkan in prek cestnega mostu na pobočje Sabotina. Po prehodu državne meje skozi kmečki mejni prehod v Štmavru so se pohodniki spustili čez Križnik v dolino Pev-mice; zaradi usada na glavni cesti za Štmaver so rečico prekoračili preko mos tu v Koš tabonu in ne pre ko sta re-ga Blacasovega mostu kot ponavadi. Od tam so skozi Pušče dosegli Pevmo, se v Gorico vrnili preko pevmskega mostu in po enajstih kilometrih hoje dospeli ponov no do Pla cute. V tam kaj -šnjem župnijskem domu jih je pričakala pogostitev. Sledila je zaključna slovesnost s podelitvijo kolajn vsem nastopajočim in pokalov najbolj številnim skupinam. Na poti sta delovali dve okrep-čevalni postaji, prva v Solkanu, druga pa v Pevmi. (Vip) RUPA - Ob cvrtju še prepevanje, nagovori, gledališče in ples Praznovanje s frtaljo Množična udeležba na tekmovanju v pripravi značilne jedi - Prvo mesto za Lučko Tomsič Tudi za otroke je rupenski praznik doživetje. BUMBACA Vse te dni je bilo v Rupi praznično in veselo, dim zaradi cvrtja pa se je prepletal z vonjavami, ki so jih sproščale izvrstne frta-lje. Priljubljeni praznik, ki ga prireja prosvetno društvo Rupa-Peč, se bo zaključil danes; na programu sta najprej nastop moškega pevskega zbora Tabor z Opčin in nagovor pokrajinske odbornice Mare Cernic, veselo razpoloženje bodo dodatno podžgali člani dramske skupine iz Štandreža, nakar bodo lahko vsi zarajali po ritmu ansambla Happy Day. Kot vsako leto je posebno navdušenje številnih gostov spremljalo tekmovanje v pripravi frtalje, ki je potekalo v sredo, na prvi dan praznika. Prvo mesto si je prislužila Lučka Tomsič, za njo sta se uvrstila Martina Gereon in Bruno Rus^a, na trenem mestu pa je pristal Alessandro Montello. Obliko in okus frtalje so ocenjevali pravi izvedenci domačih specialitet z obeh strani meje, Rasti Fakuč, Sonja Simčič, Kajuša Štekar in Miro Lipičar. Poudarek zasluži udeležba foklorne skupine iz Škofje Loke, ki je pobratena s Sovodnja-mi, v okviru praznovanj so sinoči dvignili dva mlaja, v soboto pa so na rock večeru prišli na svoj račun tudi mladi. 28 Torek, 1. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / STARODAVNI OBIČAJ - Povsod praznično in ponosno Po Goriški dvigovali mlaje Pri Nemcih sredi Trnovskega gozda so v nedeljo na starodavni način podrli tri smreke, zato da so jih odpeljali v Rupo in na Jeremitišče, kjer so včeraj postavili mlaje. V zameno so rupenski otroci na Trnovem posadili trideset smrečic. Odpravo iz Rupe in Jeremitišča so domačini iz društva Planika gostoljubno sprejeli, Kmečke žene so pripravile gozdarsko južino, goz- darji pa so goriškim gostom prikazali novejše tehnike podiranja dreves. Z dvema traktorjema in tremi debli so jo nato mahnili proti Gorici, po 14. uri prečkali državno mejo in se ponosno odpravili skozi mesto. Ob 14.30 so krajši postanek naredili na Travniku, nakar so po ulicah središča in s spremstvom treh vozil mestnih redarjev popeljali mlaje na Jeremitišče in 32-metrski mlaj Kljub temu da je bil včeraj delovni dan, so bile novogoriške ulice praznično opustele. Še bolj praznično je bilo pred občinsko stavbo, kamor so ob 14.30 uri prispeli furmani z 32 metrov visokim mlajem, ki so ga pripeljali s Trnovske planote. Smreko so podrli dan prej, ob tem pa je v Trnovskem gozdu potekala prireditev, med katero so predstavili gozdarsko delo z motorno žago na varen način. Po gozdarskem kosilu so furmani pripravili vozove in nanj naložili jambor. Včeraj so po furmanskem zajtrku ob 8. uri krenili na pot in po postankih na Ravnici, Na Prevalu, pri Oddihu in v Solkanu, kjer so ob njihovem prihodu potekale manjše prireditve, prispeli v Novo Gorico, kjer sta jih ob gledalcih pričakala župan Mirko Brulc in njegova soproga. Mlaj so s pomočjo gasilskega avtomobila dvignili, pri tem pa je pomagal tudi Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, ki je glavni organizator vsakoletnega postavljanja mlaja. (sj) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481 -482787. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30-17.3020.00-22.00 »Epic Movie«. Dvorana 2: 15.30-18.30-21.30 »The Good Shepherd - L'ombra del pote-re«. Dvorana 3:15.45-17.45-20.10-22.10 »Mio fratello figlio unico«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00-17.4520.30 »Spider Man 3«. Mod ra dvo ra na: 15.15 -17.30 -20.00 -22.20 »Il colore della libert «. Rumena dvorana: 15.15-17.30-20.00-22.20 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00-17.4020.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2:16.50-19.40-22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3:15.30-17.30-20.00-22.00 »-Epic Movie«. Dvorana 4:15.00-16.50 »Svalvolati on the Road«; 18.40-21.40 »The Good She pherd - L'om bra del po te re«. fí Razstave DRŽAVNA MEJA NA GORIŠKEM 1945-2004 je naslov stalne muzejske zbirke v stavbi novogoriške železniške postaje. Odprta je od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 13.00-17.00, ob sobotah 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprta; ključ je na voljo v tamkajšnji turistični agenciji Lastovka. Vstopnina stane 1 evro, za otroke brezplačno. GORIŠKI MUZEJ KROMBERK v drugem nadstropju je na ogled razstava Primorska 1918-1947 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 17. ure. KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo do 10. maja na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 0481-33288. Z mlajem na poti mimo goriškega Travnika BUMBACA v Rupo. »Skozi mesto smo potovali kot kralji,« je povedal Oskar Pavletič z Jeremitišča, kjer so mlaj dvignili sinoči, še prej pa so mlaja postavili rupenski otroci in za njimi še fantje in možje v veselem objemu domačinov. Sinoči so mlaje dvigovali po številnih slovenskih krajih Goriške, že danes pa se jih bo komisija lotila ocenjevati v okviru natečaja Rumitrskega jusa. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta po poletnem urniku od torka do sobote med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro; z 11. marcem bo možen ogled tudi ob nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; vodeni obiski bodo vsako (zadnji med tednom ob 18. uri, ob nedeljah ob 19. uri); informacije na tel. 0481-533485 (od ponedeljka do sobote med 8. in 14. uro) ali na spletni strani www.coronini.it. RAZSTAVA TERPICTURA (Slikarska trilaterala med Slovenijo, Italijo in Avstrijo) bo do 4. maja na ogled v avli no-vogoriške občinske palače. Razstavljajo Metka Erzar, Claudio Maria Feru-glio, Richard Kaplenig, Vladimir Klanj-šček, David Ličen, Gernot Shmerlaib, Roberto Tigelli, Adriano Velussi in Antonio Verone. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT bo do 6. maja vsak dan med 10. in 19. uro na ogled razstava umetnika Franka Vecchieta z naslovom Prikrita stran. Koncerti KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost. SNOVANJA 2007: 3. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Duo Matej Santi (violina), Rinaldo Zhok (klavir); 10. maja ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski Pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo, 6 objavljen razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice, ki bodo uporabne do imenovanja vseh kandidatov. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah za stranke. Prošnjo za vključitev v lestvice za goriško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole pri Pokrajinskem šolskem uradu v Gorici do ponedeljka 7. maja. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (-www.scuola@fvg.it) in na posameznih šolah. M Izleti □ Obvestila do 18. ure (tel. 0481-546549 ali 328-3155040). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 4. maja. RUMITRSKI JUS razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno). Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika in Dramska skupina Bilje; prijave na tel. 3385076534 ali contact@jeremit.com. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (te-šči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 2. maja, v občinski lekarni pri Sv. Ani v Gorici. ŽUPNIJA SV. MARTINA iz Sovodenj prireja tridnevni izlet na Dunaj med 7. in 9. majem letos. Cena znaša 180 ev-rov, vpisi čim prej pri župniku Vojku Makucu, informacije pa na tel. 3494775510. PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva v četrtek, 10. maja, ob 18. uri. Vodi Rajko Slo-kar. UNIVERZA ZA TRETJO STAROSTNO OBDOBJE iz Gorice organizira od 26. maja do 2. junija vzgojni izlet po klasični Grčiji; informacije in vpisovanje pri turistični agenciji Scarpette Rosse v ul. Mameli 6 v Gorici, tel. 0481532364. Pogrebi DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vpisuje v poletno kolonijo, ki bo od 25. junija do 1. julija v Gorjah pri Bledu. Namenjena je fantom in puncam od 4. razreda osnovne šole do 2. razreda nižje srednje šole. Informacije in vpisi v uradu Dijaškega doma (tel. 0481533495) med 13. in 18. uro do zasedbe razpoložljivih mest. