STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUH' J *\A SL 120 Pefitafaia poraSonfna (O. C. «m lft po»ta) V Trska, w nedeljo, 20. mala 1928. - Leto VI. številka 30 eenL Lateik LIH LM bha t 9 m«*ece L t 6.50 v«*. v UhAMM rtsm ponedeljka. Naročnina: zrn I «elo i«*o L —. t jf^Uk« 30 sL — Oglaanina n 1 prortom jJ: sa trtforaka in obrtna ogla*« L t« zabila L 1-50, o^uc daoarnih uvodov L na prvi atraai L ilZ.-- EDINOST Urednlltvo in upravniltvos Trat (3). uKca S. Francetco d'Aasiit 20. Te. lefoa 11-37. Dopisi naj ti pošiljajo izključno uredništvu, oblati rekla« macine in denar pa upravnlitvu. Rokopisi te ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. — Last« založba in tisk Tkkarne «Edinost»« Poduradniitvo v G o r i e i : ulica Gloni Carduoci it. 7. I. n. — Telef. it 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario. Volitve « Nemčiji Danes, mesec d i i po volitvah na Francoskem, si bo tudi nem-Bki narod izbral nove zastopnike za državni zbor. Volilni boj med številnimi nemškimi stranicami, ki se je bil začel v drugi polovici aprila, sr danes do-bojeval. Tudi nemškim volitvam sledi mednarodna politična javnost s precejšnjim zanimanjem, čeprav je že sedaj skoro gotovo, da ne bodo dovedle do kakšnih velikih izprememb v Reichu. Kar se notranje politike tiče, je republikansko ustrojstvo nemške države ustvarjeno z wei-marsko ustavo, postavljeno že na trdne temelje in so se v tem pogledu tudi skrajne desničarske stranke prepričale, da z vzpostavitvijo cesarstva ni več mogoče računati. Če* se kljub temu zp-gaujajo v republikansko ustavo, delajo to bolj iz dema-goštva nego iz prepričanja. Tudi ziinanja politika Nemčije se ne bo spremenila, naj izpadejo volitve kakorkoli. Družba narodov, Locarno in Thoiry so tri osnovne smernice, katerih se mora — rada ali nerada — držati nemška zunanja politika. Kakšna sprememba v tem pogledu je spričo sedanjih prilik v Evropi nemogoča. Pač pa bo izid nemških volitev zanimiv z nekega drugega vidika: kakšno bo novo razmerje med strankami v državnem zboru? Ali bodo volitve ustvarile skupino močnih strank, bodo imele zadostno večino v parlamentu. Stari državni zbor je štel 493 poslancev, izmed katerih je bilo 131 socialnih demokratov, 111 nacionalistov, 69 pristašev katoliškega centra, 51 ljudovcev (Volkische), 45 komunistov, 32 demokratov, 21 pristašev takozvane gospodarske stranke, 19 bavarskih ljudovcev in 14 vele-nemcev. Katoliški center, ljudovci in demokrati niso sa.mi razpolagali z zadostno večino in so se morali za vladanje o-slanjati ali na. levo ali na desno. Znano je, da se je kancelar dr. Marx odločil za na desno stran usmerjeno vlad. koalicijo in da je dal nacionalistom na razpolago znatno število mest v vladi. y državnem zboru je prišlo mestoma do zelo čudnih in zanimivih dogodkov: vlada, ki so jo podpirale desničarske stranke,je v glavnem predlagala takšne zakone in vodila takšno politiko, ki je bila še najbolj v skladu s programom levičarskih strank. Sevedu so bili zakoni, katere imamo v mislih, predvsem socialnega značaja. Vendar pa se je y notranjosti države vedno bolj jačil vpliv nacionalistov. Ta vladna koalicija se je raz-bi a ob znanem šolskem zakonu. Med koalicijskimi strankami ni moglo priti do sporazuma. Zato eta sledila temu dogodku razpust državnega zbora in razpis novih volitev, Z razpustom državnega zbora go prenehale tudi sleherne zve-te med do tedaj koaliiranimi strankami. K volitvam so se hotele predstaviti samostojno, kar pač pomeni, da se nočejo vezati ea bodočnost in da nameravajo določiti svoje nadaljnje zadržanje na podlagi odgovora, ki ga bodo dale volilne skrinjice. Vse kaže, da računajo centrumaši in ljudovci s tem, da se bo, na podlagi izida volitev, pokazala mož-noiit za parlamentarno sodelovanje s socialnimi demokrati. Seveda pri tem tudi ne izključujejo druge možnosti, da bodo morda še nadalje morali sodelovati 'ji nacionalisti Stara koalicija, katero so tvorili np^ionalisti, centrumaši, ljudovci, bavarski ljudovci in pristaši gospodarske stranke, je gtela v državnem zboru približno 270 glasov. Na svoji desni je imela 14 opozicijskih poslancev ■— desničarskih ekstremistov, na Sevi pa zelo neenotno opozicijo, ki so jo tvorili demokrati, socialisti in komunisti, razpolagajoči skupno s kakšnimi 230 glasovi. Z bolj na levo orientirano parlamentarno večind v novem državnem zboru bo Efiogoče ra-Jhmati le, če bodo stranke cen-truma ohranile pri današnjih »volitvah vsaj svoje dosedanje pozicije in če bo število socialističnih poslancev narastlo od 131 na kakšnih 150. V takšnem slučaju bi bilo mogoče ustvariti vladno večino, ki bi obsegala socialiste, katoli&ki center, Iju-dovce, demokrate in bavarske 1 j udovce in ki bi razpolagala e nad 300 glasovi. Volilna kampanja je potekla zmerno; udeležilo se je je 31 strank, ki so predložile 677 list z nič manj ko 6024 kandidati. Mm$ nfllka vbfe Spomenica zastopnikov stavbin-ske industrije - Sprejem raznih delegacij in drugih osebnosti RIM, 19. Zastopniki stavbne industrije, ki so imeli včeraj v palači Littorio sestanek s tajnikom fašistovske stranke, so bili danes dopoldne sprejeti v palači Viminale pri predsedniku vlade. On. Muasoliniju so izročili spomenico ter mu jo obenem obrazložili. Spomenica obsega več predlogov, ki bi po mnenju zastopnikov zamogli na novo oživiti stavbno industrijo. Zopetno oži ven je stavbne industrije, ki bi gradila predvsem hiše za srednje in malo meščanstvo ter za delavce, bi kmalu odstranilo krizo in povzročilo tudi znatno znižanje najemnin. Načelnik vlade je poslušal z veliko pažnjo pojasnilo spomenice in je povdairil potrebo, da se stavbisča čim bolj racionalno izkoriščajo. V kolikor se tiče predloga, naj bi bile nove zgradbe do svoje dograditve o-proščene vsakih omejitev pri sklepanju najemninskih pogodb, je obljubil predsednik vlade, da bo vlada z največjo pažnjo in blagohotnostjo proučila to važno vprašanje. Tudi glede ostalih predlogov je izjavil načelnik vlade, da bo vlada skušala kolikor mogoče ustreči željam stavbne industrije. Tekom današnjega dopoldneva I je sprejel on. Mussolini v palači Viminale tudi zastopnike nacionalne organizacije invalidov in vojnih pohabljencev, ki so mu predložili poročilo o delu, ki ga je izvršila organizacija z nad 700.000 vojnih pohabljencev in invalidov, od katerih je okrog 11.000 bivših avstro-ogrskih vojakov. Predsednik vlade se je izrazil zelo pohvalno o delovanju v prilog invalidov in vojnih pohabljencev. Ob 13. uri je sprejel on. Mussolini istotako v palači Viminale guvernerja Somalije grofa De Vecchija, ki je včeraj prispel iz kolonije na kratek oddih v domovino. Guverner je poročal on. Mussoliniju o splošnem gospodarskem, upravnem in vojaškem položaju kolonije. Še pred sprejemom pri načelniku vlade je bil grof De Vecchi pri ministru kolonij on. Federzoniju, ki mu je poročal v isti zadevi. Včeraj pa je sprejel predsednik vlade v palači Chigi ameriško predavateljico gospo Minervo Tankvinijo Marullo iz De-troita v Zedinjenih drža vali. Tekom razgovora o ameriških dnevnih vprašanjih in o ženskem uveljavljanju V političnem življenju je izrazil predsednik lade prepričanje, da se a-meriška žena tekom kakih 15 let ne bo več zanimala za politiko, ker se bo naveličala zanimati se za vse ono, kar ne spada v naravni delokrog ženskega značaja, ki je ustvarjen za materinstvo in družinsko življenje. Poslanska zbornica se sestane jntri na novo zasedanje RIM, 19. S pondeljkom se bo pričelo novo zasedanje poslanske zbornice, ki mora še zaključiti razpravo o državnem proračunu za poslovno leto 1928-29, in sicer o proračunih ministrstva zuuanjih zadev, ministrstva kolonij in financ. V pondeljek bo pričela zbornica z razpravo o proračunu ministrstva kolonij, v torek z razpravo o proračunu zunanjega ministrstva, v sredo pa z razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Ta poslednja se bo zaključila bržkone v petek,, ker se bo v četrtek praznovala obletnica vojne napovedi. Ekspozć o proračunu finančnega ministrstva bo podal minister on. Volpi. Zbornica bo zaključila svoje kratko zasedanje še koncem prihodnjega tedna, nakar odidejo poslanci na poletne počitnice. RIM, 19. Danes zjutraj sta se sestali v poslanski zbornici ood- komisiji sa zunanje zadeve in zadeve kolonij. Ob 16. uri pa je pričela zasedati glavna proračunska komisija, ki je odobrila poročilo poslanca on. Andreja Torreja k proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Mednorodno Konfcrancn za unifikacijo kazenskega prava RIM, 19. V pondeljek se bo o-tvorila v vili Aldobrandini' druga mednarodna konferenca za unifikacijo kazenskega prava. Konference, katero fcK) otvoril pravosodni minister on. Rocco, se bodo udeležili odlični pravniki iz onih evropskih držav, ki pripravljajo kakor Italija nove kazenske zakonike. Te države so Poljska, ČehoslovaŠka* Jugoslavija, Romunija, Grčija in Španija. Poleg zastopnikov teh