PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Ste v 9/^ /r/% Poštnina platana v gotovini --- * ZOO ^lOOOJ Spedlzlone In abbon. post. I. gr. ___ _____ Zahtevamo ustanovitev samostojne slovenske šolske uprave in pravilno materialno oskrbovanje slovenskega šolstva! TRST, četrtek 23. novembra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir britansko posredovanje ped pekinško in drugimi delegacijami? Delegacija LR Kitajske prispe danes v London - Kardeljev brejem novinarjem pri OZN - Nadaljuje se razprava o Eritreji ^ORK, 22. — Voditelj lahko ponosna na svoje delo v Jugoslovanske delegacije v Or- -Sjnizaoiji ZN Edvard Kardelj ra včeraj priredil sprejem za ki so akreditirani r1 GZN. Sprejem je bil v stal-lS® .sedežu jugoslovanske die-egacije v Nev/ Yorku. v^aries 80 Sje tudi delegati rancije. Velike Britanije in Avstralije uprli resoluciji kitaj- ^racionalističnega delega-a zg imenovanje preiskovalne Po?1?1'?. X zvezi z obtožbami ,«t^cajška proti sovjetski vla-Pamaga/la kitajski ^TOoodilni vojski v državljan-jS y°to. Francoski delegat je lal, da ta komisija ne bi bila .nepotrebna, pač Pa tudi nroai va’ sirijsOci delegat pa je ecjagail, naj preiskavo po-tM l- “maR skupščini)), ki bi «laljevala preiskavo, ki jo je t] .ela leta 1949. Toda tudi pro- ti t ^ ®nu predlogu se je britan-SJJkksat uprl. Ameriški de- 07\r ^Res pa je dejal, da bi , a ' 0e t>i spravila to zadevo ‘ Vnega reda, pokazala, da ?oji razdražiti veliko drža-tet.® Rd bi šla PO poti, po ka-svojčas šlo Društvo na- . delegacija LR Kitajske, ki je ®‘a priti danes v London, bo l “la komaj jutri popoldne in v T fla*° 2 letalom odpotovala . “ake Success. V Londonu bori.. i ?le§acijo uradno sprejeli a letališču. 'delegat je na seji Ta °ZN za zaupniško upra-,p ®,f^val za resolucijo, ki jo ki S1*! sovjetski delegat in tar.«« * izključitev Kucman-- Predstavnika in sprejemPredstavnika' LR Kitajske. Eair,1 glasovalo devet dele-l°v, (med. katerimi ameriški 8ai anc°ski), argentinski dele-v Se. vzdržal. j0 ,°®vesčenih krogih izjavlja-čaj- ■ ?e v Laike Successu na-j-lpJejo posvetovanja med ^“iiirni delegacijami o možno-. i da se na Severni Koreji ^loei posebno ■ področje, glo-t*o 15 km južr.o od mandžur-meje. . ■Britanska delegacija ima ba-. namen postaviti ta predlog trPllSkirn predstavnikom, ko ^do prišli v Lake Success, da tj P^ed Vamcstnim svetom Qeležij0 razprave a Formozi. * * * v ^&d posebnim političnim od-C#'°rn se je danes nadaljevalo upravljanje o Eritreji. Pred-Vj~Jhe so trj resolucije: 1. so-ratski predlog za takojšnjo ne-(^risnost Eritreje in umik bri- toedi čet v treh mesecih; 2. Iraka, ki zahteva, naj tla- p® skupščina odl'OČi. ali „1 Eritreja ostane neodvisna 31 Pa naj se združi z Etiopijo; PrSi^l0® štirinajstih držav, ki EtaC?.ga federacijo Eritreje z j4vil 8lr-ski delegat je danes izdavi, ie n>ebava vlada Pri-Erit- -na sprejeti federacijo z čo ^io, tega je Dulles že govoril s predstavniki 13 držav, ki so zastopane v komisiji za Daljni vzhod. «S0CA» PRED APELACIJSKIM SODIŠČEM V BENETKAH Krivična obsodba Damirja Feigla odg, urednika „Soče“, glasila UPS na štiri in pol meseca zapora in poravnavo stroškov obeh procesov, ker je z besedami velikega Cankarja obsojal raznarodovanje Damir Feigel bo vložil priziv na kasacijsko sodišče v Rimu «SOCA», glasilo Demokratične fronte Slovencev v Italiji, je lansko* leto v 122 številki od' 10. decembra objavila uvodni članek pod naslovom ((Dovolj je hlapčevanja«. V članku je jasno povedano, da Slovenci v Italiji ne bomo z uspehom posegli v borbo za naše narodnostne pravice, predvsem za pravilen razvoj našega šolstva, dokler se ne bcino zavedali, da nismo več hlapci ir.' tlačani, ali kakor je CANKAR rekel o slovenskem narodu: «Vživel se je v suženjstvo kakor konj pod komat. Tako se je vdal in pontižal, da si ni mogel misliti več ne sebe ne svojega soseda brez valpta z bičem v roki«. Članek nadaljuje, da je za naš narodni obstoj potrebno dvignit; glave in se izogibati vsakovrstnim izgovorom, s katerimi marsikateri Slovenec skuša opravičiti svoj korak, ker je poslal svojega otroka v italijansko šolo. Član kar je o ta-j kih dejal, da so si sami vtisnili Vedno večje nezadovoljstvo z Bevinovo zunanjo politiko v vrstah laburistične parlamentarne skupine • Januarja bo v Londonu konferenca Commonwealtha - Prihodnji teden debata o angleški zunanji politiki v spodnji zbornici • Petsche pojde v London felLob,ram¥' in oborožitvi ti.