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana v sodelovanju z ZSKD in SKGZ vabi na Prvomajski praznik Števerjan 2007: danes ob 17. uri glasbeni nastop godbe Ljubljanskih veteranov - ob 18.30 ples z ansamblom Slovenski zvoki -prvomajski pohod Po kurirskih poteh; sobota, 5. maja, ob 21. uri The M.A.F.F. & Blek Panters; nedelja, 6. maja, ob 9.30 28. spominski pohod Števerjan-Gonjače; ob 18. uri Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio. Na ogled bo tudi razstava fotografij Borbe in dela. Na voljo pokušnja vin in jedi na žaru. MLADINSKI DOM prireja do junija letos na svojem sedežu v Gorici (ul. Don Bosco 60) štiri tečaje v obliki tedenskih srečanj, ki bodo potekala med tednom z začetkom ob 18. ali ob 20. uri in trajala največ po dve uri. Gre za začetni tečaj računalništva, tečaj taroka, osvežitveni tečaj angleščine in tečaj domačega sirarstva; vpisi in informacije na sedežu MD od 15. JUTRIV ŠTARANCANU: 13.30, Gali-ano Rusin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A m K.D. Briški Grič v sodelovanju z ZSKD in SKGZ Prvomajski praznik Šte^crjan 2007 Bukovje Torek 1. maja: ob 17.00 GLASBENI NASTOP: godba Ljubljanskih veteranov Pozdravi prazniku na čast: Franco Juri in Nataša Paulin ob 18.30 ples z ansamblom SLOVENSKI ZVOKI Prvomajski pohod Po kurirskih poteh. Sobota 5. maja: ob 21.00 BLEK PANTERS & THE M.A.F.F. Nedelja 6. maja: ob 9.30 28. spominski pohod Števerjan-Gonjače ob 18.00 Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BORBE IN DELA POKUŠNJAVIN IN JEDI NA ŽARU / ITALIJA Torek, 1. maja 2007 29 GHILARZA - Slovesnost ob 70. obletnici smrti sardinskega misleca Napolitano: V njegovi misli zaznavna evropska razsežnost Predsednik republike se je poklonil spominu Antonia Gramscija v njegovi rojstni hiši GHILARZA (ORISTANO) - Antonio Gramsci je bil »velikan politične misli« in velik italijanski intelektualec, ki je znal preseči svojo pripadnost italijanskemu in mednarodnemu komunizmu in razviti evropski pogled. Tako je včeraj na slovesnosti ob 70. obletnici smrti sardinskega misleca in politika poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik države se je želel pokloniti Gramscijevemu spominu v njegovi rojstni hiši v sardinskem mestecu Ghila-rza pri Oristanu. Tu so včeraj odkrili spominsko ploščo, v katero so vklesali znano Gramscijevo misel (»Izobražujte se, ker bomo potrebovali vso vašo inteligenco.«), v Oristanu pa so nato predstavili prvi dve knjigi nove nacionalne izdaje Pisem iz ječe. Novo izdajo Pisem je začel pripravljati Inštitut za italijansko enciklopedijo na predlog nekdanjega predsednika republike Francesca Cossige. Včeraj sta bili predstavljeni prvi dve knjigi, ki vsebujeta dober del še neobjavljenih del, ki jih je Gramsci napisal v zaporu v obdobju 1929 in 1932. V knjigah, ki sta ju uredila Giuseppe Cospito in Gianni Francioni, so prevodi iz nemščine, ruščine in angleščine, ki gredo od pravljic bratov Grimm do gospodarskih analiz Karla Marksa, od Heglovih razmišljanj do Gothejevih literarnih del. Napolitano je včeraj poudaril, da tudi ti knjigi dokazujeta Gramscijevo veličino, njegovo evropsko razgledanost, njegovo mesto med velikani evropske politične misli. Dokaz za to je tudi pozornost, ki jo v raznih evropskih državah namenjajo Gramscijevemu delu. Napolitano je zato dejal, da je prav, da se predsednik republike in prek njega vsa država oddolžita spominu velikega nasprotnika in mučenika fašizma, kije bil »zaprt, ker se je režim bal njegove inteligence in njegove lucidnosti«. Sicer paje Napolitano poudaril, da je osebno imel tudi kot dolgoletni voditelj italijanskih komunistov »tesen stik z Gramscijevo mislijo«. Zato se je tudi včeraj vrnil na dom sardinskega misleca. Toda včerajšnji obisk je imel drugačen značaj od prejšnjih, saj je Napolitano prišel kot predsednik države in zastopnik vseh italijanskih državljanov. Novinarji so ga vprašali, ali je v Gramscijevi misli tudi nauk za italijansko levico, ki se prenavlja. »V ta vprašanja se ne spuščam,« je odvrnil predsednik. Po njegovem mnenju morajo Italijani Gramscija ocenjevati v celoti, glede na celotno njegovo delo. Giorgio Napolitano pred Gramscijevo rojstno hišo v Ghilarzi, kjer je včeraj potekala slovesnost ob 70. obletnici smrti velikega sardinskega misleca. ANSA ZGODOVINA - Premalo obdelano poglavje Gramscijev prispevek k slovenski državotvornosti Te dni se povsod po svetu spominjajo 70. obletnice smrti italijanskega politika in misleca Antonia Gramscija. Primerno je, da se ga s posebno hvaležnostjo spomnimo tudi Slovenci, posebej še Primorci, saj je tesno sodeloval z dvema Tržačanoma, od njega starejšim, inženirjem Dra-gutinom Gustinčičem, ter mlajšim, Kosovelovim svetoivanskim prijateljem Vladimirjem Martelancem. Z njima je v slabih dveh letih od aprila 1924 do januarja 1926 (na 3. kongresu KPI v Lyonu)postavil teoretske in programske temelje za samostojno slovensko državnost. Žal je zgodovinska stroka to poglavje doslej preskromno obdelala. Pričevanja so sicer redka, a pomenljiva. Tedanja Gustinčičeva žena, Ajdovka Anica Lokarjeva na- vaja v svojih spominih (Od Anice do Ane Antonovne, Ljubljana, Mladinska knjiga 2002) naključno a zato tembolj prisrčno srečanje z Gram-scijem v dunajski operi. V pismu prijatelju in somišljeniku Dušanu Kermavnerju z Dunaja navaja Martelanc strogo Gramscijevo oceno tedanjih nespodbudnih razmer v KP Jugoslavije. Gramsci se je mudil na Dunaju od maja 1922 do maja 1924. Po srečanju s hrvaškim voditeljem Stje-panom Radičem je 19.aprila 1924 na koncu daljšega, temeljitega poročila strankinemu CK-ju o pomenu nacionalnega vprašanja v politiki kominterne na Balkanu samokritično pribil: »Nikoli nismo jasno povedali, kakšna je naša politika do tujerodnega, slovanskega in nemškega prebivalstva, ki je bilo po vojni priključeno Italiji. Menim, da bi za to bila primerna izmenjava mnenj z jugoslovansko partijo, da soglasno določimo smer delovanja.« In res, že tistega poletja so se na Regentovem domu v Trstu sestali Martelanc in Gustičnič v zastopstvu KPI ter Ciril Štukelj in Dušan Kermavner v zastopstvu KPJ... A o tem kdaj drugič. Naj sklenem ta zapis s spominskim utrinkom Martelančeve tesne sodelavke Pine Colje o tem, kako so nekoč Gramscija dogovorjeno pričakali ob progi nekje pri Barko-vljah, da se je lahko s skokom z zavirajočega vlaka otresel policijskih vohljačev na postaji. Prespal je pri tovarišu Bubniču. Ponoči so mu zakrpali razporek na več kot skromni in ponošeni obleki. Ravel Kodrič Aretirali morilko Vanesse Russo RIM - Karabinjerji so v nedeljo prišli na sled morilki Vanesse Russo, 23-let-nega rimskega dekleta, ki je bila umorjena na postaji podzemne železnice. Z dežnikom naj bi jo do smrti zabodla 21-letna Romunka Doina Ma-tei, ki so jo karabinjerji aretirali v nedeljo v Tolentinu. V zločin pa ni vpletena mladoletnica, ki je bila z Doino in ki so jo zaupali v varstvo centru za mladoletne. Doina Matei, ki je stara 21 let, je med zaslišanjem priznala, da je zabodla Russovo, vendar trdi, da je šlo za nesrečo. Hotela se je braniti pred napadom mlade Rimljanke,s katero se je sprla, pri tem pa naj bi po nesreči dvignila dežnik, ki se je Vanessi Russo za-ril v oko in ji prebil možgansko arterijo. Rdeče brigade grozijo Cofferatiju in Demokratski stranki BOLOGNA - Nastajajoča Demokratska stranka in župan Bologne Sergio Cofferati sta na muhi pripadnikov Rdečih brigad. Skrajna levičarska teroristična organizacija je namreč včeraj poslala nekaterim uredništvom v Bologni letak, v katerem označuje nastajajočo Demokratsko stranko kot glavnega sovražnika, obenem pa ostro napada župana Bologne Cofferatija. V letaku je tudi rečeno, da bodo RB z akcijami začeli prav v Bologni, ki je »simbol buržujske oblasti«, katere izraz je župan Cofferati. Napolitano sodidaren z nadškofom Bagnascom RIM - »Italija ne bo zapustila nadškofa Angela Bagnasca.« Tako je v telegramu vatikanskemu državnemu sekretarju Tarcisiu Bertoneju zagotovil predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik države se je na ta način odzval na nove grožnje na račun genovskega nadškofa in predsednika italijanske škofovske konference msgr. Bagnasca. Nadškofu so neznanci poslali anonimno grozilno pismo z nabojem za pištolo in kljukastim križem. Pitne vode ne bo zmanjkalo RIM - Vodstvo civilne zaščite je včeraj zopet preučilo problem suše v Italiji. Po oceni šefa civilne zaščite Guida Bertolasa so vodne rezerve znatno pod običajno ravnijo, vendar ne gre še za izredne razmere, vsekakor pa je izključil pomanjkanje pitne vode. Bertolaso je o razmerah poročal vladi, ki bo v petek odločila, ali so potrebni dodatni ukrepi. PALERMO - PRED 1. MAJEM Bertinottijev poklon žrtvam Portelle RIM, PALERMO - Letošnji 1. maj v Italiji bo posvečen predvsem žrtvam nesreč pri delu, tistim 1300 življenjem, ki v Italiji vsako leto ugasnejo na delovnih mestih in tisočem, ki so pri delu poškodovani. Kot je poudaril generalni sekretar CGIL Guglielmo Epifani, gre za nesprejemljiv krvni davek, ki ga plačujejo delovni ljudje. To je problem, s katerim se mora spoprijeti vsa država. Nesreče pri delu bodo osrednja tema vseh prvomajskih shodov in še posebej osrednjega vsedržavnega shoda v Turinu, kjer bodo na čelu sprevodov generalni sekretarji treh sindikalnih konfederacij Epifani, Raffaele Bonanni (-CISL) in Luigi Angeletti (UIL). Socialnim vprašanjem pa bo namenjen tudi tradicionalni prvomajski koncert, ki ga sindikalne konfederacije prirejajo vsako leto na Trgu Sv. Janeza v Lateranu in ki ga bo letos vodil igralec Paolo Rossi. Včeraj pa so se trije sindikalni voditelji skupaj s predsednikom poslanske zbornice Faustom Bertinottijem pri Palermu udeležili