držav se bodo udeležili konference tudi zastopniki Francije in Belgije. Pesnik Fran Chlesa proglašen na rimski univerzi častnim doktorjem RIM, 19. Na rimski univerzi je bila danes dopoldne slovesno podeljena italijanskemu pesniku iz Švice Francu Chiesa častna doktorska diploma za leposlovje. Pred izročitvijo diplome sta govorila rektor univerze prof. Miilosevich in prof. De Rossi, ki sta tolmačila občudovanje in hvaležnost italijanske domovine napram pesniku, ki je pred kratkim praznoval 30-letnico svojega službovanja na curiški gimnaziji in ki širi liven in preko mej kraljevine italijansko umetnost. Pesnik se je s kratkim odgovorom zahvalil obema govornikoma. Kot poslednji je spregovoril naučni minister on* Fe-dele kratek priložnostni govor. Zakljn&tev mednarodnega kongresa za nadzorstvo nad semeni RIM, 19. Danes dopoldne se je zaključil mednarodni kongres za nadzorstvo nad semeni. Včeraj popoldne je priredilo rimsko mesto na čast udeležencev kongresa svečan sprejem na Kapi-tolu, kjer so si udeleženci o-gledali tudi tamkaj nahajajoči se muzej. Zračna zveza Rim-Monakovo* zapadna Evropa RIM, 19. V poslednjih dneh je bil izvršen na novi zračni progi Milan-Trident-Monakovo drugi poskusni polet s trimotornim letalom, kakršna se splošno rabijo na italijanskih zračnih progah. Od Milana do Tridenta je trajal ta polet 53 minut, od Tridenta do Monakovega pa poldrugo uro. Čim bo nova proga podaljšana do Rima, bo imela prestolnica novo brzo zračno zvezo z zapadno Evropo, kajti Monakovo je eno izmed najvažnejših križišč nemškega in sploh evropskega zračnega prometa. Trupli dveh v vzhodni Sirti ponesrečenih letalcev prepeljani v Bengasi BENGASI, 19. Včeraj sta bili prepeljani semkaj na krovu letala «Caproni» trupli naredni-ka-pilota Mavricija Ressica in prvega motorista Alojzija Fota, ki sta se 13. t. m. bržkone radi napačnega manevra smrtno ponesrečila v vzhodni Sirti. Odgovor angleške otade na Kelloggov predlog o večstranski pogodbi proti vojni LONDON, 19. Besedilo angleškega odgovora na Kelloggov predlog o sklenitvi večstranske pogodbe proti vojni je bilo včeraj odposlano v Washington in bo objavljeno takoj, ko ga prejme zunanje ministrstvo Zedinjenih držav. Kakor zatrjuje diplomatični poročevalec lista «Daily Tele-graph», je angleška vlada sprejela Kelloggov predlog brez slehernih posebnih pridržkov. Vsekakor pa je verjetno in tako presoja tudi washingtonski poročevalec londonskega «Times»-a, da je angleška vlada dodala predlogu v svojom odgovoru izjavo, ki naj bi se predložila vsem prizadetim državam in po kateri naj bi te poslednje pojasnile pomen in dalekosežnost, katera pripisujejo načrtu pogodbe uroti vojni. Mi Rl itanu ii JntintU v polnem teku BEOGRAD, 19. Kakor se doznava v tukajšnjih diplomatič-nih krogih, se v Beogradu in Rimu istočasno vršijo pospešena pogajanja med obema državama. V Beogradu se vodijo razgovori med italijanskim odpravnikom poslov Petruzzijem in pomočnikom zunanjega ministra Bakotićem. V Rimu pa vodijo pogajanja načelnik vlade on. Mussolini, državni podtajnik pri ministrstvu zunanjih zadev on. Grandi in jugosloven-ski poslanik Rakić. Razgovori v Beogradu so predvsem tehničnega značaja, v Rimu pa političnega in se nanašajo predvsem na vprašanji nettunskih konvencij ter prijateljskega pakta z Italijo. Pogajanja se vodijo pospešeno z ozirom na zelo kratki odpovedni rok prijateljskega pakta, ki je bil, kot znano, podaljšan za dobo šest mesecev. Priprave za stabilizacijo dinarja Tudi francoski frank bo v kratkem stabiliziran? BEOGRAD, 19. Danes dopoldne se je povrnil v Beograd generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič, ki ga je poslala vlada v Pariz in London nadi stabilizacije dinarja. V Pariz je bil odposlan v svrho proučitve načina stabilizacije, v London pa, da doseže o tem sporazum s skupino bankirjev, ima Jugoslaviji dovoliti posojilo. Dr. Novakovič je nocoj prišel v predsedništvo vlade, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Vukićevićem, zunanjim ministrom dr. Marinko vicem in dr. Spahom, namestnikom finančnega ministra. Poročal je o uspehih svojega potovanja. Na-glašal je, da bo Jugoslavija izvedla stabilizacijo dinarja, kakor so jo izvedle druge države. Novost je, da bo tudi Francija izvedla stabilizacijo svojega franka in sicer po mnenju dr. Novakoviča najkasneje tekom dveh mesecev. Dr. Novakovič je razen tega izjavil, da je k jugo-slovenskemu načrtu stabilizacije in razdelitve posojila, ki ga je izdelala j ugoslo venska vlada, skupina finančnikov predlagala spremembe, o Čemur pa se baš vodijo pogajanja. Ker je zadeva šele v teku, ne more o njej ničesar povedati. Na {etio$lovi!ki-Jugoslovefiski interparlamentarni konferenci bo sklenjena konvencija o kulturnem in gospodarskem zbliža-nju med obema državama BEOGRAD, 19. Zastopnika če-hoslovaških parlamentarcev dr. Krama? in predsednik čehoslo-vaške parlamentarne delegacije Uhlif sta danes popoldne pose-tila Ljubo Davidoviča, Pribiče-viča, notranjega ministra dr. Korošca, zvečer pa načelnika vlade Vukičeviča in zunanjega ministra dr. Marinkovića. Nocoj sta odpotovala v Subo-tioo poslanca dr. Vilder in dr. Behmen, da sprejmeta ostale člane čehoslovaške parlamentarne delegacije, ki dospe v Beograd jutri ob 20.35. Medtem sta bila dr. Kramaf in dr. Uhlif na pose tu in obedu pri čehoslo-vaškem poslaniku Šebi. Po sprejemih in prireditvah, ki jih bodo priredili čehoslova-ško poslaništvo, beograjska občina in predsedništvo narodne skupščine na čast obema delegacijama, se bo v poudeijek dopoldne pričelo zasedanje konference. Tega dne dopoldne bo plenarna seja kulturne in gospodarske sekcije. Seje se bodo nadaljevale tudi v torek, a bosta sekciji zasedali vsaka zase. Z dr. Kramarom in Uhlifom je prispel iz Prage j ugoslo venski poslanik Lazarevič, ki je izjavil novinarjem, da bo na konferenci podpisana med Čehoslo-vaško in Jugoslavijo konvencija o gospodarskem in kulturnem zbližan ju. Friietek procesa proti donje-Skim zarotnikom BERLIN, 19. V Moskvi se je včeraj dopoldne pričela kazenska obravnava proti donješkim zarotnikom, ki so obtoženi, da so sabotirali sovjetsko gospodarstvo. tehoMftl zon. minister v Btorllnu BERLIN, 19. Sem je prispel čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki namerava uradno pose t iti nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna in druge člane vlade ter predsednika republike maršala Hinden-burga. Na praški postaji so ga pozdravili osobje čehoslovaške-ga poslaništva v Berlinu, člani čehoslovaške kolonije ter jugo-slovenski in romunski poslanik. PRAGA, 19. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo minister Beneš tekom svojih razgovorov z zastopniki nemške vlade pozval Nemčijo, naj posreduje pri ureditvi odnošajev med Čeho-slovaško in Madžarsko. Sklenil naj bi se srednjeevropski locarn-ski sporazum, ki naj bi dovedel do mirne ureditve vseh spornih vprašanj, ki bi bila na dnevnem redu. Italija ia faaosrska vprašanja Pred sklenitvijo sporazuma na konferenci v Parizu PARIZ, 19. «Petit Parisien» poroča: Francoski, angleški, i-talijanski in španski izvedenci na tangerski konferenci so imeli včeraj na Quaiju d'Orsay sejo. Razpravljali so o zahtevah, ki jih je stavila italijanska vlada, in jim niso mnogo nasprotovali, tako da je pričakovati, da bo v kratkem dosežen sporazum. O tem predstoječem sporazumu piše «L'Oeuvre», da bo Italija zastopana v mednarodnem tangerskem ozemlju ter pri tan-gerskih sodiščih. Za vse te koncesije pa se bo Italija v imenu svojih tamkaj naseljenih podanikov odrekla vsem ugodnostim. Na ta način bi se dosegel popoln sporazum o mednarodni upravi Tangerja. Sporazum bo predložen v odobritev vsem onim vlastem, ki so podpisale in potrdile algesirsko pogodbo. Po potresu na Bdl$arskeni Beograd, 17. maja. Imeli smo že priliko ugotoviti, kako so se povodom, poslednje potresne nesreče na Balkanu pokazali skozi temne oblake gorja svetli žarki: solidarnost med narodi In čut človečanstva sta prišla v vsej svoji veličini do izraza, ko so bližnji narodi priskočili preizkušenemu bolgarskemu in grškemu ljudstvu z izdatnimi sredstvi na pomoč. Naglasili smo tudi, kako globok odmev je našla v prizadetih državah velikodušna gesta Italije, ki je takoj poslala v prizadete države zastopnike svojega Rdečega križa in določila dva milijona lir za prebivalstvo opustošenih krajev. Strašna potresna katastrofa, ki je zadela Bolgarijo, pa je tudi znova pokazala, kako srčne vezi obstojajo med jugoslovanskimi narodi. V težki nesreči, ki je dohitela Bolgarijo, je preko vseh bolestnih spominov spontano vzplamtela stara bratska ljubav in Srbi so zložno s Hrvati in Slovenci priskočili nesrečnemu bolgarskemu narodu na pomoč. Kako globoko je odjeknil ta dokaz bratske solidarnosti v bolgarski javnosti, pričajo nešteta zahvalna pisma, ki jih dobivajo predstavniki raznih jugoslovanskih korporacij in ustanov iz Bolgarije. Med temi spadajo nedvomno med najvažnejše pismo, ki ga je poslal sofijski metropolit Stevan beograjskemu patrijarhu Dimitriju, in njegove izjave dopisniku beograjskega «Vremena«. cMi smatramo, je izjavil metropolit Stevan, da mora v cilju trajnega in plodonosnoga zbližanja Srbov in Bolgarov predvsem pričeti z delom cerkev kot predstavnica resnice in pravice. Cerkev mora biti vzvišena nad ljudskimi strastmi in političnimi kombinacijami; najpoglavitnejfte ji mora biti: vzajemna ljubezen v Boga, bratstvo in mir. To naj bo temelj našega zbližanja. Osebno sem prepričan, da je prihod niškega episkopa Dositeja pri-četek izboljšanja vzajemnih odnošajev, pričetek nove dobe, v kateri bo odstranjeno in pozabljeno, kar nas je doslej ločilo. «Za zbližanje je potrebno samo aktivno sodelovanje predstavnikov naših cerkvenih organov, srbskih in bolgarskih. Cešče se moramo videti, razgovarjati, posvetovati, prirejati splošne skupščine, a glavao je, d& v oerkvah propove-dujemo bratsko ljubezen. S tem bomo najbolj služili ideji miru, ne samo na Balkanu, marveč na vsem svetu. »Pravoslavna cerkev mora biti osnova sa to delo. To morajo uvi- Lir 70.