-,) pa, bo dobila 190 mili-•loko prekomorske posest; bodo Sle a 190 mili- Za v°ia5ke Nil; Za Vietnam bodo do-‘kov 9 milijard vojaških stro-, abrv,T;V. troski so V zvezi z ' 6 Vo li b°sebnP Baodaje-a'e bo borila na «t- «?cozov- Civilni in vo-^''ijarrt-p mešalo torej 2,612 Mi h oaJ!kov- bitega z do-k. milijard frankov, :atarLk°vZnašal M7 milijard, znižal; na 190 >91i E-) Kra., v približno. Zni-s posojili in re-uJ"'« dpfu.Z;?Vnet!a sklada. Za v>ti n™ ha pa h0«30 mOTalt & sedlnje3^ oziroma ^ feočn'irn0au , ie danes podal r,idi.fran^ložaju v Indokini ih Sinišu narodni skupšci- i;v gla^T ^ govori; čtve uri v omenil, da Fran- razmerah ne (tvi-C°kinT nl - QZN vprašanja ^;?aliL.da Francija ne lla t^rbe, čei cia je LONDON, 22. — «Upor» proti Bevinovi zunanji politiki v vrstah laburistične parlamentarne stranke se vedno bolj širi. Danes zjutraj je še trinajst drugih poslancev podpisalo spomenico 22 intelektualcev laburistične stranke, ki zahtevajo nove predloge k zadevni sovjetski ponudbi o konferenci štirih in pa določitev razmejitvene črte na Severni Koreji, čez katero naj ne bi šle Mac Arthurjeve čete. Ce tem 35 poslancem dodamo še 41 poslancev, sindikalistov, ki so včeraj podpisali spomenico, v kateri zahtevajo sklicanje konference štirih ministrov za zunanje zadeve, imamo kar 76 poslancev vladne večine, ki so se izrekli za diplomatsko iniciativo angleške vlade. Nekateri poslanci, ki so včeraj podpisali spomenico 41 sindikalistov, so izjavili, da je težko voditi močno zunanjo politiko, dokler bo na zunanjem ministrstvu človek, ki je očitno bolan. Na vsak način so ti dogodki dokaz, da se v parlamentu pojavlja nezaupanje do nekaterih oblik ameriške zunanje politike na področju oborožitve in vprašanj Dalj-njega vzhoda Baje podpitia u-pornike Bevan, vodja levega krila ožje vlade. Poleg tega pa baje ta skupina uživa naklonjenost zmernejših krogov, med temi podpredsednika vlade Herberta Morrisona. Nekateri trdijo celo, da je angleška diplomacija poleti, ko je At-tlee začasno nadomestil Bevi-na, večkrat odgovorila z «ne» Washingtonu, na primer glede otoka Formoze in odpoklica angleškega odpravnika poslov iz Pekinga. Morda bo kljub temu to nezadovoljstvo Angležev, ki je prišlo do izraza v «uporu» laburističnih poslancev, spretno izrabila vlada ter podprla angleške predstavnike na delikatnih angleško-ameri-ških gospodarskih vojaških in diplomatskih pogajanjih. Popoldne je predsednik vlade Attlee sporočil spodnji zbornici, da bo prve dni januarja v Londonu konferenca Com-monwealtha. Trajala bo deset dni. Proučili pa bodo najvažnejša vprašanja sedanjega kritičnega položaja in med temi nedavne dogodke v Južno-vzhodni Aziji, predvsem v zvezi s Korejo, odnose z LR Kitajsko, tibetsko krizo, evropske zadeve in organizacijo atlantskega pakta. Na sestankih, ki bodo za zaprtimi vrati in bodo informativnega znača-ja, bodo poleg tega ministrski predsedniki dominionov obravnavali še vprašanja, ki se tičejo dežel Commomvealtha. V imenu opozicije je v SP0®' nji zbornici spregovoril Churchill, ki je izjavil, da odobrava iniciativo angleške vlade. Churchill je zahteval od vlade, naj takoj neha dobavljati Egiptu angleške tanke ((Centurion«. Vodji opozicije je odgovoril minister za obrambo Emanuel Shinwell, ki je zagotovil, da bo samo nekaj že plačanih tankov izročenih Egiptu. Odslej naprej pa bodo popolnoma ukinili izvoz najmodernejšega orožja, razen v primerih, ko bo šlo za izvoz, ki bo strateške koristi za Anglijo. V dobro obveščenih krogih sodijo, da bo v spodnji zbornici prihodnji teden debata o angleški zunanji politiki. Ta debata bi bila za zbornico u godna prilika za razpravo ° bistvu spomenic, ki jih je predložilo več kakor 70 poslancev, ki kritizirajo zunanjo politiko vlade. Kot kaže, pa je skoraj izključeno, da bi bilo besedilo drugih surovin je znano, da je Velika Britanija sklenila načelni sporazum z Avstralijo in teh spomenic predmet debate. | ZDA za volno. Na podlagi te- Iz angleških uradnih krogov poročajo, da se bodo v najkrajšem času, verjetno v Parizu začeli tristranski razgovori glede odgovora na sovjetsko noto o konferenci štirih zaradi nemškega vprašanja. Na zunanjem ministrstvu poročajo, da bo predstavnik angleške vlade uradno sprejel na londonskem letališču delegacijo LR Kitajske, ki potuje v Lake Success. Avstralski radio poroča, da je avstralski zunanji minister Fercy Spender izjavil v Cam-berri, da bo avstralska vlada podprla stališče ministra Bevi-na, ki noče umakniti angleških čet s področja Sueškega prekopa. Minister je poudaril, da Avstralija sicer ni podpisala pogodbe o obrambi prekopa, niti se ne v tej zvezi pogaja z angleško vlado. V britanskih obveščenih krogih so mnenja, da bo francoski finančni minister Petsche konec tega tedna na lastno pobudo odpotoval v London, kjer se bo razgovarjal o vprašanju, ki nastajajo zaradi zvišanja cen in pomanjkanja surovin. Verjetno se bo Petsche razgovarjal s finančnim ministrom in s predsednikom urada za trgovino ter z ministrom za dobave. Ni pa izključeno, da se bo razgovarjal tudi z ameriškimi uradnimi krogi v Londonu. Verjetno bodo razpravljali o možnosti mednarodnega načrta za porazdelitev surovin, ki sedaj primanjkujejo, po nadzorovanih cenah. Francija je zelo naklonjena temu sistemu, ker je zelo odvisna od inozemstva glede dobav surovin. Stališče Velike Britanije še ni znano, v Ženevi pa je Velika Britanija pokazala naklonjenost za mednarodni načrt za kositer. Glede ga sporazuma imajo ZDA pravico prednosti pri nakupu sto milijonov funtov volne na avstralskem trgu, da krijejo svoje vojaške potrebe. Področje funta šterlinga je bogato na surovinah (volna, gumi, kositer itd.). Zato je britansko stališče o vprašanju mednarodne porazdelitve surovin različno kakor francosko. Indija ne prizna novega nepalskega kralja NOVI DELHI. 