spomimske slovesnosti ob obletnici poboja delavcev v kra- Fausto Bertinotti ANSA ju Portella della Ginestra. Danes bo namreč poteklo 60 let, od tistega 1. maja 1947, ko so bandit Salvatore Giuliano in njegovi pomagači streljali proti udeležencem prvomajskega shoda, da bi v krvi udušili »njihove sanje o socialni osvoboditvi«. Pod kroglami morilcev je padlo 11 udeležencev shoda, med njimi dva otroka. Pred tem pa je Bertinotti v Paler-mu po lo žil še ve nec k spo me ni ku ko -munističnemu voditelji Piu La Torreju in njegovemu varnostniku Rosariu Di Salvu, ki ju je mafija ubila 30. aprila 1982. RIMINI - Končan 4. kongres Stranke italijanskih komunistov Konfederaciji levice naproti Oliviero Diliberto potrjen za sekretarja, Antonino Cuffaro novi predsednik stranke RIMINI - Plovba po odprtem morju zahteva pogum, ker je nevarnosti veliko in varnih pristanov malo. Vendar v tem zahtevnem in ambicioznem potovanju je po dolgih letih mogoče zaznati nek breg. To pa je konfederacije levice, v kateri se bodo lahko prepoznali komunisti, nekdanji komunisti, socialisti in naravovarstveniki. Taka levičarska sila pa se lahko uveljavi na volitvah in doseže odstotek, ki ga bo mogoče izraziti v dveh številkah. To je projekt, ki ga je nakazal 4. kongres Stranke italijanskih komunistov, ki se je končal v nedeljo v Riminiju s potrditvijo Oliviera Diliberta za sekretarja stranke, medtem ko je bil za predsednika izvoljen donedavni sekretar FJK Antonino Cuffaro. V CK stranke pa so bili iz FJK izvoljeni deželni sekretar Stojan Spetič, Alberto Bacco, Silvia Di Fonzo, Alessandro Perrone, Isabella Sartogo, Francesca Scarpato, Giuliana Za-gabria in deželna svetnica Bruna Zorzini. Diliberto je v svoji repliki na kongresu z zadovoljstvom ugotovil, da so bili odzivi na predlog o konfederaciji levice zelo pozitivni. Med prvimi so se odzvali SKP in Skupina, ki se je ločila od Levih demokra- Antonino Cuffaro KROMA tov, ker ne soglaša z ustanovitvijo Demokratične stranke. Prvi korak v tej smeri pa bo koordinacija parlamentarnih skupin teh strank. Plovba se je torej začela, pri tem pa se po mnenju Diliberta nihče od partnerjev nastajajoče povezave ne bo odpovedal svoji identiteti, še posebej pa ne SIK. Diliberto je v odgovor soustanovitelju stranke Armandu Cossutti, ki je predlagal, da bi se stranka odpovedala imenu in simbolu, poudaril, da »ohranili bomo ime komunisti in simbol srpa in kladiva z italijansko zastavo«. Kot komunist pa želi Diliberto preseči kapitalizem, ki ni sposoben ustrezno odgovo- riti na izzive globaliziranega sveta. Prav tako se ne želi sprijazniti s padcem berlinskega zidu. »Leta 1989 smo bili komunisti poraženi, vsi, brez izjeme. Vendar mi se nismo vdali in smo nadaljevali z bojem. Ta simbol smo ponesli v tretje tisočletje,« je dejal. Kot komunistična stranka bo SIK članica konfederacije levice in bo ostala v sedanji vladni večini. Med kongresom je Diliberto večkrat poudaril lojalnost do vlade Romana Prodija, obenem pa dodal, da želi biti SIK tudi njena kritična vest. »Samo tako bomo pomagali vladi, da ne ponovi tistih napak, ki jih ji očitamo«. Seznam napak ni kratek, vendar Diliberto opozarja, da edina možna alternativa sedanji večini je Berlusconi, saj je italijanska desnica močna in zakoreninjena v družbi. Vlada se lahko utrdi, če nameni več pozornosti revnejšim slojem in se loti socialno žgočih problemov. To je tudi Diliber-tov izziv nastajajoči Demokratski stranki, ker je po njegovem mnenju obramba pravic reformistična. Zato pogumno naprej, s pogledom v prihodnost ob petju himne Bandiera 30 1 0 Torek, 1. maja 2007 TRST / ANKARA - Potem ko so turški generali zarožljali s sabljami Bruselj proti vpletanju turške vojske v predsedniške volitve V nedeljo v Carigradu milijon zagovornikov sekularizma proti islamistični vladi ANKARA, BRUSELJ - Potem ko se je v nedeljo v Carigradu zbralo okoli milijon podpornikov sekularizma, ki so protestirali proti islamistični vladi, je turški premier Recep Tayyip Erdogan je v včerajšnjem televizijskem nagovoru pozval k ohranjanju stabilnosti v Turčiji in opozoril na gospodarske uspehe svoje vlade. Iz Bruslja pa so se včeraj odzvali na izjave turške vojske, da je pripravljena ukrepati za zaščito sekularnega značaja predsedniškega položaja s pozivom, naj uveljavljanje demokracije ostane v rokah demokratičnih institucij v Turčiji, ki delujejo na podlagi načel pravne države, opredeljenih v ustav. Erdogan je glede gospodarstva prepričan, da »na tej točki je dovolj, da ohranimo stabilnost in zaščitimo mirno okolje. Dovolj, da ne ogrozimo zaupanja, za katerega smo trdo delali«. Erdogan je ob tem opozoril, da je bila povprečna stopnja gospodarske rasti med letoma 2003 in 2006 7,3 odstotka in da se je letni dohodek na posameznika med mandatom njegove vlade, ki je bila izvoljena leta 2002 in ki je izvedla gospodarske reforme ter se zavzema za vstop v Evropsko unijo, skoraj podvojil. V Carigradu pa se je v nedeljo zbralo več sto tisoč turških podpornikov sekularizma, ki so protestirali proti proislamistič-ni vladi. Ta je že pred dnevi prejela ostro svarilo s strani turške vojske, ker naj bi dopuščala aktivnosti radikalnih islamskih krogov. Turška vojska je namreč pozno v petek, po neuspešnem prvem krogu volitev novega turškega predsednika, objavila nenavadno ostro svarilo o pomenu sekularizma v državi. Vojska je sporočila, da z zaskrbljenostjo spremlja razmere po tem, ko sedanji zunanji minister Abdullah Guel v prvem krogu glasovanja v parlamentu ni dobil potrebne dvotretjinske večine, da bi postal novi predsednik države. Dogajanje v Turčiji z veliko zaskrbljenostjo spremlja tudi Evropska unija. Uveljavljanje demokracije naj ostane v rokah demokratičnih institucij v Turčiji, ki delujejo na podlagi načel pravne države, opredeljenih v ustavi, so se včeraj v Bruslju odzvali na izjave turške vojske, daje pripravljena ukrepati za zaščito sekularnega značaja predsedniškega položaja. »Pomembno je, da ustavno sodišče deluje popolnoma neodvisno,« je tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger povzel stališče Evropske komisije in nemškega predsedstva EU. Turško ustavno sodišče namreč pripravlja sodbo o legitimnosti prvega kroga predsedniških volitev, ki je sprožil politično krizo v državi, potem ko zunanji minister Abdullah Guel, član vladajoče konservativne Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ni prejel podpore parlamenta za izvolitev za turškega predsednika. »Še vedno zelo tesno spremljamo razvoj dogodkov v Turčiji,« je včeraj povedal Laitenberger in dodal, da je »demokratični sekularizem pomembna vrednota EU«. Ustavno sodišče naj bi o legitimnosti prvega kroga volitev presodilo pred drugim krogom, napovedanim za sredo. Opozicija od sodišča zahteva, naj volitve razveljavi, češ da na njih ni sodelovalo dovolj poslancev. Turška ustava sicer ne določa, koliko poslancev mora biti prisotnih na glasovanju o predsedniškem kandidatu. Za drugi krog volitev tako kot v prvem potrebna dvotretjinska podpora, v tretjem krogu 9. maja pa za izvolitev zadostuje že navadna večina glasov, torej 276 od 550. Laitenberger je včeraj tudi povedal, da bi Turčija, ki je doslej odprla dve poglavji v pristopnih pogajanjih z EU, utegnila v prvi polovici leta odpreti še nekaj poglavij med tistimi, ki jih EU decembra ni zamrznila zaradi nepripravljenosti Ankare na odprtje pristanišč in letališč za ciprske ladje in letala. (STA) V nedeljo se je na osrednjem trgu v Carigradu zbralo okoli milijon ljudi, ki so se zavzeli za laičnost Turčije. ANSA V Londonu obsodili pet teroristov LONDON - V Londonu so včeraj na dosmrtno ječo obsodili pet moških, ki naj bi načrtovali bombne napade na cilje v Londonu, med drugim na nočni klub v središču Londona in tamkajšnji nakupovalni center ter plinske in električne napeljave. Med obsojenimi je tudi Omar Khyam, ki naj bi bil povezan z visokim predstavnikom teroristične mreže Al Kaida Abdulom Hadijem in s samomorilskimi napadalci med napadi v Londonu leta 2005.Peterico so obsodili zaradi načrtovanja napadov, ki naj bi ogrožali življenja, vseh pet pa je dobilo dosmrtne zaporne kazni. Omar Khyam in Anthony Garcia sta bila spoznana za kriva posedovanja 600 kilogramov kemičnih snovi, ki naj bi jih nameravala uporabiti za teroristične namene, Khyam pa je bil obsojen tudi posedovanja aluminija. Vseh pet mož je obtožbe zavrnilo in trdilo, da je šlo za zaroto. (STA) Izrael ponovno obsodil znanstvenika Vanunuja JERUZALEM - Sodišče v Jeruzalemu je jedrskega znanstvenika Mor-dehaija Vanunuja včeraj spoznalo za krivega kršenja prepovedi odhoda iz Izraela in navezovanja stikov s tujimi novinarji. Kazen mu bodo izrekli v dveh tednih. Vanunu je bil leta 1986 obsojen na 18 let zapora zaradi izdaje izraelskih jedrskih skrivnosti. Iz zapora so ga izpustili leta 2004.Sodišče je takrat določilo, da ne sme zapustiti Izraela in da se, brez izrecnega dovoljenja izraelske vlade, na sme pogovarjati s tujimi novinarji. (STA) Pod spornim spomenikom 12 krst sovjetskih vojakov TALLINN - Estonske oblasti so pri izkopavanju vojaškega grobišča na kraju, kjer je do nedavnega stal sporni spomenik padlim sovjetskim vojakom v drugi svetovni vojni, zaradi premestitve katerega so v četrtek izbruhnili nasilni izgredi, našli krste 12 sovjetskih