— 45.— 20.— šotno pri PELLER, iCAHAN & C. d. z o. z. Trst, Via S. N5col6 i«. 12 RVA le originala Razlio RYA ©£esa § Dobiva se v vseh lekarnah« po snlSanl ceni L 3.— rcra mm tu ;oi s. p,ero ta. Mite F. SAMOKEC - ŽI3ERNA Trst, Via Ce*are Battirti 20, tel. 3841 pere In lika vsakovrstno perilo, čisti kemKro in barva obleke Gospodinje!! manufaktumega biaga dajajte prednost velikim skhdiŠČem v Trstu, Via Genov* štev. 21 (prej Campanile) Marija Accerboni kjer se služijo slovenske odjemalke žc toliko tet. Bogati dohodi perila, platna visokega 150, kotenine po 4'90. gobastih, damaskiranlh brisač L 7 90, ham-burške volne L 3 50, nogavic in volne-nin po najnižjih cenah (1086) deti in priznati tudi oni deli jugo-slovenskega naroda, ki niso pravoslavne vere, ki pa težijo k istemu smotru zbližanja in združitve z bolgarskim narodom. Mi smo vedno bili poborniki svobode irt enakopravnosti vseh veroizpovedi. Priznati pa je treba, da ima pravoslavna cerkev zgodovinsko vlogo pomirjenja in ujedinjenja vseh Jugoslovenov. Cifil-Metodova ideja lahko reši vse našo sporo in samo v svetlosti te idejo so lahko reši mučno makedonsko vprašanje. Spoštovati moramo vzajemno svobodo in poudarjati načelo, ki je bilo že leta 1910. proklamirano na vseslovanskem kongresu v Sofiji. Slovan ne smo zatirati Slovana! Vsak Slovan se mora čutiti svobodnega v vsaki slovanski državi. Mi vsi moramo delovati na ustvaritvi tega velikega načela. V složnosti je moč Slovanstva. «Velikodušna pomoč bratsko cerkve in države je dokaz, da nikdar ne bo ugasnilo ono, kar ne more ugasniti: ljubezen med dvema bratskima narodoma ene vero in ene krvi! «Ko bomo vsi svobodni in ujedinjeni v napredku in popolnosti, tedaj bomo — od Dunava do Jadranskega morja in od Drave do Belega in Črnega morja tejednimi usti i jednim serdcem» veličali gospoda Boga in majko Slavijo». Praško prebivalstvo je te dni z zanimanjem ogledovalo v jugoslo-venskih in bolgarskih barvah tiskane lepake, s katerimi vabijo jugoslovenski in bolgarski akademiki v Pragi na koncert v korist žrtev potresne katastrofe v Bolgariji. Praga je poznala doslej jugo-slovenske in bolgarske študente kot predstavnike dveh narodov, ki ju žalostna zgodovina loči na potu zbližanja. Zato je Praga s tem večjim veseljem sprejela vest, da je prišlo pod vtisom bolgarske katastrofe med južnimi Slovani v Pragi do sporazuma. Da se program skupnega dela za zbližanje južnih Slovanov čim prej realizira, so ustanovili jugoslovenski in bolgarski dijaki v Pragi skupen odbor, ki stopi prvič pred češko javnost z velikim koncertom v korist žrtev bolgarske katastrofe. Koncert se bo vršil v Smetanovi dvorani pod pokroviteljstvom obeh" rektorjev praških visokih šol, župana dr. Baxe in predsednice Rdečega križa dr. Alice Masarykove. Jugoslovenski in bolgarski Študentje upajo, da bo odjeknil uspeh te prve skupne manifestacije tudi v Jugoslaviji in Bolgariji ter da bo delo za zbližanje obeh narodoV uspešno napredovalo. Harolajte in Me „EDIHOCT" n. «EDINOST» TatensRi pregled Trst, 19. maja 1928. i.ITALIJA V notranjepolitičnem oziru so (potekli poslednji dnevi v zna-®&enju važne odločitve visoke pcboraice, ki je padla na njeni Poslednji seji preteklo soboto. ^Takrat je senat s 161 proti 49, odnosno po podrobni razpravi s 188 proti 49 g-lasovom odobril načrt reforme nacionalnega pr e ds t avni&tva. Tekom splošne razprave o tem zakonskem osnutku sta se oglasila kot prva senatorja Callaini in Cicotti, ki sta, primerjajoč vladni predlog z ustavo, zavzela načrtu nasprotno stališče. Senatorja Tanari in Grispoldi pa sta zavračala trditve obeh svojih predgovornikov in podprla o-snutek. Za njima je nastopil senator Ruffini, ki je utemeljeval resolucijo, katero je predložilo senatu več kot 40 njegovih Članov. Nekako posredujoče je nastopil senator Ricci, ki je predlagal, naj se najprej na zakoniti podlagi uredi položaj velikega fašistovskega sveta v državi in šele nato naj senat sklepa o reformi nacionalnega predstavništva. Toda senator Ricci je ostal osamljen in po govorih se dveh drugih senatorjev je povzel besedo načelnik vlade. On. Mussolini je zavračal trditve govornikov, ki so se postavili proti zakonskemu osnutku, naglašajoč, da temelji nova zbornica na sindikatih, organih javnega prava. Sicer pa je tudi načelo o splošni in enaki volilni pravici pomenilo le frazo brez vsakega pomena. Glede ustave je on. Mussolini utemeljeval potrebo njene, italijanskemu napredku odgovarjajoče spremembe. «Še bolj mogočen bo napredek v prihodnjih 50 letih, Če bodo vsi državljani složni, če bo država še nadalje sodnik v vseh političnih in socialnih &porjh, Če bo vse v državi in nič izven nje. Zakaj danes si ni mogoče predstavljati državljana^ ki bi mogel živeti izven države, če ni divjak, ki hoče živeti v samotni puščavi.« Rimski listi so se zgražali nad nastopom onih 49 senatorjev in pritrjevali besedam ministrskega predsednika vsi, do enega: «Osservatore Romano», glasilo svete stolice, je objavil v sredo Članek, v katerem se spodtika ravno nad zaključkom govora on. Mussolinija, ki smo ga podali dobesedno. Stališču načelnika vlade o pravicah države napram vsakemu njenemu članu postavlja vatikansko glasilo nasproti misli, ki jih je izrazil papež Lev XIII. v svoji encikli-ki «Rerum novarum», kjer pravi med drugim, da bi bilo človeško sožitje neznosno, če bi del Človeške družbe ne najdel v družbi sami pravice in zaščite, marveč žalitev in kršenje svojih pravic. Proti sredini tedna so listi glede reforme nacionalnega predstavništva utihnili. Medtem so v teku priprave za novo zasedanje poslanske zbornice, ki je sklicana na javno sejo v pondeljek. Tudi ministrski svet bo zasedal še pred koncem tega meseca in sicer se bo pričelo njegovo zasedanje s sejo, ki se bo vršila v pondeljek, 28. maja. V zunanjepolitičnem pogledu je treba omeniti predvsem pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe med Italijo in Turčijo in pogodbo o nenapadanju med Turčijo in Grčijo. Pogajanja so tako v Atenah kot v Angori že tako daleč napredovala, da se smatrajo skoraj že za zaključena. Rimski listi so v torek napovedali, da bo arbitražna pogodba s Turčijo podpisana že pri-četkom prihodnjega tedna. Medtem, povsem na tihem, zaseda tangerska konferenca v Parizu. Znano je menda še, da je bilo javno mnenje tako na Francoskem kot v Angliji v prvih dneh po veliki noči precej skeptično z ozirom na uspeh, ki ga naj bi imela ta konferenca. Zato je bila sedaj tem bolj presenetljiva vest, ki so jo razširili v sredo pariški listi, da se bodo namreč dela na tej konferenci kmalu zaključila in sicer s sporazumom med poedinimi strankami. Dosežen je bil, kot so poročali listi, sporazum, po katerem je Italija primala tanger-ako ustavo iz 1. 