22. — Iz zanesljivih krogov javljajo, da je indijska vlada sklenila, da ne bo priznala novega kralja Nepala, kneza Gynanendra, ki je nečak odstavljenega kralja Tribhuvana. kd je pred petnajstimi dnevi pribežal v Novi Delhi. Novega triletnega kralja so postavil; na prestol na pobudo voditelja dedne dinastije ministrskih predsednikov. Odrekel se je Nobelovi nagradi STOCKHOLM, 22. — Ameriški pisatelj William Faulkner, ki je letos dobil Nobelovo na grado za književnost, se je tej denarni nagradi odrekel. Pisatelj je sporočil ta sklep v pismu, ki ga je poslal, ameriškemu dopisniku švedskega lista «Dagens Nyheter». Faulkner je javil, da ne bo prišel v Stockholm, in je izrekel upanje, da bodo denarno nagrado porabili za druge namene. BEOGRAD, 22. —- Danes je iz Beograda odpotovalo v Grčijo 63 grških otrok, ki jih je spremljal predstavnik jugoslovanskega Rdečega križa. Prispeli bodo jutri na mejo. kjer jih bodo prepustili predstavniku grškega Rdečega križa. pečat suženjstva in manjvrednosti in še celo več, sami so prostovoljno stopili med tiste, ki uničujejo slovensko šolo in ki jim je slovensko raznarodovalno delo važen in premišljen posel. Zaradi čiste resnice, ki jo je list objavil, so se oblasti obregnile ob list in njegovo pisanje, češ da «žali državljanski čut Slovencev y Italiji«. Zara,di tega je bil odgovorni urednik «SOCE» pisatelj DAMIR FEIGEL obtožen pred go-riškim sodiščem. Vendar je razprava dokazala, da pisanje li-a, kateremu je, tovariš Damir Feigel odgovorni urednik, ni v ničemer navzkriž z zakoni in zaradi tega tudi ne more biti kaznivo po obstoječih zakonih. Sodnijski zbor je na osnovi tega sprejel sklep, da se obtoženi oprosti, ker dejanje ni kaznivo. Tega mnenja z goriškim sod-nijskim zborom Pa n rojstno vas, katere ne bom več zapustil. Sedaj sem za e.n mesec v delovni brigadi, nakar bom znova zavzel prejšnje delovno mesto. Znova sem prevzel tudi športno delavnost, katero bom nadaljeval v svoji športni skupini«. Za danes smo navedli samo dva izmed številnih primerov ljudi, ki so se sami in na las1-ni koži prepričali, da v Trstu ni dobrot. Z e ta dva, ki sta odkrito priznala, da se v domači vasi bolje počutita kot v Trstu, obsojata vse laži in obrekovanja tržaških komin-formistiinih in klirofašistie- nih listov, ki polnijo prve strani svojih listov z velikanskimi naslovi in z ogromnimi črkami, lažejo in obrekujejo ljudsko oblast in njeno veliko ustvarjalno delo v Istr. skem okrožju. O drugih takih, ki so se vrnili pod «terbr» ljudske oblasti — bomo še pisali. To pa zato, da bomo povedali vsem, ki mogoče še verjamejo takemu pisarjenju — resnico. Nadalje tudi zato, da bodo vsi okoli tistih listou in lističev vedeli, kdo so tisti, o katerih bi morali pisati in res dati svojo pomoč. Vsi ti ljudje so odšli v Trst Pod vplivom njihove propagande, da je v Trstu boljše da v Istrskem okrožju «res ni več obstanka«. Vrnili so se grenko razočarani, ko so spoznali — resnico v Trstu, ki je bila zanje tako želo trda — da tam niso več mogli vzdržati. Po trdi notranji borbi so prišli nazaj z občutom, da so svoji ljudski oblasti napravili krivico. S takim občutkom so se takoj vrgli na delo, da bodo popravili nezaupanje v velikg ustvarjalne moči tiste oblasti, ki je izšla iz tolikih žrtev, in krvi. vzhodnega brega umetnega jezera. Zadnja poročila pravijo, da so sile OZN začele ofenzivo proti glavnim sovražnikovim zbirališčem na področju Huj-šona in Oniina. Drugi južno-korejski zbor je napadel severno od Tokšona ter zavzel Jongvong, ne da bi naletel na hud odpor. Glavni štab severnokorejske vojske pravi v svojem poročilu, da so severnokorejske čete kljub sovražnim napadom obdržale svoje postojanke. Moskovski radio poroča, da se je 19. novembra sestal CK enotne korejske demokratske narodne fronte. Predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen je ob tej priliki govoril o položaju na Koreji. Na koncu seje so sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim, da je umik severnokorejske vojske samo začasen ter da služi za pripravo končne protiofenzive, s katero bo sovražniku zadan odločilen poraz in dosežena popolna zmaga. Resolucija omenja da se je vojaški položaj izboljšal v. prid Severnih Korejcev, odkar so na Koreji kitajski prostovoljci. velim leiaisM nesreči V ZDA JACKSON WYOMING, 22. — Prevozno letalo «DC 3» je strmoglavilo na goro Moran v zahodnem Wyomingu. V letalu je bilo 20 ali 24 ljudi. Pri padcu je letalo začelo goreti. Reševalne skupine