vojakov. Krste so bile po navedbah direktorja estonskega urada za sodno medicino Ullarja Laboja zakopane v dveh vrstah po šest krst. Izgredi so od četrtka terjali eno smrtno žrtev, ranjenih pa je bilo 156 ljudi. Policije je pri tem priprla okrog 1000 ljudi. Minula noč je sicer minila dokaj mirno, vendar pa opazovalci ob visoki napetosti in pripravljenosti policije po vsej državi menijo, da je še prezgodaj, da bi lahko ocenili, ali je sobotna mirna noč pomenila konec zadeve ali pa le intermezzo. (STA) JERUZALEM - Posebna komisija predstavila svoje poročilo Preiskava Olmerta obtožila hudih neuspehov v Libanonu JERUZALEM - Izraelska posebna preiskovalna komisija je včeraj predstavila poročilo o napakah izraelske vojske v lanski ofenzivi proti skrajnemu libanonskemu gibanju Hezbolah, v katerem izraelskega premiera Ehuda Olmerta obtožuje »hudih neuspehov« pri ravnanjih, povezanih z omenjeno ofenzivo. Ol-mert je v odzivu na ugotovitve komisije dejal, da bodo »napake popravili. Poročilo komisije pravi, da je Olmert deloval prenagljeno, ko je državo 12. julija lani popeljal v vojno brez podrobnega načrta. Poročilo pa navaja tudi »pomanjkanje preudarnosti, odgovornosti in previdnosti«. Olmert je po prejemu kopije poročila dejal, da bodo »napake popravljene«. Poleg Olmerta poročilo za neuspeh izraelske vojske v vojni proti Hezbolahu krivi tudi obrambnega ministra Amirja Pereca in nekdanjega načelnika general-štaba izraelske vojske Dana Haluca. »Odgovornost leži pri premieru, obrambnemu ministru in načelniku gene-ralštaba,« je ob predstavitvi dejal upoko- Ehud Olmert ANSA jeni sodnik Eliahu Vinograd, ki je vodil komisijo. Narejene so bile »hude napake«, je še dodal. Komisija v poročilu izraelskemu vodstvu očita, da niso postavili »jasnih ciljev«, primerno razmislili o »drugih možnostih« in pripravili natančnega načrta operacije. Olmert, Perec in Haluc so »vstopili v vojno, ne da bi mislili na to, kako bodo iz nje izstopili,« je na novinarski konferenci v Jeruzalemu še dejal Vinograd. Olmert »je sprejel odločitve brez ustreznega posvetovanja z drugimi, zlasti izven izraelske vojske, čeprav nima izkušenj v zunanjepolitičnih in vojaških zadevah«, Perec pa »ni uspešno opravil svoje funkcije«, piše v poročilu. Haluc, ki je sicer najvišji izraelski predstavnik, ki je odstopil zaradi libanonske vojne (to je storil januarja), pa »ni bil pripravljen na primer zajetja, kljub ponavljajočim se svarilom«, še ugotavlja poročilo. Izraelska opozicija je medtem Olmerta že pozvala k odstopu. Neimenovani tiskovni predstavnik opozicijskega voditelja Benjamina Netanjahuja je dejal, da nič ne more zakriti neuspeha Olmerta in njegove vlade. Od predsednika vlade pričakujejo, da »bo prevzel odgovornost in odstopil«. V enomesečni izraelski ofenzivi proti Hezbolahu je bilo lansko poletje na libanonski strani ubitih več kot 1200 ljudi, na izraelski pa okoli 160 vojakov in civilistov. Izrael je ofenzivo sprožil 12. julija lani po zajetju dveh izraelskih vojakov s strani Hezbolaha. Usoda obeh moških je sicer še vedno uganka. (STA) BANJA LUKA - Jelič kritičen z Zagrebom Hrvaška te dni obeležuje obletnico operacije Blisk BA NJA LU KA - Pred sed nik Re pub li ke srb ske Mi lan Je lič je vče -raj obtožil Hrvaško, da pred sodišče ni uspela privesti odgovornih za domnevne vojne zločine, storjene nad srbskim prebivalstvom med hrvaško vojaško operacijo Blisk, s katero so Hrvatje leta 1995 prevzeli nadzor nad okupiranim ozemljem. »Nedopustno je, da niti eden izmed od go vor nih za te zlo či ne ni od go -varjal pred sodiščem ZN za vojne zločine ali pred lokalnimi sodišči,« je dejal Jelič. Kot je v izjavi včeraj spo ro čil urad pred sed ni ka Re pub li -ke srbske, »ignoriranje tega zločina s strani hrvaških oblasti, ki 1. maj slavijo kot dan osvoboditve zahodne Slavonije, ne bo doprineslo h krepitvi zaupanja in odnosov med narodoma, še posebej pa ne k vrnitvi Srbov na Hrvaško.« Po Jeličevem mnenju hrvaške oblasti niti danes, 12 let po Blisku, ne govorijo dovolj o srbskih žrtvah ter ne omogoča- jo Sr bom, da bi se po ču ti li kot ena -kopravni državljani na Hrvaške. Izjavo je Jelič podal dan pred 12. obletnico operacije Blisk, ki so jo hrvaške varnostne sile sprožile 1. maja 1995 in s katero so osvobodile Slavonijo in območje vzdolž avto ces te med Za gre bom in Li pov -cem. V akciji je takrat sodelovalo okoli 7200 hrvaških vojakov in policistov, umrlo pa jih je 42. Med akcijo naj bi bilo po srbskih podatkih z območja pregnanih okoli 15.000 Srbov, 283 pa j ih j e bilo ubitih. Po podatkih ZN pa je med in po vojni s Hrvaške zbežalo okoli 280.000 Srbov, od katerih se jih je na domove vr ni la le po lo vi ca. Hrvaškaobeležuje te dni 12. obletnico Bliska. V spomin na padle vojake bodo v Okučanih vence položili predsednik Hrvaške Stipe Me sič, pred sed nik sa bo ra Vla di mir Šeks, premier Ivo Sanader ter ostali vidni hrvaški politiki. (STA) VAgraria Si !rL| i j ZriVHcilflV semena t xadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domaČe živali GOitVCK \j\u7i "i vmAie 11S "V I,i. frfcuftuu mon taie žlebov ïAPft ro OB POWEPBLfKfH f\ ChTftTMR E. ČUK Otnbífdúb - i"'.'I v Díijú i ma< kovx.IL t mili: llïlù'. toVK* NARDIN G. zastopstvo GORICA FORST GLASS GLOBAL SYSTEM Ulica Suelega Mihaela 324 Tel. 0481.21055, Faks 0431.522410 I MSA IMPE* S.r.l. Ul 8ralw Rusjan, 7 14070 Sovodnje ob Sadi. Gonca - Italija Tel 570Z11 . Fgn +39 WS1 570244 E-mail- inro@imta.it . pivo ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE kovaški izdelki gioiederia virgilio russian draguljami srebrni dodatki in pribori ugtcd in tradicija korzo italic 47 - gorica tel. 0431 530290 id Li o j r.iii S.I1X, Milfjs in itirE STANDKKZ • GORICA UL A»S®ordi 34 I el. 0481 fl i 514 ïîFhx 0481 f219»7 f CFriti' pmvwÂï praktik URARMA ZLATARNA ŠULIGOJ Gofioo, ulica Carducci, 49 I. 0J81.535657 * \«ww.iulteoj.com ulica S. Micheic 95 ètardréz Gorita Cel. oiai úi rak« Mai 52 Si 21 [Cl. 04D Î1 29 Oh UL TMVlGlAttO t S STANDREZ V&&4ÂI 121366 Éfâstilha ïfê^ IS70 VKH SVETEGA MIHAELA l ui. MI1.IUM ■ mnwJwHtLai» OKUSNE DOBK0TE IJOMACKZhMLJK .... t y /iis.t f/\A -ft* /m/s .yiftrvAVj -j ■irir if/j/i/iži ftit fY&Wxx* Čotova drušina vošči vsem vcseCe 'FrvoTTtajčke praznife PINTAR DANICA (ïriijskii SHhv(T)¿ih Tet- 04H 1 ,8040315 tiskarno grafica gori z ta na arna SHIOH colÜPe IMOREIIATO Kuklkc Gorica, til. Morolli 20 • Tul. 0481.32333 ifr, iwiKlf ¡nuages VSE ZA SPORT otbo&ka obutev ih oblačila Ul. O bordan tel, MU .30346 OBUTVE KOSIČ BdilBl 7, tel. CM41.53516Î GEOXSHOP UJ. Oberdan 7, tel. Qífll .535520 RAÍTEt I*. 1*1- Mil/551M4 K 2 SPOPT OUTLET S PoSlCl 12. tel. OA61.&32456 K2 SPOUT TECHNICAL fGQTWtAR Mitel 4h tel. 04* 1.334« izleti • potovanja letalske karte ul, N, Snuro 12 - GORICA M ¡IJS1 S3121J gaiaui^aEfriwwIiMMi www .goto u rv i a ggi.it GùAlCA. 'lfA Uwvtwrd XX. Svpiü.iilNi. 114 GORICA GORICA 32 Torek, 1. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / TRŽAŠKO OPERNO GLEDALIŠČE VERDI - Izreden koncert s sopranistko in pianistom Nastopila sta zvezdnika Kaibavanska in Pogorelic Bolgarska sopranistka se po dolgi in nadvse uspešni karieri poslavlja od občinstva Pevska umetnost je med glasbenimi poklici podvržena neizprosnim fiziološkim zakonom: poustvarjalni lok j e sicer mnogo daljši kot pri plesalcih, toda ko se krivulja začne nagibati navzdol, mora sam umetnik sprejeti težko, večkrat naravnost bolečo odločitev, da se nepreklicno upokoji; trenutek je toliko bolj kritičen, v kolikor pevec še vedno doživlja naklonjenost in toplino svojega občinstva. Bolgarska sopranistka Raina Kabai-vanska se že nekaj časa po vrsti poslavlja od gledališč, v katerih je zabeležila najlepše dosežke svoje petdesetletne kariere; med temi zaseda Trst pomembno mesto, kajti v tržaškem teatru je go spa po us tva ri la ce lo vrs to opernih likov, od Catalanijeve Wally, preko Adriane Lecouvreur, Desdemo-ne (ob sijajnem Otellu Karla Košute), Butterfly, pa še Francesca da Rimini, Tosca, Vesela vdova... Svoj poslovilni tr žaš ki nas top je pri ma don na ob li ko -vala ob spremljavi Filharmoničnega orkestra gledališča Verdi, ki ga je vodil Tho mas San der ling: gle da li šče je Desno sopranistka Raina Kaibavanska, na levi sliki pa pianist Ivo Pogorelic bilo polno zasedeno, pred začetkom koncerta sta se orkester in občinstvo z enominutnim molkom poklonila spominu na Mstislava Rostropoviča. Po uvodni Uverturi iz Verdijeve opere Luisa Miller pa je Kabaivanska stopila na oder v razkošni srebrnobeli obleki in požela dolg aplavz, s katerim je občinstvo izpričalo svojo hvaležnost in občudovanje tankočutni umetnici. Štiri operne arije ter odlomek iz operete so bili za pevko zahteven podvig, kaj ti pre prost ra čun nam ka že, da je gospa Kabaivanska že prekoračila sedem kri žev, to rej nas to pa ne gre oce -njevati z običajnimi kriteriji. "Adieu, notre petite table" iz Massenetove Manon, "Che tua madre" iz Puccinijeve Madama Butterfly, "Sola, perduta, abbandonata" iz Puccinijeve Manon Lescaut, "Io son l'umile ancella" iz Ci-lejeve Adriana Lecouvreur, nazadnje pa Viljina pesem iz Leharjeve Vesele vdove so bili poslovilni dar umetnice, ki lahko vsekakor oder zapušča s polno mero lepih občutkov in spominov. Tudi drugi del koncerta je imel svojega zvezdnika: kdor se spominja lepega plavolasega