1923., Francija, Anglija in Španija pa so pristale na najvažnejše italijanske zahteve. V torek ob 13.20 Se je odpravila Italijanska polarna ekspedicija z generalom Nobilejem na Čelu na dolg poiet proti malo poznani Leninovi zemlji. Zrako- plov «Italia» je odletel Iz Klng^s baya na Svalbardskih. otokih preko otočja Franca Jožefa do Leninove zemlje. Bil Je tedaj že celih 34 ur v zraku In spričo močnih vetrov se je general No-bile odločil povrniti se preko Nove zemlje spet v Kings bay. In res, po 67-urnem neprestanem letu, je pristal zrakoplov v King's bayu v petek dopoldne ob 10. uri. Za ekspedicijo in raziskovanja generala Nobilejl kaže tudi inozemstvo — kakor je povsem razumljivo — mnogo zanimanja. INOZEMSTVO političnih vzbuja še V jugoslovanskih in finančnih krogih vedno veliko zanimanje vprašanje velikega inozemskega investicijskega posojila. Tekom preteklega tedna je odpotoval v London jugoslovenski finančni minister dr. Marković, da zaključi pogajanja za sklenitev pogodbe o posojilu. Zakonska osnutka o stabilizaciji dinarja in o najetju posojila bosta predložena narodni skupščini tekom prvih dni meseca junija. Minister dr. Marković pa se je na potu v London ustavil za več dni v Parizu. Tu se je sestal s francoskim ministrskim predsednikom in finančnim ministrom Poincarejem. Izmenjala sta si ratifikacijske listine o sporazumu, ki je bil glede ureditve jugoslovenskega vojnega dolga napram Franciji načeloma dosežen 19. aprila 1928. Nerešeno pa je ostalo še vprašanje, v kakšni valuti naj Jugoslavija povrne svoj vojni dolg. Glasom omenjenega sporazuma ima odločiti o tem vprašanju mednarodno razsodišče v Haagu. OdnoSaji med Bolgarijo in Jugoslavijo se vidno boljšajo. O tem pričajo izjave vodilnih bolgarskih politikov, ki so jih dali j ugoslo venskim novinarjem. Razširila se je pa tudi že vest, da bo jugoslovenska meja napram Bolgariji v kratkem spet odprta, V Beogradu se bo vršila jutri in pojutrišnjem konferenca če- hos-lovaške in jugoslovenske parlamentarne delegacije. Pretekli teden je doživela Albanija krizo vlade. A ie dan po ostavki je Ml sestavljen novi kabinet. Vlada se je tekom tega tedna predstavila poslanski zbornici ter izjavila, da bo skrbela za dobrobit albanskega ljudstva in za politično ravnovesje in mir na Balkanu. Od noša j i med Poljsko in Litvo še vedno niso napeljani v pravi tir. Vršila so se pač pogajanja, s katerimi se je rešilo marsikatero pereče vprašanje, a glavna nasprotstva o poljsko-litovski meji še vedno niso odstranjena. Pogajanja so bila v soboto prekinjena in odgođena do 25. junija. Na Kitajskem divja z vso silo meščanska vojna. Vojska južne nacionalistične vlade prodira polagoma, a stalno proti Pe-kingru, kjer je bila še do pred kratkim nastanjena vlada maršala Čangr-Tso-Lina. čim je vdrla južna nacionalistična vojska na šantunski polotok, se je pričela vmešavati v kitajsko meščansko vojno Japonska, ki je odposlala v Šantung cel zbor svoje vojske, češ da brani svoje interese in ljudi na Kitajskem. Ta nastop japonske vlade pa je naletel na odpor javnega mnenja ne le v inozemstvu, zlasti v Ameriki, temveč tudi doma, na Japonskem. Čim pa so bili japonski interesi v Šantungu, posebno v njegovem glavnem mestu Tsinanu, zavarovani, ali, kot so zatrjevali nekateri listi, čim je japonska vlada uvidela, da bi utegnil imeti njen nastop na Kitajskem zle posledice, je zaokrenila svojo politiko in odpoklic al a svojo vojsko. Medtem so se boji med severnimi in južnimi nacionalisti na-dalje vali. In ko se je Čang-Tso-Lin umaknil iz Pekinga v Mandžurijo, je že vse kazalo, da je zmaga v rokah maršala Čang-Kaj-Seka. Nenadoma pa je nastopil preobrat in severni nacionalisti se feaš pripravljajo na protiofenrivo, da zabranijo nadaljnje prodiranje južnih nacionalistov proti kitajskemu glavnemu mestu. pravni odbor (Giunta Provinciale Amminifi trativa). Številk« mo Ser aalogi. Kdor Bi teli naročiti celoten leioSnji letnik lista, naj &m prej javi to upravništvu, ki je ▼ IV«tu, ul. S. Francesco đ'Assisi, 20, U dokler Že niso pošle Številke pivih Štirih mesecev. Srp- DNEVNE VESTI Praznik knjige Po vseh večjih mestih Italije je današnji dan posvečen knjigi. Namen tega praznika je plemenit, vzvišen- razširiti ljubezen do knjige med najširše sloje ljudstva. Tržaški zastopnik Nacionalne knjižne zveze sporoča: Uradna otvoritev II. praznika knjige se bo vršila danes, v nedeljo, ob 10. uri. Udeležili se je bodo predsednik mestnega odbora Nj. eks. pokrajinski prefekt in podpredsedniki: zvezni tajnik inž. Cobolli-Gigli, kr. šolski skrbnik comm. Mondiao, vicepoteštat odv. Cuzzi, generalni tajnik sindikatov comm. Melchiori, vsi člani odbora in zastopniki civilnih ter vojaških oblast ev. Vabljeni so tržaški avtorji in pisatelji, prijatelji književne u-metnosti in knjige, da se udeležijo pomembne ceremonije v prid knjigi. Takoj po otvoritvi praznika, bodo meščani lahko pristopili h kioskom, ki bodo krasili trg «Unita» in bodo poleg drugega nudili tudi prva knjižna izdanja te pomladi. Knjige se bodo prodajale z deset od sto popusta. DflMK a vzdrževanje cest Kdo mera plačevati davek na vozila S Krasa srno prejeli naslednji dopis: Davek na vozila j« zelo pereče vprašanje za naše male posestnike. Nihče še ni na čistem, v koliko je posameznik obvezan po zakonu plačevati davka od vozov, katere rabi izključno le v kmetijske svrhe. Malo posestnikov je, kateri gredo s svojim vozom par krat na leto v Trst, bodisi da prepeljejo svoje vino tržaškemu gostilničarju, ali pa da peljejo par kvinta-lov drv na trg, da zanje izkupijo vsaj nekaj lir za vsakdanje potrebe. Je-li dotični voz v tem slučaju podvržen davku ali ne, ko ga njegov lastnik rabi izključno za potrebe svoje kmetije. Vem za slučaj, kjer je kmet posestnik v neki stranski vasi na Krasu javil svoj čas štiri vozove občinski upravi. Cez nekaj dni se oglasi pri dotičnem posestniku sedanji župan, v spremstvu občinsk. tajnika, ter izjavi, da sta se prišla prepričat, če odgovarja napoved resnici. Dobila sta, mesto štirih, kar sedem vozov. Od zadnjih treh je bil eden kolikor toliko poraben, ostala dva pa brez popravila ne- porabna. Lastnik je svojo napoved utemeljeval s teci, da ima le štiri uipre£ne Živali v hlevu in da torej ne more več kot štiri vozove spraviti naenkrat na cesto. Nadalje je poudarjal, da se ne peča z nikako trgovino, kar je bilo tudi županu znano, a vse to ni nič pomagalo. Javnost bi zanimata, od koliko vozov je kmet po zakonu dolžan plačati davek. Poznam zelo uboge družine, katere imajo en sam voziček, da si od časa do časa pripeljejo kako malenkost s polja domov. Voz vleče po navadi krava, katero je kmet polagoma priučil voziti. Tudi od tega vozila mora plačati davek, če bi pa hotel tak voz prodati, v najboljšem slučaju niti eto iir ne izkupi. Več posestnikov je še pred letom vložilo pritožbo na pristojno mesto, a rešitve še do danes ni. V zadnjem Času so se celo posamezne vasi združile in izročile pritožbo potom odvetnika na pristojno mc-sto, radi neopravičenega obdavčenja. In sedaj čakajo odgovora. V «Edinosti» št 85 z dne S. aprila t. 1. smo v stolpcu «Iz našega ura-da», in eicer pod naslovom «Stor-je: Davek za vzdrževanje cesta. obširno javili, kdo je dolžan plačati davek na vozila. Ker pa si oči vidno ie mnogo posestnikov ni na jasnem glede tega vpra&anja, ponavljamo naslednje: Pokrajine in občine imajo pravico, glasom kr. ukaza od 18. novembra 1923, št. 2598, da pobirajo letni prispevek za vzdrževanje cest, počenSi s prvim januarja 1924 leta od vseh lastnikov vozil, pa bodisi, da jih vleče živina ali da vozijo mehanično. Pri odmerjanju davka se vpoštevajo vsekakor tip vozila, intenzivnost in kontinuiteta rabe in obrabe cest, ki jo povzroča vozilo. I mejite! ji navadnih vozil, katere uporabljajo za kmetijstvo, za prevažanje, zapopadeno v obdelovanju lastnega zemljišča, ali v izključno rabo lastne družine in kmetskih delavcev, pa so oproščeni tega davka. Oprostitve niso deležni imeji-telji navadnih vozil, če izvrSujejo poklic voznika, špediterja ali po-strežčka, čeprav rabijo svoja vozila izključno za prenos poljskih pridelkov ali za dela, ki pripadajo obdelavi zemljišč, a prejemajo sa svoj posel primerno odškodnino s strani obdelovalcev. Iz tega je razvidno, da so na splošno na£i kmetje prosti tudi tega davka. V vsakem spornem slučaju glede odmere davka obravnava v prvi inštanci občinska davčna komisija (Commissione communale In ma-teria dei tributi locali), v prizivni inštanci pa potom domačega občinskega urada: Pokrajinski u- Petlndvajsetletnica «Koia skth Sestara* Preteklo nedeljo se je v Beogradu svečano proslavila 25-letnica obstoja ženskega prosvetnega društva «Kola Srpskih Sestara«. Proslave so se udeležile zastopnice 93 podružnic «Kola Srpskih Sestara» iz vse Jugoslavije. Poseben odposlanec se je udeležil proslave v imenu kraljevega ^dvora. Kralj Aleksander je odlikoval «Kolo Srpskih Sestara» z največjim odlikovanjem — redom Belega Orla. Predsednica društva in dvorna dama Mirka Grujićeva je J>ila odlikovana z redom sv. Save II. stopnje, podpredsednica Delfa Iv. Ivanićeva, soproga tiskovnega atašeja pri generalnem kon-suilatu SHS v Trstu, z redom sv. Save III. siopnje. Proslava je uspela izredno dobro in beograjski listi so prinesli o njej poročila, polna laskave polivale. gorlomenjenl rok trld—eUJ» dal na velja. Marija v d. R upnik - Idrija« Zadeva za dosego vojne pokojnine je v teku. Likvidacijski načrt se ie nahaja pri kompetentnom odboru, kjer amo pospešili rešitev. Just Ferlug« - Konkonei: Zglasi- te se čimprej v našem uradu. Gregor Juriševič - Ooiact Zadeva za dosego vojne pokojnine je v teku. Isdeian je *e likvidacijski načrt, katerega ima kompetentni odbor odobriti. Pospešili smo rešitev. J os. v d. Kable* - fitianai Ker bo treba predložiti novo prošnjo, Va« vabimo, da se čimprej zglasite v našem uradu. Prinesite s seboj li- v Trstu, dne 26. maja etino o bivanju ▼ tamo&njl obCiftf m# parnik toliko na desno, da smo pluli