so se takoj spravile na delo. To letalo, ki je prihajalo iz Kalifornije, je letelo v Billings v Montani. Bilo je last neke verske družbe, Prevažalo Pa je skupino misijonarjev. Baje je bilo v letalu tudi 10 otrok in štiri žene. * * * FORT WORTH, 22. — Poročajo, da je strmoglavilo veliko vojaško letalo «B 36». Deset od 16 članov posadke se je rešilo s padali, od ostalih šest so štirje ranjeni, dva pa ubita. Letalo, ki je padlo na neki travnik, je takoj začelo goreti. Eri tem pa je eksplodirala munici-ja, ki je bila v letalu. Slovanov. Težko da bi kateri-laoli drugi vratar ubranil toliko in tako težkih strelov, kakor je to uspelo Beari. Ce je bil londonski publiki že pred tekmo znan pod imenom »baletnik«, je med tekmo ta priimek še bolj zaslužil. Od obeh branilcev se je posebno odlikoval Stankovič, ki je moral zadrževati prodorno krilo Medlega, pa tudi Colič je z uspehom oviral nevarnega Han-cocksa. Glavno delo pa je opravil srednji krilec, visoki Horvat, ki je nasprotnikom odvzemal nevarne žoge bodisi s svojimi dolgimi nogami ali jih je pa lovil z glavo. Glede Čajkovskega, ki je splošno Znan kot najboljši kontinentalni half, pa Angleži niso prišli toliko na račun, ker se je tako Čajkovski kakor Djajič držal bolj v obrambi, kakor je pač to zahtevala taktika igre. V napadu sicer ni zadovoljil Zivanovič, kar se pa da opravičiti z njegovo mladostjo in neizkušenostjo v. mednarodnih srečanjih, kakor tudi » dej- mtSK-K 'L: BEARA. JUGOSLOVANSKI VRATAR, JE POSTAL LJUB-LJENEC ANGLEŠKEGA OBČINSTVA. stvom, da je imel proti sebi Za glavo višjega angleškega srednjega krilca Comptona, ki je skoraj še enkrat starejši od njega. Povezano pa sta igrala Mitič in Bobek, pa tudi Mitič in Ognjanov sta se dobro sporazumevala, medtem ko je Bobek manj igral na Vukasa, Kot smo že poudarili, neodločen rezultat ki je za Angleže neuspeh, nikakor ne pomeni, da so ti slabo igrali. NasproU no, imeli so na vseh mestih odlične in nevarne igralce in so tehnično prekašali svoje nasprotnike. Ker so igrali ofenzivno Z naprej potegnjeno kril-sko vrsto, so bili njih napadi pogostejši in tudi nevarnejši. Začetni udarec imajo Angleži, ki že kmalu zaposlijo Bea-ro. Ze v četrti minuti izsilijo domači kot proti gostom. Toda tudi Jugoslovani napadajo in v 12. minuti nastane gneča pred angleškim golom, čez pol minute pa švigne žoga čez prečko gola domačinov. Nevarne situacije se ustvarjajo v vsaki minuti, sedaj pred jugoslovanskim Pa spet pred angleškim golom. Tako gre v 14. minuti žoga preko jugoslovanskega gola, a v 16. minuti Vuka s močno strelja poleg same stative. Tudi Zivanovič v 21. miz nuti sijajno strelja in Williams se mora kar potruditi, da ubrani. Beara ponovno uspešno intervenira, ko dobi končno srednji napadalec od desnega krila Medlega lep predložek in iz bližine strelja neubran. (Nadaljevanje na 6. strani) Še vedno nevarnost novih poplav v Kaliforniji SAN FRANČIŠKO, 22. — Prebivalci srednje Kalifornije so spet drugih 24 ur prebili v strahu. da bosta reki Sacra-mento in American, ki sta v zadnjih dneh zelo narastli, podrli jezove in obrambne nasipe ter preplavili vse področje. Medtem ko se stanje drugod v Kaliforniji in Nevadi izboljšuje, ogrožata še vedno ti dve reki področje. Do sedaj je bilo 21 mrtvih, na tisoče brezdomcev in na milijone dolarjev škode. Danes so tehr.iične čete opozorile prebivalstvo na področju reke Sacramento, da bi obrambni nasipi lahko popustili. Tudi področje okrog mesta Modesto je zelo ogroženo. To so najhujše poplave, ki jih tamkajšnje ljudstvo pomni. Proti 193 parlamentarcem dleio sodno ooslopanle RIM, 22. — Sedaj je v posebnem pododboru parlamenta in v drugi komisiji senata polo. Ženih 193 zahtev, naj se dovoli sodno postopanje proti poslancem in senatorjem. 142 od teh se nanaša na poslance, 51 Pa na senatorje. 23. novembra 1950 -■ Zmaga slovenskih staršev Sv. Križ bo imel slovensko nižjo strokovno šolo - Otvoritev šole bo v ponedeljek 27. t. m. - Uspeh noše borbe Vso pošteno slovensko javnost, posebno pa prizadete slovenske starš« iz Sv. Križa bo prav gotovo zelo razveselila vest, da so odgovorne šolske oblasti, pod pritiskom, javnega mnenja, borbe v našem listu in pod pritiskom vse večjega ogorčenja, ki ga je vzbudilo krivično postopanje omenjenih oblasti s slovensko šolo, morale popustiti in priznati upravičenost zahteve slovenskih staršev po ustanovitvi slovenske nižje strokovne šole v Sv. Križu, ki bo po izjavi samega prof. Andrija otvorjena v ponedeljek 27. t. m. Napori delegacij slovenskih staršev, ki so se v teh dneh žilavo in vztrajno borili za pravice slovenske šole, so do- Bivši fašistični prvak toži tednik «Propsso» Pred okrožnim sodiščem v Trstu se je včeraj po nekajkratnih odgoditvah pričela razprava proti tov. Evgeniju Lav-rentiju, glavnemu uredniku tednika «11 Progresso*. Obrekovanja ga toži Pietro Alme-rigogna, biv. znani fašis ični prvak, ker da ga -je «Ii Progresso* 