mladeniča, ki je pred tridesetimi leti začel svoj vzpon med vrhunske umetnike klaviature, bo v resnem gospodu le s težavo prepoznal Iva Pogorelica. Srbski pianist je po smrti svoje profesorice in žene Alice Kezeradze padel v globoko krizo, ki ga je za nekaj časa odstranila od odrov, medtem pa je razvijal vrsto človekoljubnih pobud, predvsem v državah bivše Jugoslavije, in si za svoja prizadevanja prislužil naslov ambasadorja UNESCO. Pogorelic je od svojih prvih nastopov dalje zablestel kot svoje vrsten in ter pret, ki je ob čin stvu po -nujal nove in včasih presenetljive poglede na partiture, to pa ni bilo samovoljno izzivanje domiselnega mladeniča, temveč sad tehtnega premisleka, ki se je z leti le še poglobil. Umetnik je na pragu svojega petdesetega leta, torej v polni zrelosti, kljub temu pa je njegovo muziciranje daleč od rutinskega poustvarjanja; Pogorelic je za svoj tr žaš ki nas top iz bral po pu lar ni Koncert št.2 v c-molu Sergeja Rahma- ninova, toda njegova interpretacija je za bri sa la vsakr šno sled oslad nos ti in stremljenja po virtuoznosti. Pianist je odkrival boleče odtenke, tragiko glasbe ne pri po ve di, ki jo obi čaj no za kri -va blišč sim fo nič no bo ga te ga po go vo -ra med klavirjem in orkestrom. Thomas San der ling se je z or ke strom mo -ral pošteno truditi, da je dohajal glasbene ideje solista: večkrat nepričako-va ni za su ki, pa abso lut na ago gič na svoboda, ki osvetljuje tudi podrejene teme ter jih izlušči iz gostobesedja, zasanjane, toda trpko obarvane fraze, skratka, interpretacija, kije poslušalca privezala k napeti, pozorni gradnji nove glasbene slike. Le v redkih trenutkih je Pogorelic sprostil svoj poustvarjalni naboj v virtuoznih pasažah, to pa nikakor ni bila osrednja poanta njegovega nastopa. Nekonvencional-no, inteligentno in očarljivo muziciranje je izzvalo dolge navdušene aplavze, to da kljub vztraj nos ti ob čin stva sta se obe zvez di kon cer ta po slo vi li brez do dat kov. Katja Kralj NOVA GORICA - Orkester Slovenske filharmonije zaključil 26. sezono KD Čudoviti dialogi in nedokončane izpovedi odličnega orkestra in solistov Kulturni dom Nova Gorica je tudi v svoji 26. redni abonmajski koncertni sezoni ostal zvest gostitelj odličnih glasbenikov Slovenske filharmonije in tako tudi eden redkih, če ne celo edini v Sloveniji, ki je svojim zvestim abonentom še lahko ponudil srečanje s tem osrednjim slovenskim orkestrom. V Bejrutu rojeni dirigent George Pehlivanian je za osmi, zaključni večer v Novi Gorici (23. aprila) izbral solista, violinista Mirana Kolbla in violista Aleksandra Miloševa. V izrazito klasicistično obarvanem prvem de lu kon cer ta so nam vzor no ugla še ni glas be -niki kar najbolj elegantno, čisto in jasno predstavili očarljivi govorici Josepha Haydna v Simfoniji št. 30 v C-duru (Aleluji) in Wolfganga Amadeusa Mo-zar ta v Sin fo ni - i concertante v Es-duru, KV 364 (320d). Kljub doslednim, visoko profesionalnim in skrbnim »namigom« dirigenta pa sta resnično presežek koncertu ustvarila solista, mojstrsko uigrana glasbenika, interpreta, ki sta z občudujočimi dialogi, lepim tonom in sve ži no Mo zar to ve iz po ve di us pe la po vsem oži -veti topel izraz skladbe, njeno izjemno privlačnost in živahnost. Njuna intenzivna, poglobljena, muzi-kalno privlačna igra je zasenčila manj kleno spremljavo orkestra in ta se, žal, v pričakovanem kredu ni razplamtela niti v nadaljevanju večera, v okrog le šestindvajset minut trajajoči nedokončani Simfoniji št. 10 v Fis-duru Gustava Mahlerja, eni zago-to vo naj bolj me lan ho lič nih in tra gič nih sim fo nič -nih stvaritev. V prebujanju veličastne temine te glasbene pripovedi smo lahko odkrivali izjemno naklonjenost dirigenta do partiture in do Mahlerjeve glasbene umetnosti, odkrivali njegovo popolnoma predano zavezništvo idealom orkestrske igre. A plemenita in korektna izvedba ni povsem očarala novo-goriškega občinstva (morebiti tudi zato, ker je bilo le-to še pod močnim vtisom nedavnega izjemnega gostovanja Moskovske filharmonije). Kljub temu pa je po zor na pu bli ka igro or ke stra Slo ven ska filharmonije nagradila z dolgim aplavzom in priča-ko va la do da tek. Te ga ni do ča ka la, pa če prav nam je George Pehlivanian po koncertu zaupal, da vedno rad nastopa pred novogoriškim občinstvom, ker je tako zelo »toplo, ljubi glasbo in jo tudi ceni«, in zato tudi upa, da bo orkester Slovenske filharmonije s Kulturnim domom Nova Gorica sodeloval tudi v na sled njih se zo nah. Žal smo po zaključnem abonmajskem koncertu dobili drugačne podatke. Slovenska filharmonija, ki je bila doslej vsa leta redni gost abonmajske ponudbe KD Nova Gorica, zelo verjetno v novi, 27. sezoni ne bo nastopila »...iz enega preprostega raz- loga, ker je orkester izjemno povečal honorar v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bil tudi redni gost Kulturnega doma Nova Gorica,« nam je povedala direktorica KD Nova Gorica Pavla Jarca. »Slovenskemu ministru za kulturo sem že napisala pismo, v katerem sprašujem, ali ministrstvo oz. država, ki je ustanoviteljica Slovenske filharmonije, resnično ne plačuje več gostovanj orkestra po Sloveniji, saj bi to pomenilo, da bi morali lokalni kulturni domovi, ki delujejo pod okriljem občin, plačevati skorajda komercialno ceno za koncert. To pa je seveda za nas prevelik finančni zalogaj, ki ga v prihodnje ne bomo zmogli.« In kdaj so na upravi novogoriškega Kulturnega doma izvedeli za spremembo honorarja? »Spre mem ba se je zgo di la le en me sec pred kon cer tom, kar je po me ni lo, da kon cer ta nis mo us -peli več odpovedati in bomo zahtevani povišan honorar - z direktorjevim popustom znaša trenutno 3000 eurov - plačali.« Le kako bo v omenjeni zgodbi »zaigralo« ministrstvo za kulturo Republike Slovenije? Upam, da ne v tonaliteti že slišanih zgodb, in odgovora, da naj Kulturni dom Nova Gorica preprosto v prihodnje koncert orkestra Slovenske filharmonije odpove. Tatjana Gregorič V Splitu 4 nagrade za SNG Nova Gorica S podelitvijo nagrad so se v soboto v Hrvaškem narodnem gledališču Split zaključili 17. Marulicevi dnevi, mednarodni festival hrvaške drame in avtorskega gledališča. Predstava Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti Nine Mitrovič v produkciji SNG Nova Gorica in v režiji Ivane Djilas je prejela kar štiri nagrade: za najboljšo režijo, za najboljšo scenografijo in za oblikovanje luči. Nagrajena je bila tudi avtorica besedila Mitrovičeva.Žirija, ki so jo sestavljali književnik Slobodan Novak, gledališka kritičarka Du-bravka Lampalov, akademski slikar in scenograf Zlatko Kauzlarič-Atač, režiser Zlatko Sviben in igralka Jasna Ančič, je podelila nagrade na devetih področjih, od tega so z uprizoritvijo SNG Nova Gorica povezane kar štiri: nagrada za najboljšo režijo je pripadla Ivani Djilas, nagrada za najboljše uprizorjeno besedilo je šla v roke Nini Mitrovič, nagrado za oblikovanje luči je prejel Samo Oblokar, najboljši scenograf festivala pa je Branko Hojnik, so sporočili iz novogoriškega gledališča. Nagrada za najboljšo predstavo v celoti ter posebna nagrada "za dramski material" je bila dodeljena predstavi Z druge strani Nataše Rajkovic in Boba Jelčica v izvedbi ZKM, za igralske stvaritve pa so bili nagrajeni: Ksenija Marinkovic, Rakan Rushaidat, Nikša Butijer, Kristina Stevovic in Živko Anočic, za kostumografijo Dijana Kosec-Bou-rek za delo v predstavi Hasanagini-ca HNK Zagreb ter za scensko glasbo Mitja Vrhovnik-Smrekar za glasbo v predstavi Elita - Gospoda Glembajevi v izvedbi Litavskega narodnega gledališča iz Vilniusa. Občinstvo je nagrado za najboljša predstavo dosodilo Hasanaginici v izvedbi HNK Split, bralci Slobodne Dalmacije pa so izbrali Nikšo But-jera za najboljšega igralca festivala. Marulicevi dnevi so festival hrvaškega avtorskega gledališča, na katerem predstavljajo domača besedila oz. gledališke predloge hrvaških avtorjev. (STA) Male scene na Reki Na Reki se je v nedeljo v Hrvaškem kulturnem domu pričela 14. izdaja mednarodnega festivala malih scen. Letošnji selektor Hrvoje Ivankovic je za festival, ki bo potekal do 6. maja, izbral deset predstav iz sedmih dežel, Slovenijo bo zastopalo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Fragile! Tene Štivičič v režiji Matjaža Pograjca. Fragile! je tudi velika zmagovalka zadnjega Borštnikovega srečanja. Rdeča nit letošnjega festivala je, tako kot lani, raziskovanje malih, zaprtih svetov, s posebnim poudarkom na tematizaciji osamljenosti, odtujenosti in zavrženostjo posameznika ali malih skupnosti. Na programu festivala so ZKM s predstavo "S druge strane" Nataše Raj-kovic in Boba Jelčica, italijanski Sud Costa Occidentale iz Palerma s predstavo "Vita mia" v režiji Emme Dante, koprodukcija BITEF in Jugoslovanskega dramskega pozorišta s predstavo "Cirkus historija" v režiji Sonje Vukičevic, reški HKD teatar z Mačko na vroči pločevinasti strehi v režiji Laryja Zappie, Madžari se predstavljajo z gledališčem Katona Jozsefa iz Budimpešte in predstavo "Samljeveninestao" v režiji Viktorja Boda. Tu so še zagrebški KNAP s predstavo "Smisao života gospodina Loj-trica " v režiji Saše Anočica, Leton-ci prihajajo s predstavo Sonja Tatjane Tolstoj v produkciji Novega gledališča iz Rige in v režiji Alvisa Hermanisa. Finski teater Viirus bo na reškem odru