skoro proti Bark ovijam; obenem smo ukas&Ii pognati stroj x vso paro. Toda vse jo bilo «tTwy> Kmalu nafto je drugI parnik trčil s nosom ob našega ter mu preklal lezi bok. Ker sem u videl, da se potapljamo, sem se oprijel vrvi, ki jo visela z drugega parnika, da bi splezcl na krov. Toda ker se je «cFrey» kmalu nato odmaknil, sera obvisel na vrvi, tako da sem bit do pasu v vodi. Začel sem vpiti na pomoč, da bi me potegnili na krov, a zaman. Sele čez kakih 10 minut, ko sem že skoro obnemogel, so me začuli in me potegnili na krov. Jaz sem pa potegnil na krov našega pomorščaka Lapova, ki je medtem skočil v morje in priplaval k norveškemu parniku. Moram pa reči, da me je iznenadila mirnost norveških pomorščakov; zdelo se je* da se niso zavedali, kaj se je pravzaprav zgodilo. Sele čez kakih 15. minut so se odločili, da so spustili v morje en čoln. Medtem so opa* žili nesrečo tudi na parniku, ki ja plul kakih 500 metrov od norveškega parnika. (Njegova sirena jo začela tuliti na pomoč, obenem pa so na svetilniku začele Švigati v zraki rdeče rakete. Kmalu potem je pri-plul na lice mesta motorni dolu pristaniškega poveljništva, ki jo rešil 12 brodolomcev; ostali so se rešili na dva druga čolna. S krova norveškega parnika —« je nadaljeval Randić — sem pri-sostve al dramatičnim prizorom. Videl sem, kako so se pomorščaki na potapljaj-cČem se parniku Zbi-. rali na sprednjem delu, ki je molel iz vode, čakajoč rešitve; nekiv teri so kmalu po trčenju poskakeli v vodo, boječ se, da bi jih vrtinec, ki bi ga povzročil parnik pri potopu, ne potegnil v globočino. DrugI kapetan Matič, strojnik Robba in kuhar Jurić so se oprijeli velike deske ter se tako vzdržali na po« vršju; bili so zadnji rešeni. Kaj pravi pilot Pristaniški pilot Scipione Sci-pioni, ki je vodil norveški parnik v pristanišče in se je nahajal na njem, ko se je zgodila nesrečt, je opisal dramatični dogodek tako-le: ^Vkrcal sem sa na parnik, ki je priplul iz Splita pod poveljstvom! kapetana Petersena, približno miljo pred valolomom in sem takoj ukazal voziti s polno paro naprej. Pred valolomom sem ukazal ustaviti stroj, da bi pustil prosto pot beneškemu parniku «Loredano», ki je voril proti svetilniku. Tedaj sem zapazil, da pluje iz pristanišča gajo njegovi posadki « Reševalci so izvršili svojo dolžnost z veliko požrtvovalnostjo. -Pri reševanju se je posebno odlikoval krmilar Ferruccio Plassotta, ki so je, ne meneč se za nevarnost, podal na krov že potapJjajočego so «t\ ala» da bi rešil kuharskega pomočnika Graškota, o katerem je slišal od drugih pomorščakov, da se še nahaja v svoji kabini. Toda fant se je bil že sam rešil. Preiskava Včeraj popoldne se je vršila nai pristaniškem poveljništvu preiskava. ki jo je odredil pristaniški poveljnik polkovnik Ferraresi, da u-gotovi, kdo je odgovoren za nesrečo. Zaslišani so bili pomorščaki o-beh parnikov, predvsem seveda pa-pitana in pilot, ki je vodil parnih «Frey». Izid preiskave pa nam ni #e znan. Sinoči so blH častniki ponesren čenega parnika povabljeni na ven čerjo k tukajšnjemu konzulu SHS« DAROVI Vesela družba je darovala Šolsko druStvo L 50. — cem najsrčnejša hvala! ** Daroval- V Trstu, dne 20. meja iDpl «EDINOST» HL Vesti z JjorBkega Goriške mestne Testi Izpiti na nčiteiflSSn Vpisovanje k sprejemnim drugim izpitom na goriškem učiteljišču se vrši do 31. t. m. Prošnje Be vlagajo na ravnateljstvo na kolkovni poli za 2 liri. Izpiti se t>odo vršili: pismeni — za nižje razrede, dne 18. junija ob 8. uri zjutraj; za višje pa 14. junija. iGlede ustmenih izpitov se bodo nahajala obvestila na učiteljišču. Otvoritev spomenika padlim junakom na Krnu. Dne 17. junija t. 1. bo otvorjen velik spomenik padlim junakom jaa Krnu. V spodbudo za postavitev spomenika jo dal Nacionalni odbor, katerega otvoritvi bodo prisostvovali princ Savojske hiše in Številne državne in strankine osebnosti. Telefon v Podpori Zadnje čase so pričele dobivati tudi okolišne vasice mesta Gorice telefonske proge. Tako miren, So-vodnje in Standrež. Pretekli četrtek pa se je otvorila telefonska proga med Golico in Podgoro. Javna kabina se nahaja v gostilni g. Ter-pina. Postaja je zv ezana z goriško centralo. Kateri stavbeni tvrdki je poverjena obnova pokrajinske umobolnice Kot smo že svoj čas poročali, namerava goriška pokrajinska uprava obnoviti porušeno poslopje pokrajinske umobolnice. Pred nekaj dnevi je komisar uprave Pascoli izmed sedmih stavbnih tvrdk, ki so se ponudile za delo, izbral tvrd-ko Italo Heiland in ji poveril obnovo. Kot se čuje, se bo delo v kratkem pričelo. Devet novih policijski agentov v Gorici Te dni je dospelo v Gorico devet novih policijski agentov iz Caserte, kjer so obiskovali tozadevno Šolo. Ba 111 liki domi, ki se otvarjajo Danes se otvorijo balillski domi y Crničah, Vipavi in v Renčah. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 20. maja 1928, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden: Kur-ner, Corso Vittorio fimanuele št. 4; do ene ure po poldne pa lekarni Cristofoletti, na Travniku Št. 14 in Giubich, Via Rabatta, št. 18. Za Zeleni križ Jožef Cerne iz Prvačine je daroval za goriški Zeleni križ 50 lir. Izgred sodliia O poljskem tatu, ki je postal meščanski tat. Smejali so se mu, strahovito bo se mu smejali — sodniki, odvetniki in občinstvo v dvorani. Šepaje je prišel na zatožno klop. In preden, je sedel, je zaprosil sodnike, naj mu dovole, da bi sedel, ker ne more stati. Boli ga leva noga. In brž je povedal, da ga boli od takrat, ko ga je občinski stražnik pretepal. To je bilo tedaj, ko so ga prijeli in od kar jo po nedolžnem zaprt. To je od 31. marca t. 1. Po postavi je majhen in ima špičasti nos. Tipičen nos za nepoboljšljivega vaškega tatu, pred katerim nimajo miru kokoši. In res, v vsej postavi, v svojih me-tikajočih očeh, v svojem tenkem, priliznjenem in skoraj prepričevalnem glasu — je nekaj lisičje zvitega. Človeku se zdi — kot bi samo lisico zvitorepko iz Goethejevega klasičnega živalskega epa «Rei-neckefuchs» pripeljali orožniki na zatožno klop. Piše se Jožef Ce-cot, je star 56 Jet in je iz vasice Terzo pri Ogleju doma. Obtožen je, da se je 31. marca tega leta s ponarejenimi ključi (moderna lisica!) priklatil v kur-nik, iz katerega je odnesel 4 kokosi. Splazil se je nato, istotako s ponarejenimi ključi, na kaščo kmeta Alojzija Gortanija in mu pokradel koruze. Se večji je zločin, ker je pretepel obCthfikega etraSnika Jožefa Livona, kateri ga je zalotil pri tatvini. V vojašnici pa Je nato raažalil te oroinike. ^Gospodje sodniki, nedolžen •em! Moja nedolžnost krfif 6o neba! O Bogi, O Boglv «2« trinajstikrat sta Ml! kaznovani radi poljskih tatvin. 1» «Oh, sem bil, sem bil, pa tudi po nedolžnem — kot sem sedaj po nedolžnem!» «Kako pa se je zgodilo tisti večer?* «Iz Cervignana sem prišel z vlakom. Domov se mi je mudilo. Bilo je že ponoči. Pa sem Sel po stezali in polju ob potoku. Iskal sem most in ko sem prišel do njega, sem Sel čez in se znašel pred — kurnikom! Na dvorišču. Nisem vedel kam. Tedaj sem pa zagledal pred seboj senco in ker se jaz sence bojim, sem začel bežati. Pa je bila senca takoj za mano in zaklical sem: «0 Bog, pusti mi vsaj življenje!« Pa (Dalje na IV. strani)__ HALI OGLASI KDO GA JE NAŠEL? V petek se je zgubil in je lahko daleč zašel pes volk izredne velikosti (Deutscher Schafer-hund). Pes sliši na ime: Alf! Pes Te policijsko izšolan. Kdor ne pozna vseh 21 besed, na katere je pes izučen, temu ne more služiti. Kdor ga je našel, naj ga pripelje ali z dopisnico javi na Župni urad, Avber, pošta Tomaj (Tomadio) zet kar dobi velikodušno nagrado. 559 PRILIKA za čebelarje! Prodam 20 praznih panjev A-Z sistema, 3 leta stare, po jako nizki ceni. Lavrenčič Matija, Št. Vid pri VipavL 560 TRGOVSKI pomočnik, z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, išče službe v trgovini mešanega blaga. Nastopi lahko takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 561 SOBA, mebKrana, snažna, pri mirni družini, se odda. Via Valdirivo 42/1 V, vrata 22. dvigalo. _ 562 GEOMETERSKI praktikant išče službe pri kakem geometru. Naslov pri tržaškem upravništvu. ' 563 POSTELJA se odda poStensm«, stalnemu mladeniču. Via Molin s vento 46. _564 UČENEC za pekovsko obrt se sprejme. Franc Jančar, Divača. 565 1000 q či ve ga apna, gotovega za konec tega meeeca, «e bo prodalo v Rodiku, tik državne ce»te. Naročila sprejema Ivan Čeh, Rodik. 566 PIACIST za manufakturo na obroke, se sprejme. Naslov pri tržaškem upravništvu. 567 ŠIVALNI stroj za čevljarje, znamka «Jar», skoro nov, se proda za nizko ceno, radi selitve. Štefan Majerčič, Maučs pri Vipavi. 568 HIŠA, s štirimi stanovanji fsoba in kuhinja) hlev, 1500 m« zemljišča, vinograd, v Trstu se proda za L 48.000.— Pojasnila s« dobijo v vinotoču, Strada Guardiella 29, v pondelVk, od 9—12. 