15. septembra letos v nekem svojem članku imenoval fašista in vojnega zločinca. Na pričetku razprave ie predsednik sodišča dr. Falchi pred. lagal, naj bi se tožeči stranki sporazumeli, na njegov predlog Pa je Pietro Almerigogna dobesedno odgovoril, da med Slovani jn Italijani ni možen prijateljski sporazum. Te njegove besede so nam priča, koliko sovraštva in gne-Va do Slovanov je nakopičenega v tem človeku Po tem neuspelem prizadevanju predsednika za mirno poravnavo je zastopnik zasebne stranke odv. Jaceuzzi predložil sodišču med drugim; dokazili tudi izvod «Primorskega živeli zaželen uspeh. Slovenskim otrokom tako ne bo treba več hoditi v oddaljeno šolo v Nabrežino. Novoustanovljena šola, proti kateri sta našla i prof. Rubini i prof. Andri toliko iz trte izvitih izgovorov, bo imela 21 učencev, od katerih 13 deklic, ki bodo *lahko posečale gospodinjski tečaj, medtem ko bo dana možnost dečkom, da obiskujejo industrijski tečaj. Slovenska niž ja strokovna šola bo imela začasno skupno delavnico z italijansko strokovno šolo ter bo uporaba te, po izjavah samega prof. Andrija, pravično porazdeljena med učence obeh šol. Slovenski starši, ki so v borbi za slovensko strokovno šolo v Sv. Križu pokazali toliko borbenosti in odločnosti, opozarjajo odgovorne činitelje, da bodo znali tudi v bodoče braniti z enako odločnostjo interese slovenske šole ter se upreti vsaki krivici, kti bi jo hotele odgovorne šolske obla- sti ponovno prizadejati slovenski šoli. Kot ta krivica, morajo biti v bodoče rešene še vse one krivice, ki jih odgovorne šolske oblasti v svoji «nepristranski» in «pravični» politiki delajo naši slovenski šoli. GG. prof. Rubini ju in prof. Andriju pa ob tej priliki ponovno izjavljamo, da ne bodo mogli nobeni zakoni, privlečeni iz fašistične malhe, s katerimi bi še danes hoteli deliti «pravico» slovenskemu ljudstvu, ustaviti naših slovenskih staršev v borbi za dosego najosnovnejše pravice, to je — šolanja naših otrok v svojem materinem jeziku. Iz Sv. Ane Obupno stanje steze ki vodi k postaji Marsikdo od bralcev je že vstopil in izstopil iz vlaka odnosno na vlak na postaji pri Sv. Ani. Pri tem je gotovo vsakdo ugotovil dokaj žalostno stanje edine steze, ki vci; do Ulice delle Campanelle. Leta in leta že čaka ta steza, ki služi kot cesta, na popravilo. Medtem ko smo pred nekaj leti tam še nekako mogli hoditi ob slabem vremenu, je od lanskega leta, ko so nametali pleve, razne odpadke in zemljo s sosednih zemljišč, ta steza povsem zanemarjena. Ob nalivih je ta steza istočasno tudi potok in si lahko vsakdo predstavlja kaka je hoja po taki stezi ob nalivih, zlasti še ker druge poti s te Strani do postaje ni. Blata pa je tudj dovolj vse dneve po dežju in moramo potnik; dnevno gaziti po blatu. Pri tem moramo stalno paziti, da se nam ne spodrsne, da ne pademo. Skrajni čas bi bil, da se oblast vendar že enkrat zgane in če že drugo ne, da vsaj posuje cesto s kamenjem. Potem ko tako dolgo nihče noče popraviti te steze, se nam vsiljuje prepričanje, da je ta zanemarjenost namerna. Potnik Tržaško delavstvo se pripravlja na kongres Enptnih razrednih sindikatov Danes ob 18 se bodo sestali na svojem sedežu člani glavnega odbora Enotnega sindikata pekovskih delavcev, da izvolijo delegate, ki bodo prisostvovali kongresu Enotnih razrednih sindikatov. Zanimanje med tržaškim delavskim razredom za kongres Enotnih razrednih sindikatov je zelo veliko. Zato je pričakovati, da bodo v prihodnjih dneh prav gotovo sklicani mnogi sestanki, na katerih bodo delavci obravnavali svoje aktualne probleme ter volili delegate, ki bodo r.a o-menjenem kongresu tolmačili želje in zahteve članov posameznih sindikatov Posebno veliko je zanimanje za kongres prav med tistimi delavci, ki so po objavi zloglasne resolucije ter po izdajalski politiki kominformistov izgubili zaupanje v svoje sile ter se odstranili iz sindikalnega življenja Ti delavci so danes spoznali, da bi pomenila njihova še nadaljnja pasivnost irj nezainteresiranost za borbo proti razrednemu sovražniku KOLEDAR daiUče - 'TOm-'Radia Četrtek 23. novembra Klemen. Ravijola Sonce vzide ob 7.14, zatoneob 16.28. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 15.26, zatone ob 6.1U. Jutri petek 24. novembra Janez, Jec-a s SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Kljub popolnemu razkrinkanju »ugrabitve" vidalijevski svetovalci in župan Pacco vztrajajo pri svojem - Kominformističnemu županu ne gre za resnico * Predlagani občinski proračun predvideva približno 21 milijonov lir primanjkljaja OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV bo v soboto 25. novembra ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so vsi člani društva. dnevnika*, v katerem je bil junija letos tudi objavljen članek, v katerem je bilo Po Pomoti ime Pavla zamenjano s Pietrom Almerigogno. Namen zastopnika zasebne stranke je bil, da bi sodišču dokazal, da se je proti