odigral predstavo "No return", pod režijo se podpisuje Cezaris, beograjski Atelje 212 pa bo gostoval s predstavo "Odumi-ranje" Dušana Spasojevica v režiji Egona Savina. O nagradah letošnjega festivala bo odločala žirija v sestavi igralcev Helene Buljan, Vilija Matule in Voje Brajovica, teatrolo-ginje Željke Turčinovic in režiserke Mete Hočevar. (STA) / PRIREDITVE Torek, l. maja 2007 33 TRST - Veliki dogodek v gledališču Rossetti Izjemen jazz večer z italijanskimi mojstri Poklon zavarovalnice Generali ob 175-letnici delovanja Zvezde italijanske in mednarodne jazzovske scene so v soboto zasijale na odru tržaškega gledališča Rossetti za enkratni koncert ob 175-letnici ustanovitve zavarovalnice Generali. Organizatorjem je uspelo prirediti pravi dogodek, kije v enem samem večeru antološko združil nekatere od najbolj znamenitih protagonistov sodobne jazz scene. Pred publiko polne gledališke dvorane (vstopnice po simbolni ceni so pošle že prvi dan predpro-daje) so se zvrstili štirje nastopi, štirje različni prijemi in pristopi k raznolikim odtenkom jazzovskega muziciranja. Program je že na papirju obetal velik užitek in je izpolnil pričakovanja z zaporedjem poslastic. Nivo nastopajočih je bil jamstvo za kvaliteto in že od prvih not je poslušalcu postalo jasno, da se lahko brez zadržkov prepusti preko triurnemu glasbenemu toku, tipično jazzovski mešanici skupnega ustvarjanja, improvizacije, virtuozističnih solov, v kateri se sproža živa komunikacija med glasbeniki in s publiko. Kot prvi je stopil na oder najmlajši, sedemnajstletni saksofonist Stefano Cafiso, »čudežni deček« jazzovskega prizorišča (čeprav se je že krepko naveličal izrabljenega naziva) s triom, v katerem igrajo tankočutni pianist Ric-cardo Arrighini, kontrabasist Aldo Zunino in bobnar Stefano Bagnoli. Cafisovo izvajanje kaže izrazit temperament, zagon in mladostno energijo. Mlad talent, kije že nastopil v mednarodnih templjih jazza in je pridobil občudovanje uglednih glasbenikov, s katerimi sodeluje, je predstavil vrsto improvizacij na standardih, pri katerih je z barvito ekspresivnostjo in prevzemajočimi blues odtenki nastopil kot gost tudi virtuoz trobente Fabrizio Bosso. Kvartet se je izkazal po zelo dobrem soglasju in uravnovešenem medsebojnem vrednotenju, brez popuščanja pri napetem vodenju improvi-zacijskega razvoja. Čisto drugačne so poti kontaminacije, ki jih je ubral trio Alboran, skupina italijanskih glasbenikov (Paolo Pa-liaga, Dino Contenti, Gigi Biolcati), ki so se uveljavili v severni Evropi in, kot se pogosto dogaja, še čakajo na odziv s strani domače publike. Trio je s so-fisticiranimi atmosferami, ki slonijo na raziskovanju zvoka in stikov z afriško glasbeno tradicijo (kar pride na poseben način do izraza pri uporabi tolkal) ter s klavirskim, spevnim melodizira-njem prevzel publiko, ki je v jasnih strukturah avtorskih skladb lahko prepoznala močne povezave med akademskimi, jazzovskimi in etno osnovami. Veliko pričakovanje je veljalo za nastop glasbenega in medijskega fenomena, pianista Giovannija Allevija. Sramežljiv in zasanjan, citira Heideg-gerja in govori o prehodu od večnosti v življenje, o sakralnosti emocij, ki jih kot skladatelj skuša izražati z igranjem. Vsak vtis lahko postane skladba, ki jo simpatičen umetnik predstavlja publiki z ironijo besed (»držite pesti zame, ker je skladba zahtevna...«) in z zbranim klavirskim zvokom. Njegovo igra- Stefano di Battista, mojster jazz glasbe nje ima določen appeal, slog pa na robu jazzovske govorice namiguje na filmsko glasbo. Zaključni del večera je bil poverjen pravim »gospodom« jazza, članom Stefano di Battista quarteta (Eric Legni-ni, Dario Rosciglione, Marcello di Leonardo). Saksofonist in lider skupine, ki je postal znan tudi pri ne-strokovni publiki zaradi televizijskih nastopov z življenjsko sopotnico, pevko Nicky Nicolai, je radodaren glasbenik, ki ne odvzame odra svojim odličnim soizva-jalcem, temveč ustvarja gost, sočen zvok, kateremu vsak posameznik prispeva enakovredno, z iskanjem močnih barv in izrazite skupne govorice, ki izhaja iz globokega soglasja. Pri izvrst- nem spoju umetniških osebnosti finala sta se kvartetu pridružila v duhu jam-session še Cafiso in Bosso, nakar so vsi protagonisti izrednega večera prejeli zaslužen aplavz publike. In če je jazzovski svet na prvi pogled elitni krog včasih nekoliko odmaknjenih mojstrov in izvrstnih poznavalcev, je povezovanje ironičnega Nerija Marcoreja ustvarilo prijetno ravnovesje med tehtnostjo glasbenih vsebin in neformalnimi pogovori, ki so spodbujali komično žilico nastopajočih glasbenikov, od štosov »naivnega« napovedovalca ob stiku s svetom jazzovske umetnosti do pokušnje posrečene imitacije Allevija. Rossana Paliaga SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Cristallo - La Contrada Georges Feydeau: »II gatto in tasca«. Režija: Francesco Macedonio. Nastopa La Contrada - Stalno gledališče, Trst. Urnik: danes, 1. ob 16.30 in jutri, 2. maja ob 20.30. VIDEM Gledališče S. Giorgio V soboto, 5. maja ob 21.00 / "Sezona Teatro Contatto 06/07" - »Misterioso Concerto«. Voditelj: Cesare Ronconi. Nastopa Teatro Valdoca. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 4. maja ob 20.00 / "Pomlad v gledališču Tartini", glasbeno - gledališki večer. Nastopajo: Arsen Dedič, Gabi Novak in Matija Dedič. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 11. maja ob 20.00 / Balet »Lacrimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 4. in v soboto, 5. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Tita-nik«. Režija: Matjaž Latin. V torek, 8. maja ob 20.30 / Srečko Fischer: »Prihodnje, odhodnje«. V sredo, 9. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Koprodukcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V četrtek, 3. maja ob 11.00 in 19.30 ter v petek, 4. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 5. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V nedeljo, 6. maja ob 20.00 / Dane Zajc: »Medeja«. V torek, 8. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 9. maja ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama V četrtek, 3. in v petek, 4. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 5. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 7. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 9. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V četrtek, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V petek, 11. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 3. maja ob 18.00 / M. Kundera/M. Dekleva: »Neznosni Pimli-co«. Dramatizacija in režija: Špela Stres. V sredo, 9. ob 19.30 in v četrtek, 10. maja ob 17.00 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). Režija: Jure Novak. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: v soboto, 5. maja, v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Gledališče Rosseti »Stomp«. Pripravila in vodita Luke Cresswell in Steve McNicholas. Produkcija: Three in the Way. Urnik: danes, 1. jutri, 2. in v četrtek, 3. maja ob 20.30. »Geronimo Stilton Super Show«. Otroška predstava. Urnik: v petek, 4. maja ob 20.30, v soboto, 4. ob 10.30 in 17.30 in v nedeljo, 6. maja ob 10.30 in 17.30. DOMJO Center A. Ukmar - Miro Danes, 1. maja ob 14.00 / V priredbi KD Fran Venturini - Glas harmonike. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Danes, 1. maja ob 20.00 / Koncert filmske glasbe, nastopa Mladinski pihalni orkester Piran. Vstop prost. PIRAN Tartinijev trg Danes, 1. maja ob 11.00 / Promenadni koncert, izvaja Mladinski pihalni orkester Piran. Cafe Teater Piran Danes, 1. maja ob 22.00 / Koncert, Heaven X. V petek, 4. maja ob 22.00 / Glasbeni večer, "Glasba 80. let - DJ Tulio Furla-nič". Vstop prost. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 6. maja ob 18.00 / Majski koncert treh godb. V ponedeljek, 7. maja ob 19.00 / Koncert Simfoničnega orkestra srednje Glasbene in baletne šole Ljubljana. LJUBLJANA V četrtek, 10. in v petek, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 5. maja razstavlja umetnik Paolo Magnani -Portreti. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Ni- na Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Palača Costanzi (Mali trg 2): še danes, 1. maja je na ogled fotografska razstava o tržaškem skavtizmu. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 6. maja bo pod naslovom »Moj Kras« razstavljal Luciano Plehan. Možnost ogleda vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahi-sa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: od petka, 4. maja (otvoritev ob 18.00) do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je slikarska razstava pod naslovom »Kras in morje«, razstavlja tržaški slikar Edi Žerjal. Kosovelov dom: od petka, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emriča. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 34 Torek, maJa 2007 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Televikj čarovnija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Človek iz Srednjega (r. Paolo Rojatti) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.45 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.15 16.50 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.15 0.50 1.10 1.40 Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 18.05 19.00 19.50 20.10 20.20 20.30 20.55 21.05 22.40 22.50 0.30 1.10 V" Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 II caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Film: Ad occhi aperti (kom., ZDA, '98, i. Joseph Cross) 10.40 Praznik dela v Turinu 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Posebna oddaja Tg3 13.00 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nan.: Moolighting 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis 15.10 Aktualno: 1. maj 16.00 Prvomajski koncert v živo iz Rima (vodijo Paolo Rossi, Claudia Gerini, Andrea Rivera) Aktualno: Anima Good News Nan.: Nova družina Addams (i. Glenn Taranto, Ellie Harvie) Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Tg1 Flash Tg parlament Gremo v kino Nasveti za nakupovanje: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pietro) Vremenska napoved in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente) TV film: In volo per un sogno (kom., ZDA, '92, i. Angela Lan-sbury, Omar Sharif) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved TV film: Acque pericolose (thriller, ZDA, '99, i. Connie Sellecca) Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Zdravnik v družini (i. Lino Banfi, Eleonora Cadeddu,) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik, Tg1 Glasba, vremenska napoved Potihoma Rai Educational Tg2 Medicina 33 La sposa perfetta Skoraj ob 7-ih Variete: Random 8.15 Plavo drevo Miss Spider's Svet v barvah Dnevnik/Medicina 33/Eat Para-de/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Navade in družba/13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice, 17.50 Andata e ri-torno Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Nan.: Piloti Risanke Loto ob osmih Dnevnik Tg2 Deset minut Nan.: Lost (i. Brett Cullen, Michelle Rodriguez) Dnevnik Športni torek Nan.: Supernatural (i. Jared Pada-lecki, Jensen Ackles) Tg parlament 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 17.50 18.55 19.55 20.10 21.05 23.40 Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Prvomajski koncert v živo iz Rima Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Prvomajski koncert Tg3 Night News Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti) Pred premiero Fuori orario Rete 4 Pregled tiska Kapljice zgodovine Nad.: Kojak, 7.40 Charlie' Angels Za boljše življenje Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Film: L' oro di Napoli (kom., It., '54, r.-i. V. De Sica, Eduardo De Filip-po, Sofia Loren, Toto') Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nan.: Walker Texas Ranger - Poroka (i. C. Gilyard jr.) Kviz: Il migliore Film: L' insegnante va in collegio (kom., It., '78, i. Edwige Fenech, Renzo Montagnani) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.45 9.40 10.20 11.50 12.25 13.00 13.40 14.10 15.30 17.00 17.05 18.10 18.45 20.00 20.30 21.10 23.35 Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza flash Nan.: Končno sama, 10.50 Squadra Med - Strup (i. Rosa Blasi) Uno, due, tre... stalla Nad.: Vivere (i. Gianfranco Russo, Cristina D' Alberto) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful TV film: Rivoglio i miei figli (dram., It., '02, i. Sabrina Ferilli, Luca Barbareschi, Nicole Murgia) Tg com/Meteo5 Dnevnik 5 minut Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Gregory B. Waldis, Henriette Richter-Röhl) Uno, due, tre... stalla Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia Film: The Day After Tomorrow (thriller, ZDA, '04, r. R. Emmerich, i. Dennis Quaid, Jake Gyllenhaal) Film: Swifman (thriller, ZDA, '01, i. Jesse Bradford) O Italia 1 6.50 Risanke: Foxbusters 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, šport 13.40 Nan.: Mr. Bean 14.00 Film: Doc Hollywood (kom., ZDA, '91, i. Michael J. Fox) 16.10 Film: Genitori cercasi (kom., ZDA, '95, r. Rob Reiner, i. Bruce Willis) 17.55 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. Dylan in Cole Sprouse) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Variete: Candid camera 19.10 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi, Courtney Thorne-Smith) 20.10 Nan.: The O. C. 21.00 Nan.: Buona la prima (i. A. Besen-tini, F. Villa), 22.00 La strana cop-pia (i. Luca Bizzarri) 23.00 Odprti studio live 0.00 Aktualno: Pokermania ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.00 Koncert iz geta 14.15 Šport v Posočju 14.55 Risanke 16.15 Nan.: Lassie 17.05 Risanke 20.05 Rubrika o potovanjih 20.50 Nan.: Bugs, 21.40 Bonanza 22.40 Šport v Posočju 23.00 Film: Eureka (dram., ZDa, '83, i. G. Hackman, M. Rourke) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 11.30 Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling 14.00 Louis Vuitton Cup 17.00 Dok.: Lovci na zaklade 18.00 Nan.: Stra Trek 19.00 Nan.: JAG 20.30 Dok.: Animal Face Off 21.30 Reality: S.O.S. Tata 23.35 Variete: Markette 1.30 Louis Vuitton Cup |r Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 7.20 Anim. film: Nenavadno potovanje škratov (Šp.) 8.35 Bukvožer 8.45 Radovedni Taček: Pomaranča 9.05 Martina in ptičje strašilo: Londin 9.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Ris. film: Huckove prigode na Mis-sissippiju 11.05 Dok.: Povodni konj - Kralj afriških rek 12.00 Odmevi pogledov Jakoba Ježa 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Globus 13.50 Obzorja duha 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.05 15.35 16.00 16.05 16.30 17.00 17.20 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 22.20 22.45 23.35 Mostovi - Hidak Ris.: Tabaluga Bukvožer Zlatko Zakladko: Muzej gozdarstva Knjiga mene briga: Sodobne scenske umetnosti Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Kadetnica, 17.35 Žuželke Generacije znanosti XIII Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida Dok.: Industrijsko oblikovanje Poročila, vreme, šport Umetni rfaj Nad.: Zadeva - Mrtve duše (Rus., '05, r. Pavel Lungin, i. Aleksandar Abdulov, Sergej Garmaš, Pavel De-revjanko, 7. del) Generacije znanosti XIII iT Slovenija 2 6.30 7.00 8.30 11.55 9.45 12.25 12.35 13.05 13.35 14.05 14.30 15.50 16.45 17.05 17.35 18.05 19.00 20.00 21.30 23.15 1.05 2.25 Dnevnik zamejske TV Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.20 22.05 22.20 22.50 23.40 0.10 0.25 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska odd.: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione magazin Meridiani Program v slovenskem jeziku: Na obisku Minute za... Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Slovenski magazin Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Dok.: Dežele sveta Q- trendovska oddaja Vsedanes - TV Dnevnik Potopisi 25. Mend. pokal v plesih Istra in... Vsedanes - TV Dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.10 Odbojka: Salonit-Marchiol 17.40 Nogomet: HIT GO - Domžale 19.00 Spoznajmo jih 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Ob prazniku dela - o pravicah delavcev 20.30 Moj hobi 21.00 Med Sočo in Nadižo 21.25 Dobrodelni koncert 22.45 Parada humorja (1. del) 23.55 Videostrani 9.00 Zabavni infokanal Infokanal 10.00 TV prodaja TV prodaja Svet v barvah Skozi čas Slovenci po svetu Dober dan, Koroška Z glavo na zabavo Odštevanje do pesmi Evrovizije 2007 Pesem Evrovizije 2007 Studio City Prvi in drugi Izvir(n)i Mostovi - hidak Labirint Nad.: Jasnovidka Nan.: Inšpektor Wallander: Afričan Film: Na bobnu - Brassed Off (kom. dram., VB, '96, r. Mark Herman, i. Pete Postlethwaite, Tara Fitzgerald) Nad.: Druga domovina, kronika neke mladosti Film: Svet duhoov (dram., ZDA, '01, r. Terry Zwigoff, i. Scarlett Johansson, Thora Birch) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Ciril Kren: Slovenski glasbenik v Argentini; 9.00 Radioaktivni val z B. Deve-takom in M. Sancinom; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Mi-nu Kjuder, 7. del); 10.30 Glasbeni listi: R'N'B'; 11.00 Pogovori sredi dneva - Miša Novak: Od slovenske Miss do profesorice jezikov na Zakhintosu; 12.00 Tema tedna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Mala scena: Strah (Andrej Arko, r. Irena Glonar), sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.10 Zbori; 18.00 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. T. Rojc); 18.30 Glasbeni listi; 20.00 Na-povednik, sledi Slovenska lahka gla-sba;Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 8.10 Glasbeni utrinek; 8.30 Jutranjik; 8.00 Noč in dan OKC obveščajo; 9.30 Praznična reportaža; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Nagrada treh občin na Goriškem; 16.30 Primorski študenti nagrajeni v Franciji; 17.30 Knjiga o arhitektu Fabianiju; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTVS; 16.00 Praznični intermezzo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Zbori; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Ženske v južnoameriški literaturi; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 / Torek, l. maja 2007 BS Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.45 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Anima Good News Nan.: Nova družina Addams - Glasujte za Gomeza (i. Glenn Taranto, Ellie Harvie) Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Lu-ca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.3o) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Gremo v kino Aktualna