569 lVk, elV DVE POSTELA oddam poštenima delavcema. Petrovič, via Franeeaco Rismondo 12/L_570 MESARSKI pomočnik, dobro frreŽban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 532 NATAKARICA, -pridna, se sprejme za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu, 531 UGODNA PRELIKAI Izdelani kolesarski deli, konca vozov, kolesa, okna, vrata i. t, d. ter stavbeni prostor ob glavni cesti v Postajni, se proda. Andrej Miklavčič, Postojna št. 300. _ 556 POROČNA soba iz paijenega bukovega lesa, zajamčena 1400, jesenova 1600.—, mahagonijeva 1700, druge v izložbi 1800 Tiirk, Cesare Battisti 12. Pazite na številko. STENICE. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih. Kuhinjski ščurki, oo. lji, podgane, mravlje itd. Razkuževatni zavod, Via Rossetti 2. 467 TRGOVINO s stanovanjem prodam ali dam v najem. Natakar Pire, restavracija •Viole* "" 551 POROČNA soba, iz parjenega bukovega lesa, zajamčena 1400.—, jesenova 1600, mahagonijeva 1700, druga v izložbi 1800.— Tiirk, Cesare Battisti 12. Pazite na številko. 444 DIMNIKARSKI pomočnik, dobro izvež-ban se sprejme s 1. julijem. Plača po dogovoru. Na željo na razpolago tudi pa-polna oskrba. Priglasiti se do 31. maja. Jakob Kavčič, Idrija 255. 552 Včeraj' ob IS. uri nam je kruta smrt ugrabila v starosti 68 let preljubo mater, taščo, sestro in babico MARIJO vd. ČOK Tužno vest naznanjajo: Mihael, Albert (odsoten), Rudolf, Mirko, inž. Andrej, Emil, Herman, sinovi; Ana in Amalija, hčeri; Marija roj. Cerkvenič, Klara roj. Godina, Marija roj. Maver, Ana roj. Bradetič, Milica roj. Golob, sinahe ; Mihael, brat; vnuki in vnukinje. Pogreb se bo vršil v pondeljek, 21. t m., ob 16. uri, iz hiše žalosti na Frdeniču pri Sv. Ivanu na kati-narsko pokopališče. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa nadvse ljubljena mati, stara mati MARIJA vd. FERLUGA gostltnldarka previden« s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršit dan«s ob 16.30, lz hiic žalosti na Konkonelu, .gostilna Fer luga". TRST, 20. maja 1928. Žaln]o6a rodbina. ZAHVALA Povdodom nenadne izgube naših nepozabnih hčerk MARE in NADICE izražamo toplo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancam, ki so malim, ljubljenim pokojnicam napravili tako veličasten pogreb in Že posebno za darovane prekrasne vence in šopke. Iskreno se zahvaljujemo vli g. župniku Jos. KrMtman-u, odposlanstvu kr. Prefekture, tržaške občine in fašija ter vojaškemu predsta|ništvu lz Prošeka, kr. karabinijerjem, miličnikom, BalilU, vtem Šolskim pradstojnlltvom, uradni-štvu in drugim uslužbencem Magazzini generali, Ženskemu udruženju, God-beoemu društvu iz Prošeka, Kontoveljsko-proaelkemu mešanemu pevskemu zboru in športnemu klubu .Esperla". Bog obffe poplačaj izkazana spoštovanje ln {jubezen tisočeri množici, ki je dragi pokojnici spremljala na zadnji potL? KONTO VELJ. 16. maja 1928. Družini: Reja-1 S tužnim srcem naznanjamo vsem ko-sodnikom, prijateljem hi znancem, da j« naš preljubi)eni sin, mož, oče, brat i. t. d. JOŽEF KRALJ danes ob 41 uri zjutraj po đolfi in mučni bolezni sladko v Gospoda s«spal. Pogreb predragega pokojnika se bo vc-lil jutri v nedeljo 20. t. m. ob 1634. ispred kiše žalosti Via Cappucciai št. 9. Gorica, 19. maja 192$. Franc, oče; Tončka, žena; Jože!, sin; Frane, Leopold in Peter, bratje; Katarina te Margarita, svakinji. ZAHVALA Ob prebridki Izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, svaka in strica Jakoba Pertot-a izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo vetaaC. goep. zdravnik« dr. Justu Pertot-u za ves njegov trud, ki je bil pokojniku v pomoč in tolažbo v njegovi neozdravljivi bolezni, gg. pevcem za pretresljive žalostinke ter v sam neštetim spremljevalcem; ki so pripomogli do veli-čutnega spremstva na njegovi poslednji poti. BARKOVLJE, 17. maja 1928. Žalajodl ostali. Vffl. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obiščite ga od 2. do 11. junija 1928. Sejmske legitimacije lir 11, ki dajo obeaem pravico do železniških popustov ter jugoslovanskega konzularnega vizuma (lir 10) na potne liste, se dobijo pri sejmekem komisarju: Publicitt Cehovin, XX Settera-bre 65 - TeL 33-17._537 VOZIČEK, enovprežen, nov, prodam 2a lir 290.— Jakob Možina, Senožeče 187. 549 POZOR! Botre in botrif Lepa birmanska darila po znižanih cenah dobite pri zlatarju - urarju Francu Kebru, Idrija. 523 30 ZAPIRAL oken z okvirom in vetrnicami ter več drugih s Sipami proda tvrd-ka Picciola - Benedettich, Via Ciami-cian 6, od 10—11 pradp. in od 2—4 popoldne Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni gtric Josip H. Muha Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene oblek« in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. VU Roma 3, lil. nadstropje Trgovina LUIGI GREGORICH Trs« — Via Ginnastlca 15 Odpor organizma v vročih po zmanjša. Hitro ohle kf letnih dneh s« hloteuje je navadno tako dobrodošlo, Ima za posledico prehlad, revmattzem, glavobol i. L d. Jlspirina vedno zveste spremljevalke Vam pometajo na mah. Zahtevali« vedno originalni Izdelek, ki ga spoznate zelenem ovitku s križem Z velikanskim uspehom se je zatela včeraj, prodaja v VELIKIH SKLADIŠČIH „LA BIOCCHISTA TESSELE ■..... » VIA MADONNINA 8 - ■ * 14 Evo tnali seznam naših cen s Madapolan Imlt. platna . po L 1.40 Platno „Madonna" (orlgin.) „ 2.50 Platno, močno za rfuhe . „ 4.90 MoSke nogavice, fantazija pc L 1.25 Ženske nogavice . . . t, 1.53 m i« svilene . .. 3.90 99 487 in tisoč drugih potrebščin po neverjetno nizkih cenah . . * - ; ODREZKI NA Kg. —— LA BLOCCHISTA TESSILF" Samo v TRSTU, VIA MADONMINA 8 I ■radalk v v 71. letu svoje starosti, po mučni bolezni, danes ,ob 4. uri popoldne, v Gospođu preminul. Pogreb se bo vršil v pondeljek, ob 10. uri te mrtvašnice mestne bolnice, na pokopališče k Sv. Ani. LOKEV-TRST, 19. maja 1928. ftALUJOtt NEČAKI. ZALOGA papirja. Uvoz in kraje. Cene ugodne. Tvrdka O. Via Ugo Polonio 5, Trst. na vsa 252 BABICA diplomirana sprejema nosače dnevno. Govori slovensko, Bodulieh Ana Madonna del Mare 19/11 544 BABICA, avtorizirana, sprejema ~u.o**če. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 Nova tovarna obuvala, ročno delo ANDREA BENCICH TRL Via HoUž tuiutto M Izdelujejo se Čevlji, novi, najfajtičnejših vrst In izvršujejo se vsakovrstna popravila. Predniki, molki ln ženski, podplati in pete Iz prvovrstnega blaga. Točna postrežba a a dom. Dek> solidna Najnižje cene. Trgovini na drobno : Plszza Pkcala 1. Via S. Mari« Mai9)ora2 Za neadnike in uradnice plačevanje na mesečne obroke. (491) Trst, Via Hazzini 32 Via $. Caterina ? Najnižje cene. — Velikanska izbera. Bombažasta tkanina. Svilenine. Čipke. Fajčolani, cvetlice, traki, nogavice ln rokavice. znižana vozna eena za vse vlake VELIKI LJUDSKA VESELICA V JAMI 27« JI j^l Odhod posebnih vlakov iz Trsta 8.— in 13.—, Nabrežine 8.52 in 13.46, Prošeka 9.10, Gorice 7.27, Opčin 9.20 in 14.11, Sežane 9.34 in 14.25, Divače 9.58 in 14.46, Št. Petra 10.40, Bistrice 9.40. znižana vstopnina PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: (M) Pajčevina Roman v štirih delih Iz rušCine prevedel I. V. — O, ne. Oni nam bodo zelo koristni, ko bo nemška uprava prevzela te kraje, — je rekel Lozer. — Kakor vidite, je pripravljalno delo, ki ga je naš narod tu izvršil, ogromno! Že sam naš eAlldeutscher Verband» (Vsenemška zveza) ima svoje oddelke v desetih mestih, da ne naštevam drug-ih društev in zvez: literarnih, glasbenih, športnih itd. Pa tudi mnogo srednjih Šol imamo v glavnih središčih, da ne omenjam cerkvenih šol! Naša industrija, trgovina, naše banke, časopisje in gledališča, vse to vzdržuje germanski duh med Nemci in preprečuje, da bi se potopili eredi ruskega življa. Pride čas, in ta je blizu, ko nam bo izvršiti zgodovinsko dolžnost ter zavoje vati nanovo zemljo naših prednikov Gotov od Karpatov do Kavkaza; šele tedaj bomo vedeli primerno oceniti velikansko nalogo, ki so jo izvršili neznani, preprosti in skromni delavci, ki so zavzeli svoje postojanke in polagoma, toda gotovo izpodkopojujejo tla barbarskemu vell-n_a lončenih unčah. Kot evropsko strašilo stoji ta velikan In Čas je, da ga zmanjšamo za ozemlja raznih malih narodov, ki jim je sojeno, da sprejmejo našo civilizacijo in državnost. — Kakor vidim, ste pristaš načrta, po katerem moramo kolonizirati rodovitne in bogate ravnine Rusije in jih deloma priklopiti nemškemu cesarstvu, namesto da ustanavljamo kitajske, airikanske ln druge naselbine, ki so predaleč od našega središča, predrago stanejo in nič ne nesejo, — je rekel Berenklau. — Da, jaz mislim, da bo vsak dober Nemec, ki ljubi svojo domovino in razume njene koristi, mojega umenja. Zato se moramo z vsemi silami duše, srca in tudi meča boriti za dovršitev dela, ki ga je pričel Karel Veliki in sta ga nadaljevala Friderik Veliki in Bismark. Skratka, treba je dovršiti germanizacijo vse Evropa. Ali ste vi moda drugačnega mnenja? — Ne. Vse, kar ste tu povedali, je sicer zelo zapeljivo, deloma je tudi dosegljivo, toda v celoti je vse to težko izvedljivo, celo glede same Rusije, da na govorim o ostali Evropi, — je