Almerigogni vodila časopisna kampanja, da je »Primorski dnevnik* in «Pro-gresso* eno in isto itd. Temu pa se je uprl branilec odv. Zennaro in sodišču predočil; da članek v «Primorskem dnevniku* s člankom v «Pro-gressu* nima nobene zveze (med objavo enega in drugega članka je preteklo več mesecev) in od sodišča zahteval, naj kot pričo zasliši tudi glavnega urednika »Primorskega dnevnika*. Sodišče je nato po kratkem posvetovanju sprejelo branil-čev predlog in razpravo odgo-dilo do srede 29. t. m. Prvi polčas sinočne seje občinskega sveta v Miljah je bil prav tako razburkan kot zadnja seja. Naravna posledica hujskanja kominformističnih svetovalcev med sejo in sad njihove mržnje proti pristašem Ljudske fronte pa je bil napad skupine vidalijevskih pretepačev na tov. Furlaniča is Škofij. Kakor hitro je tov. Doro Furlanič stopil iz občinskega poslopja, kjer je prisostvoval javni seji občinskega sveta, so skočili nanj kot stekli psi neki vidalijevski pretepači iz Mili-Polni škvadrističnega »poguma* so se poslužili kominfor-mističnega »prepričevanja* s psovkami, pljuvanjem in pestmi. Ves čas seje so se zbirali, toda ni jih zanimalo razpravljanj^ o občinskem proračunu, na trgu pa so se počutili močne, ko jih je bilo dvajset proti enemu. Najprej so grozili tov- Furlaniču, da se ne sme več prikazati na občinskih sejah v Miljah, nato pa so izlili iz sebe vso komin-formistično gnojnico in ga fizično napadli. Rekli smo, da je bila to naravna posledica hujskanja kominformističnih svetovalcev na javni seji. Kominformističnemu županu in njegovim bratcem ni všeč, da na seje občinskega sveta prihajajo pristaši Ljudske fronte, to jim je trn v peti. Toda kominformistični župan ARETACIJA VLOMILCEV hi so odnesli 36 stotov kave Tiskovni urad civilne policije je včeraj izdal poročilo v katerem javlja, da je policija uspešno zaključila preiskavo proti vlomilcem, ki so iz skladišča «Interscambi» v Ul. Cri-spi odnesli nič manj ko 59 vreč ali 38 stotov kave. Da je že po nekaj dneh po vlomu odkrila skrivno skladišče ukradene kave v vili št. 464 v Zeor-nji Carboli in aretirala 41-let-nega Giulijana Zorzeta, ki v yili stanuje, ter lastnika bližnje garaže Marija Hrovatina, smo že poročali. Ta prvi uspeh civilne policije pa je bil v teh dneh kronan s popolno ugonobitvijo vlomilske tolpe, katero člani so padli v policijske mreže in bodo v kratkem predani javnemu tožilstvu v nadalinii postopek. Poleg Zorzeta, ki se bo moral pred sodiščem zagovarjati, da je kupil ukradeno kavo, je policija aretirala tudj vlomilce, in sicer 35-letnega Guerrina Bossija iz Pend.ce Skoljeta 24 in 41-letnega Antonija Leona iz Ul, Piccardi 36. Prvi je obtožen, da je Pri tatvini sodeloval kot š .fer kamiona, s katerim so ukradeno kavo prepeljali iz Ul. Crlspi v vilo v Zgornji Carboli, drugi pa, da je da'l kamion na razpolago vlomilcem, čeprav je vedel v kakšne namene bo kamion služil. Krevatina in Marija Bubniča, ki ju je policija tudi aretirala, pa so spustili na svobodo, ker se je izkazalo, da z vlomom nimata nobene zveze. Nesreča 13-letne šolarke Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj zjutraj ob 9.15 v tržaško bolnišnico pripeljali 13-letno Rozalijo Vidali iz Ban 36, katera se bo morala zaradi poškodb po čelu, r.osu in po levem kolku ter zaradi možganskega pretresa zdraviti od 10 do 15 dni. Povedala je, da še je ponesrečila ob 8.30, ko se je na svojem kolesu peljala po Bazoviški cesti v šolo. Ko pa je med vožnjo hotela zaviti na levo, je mimo privozil neki ameriški «jeep», katerega šofer ni predvideval njenega nenadnega manevra, zaradi česar se je v njo zaletel in jo podrl. Vlomilci na domu Na policijski postaji v Ul. Kolonja se je včeraj zglasil 25-letni Herman Pelaschier iz Ul. Kolonja 50 in službujočemu o-sebju prijavil vlom, ki so ga v njegovi odsotnosti izvršili vlomilci. V njegovo stanovanje so se vtihotapili s ponarejenimi ključi, s svojega obiska pa so odnesli za 70.000 lir raznega perila in obleke. * * * Tudi včerajšnji dan ni potekel brez običajne žeparske akcije. Tokrat je postala žrtev spretnih dolgoprstnežev 38-let-na Lala Landini iz Ul. Segan-tini 14, katero je v neki mlekarni v Ul. sv. Justa neznanec olajšal za denarnico s 4000 lirami in osebnimi dokumenti. Delovanje f Krvne banke' Od 13. do 19. t.m. je 43 krvodajalcev darovalo novoustanovljeni «krvni banki* 19 litrov krvi, izvršenih pa je bilo U transfuzij, pri katerih so dali bolnikom 5,85 litrov krvi. Te krvi so bili deležni bolniki o-troške in psihiatrične bolnišnice, dalje tržaške poliklinike, v enem primeru pa je bila izvršena na domu nekega bolnika. Kot prostovoljni krvodajalci pa se je v »krvno banko* v istem času vpisalo 20 uslužbencev Acegata, trije občinski svetovalci in trije občinski uradniki, Pacco in zlasti svetovalec San-talese - Ricciotti, ki znata bruhati iz sebe le najogabnejše klevete proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju ter vsi ostali njihovi pristaši, ki postajajo kar zeleni Qd kominformistične jeze, naj si dobro zapomnijo, da so seje občinskih svetov javne in da ima vsakdo, zlasti pa občani vso pravico, da jim nemoteno prisostvujejo. Niti župan niti občinski svetovalci nimajo pravice, da se med javno sejo obregnejo nad občane, ki so prisotni v dvorani in niso njim po volji. Za vse napade -n izlive kominformistič-nega sovraštva po občinskih sejah na naše tovariše bodo nosili oni sami odgovornost. V skupini, ki je napadla tov. Furlaniča, sta se najbolj odlikovala zagrizena vidalijevca Campagna in Zilli. Nekateri delavci, ki so bili na trgu, so se zgražali nad takim početjem; o civilni policiji pa ni bilo ne duha ne sluha. Kominformistični voditelji v Miljah so te dni v veliki zadregi. Ne znajo, kako bi se izvlekli iz zagate, odkar se je povrnil domov .v. Milje delavec Pizzamus in je javno povedal, da je skupno s svojima tovarišema prekoračil demarkacijsko črto in da so jih v coni B ustavili organi narodne zaščite. Tudi sinoči, ko je tov. Kre-vatin, svetovalec Ljudske fronte, priporočil občinski uprayi, naj se zanima pri ZVU za ure-ditev prehoda kmetov dvolastnikov preko demarkacijske črte in je spomnil občinski svet, da je na zadnji seji izglasoval krivično resolucijo o neki ((ugrabitvi* v coni A, je skočil kominformistični svetovalec Santalese - Ricciotti in vztrajal v svojih obtožbah. Bil je še bolj strupen kot zadnjič, razjarjen in ves jz sebe je očital tov. Krevatinu, da je na višku nesramnosti itd. Kominformistični župan Pacco pa je vpil, da bo menjal svoje mnenje le, ko bo videl še ostala dva delavca in ko mu bo delavec Pizzamus «prišel na sejo povedat resnico*. Tudi o.b tej priliki se je že tretjič obregnil na javni seji ob našega dopisnika Ce bi kominformistu Paccu res šlo za resnico, če bi hotel biti pravičen do občinskega sveta in svojih občanov, bi se moral sam zanimati in vprašati Rizzamusa, naj mu pove resnico o ((Ugrabitvi*. Lahko pa bj bil tudi čital opis in izjavo, ki jo je dal omenjeni delavec ob svojem povratku na policiji, o čemer so pisale celo «Le Ultirag Notizie*. Toda Kominformistu Paccu ne gre za resnico, ker bi potem propadle vse njegov^ laži terorju in ugrabitvah. Njemu je glavni cilj blatenje ljudske oblasti, laž in obrekovanje. nekateri občinski svetovalci in priporočali občinski upravi, naj bo previdna zlasti pri določanju novih davkov; dali so tudi neke predloge glede davkov in dižavne pomoči. O občinskem proračunu pa bomo pozneje natančneje poročali. Seja se je končala ob 22. Takoj za tem je bil vidalijevski prizor na trgu pred občinskim poslopjem. Ko so se vidalijevski pretepači pobrali domov, pa se je prikazala na trg županova postava v spremstvu vidalijevskih svetovalcev. tfUn/fa operaie* ne bo več izhajala V eni izmed zadnjih številk kominformističnega glasila «U-nitš* je bila objavljena vest (ne preveč vidno seveda), da bo dosedanje glasilo Enotnih sindikatov «llnita Operaia* prenehalo izhajati ter da bodo mesto njega prejemali tržaški delavci glasilo CGIL, kateremu bo dodana nekakšna tržaška kronika. Vest o «smrti» tega časopisa je kot vse kaže kaj malo razburila tržaško delavstvo, ki že dolgo časa ni smatralo tega časopisa za svojega. Morda so se njegovega nenadnega konca zavedi; le ne- kateri zagrizeni rkominformisti, ki so za svojo” vsakodnevno »borbo* proti «titistom» potrebovali še takih in podobnih »virov*, ki bi jim dajali ((materiala* za ((diskusijo* in za ((prikazovanje resnice* delavskim množicam Tržaškega o-zemlja. Poštenemu delavcu ni ta časopis, ki je bil poln klevet, laži in podlih obrekovanj, pomenil prav nič. Prav gotovo se j« pa vsak pošten delavec spomnil ob či-tanju te vesti na tisto «Unita Operaia*, ki je po letu 1945 pa vse do objave zloglasne resolucije bila res glasilo vsega tržaškega delavskega razreda, ki je bila našemu delavcu vodič v njegov; vsakdanji borbi proti razrednemu sovražniku. Z ukinitvijo »Unita Operaia* so kominformistični sindikalisti naredili še korak dalje na poti popolne likvidacije Enotnih sindikatov; temu koraku bodo prav gotovo sledili še drugi podobni ukrepi STRELSKE VAJE NA SESLJANSKEM STRELISCU TRST, 20. (FlO) — Na protiletalskem strelišču v Seslja-nu bodo streljali s strojnicami danes 24., 27. in 30. novembra od 8. do 17. ure in 25. novembra od 8. do 12. ure. ogromno škodo za celotni delavski razred, ki Dotrebuje prav v tem trenutku zdravih in krepkih sil, ki bedo lahko ustavile naval ofenzive delodajalcev Ker pa vedo. da bi v vrstah Delavske zbornice, kot tudi v vrstah Enotnih sindikatov ne mogli služiti borbi v obrambo pravic delavskega razreda, so ti delavci sklenili, da se priključijo z vso odločnostjo borbi vseh tistih delavcev, ki so prvi spoznali kam vodi izdajstvo kominformističnih sindikalistov ter so si postavili za svojo glavno nalogo privesti delavske množice ponovno na pot razredne borbe, ki jim bo