odd.: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pietro) Vreme in dnevnik Razvedrilna oddaja o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodartsvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Življenje v živo (vodi Michele Cu- cuzza) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Film: Harry Potter e il prigioniero di Azkaban (fant., ZDA, '04, i. Daniel Radcliffe, Emma Watson) 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) 1.15 Dnevnik, Kino V^ Rai Due 6.00 Tg2 Eat Parade 6.15 La sposa perfetta 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui 17.10 Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Nan.: Piloti 20.30 Dnevnik, vreme 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Reality: La sposa perfetta (vodi Roberta Lannfranchi) 23.45 Dnevnik 23.55 Variete: Balls of steel Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Tgr Agritre 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club 2 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Drugačna Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg šport, 21.10 Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (Massimo Bo- netti, Mario Porfito, Ester Botta) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Dok.: Enigma - Pio La Torre (vodi C. Augias) 0.30 Tg3 Night News 0.40 Mi smo zgodovina u Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nan.: Kojak (i. Telly Savalas), 7.40 Charlie's Angels 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff 16.00 Nad.: Steze 16.25 Film: Guai in famiglia (kom., ZDA, '92, i. Tom Selleck) 18.55 Dnevnik in vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualnosti Tg4 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 TV film: Komisar Cordier (krim., Fr., '00, i. Bruno Mandinier) 23.15 Film: Black Dog (pust., ZDA, '98, i. Patrick Swayze, B. Strong) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.45 Vaše mnenje 8.55 TV film: Per amore di Jacey (dram., ZDA, 00, i. Gena Rowlands, Louis Gossett jr.) 9.40 Tg5 Borza Flash 10.50 Nan.: Squadra Med 11.50 Uno, due, tre... stallla! 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) 14.10 Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) 14.45 Aktualno: Moški in ženske 15.30 Tg com/Meteo 5 16.10 Nad.: Cuori tra le nuvole 17.00 Tg5 minut 17.05 Nad.: Tempesta d' amore 18.10 Reality: Uno, due, tre... stalla! 18.45 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Reality show: Uno, due, tre Stalla (vodi B. D' Urso) 0.00 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Striscia la notizia C/ Italia 1 6.20 Nan.: V osmih pod eno streho 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 Nan.: Smallville (i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa 16.50 Risanke 18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu - Japonska kultura 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Variete: Candid camera 19.10 Nan.: La vita secondo Jim - Konec nedolžnosti (i. Jim Belushi) 20.10 Nan.: The O. C. 21.00 Film: Appuntamento da sogno! (kom., ZDA, '04, i. Kate Bosworth) 23.00 Film: The Ring (srh., ZDA, '02, r. G. Verbinski, i. Naomi Watts) 1.20 Šport studio, 1.50 Odprti studio/Vaše mnenje ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 12.35 Šport v Posočju 13.05 Lunch Time 14.25 Blizu mladine 15.00 Oddaja o glasbi 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualno: Stoa 23.00 Nogomet: Triestina-Lecce 1.00 Automobilissima LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 20.30 21.30 23.35 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Jadranje: Louis Vuitton Cup (v živo) Dok.: Lovci na zaklade Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol Aktualna odd.: L' infedele Variete: Markette Louis Vuitton Cup Jr Slovenija 1 7.00 8.15 8.40 9.05 9.10 9.35 9.55 11.10 11.35 12.00 13.00 13.30 14.00 14.05 15.00 15.05 15.40 16.00 16.35 16.40 17.00 17.20 17.30 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 21.20 22.00 22.20 23.35 0.30 Anim. film: Nenavadna dogodivščina na snegu (Šp.) Žogarija - ko igra se mularija Ris.: Grdi raček Tine Bukvožer Zlatko Zakladko: Muzej gozdarstva Knjiga mene briga: Sododbne scenske umetnosti Film: Pika nogavička Dok.: Žuželke Generacije znanosti XIII Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Umetni raj Odpeti pesniki Dok.: Industrijsko oblikovanje Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Šola prvakov 2 Pod klobukom Bukvožer Risanka Poročila, šport, vreme Poglled na... konstruktivizem Avgusta Černigoja Z vami Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Film: Propad (Nem., '04, i. Bruno Ganz, A. Maria Lara, zadnji del) TV igra: Sigmundove sanje (Nina Blažin) Poročila, vreme, šport Omizje Z vami Dnevnik (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 10.45 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.15 Skozi čas 11.25 Film: Kdo tu skrbi za trgovino? (ZDA) 12.55 Poljudno-znanstvena odd.: Strašne pošasti 13.20 TV prodaja 13.50 Hir-bar 14.55 Oddaja o glasbi: Zlatolaska (vodi Mojca Mavec) 15.55 Lestvica na drugem 16.40 Dok. nan.: V dvestotih dneh do boljšega sveta (Fr., 1. del) 17.35 Mostovi - hidak 18.05 Kalejdoskop 18.55 Nad.: Celia (Šp., '92, i. Cristina Cruz, Ana Duato, 2. del) 19.55 Nogomet: Maribor - Domžale (1. liga Telekom, prenos) 22.00 TV priredba predstave SNG Drama Ljubljana: Zgodbe iz dunajskega gozda 81. del) 23.40 Slovenska jazz scena: Bratko Bibič in The Madleys - Utrinki z domačega vrta 0.40 Film: Vpliv preteklosti - La forza del passato (dram., It., '02, r. P. Gay, i. Sergio Rubini, Bruno Ganz) 2.15 Dnevnik zamejske TV Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Parada humorja 19.10 Med Sočo in Nadižo 19.30 Ob prazniku dela - o pravicah delavcev 20.00 LUNG 20.30 Kultura: Gledališka predstava Razred 21.00 Parada humorja 22.10 Nogomet: Primorje-Domžale 23.40 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar ; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kju-der, 8. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napo-vednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Sporazumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Prav in narobe (Marko Stabej); 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 8.00 Noč in dan; 8.10 Glasbeni utrinek; 8.30 Jutranjik; 9.30 Pogovor z glavno medicinsko sestro v Valdoltri; ; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Pogovor s krvodajalcem D. Ambrožičem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Oglašanja z nogometnih tekem; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Svetovalni servis; 8.15 Priimkova delavnica; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.25 Glasbena oddaja SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). /'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Prodajno naročninska služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, Korzo Verdi 51 TRST, Ul.Montecchi 6 Komercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% Nekomercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME, ZANIMIVOSTI VREMENSKA SLIKA Proti nam prehodno priteka nekoliko bolj vlažen zrak in je ozračje manj stanovitno. Danes bodo pritekali bolj suhi severni tokovi, jutri pa se bo našim krajem približala vremenska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.11 Dolžina dneva 14.17 BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav, občasno se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.27 najnižje -58 cm, ob 10.35 najvišje 30 cm, ob 15.53 najnižje -25 cm, ob 10.04 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -60 cm, ob 11.06 najvišje 31 cm, ob 16.21 najnižje -21 cm, ob 22.24 najvišje 548 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............16 1000 m ..........11 1500 m............6 2000 m............3 2500 m ...........0 2864 m ...........-2 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 6/18 TOLMEČ O 6/18 VIDEM O 9/23 O PORDENON 10/22 •v TRBIŽ O 5/17 O 6/17 S. GRADEC CELJE 8/19 O CELOVEC O 5/19 O 4/6 KRANJSKA G. q TRŽIČ C 6/19 * -— - O ČEDAD O KRANJ 10/22 ^ Q LJUBLJANA GOBICA N. GORICA 9/20 N. MESTO 7/20 GORICO 13/22 POSTOJNA O^ KOČEVJE ^ i4/22 n PORTOROŽ O V ČRN°MELJ 13/23 , "' iuMar „n.*... REKA 13/23 ) UMAG OPATIJA , MARIBOR O 8/19 PTUJ O ZAGREB 9/20 O POREČ PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES ^Dopoldne bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, ob morju Pretežno jasno bo, burja na Primorskem bo čez dan pone-^ bo pihala šibka burja, nato morski veter. V popoldanskih hala. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Pri- urah se bo v gorah povečala oblačnost, v Karniji bodo morskem okoli 13, najvišje dnevne od 15 do 20, na možne posamezne krajevne plohe. Zvečer se bo oblačnost Primorskem okoli 22 stopinj C. povsod povečala. O GRADEC Smerno oblačno bo do spremenljivo. V popoldanskih urah V sredo bo dopoldne še razmeroma sončno, popoldne pa^ se bo oblačnost povečala in se bodo pojavile močne pa- se bo od jugozahoda pooblačilo. Predvsem v zahodnih in davine ter nevihte. Ob morju bo zjutraj pihala šibka burja, južnih krajih bo zvečer in v noči na četrtek občasno rahlo v popoldanskih urah jugovzhodni veter. deževalo. V četrtek se bo spet delno zjasnilo, popoldne bodo možne posamezne plohe.