mirno in resno odgtovoril Berenklau. — Dovolite mi pripomniti, da more pler menska sorodnost združiti angleški in nemški narod prej ali pozneje. Skupno bi razrušili latinske in slovanske države in si porazdelili svet. Ta ideja, ne samo nemškega, ampak sploh germanskega svetovnega nad vlad j a, se širi z vsakim letom. Glede Rušile na maram reči, da ker ne živite tu, ne poznate teh dežel in nimate prave predstave, kaj se tu vrši. Sicer ne bi smatrali zavojevanja in razkosanja Rusije za nemogoče2 — je z vnemo odgovoril Klajnpeter. — Resnično, sad je že davno dozorel in lahko bi ga utrgali, — je dostavil Lozer. — Tukaj je nafth, to je nemških in avstrijskih Nemcev, preko 200 tisoč. Njih polovica je seveda naseljena na Poljskem, odkoder pride prvi sunek, ki bo pripravil pot za nadaljnje prodiranje. Na kmet-sko prebivalstvo pa se tam ne moremo zanesti. V baltskih pokrajinah je tudi mnogo naših; zlasti v mestnem prebivalstvu bomo našli veliko oporo, ostali del naših rojakov pa je raztresen po tsem ozemlju države. Toda to je samo kader, zakaj preko Z milijona je tu takih, ki se smatrajo za Nemce, ker so vzgojeni v nemškem duhu, da ne govorim o ugodnem zakonu dvojnega državljanstva. Po tem zakonu je omogočen stik z Nemčijo tudi onim našim rojakom, ki so bili primorani) sprejeti rusko državljanstvo. Tudi iti postanejo v primernem trenotku naša opora. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so naši misijonarji prodrli s svojim delom celo v sredino ruskega prebivalstva in izpreobrnili k protestanta tvu preko 50 tisoč Rusov. Tudi ti nam utegnejo pomagati. Razen tega imamo v vseh slojih ruske družbe mnogo nam naklonjenih in «brezdomovinskih» Rusov, ki so pripravljeni sodelovati z nami. Zdaj razumete, kakšnega po- mena je in bo mreža, ki je povsod razpredena in ki pripomore k našemu uspehu, ko se vname spopad zaradi «avstrijske» ali «turške»> ded-ŠČine? — Da, — se je vmešal v pogovor Rahtar in vzdihnil. — Če bi le nemška vlada ne zanemarjala tega vprašanja. V svoji zaslepljenosti ne vidi prilike, ko bi mogla uničiti svojega dednega sovražnika. Tako n. pr. je ni izrabila 1. 1854,, 18U3. in 1877., sicer bi že davno imeli baltske pokrajine, Poljsko, Volinj, Podolijo, Beearabijo, južno Rusijo, a morda tudi Krim in Kavkaz. Te dežel* bi v naših rokah vzcvetele, nemški izseljenišfrl tok bi se mogel brez ovir usmeriti semkaj nf^ mesto preko oceana, kjer je ueoda naših tal* negotova. — Ne dvomim o resničnosti vaših besed; re»> da so bili trenotki, ko bi morali odločno nastopiti, toda vkljub temu mislim, da se je bolje držati pregovora «Eile mit Weile!» (Hiti počasi 1). Rusija je pokazala baS v svojih najbolj kritičnih trenotkih čudovito odporno silo. Seveda se uteg» nem motiti, ker ne poznam tukajšnjih razmer, kakor je pravilno pripomnil gospod Klajnpeter. Toda vi, gospodje, ki ste bolje od mene poučeni o vprašanju, povejte mi, na čem je oanovana vaše mnenje o možnosti razkosanja tako velike in navidezno tako mogočne države ? To vprašanj« me silno zanima. IV. •EDINOST« V Trstu, dne 20- maja 19p6. mi ga senca skoraj ni hotela pustiti. Zgrabila me je za jopič in me treščila ob tla. Nato mi je pomolela pred oči revolver in me žnjim u-darila po glavi. Ta senca je bil občinski stražnik. Nato me je odnesel na sosednji vrt, v katerem še nikoli nisem bil. Vsega potolčene-ga me je potem prinesel k orožnikom in tam jih nisem prav nič žalil.« «Ali niso dobili poleg vas že zadavljeno kokoš in vrečo — polno steklenic, v katerih se je poznalo, da se je nahajalo v njih črno vino?« «Ah, kaj še- To si je vse izmislil stražnik. To je vse zlagano. Le palico sem imel pri sebi.» «Pa vetrihi, ključi itd... a?» «To se je vse rodilo v fantaziji stražnikovi!» Občinski stražnik pove malo drugače. Imel je sum nanj, ker je bil prebrisan tat. Ko ga je zapazil na dvorišču in v vrtu, ga je hotel prijeti. Obtoženec se jo obrnil in ko ga je zagledal, zavpil: «Ah, ti si tu, izdajalec mojega življenja, le počakaj-« In udaril ga je s palico po glavi. On ga je potem komaj ukrotil s samokresom. Dobil je pri njem vsega dosti. Tisti večer se ie moral že tretjič vrniti po ukradeno blago. Zaslišan je tudi neki ribič, ki je tam v bližini lovil po noči ribe. Njega je občinski stražnik poslal po pomoč. OrožniŠki marešjalo opiše obtoženca sodnikom: Pravi, da je pravi ponočni ptič. Le v temi se klati o-krog. In takrat — ne šepa — pač pa hodi kot kak bersaljir. Obtoženec: «Pa še meni dovolite vprašanje, gospodje sodniki. Ko sem prosil v tisti smrdljivi stražnici za kozarec vode, mi je tega le gospoda «purš» rekel, naj se kar sam podelam! Tako bolan in potol-čen sem bil, tu v trebuh sem dobil eno, v nogo drugo in v glavo tretjo. Pa še klofute povrhu. In sem rekel, da so orožniki neolikani!« Orožnik pove da se jim je Cecoti upiral in jih žalil. Državni pravdnik Miglietta, ki nazivlje obtoženca poljskega tatu, ki je postal mestni tat, ker odpira kurnike s ponarejenimi ključi, zahteva naj ga sodišče obsodi na 2 leti in 2 meseca ječe in na 1 leto posebnega nadzorstva. Obtoženec ga ves čas prekinja: «0, Bog, o Bog!« In se čudi visokemu računanju! Med tem ko sodniki odločujejo o njegovi usodi, zatrjuje obtoženec svojim stražarjem-orožnikom svojo nedolžnost, ko vidi, da ga ne poslušajo, se spravi nad desko, ki visi na zidu in kjer piše: «Zakon je za vse enak!« —■ in dela opazke. Ko se tudi tega naveliča, se nenadoma vrže z obrazom na klop in se spusti v krčevit jok. Sodniki ga nato obsodijo na 2 leti, dva meseca in 22 dni ječe in na 1 leto posebnega nadzorstva Orožniki morajo obtoženca s silo vleči iz dvorane. IZ VOLČANSKE OKOLICE Slaba letina se obeta Po dolgem času primem zopet za pero in zapišem par vrstic za našo prel j ubijeno ^dinast« o razmerah pri nas. Ka-lior povsod, tako si tudi mi moramo s potom svojega obraza služiti vsakdanji kruh. A veliko jih je takih, ki bi radi prejeli za kmetijsko orodje, pa se g a ne morejo poslužiti. Kajti tudi pri nas je veliko število brezposelnih. Dandanes je težko dobiti delo pri kmetih. Prejšnja leta se je dobilo delo pri bolj premožnih posestnikih, posebno poleti. Sedaj pa tudi oni ne morejo vzdrževati več delavcev, ker so zanje predragi. Vzrok temu so slabe letine, ko skoraj vsako leto uniči poljske pridelke toča, ki nas je že tri leta zaporedoma obiskala. In tudi letos se nam Slabo obeta. Do sedaj je bil mraz, ki je povzročil veliko škodo sadju in krompirju. Žalostno je videti, kako potrto zre kmet na njivo, kjer je prej bil lep, zelen krompir, a sedaj mole v zrak suha, od slane osmoj ena stebla. Če pogledaš po polju, se ti srce stisne, namesto da bi se ti vzradostilo; ne vidiš drugega ko plevel, ki ponosno raste namesto poljskih pridelkov. Prej mraz, zdaj deževje, tako, da gleda ubogi kmet s skrbjo v bodočnost. A upajmo, da se to letošnje • asto vreme spremeni na boljše. Skrajni čas je, saj smo že prekoračili polovico majnika. KAL NAD KANALOM Dve nesreči Prva se je dogodila Miroslavu Lipičarju, stanujočeinu na hšt. 155 v Kalu nad Kanalom. Kopal je nekaj zadaj za svojo novo-postavijeno hišo. Pri delu mu naenkrat pod nogami nekaj poči. Na levi roki ga zaskeli in kri se pokaže. Takoj opazi, da je precej hudo ranjen. Spet nesreča s strelivom, ki ga je vojna posejala po naših krajih. Moral je iskati pomoči pri zdravniku v Gorici. Ozdravil bo približno v enem mesecu. Medtem, ko je prva nesreča že nekako stara pesem, je dru-nesreča precej nenavadna, veliko hujša, ker ie zahtevala Človeško žrtev. Jožef Šuligoj, dvajsetletni, iz Koprivišča hšt. 95, je peljal na dvokolnici, v katero je bil vpre-žen konj, zaklanega telička k Štefanu Bratužu, trgovcu v Kalu, Ko se je vračal, je deževalo; zato je napodil konja. A dvokol-nica nima nikake zavore in v strmini tolče konja ob zadnje noge. Fant ne opazi nevarnosti in se mu menda lepa zdi smrtna dirka. Toda na ovinku, tik nad Kopriviščem, se dvokolnica (galjota) preobrne in fant odleti in sune z vso silo s čelom ob rob «paračarja». Konj, zapleten v jermene, dirja v divji peni naprej. Nesrečnega Jožefa so pobrali v mlaki krvi ter ga prenesli na dom, kjer je kmalu izdihnil. TEMNICA NA KRASU Novi zvonovi, ki čakajo na zvonik — cerkev pa na popravilo Že 22. aprila smo pri nas blagoslovili nove zvonove. Za nas je bil takrat vesel in svečan praznik, ki se ga bomo še dolgo časa spominjali. Dovolite mi, da to [svečanost nekoliko opišem! Na posvetitveni dan je bila cerkev vsa na zunaj in znotraj o-krašena z zelenjem, z rožami in slavoloki. Pred cerkvijo je bil postavljen oder, na njem pa so bili razstavljeni novi zvonoyi, da jih vidi vsa vas. Čakali so ponižno in hkratu samozavestno blagoslovitve, ki jo je izvršil kmalu nato komenski dekan. Vsakemu zvonu so kumovali botri in botrinje. In sicer velikemu zvonu Alfonz Škabar in Olga Stantič; drugemu zvonu Jožef Rogelj a in Roža Stepančič; tretjemu zvonu pa boter Karel Stepančič in botra Angela Dur-cik. Domači pevci so zvonovom zapeli nekaj pesmi. Svečanosti so se udeležili poleg domačinov tudi v večjem številu prebivalci iz bližnjih vasi. To se je zgodilo — kot smo omenili spočetka — že 22. aprila. Toda zvonovi od takrat še vedno čakajo na tleh in se željno ozirajo v višave, kjer je njih pravi dom. Toda zaman! V zvonik jih še do danes niso spravili. To pa iz enostavnega vzroka, ker naša cerkev še sedaj ni končana. Ima komaj en oltar, ki je že 2 leti postavljen, pa še ni popolnoma končan. Gotovo bi bilo umestno, da bi se delo dovršilo in bi tako končno imeli tudi mi lep in dostojen božji hram, v katerega bi nas zvonovi vabili k molitvi, k delu in k počitku. To bi bilo v čast božjo iu čast našo! Zato — zganite se! IDRIJA Dijaki milanske politehnike obiskali živosrebrni rudnik V spremstvu profesorjev in raznih inžinirjev so obiskali te dni dijaki milanske politehnike tukajšnji rudnik živega srebra. Za obisk rudnika, kamor jih je spremljal ravnatelj rudnika, jim je bilo izdano dovoljenje od pristojnega ministrstva. ZALGŠČE FRI DOKNBERGU Malokrat čitamo v listih kaj iz naše vasice, in še danes, ko sem sklenil napisati par vrstic, moram beležiti samo žalostne dogodke. Še danes Čutimo posledice neprizanesljive toče, ki nam je pred Štirimi leti oklestila pridelek, da ga ni skoro nič ostalo. Čutimo jih tem bolj, ker so časi taki, da mora vsak previdno ravnati in varčevati, če hoče zastaviti pot rubežu in drugim neprijetnostim, ki neizogibno sledijo lahkomiselnemu gospodarjenju. Se bolj pa se bomo zakopali v nesrečo, če bodo prišli pri nas na dnevni red pretepi in popivanje, kakor se to dogaja v zadnjem času že skoro vsako nedeljo. Žalostno je, da Še celo nekateri možje dajejo slab zgled mladini, mesto da bi jo vodili na boljša pota. Pretepom sledi seveda pravdanje. Kaj bi res ne bilo boljše, če bi se naročili na kakšen list in čitali, nego da si zdravje kvarimo in denar zapravljamo? Iz tržaškejiokrajine SEŽANA V Sežani se je vršil 3. t. m. letni sejm sv. Križa in ob tej priliki je priredil plesni odbor javni ples ter določil čisti dobiček, katerega je bilo L 403.15, za reveže sežanske občine. Pri tej priliki so darovali v isti namen po 20 lir: gg. Humbert Pavs, Ar tur Štabi le in A. Scopi; po 10 lir: N. N. Odbor ubožnice v Sežani se vsem darovalcem lepo zahvaljuje, kakor tudi onim, ki so temu društvu priskočili, na pomoč. V to svrho je darova! Fr. Bekar 10 lir. F. Polley, predsednik ubožnega društva (Congreg. di carita) v Sežani. RAZNE ZANIMIVOSTI Nov tfp avtomobilov Omenili smo Že, da je zgradila a-moriška tovarna avtomobilov Ford v Detroitu nov tip tega vozila. Sedaj se zgradi dnevno 2300 takih avtomobilov. Po izkušnjah, ki so jih napravili v nekaj mesecih, je vod-« stvo tovarne prepričano, da se dnevno izdelovanje poveča in da bo doseglo s prvim junija 5000 avtomobilov na dan. Več ko 100 tisoč avtomobilov novega tipa je ie zapustilo Fordove tovarne in na. daljna naročila prekašajo Število osmih sto tisoč. Loterijska številke izžrebana dne 19. maja 1928. VENEZIA 23 86 1 82 74 TORINO 49 31 22 30 68 ROMA 44 32 53 72 68 PALERMO 34 90 85 41 65 NAPOLI 81 33 51 43 53 MILANO 5 49 68 75 63 FIRENZE 12 32 45 41 42 BARI 11 86 73 39 46 Najprikladnejša darila ZA BIRMO dobite pri ALBERTU POVHD.Trst.VIfl HazzlnI46 Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GA RIB AL DI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslovi Ne delate v SVOJO KORIST ako ne kupujete AirEconointa FamiSllare TRST, Piazza Ponterosso 5 [ i ŠIRITE „Naš glas" Mesečno družinsko revijo I NaroMna za celo leto 15 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 ZLATARNA IN UMRNA JAKOB BEVC Trst Campo S. Glacomo 5 Darovi za birmo. Popravilo nr!n zlatih predmetov. Cen« zmerne. (481) Cene zmerne. Cene sledeče: od L MADAPOLAM DOMESTIC..... PLATNO Madonna cm 80, 160, 180, 250 . . . . ZEFIR....... . za srajce . . . . Po pelin ...... BORGO (črtano) .... MUŠLIN....... SATI N, črn, d vojna visokost . PEK KAL, . „ . OXFORD, močen .... KREP. polsvila..... PL ATNO svileno, enobarvno in fantazija .... Bogata izbera poletnih m«) otroke, kakor tudi, nogavic, vezenin. 1-90 naprej 2-20 . - 2 30 . - 1-90 „ * 3*40 * . 4-90 . . 2-90 . . 2 50 . . 3-90 . . 390 „ . 350 . . 3*90 . - 5— . za moške in robcev, čipk, Najugodnejše cene, ZDRAVNIK ordinira V TRSTU flA S. LAZZARO 23, II. B. (zraven kavarne Rotna) od 10. in pol predp. do 13 V N ABKEŽINI ordinira iuo popoldne od 14 do IS (aa lutam dova) Horofolte „Edinost" NOVI DOHODI Al Gran Risparmio LEVI - Trst, via S. Lazzaro 9 Bombaževlna......L 1.90 m Bombaževina, visoka 90 cm . » 2.40 . Platno Madonna......2.80 . Platno Madonna, debelo, . . . 3.— . Platno Douglas, težko, .... 3.50 „ Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 . Pelle uovo.....od L 2.80 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 . Kuhinjske cunje, platnene. . L 3 50 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m .Borgo* za hlače . . od L 6.— naprej Popeli ne za srajce . . . 4.80 . Ostanki madapolana, črtanega 3Vs m L 10.— Velika izbera prtov, prtičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. Zahtevaj!« vodao origiaalao steklenico 1 AflilfiuAlaM vsebuje kinin, U Jo dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS ia Ms« krt mm [ui&LHevKi - trst LASTNIK F. BOLAPFIO Ti« Oluiiani 42 (Sv. Jakob) Goric« — Fl«g«l. Via O. Cardacd 9 VELIKI DOHODI POHIŠTVA dunajski tipi, navadni in luksuzni, po selo sntianih cenah. R. CAHP0N0V0 Uiole XX SettemUre 33 Pristni sirup PAGLIANO iznajditelja prof. Girolamo Pagliano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri. HoMoreiSt, HM« prekoseno ie mnotm naravno zdravljenje. FIRENZE - Via Pandolfini No. IS 343 Časa del prof. Girolamo Pagliano FERRO CHINA PIGATTJ Okrepča v al no sredstvo, predpisane od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ia za OKREVANJE LEKARNA ZAMETU - TRST ■ Via Hi Prodajalna modnih potrebščin za moške ALLE GRAMI FABBRICHE Trst - Corso Garibaldi lO, tel. 31-21 Za pomlad In poletje: Bogata izbera izgotovljenlh moških oblek Iz dobrega sukna In nsjboljiega kroja po L 110.—, 145.—, 180.—. «13.— Ia boljših po L 280.—. Porr&nikl Oabardine iz pristne volne Ia dežnih plaftčer za moške po L 168.—. Površniki iz angleškega blaga, riabe fantazija, elegantni L 135.—, 180.—, 240.— poeebnl po L 390.—. Trenk-Coats Sport, dvojna podvlaka, nepremo6ni L 310.— (zajamčeni). Specijaliteta športnih ia mornarskih oblek za šolarje in birmance po L . 40.-, 34 -, 70,- itd. Poseben oddelek črnega In tiarrnnepn blaga aa oblek« po meri. Delo I. kategorije. (391) KROJAČNICA V I. NADSTROPJU. Blago, ki ne «04/0, se zammfa aH se vrne denar. aanvnJ Prodajalna izgotovljenih oblek DAVIDE CAVALIERO Trst - Corso Garibaldi Si. 5 (prej Barrlera vecohla) Bogata izbera nacionalnega in inozemskega blaga za moške obleke v najmodernejših barvah. LASTNA KROJAONICA Specijaliteta: Črne porotne obleke. Cene zmerne. Resna postrežba. En sam Vam takoj ozdravi ŽIVČNO BOLEZEN MIGRENO MALARIJO INFLUENCO PROT1N REVMATIZEM ZOBOBOL IN VSAKO DRUGO BOLEČINO Škatlica 12 cachete L,. 8.— Na prodaj v vsaki lekarni Člcatlica 1 cachets L. - .80 V Vašem Interaau Je« da sa prepričata, ako nosi vaaka škatla navedbo STABILIMENTI CHERC0T MILANO edino jamstvo da je Izdelek SANTE BUSOLIHI — GORICA Apaenlce t Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G. Caprin St. 3, teL št. 314. Apnenica, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., St. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenab je konkurenca izključena. mrasiH Dr. SARD0C ZOBOZDRAVNIK »TTtTffTI ▼▼▼▼▼▼ ▼ ▼▼▼ v v TRST VIA S. LAZZABO 23,11. Trgovsko-oMia mi roga i frsla TraeroN i«-04. TCrtrON 16-04. reftlstrevana zatfrata z neomejenim jamstvom Via Milano si. 20, prlf&ae (vogal XXX ottobre) .— ♦♦ Obresfnle hroBfine vloge po 4K % Vetje 1I0H vezaae na eapsvza, po dogovora. • Tritevcem Ia ebrtntfcam olvirja tekoče Čekovne ratune. - Davek aa obresti platoje zave« sam. izvrtale nakazila p*a ugodnimi pogoji za lugosiavlfo In ostale inozemske trge. vte#e aa teko« refaa v vinarjih ter Jlk Mrestu je najofte*-isujlli nesMse poroštvo ta zastavo vreaaostalk papirjev ali TMoteaask. - Eskoepttra trgovske efekte. o« •. aa 12. Ia pol aepeiaae ta o* 2. ta pol ee 4. popoldne. Sprejema aejte. - vale Ur Poročne sobe iz masivnega lesa Jedilne sobe Lakirane kuhinfe Posamezno pohištvo Železno pohištvo ALESSANDRO LEVI MINZIVTRST Via Rettori 1 — Via Malcanton 7-13 a I LJUBLJANSKA KREDITNA DANKA PODRUŽNICA V TRSTI) etovMco m resore Ptearfct ao.ooo aoo - - Idet S-18, *Z-W> rnresmjc vloge na nožnih knjižicah po 4J4% na tekoan radmin in vezane vloge nqipovoUtie)c 90 dogovora. - Prejema dinarje na lek. raCun in rn oorestuje po dogovora, izvrtme vse v DanCno stroko spadofote posle Ceraomeu, Kranj, nartaor, ptaj, Bakek, Sarajevo, Stove^lMk. saMf ekspozitura: Begafka Nalprtklađnejša zveza z Jagoslai Blagajno je oapria m 0V»-121» ta od 14 010