edina lahko zagotovila toliko zaželeno zmago. Se posebno veliko zanimanje za kongres pa vlada prav med tržaškimi delavkami, ki najbolj občutijo na lastni koži vso težo zaostrene ofenzive delodajalcev proti svojim uslužbencem Izvedeli smo da se pripravljajo na kongres Enotnih razrednih sindikatov delavke raznih tovarn in podjetij v Trstu; da bi bil uspeh tega kongresa čim večji so si zadale nalogo, pritegniti v predkongresne priprave čim večje število svojih delovnih tovarišic, ki se morajo spoznati s sedanjim stanjem v sindikalnem življenju na našem ozemlju ter uvideti, da bo lahko edinole skupna borba vseh delavskih množic proti razrednemu sovražniku privedla do rešitve tolikih in tolikih problemov, ki jih danes tarejo. Nič manjše zanimanje za kongres ni med delavci naših največjih tovarn in ladjedelnic kot na primer y Tovarni strojev in ladjedelnici Sv. Marka. Tudi delavci teh tovarn in ladjedelnic se z vso resnostjo pripravljajo na kongres, ki bo začrtal pot, po kateri bodo tržaške delavske množice dosegle uresničitev svojih upravičenih zahtev. Otvoritev razstave kiparja Černeta in slikarja Colonija v galeriji Škorpijon Sinoči ob 18. uri je bila otvorjena razstava dveh mladih likovnikov, ki sta že lani razstavljala v. «$korpij:onu» kot člana «skupine zelenih*, kiparja M. Černeta in, slikarja Colonija. Otvoritve se je udeležilo mnogp slikarjev, posebno mladih, kritikov in mnogo občinstva, ki se zanima za umetnost. Razstava je v vsakem pogledu zanimiva, zelo pestra živih življenjskih barv. in je naletela spričo pogumnega nastopa mladih na ugoden odmev. Galerija je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20. Vsakdo, ki se zanima za kulturne razmere, si bo razstavo ogledal. SPOMINSKI DNEVI 1835 se je rodil slovenski pesnik Davorin Jenko. 1893 je bila ustanovljena makedonska revolucionarna organizacija VMRO. 1943 je NOV J uničila sovražno postojanko Grahovo. II. osrednje predavanje Iz tehničnih razlogov ne bo za danes najavljenega predavanj a tov. prof. Malovrha. SHPZ PREDAVANJE ZA PEVOVODJE V nedeljo 26. novembra t. 1. bo ob 10 dopoldne v Ulici R. Manna 29 predavanje za pevovodje. «PRAKTICNA NAVODILA PEVOVODJEM)) je naslov predavanja tovariša Milana Pertota. Za razlago predavateljevih izvajanj bo služil Komorni zbor pod vodstvom U. Vrabca. DAROVI IN PRISPEVKI Na seji glavnega odbora OF III. okraja so nabrali v počastitev spomina pok. Milana Kosiča 1950 lir v prid novoletne jelke. ASIZŽ ASIŽZ LONJER-KATINARA vabi vse žene, matere in dekleta na zdravstveno predavanje, ki ga bo imela tov. dr. Sonja Mašera danes 23. t. m. točno ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva v Lonjerju. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Vojka Smuču bo imelo v soboto 25. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 komemoracijo za padlo borko Vojko Smuc, po kateri nosi društvo svoje ime. Komemoracijo bo izpolnil kulturni program. Na komemoracijo vabimo vse članstvo in vse naše simpatizerje. URADNE OBJAVE Zolija Zancato obsojena na 8 mesecev zapora Ko je včeraj predsednik tržaške porote Po 50 minutnem posvetovanju med grobnim molkom prenapolnjene dvorane prečital sodbo, v kateri je sodišče spoznalo obtoženo Zofijo Zancato za krivo nenamernega umora, in jo obsodilo na 8 mesecev zapora ter na plačilo sodnih stroškov. češ da je ubila svojega zaročenca, ameriškega vojaka Williama A. Pruita, ni njegova obsodba prepričala, še manj pa zadovoljila nobenega, ki je oba dneva v dvorani sledil poteku razprave. Vsi so bili namreč trdno prepričani, da v tem primeru ni šlo za nobeno vrsto po kazenskem zakoniku pred- Naročnikl morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo veC prejemati lista. UPRAVA videvanega umora, temveč za popolnoma zakonito samoobrambo, V uvodu k včerajšnji razpra-Omeniti moramo še, da so na I vi je predsednik porotnega so- včerajšnji seji demokristjgnski svetovalci in drugi svetovalci italijanskih skupin osramočeno in poniglavo molčali in niso več govorili o »ugrabitvi*. Le kominformisti so bili vsi iz sebe in vztrajali pri svojih trditvah in lažeh. Po čitanju zapisnika zadnje seje in viharni diskusiji po intervenciji tov. Krevatina je občinski odbornik Prodan na dolgo obrazložil glavne točke občinskega proračuna za leto 1951, ki predvideva približno 47 milijonov lir rednih dohodkov in 68 milijonov lir rednih stroškov, kar pomeni približno 21 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krila z izredno podporo ZVU. Po poročilu odbornika Prodana sp se oglasili k diskusiji dišča dr. Zetto pozval vse navzoče k nekaj minutnemu molku v spomin na te dni umrlega okrajnega sodnika dr. Ales-sandra Aiteja, nakar je branilec odv. Morgera zaprosil sodišče, naj pred pričetkom drugega dela razprave, to je govorov javnega tožilca in branilcev še enkrat zasliši inšpektorja Fertza. Sodišče je predlog sprejelo; inšpektor Fertz je na vprašanja odv Mprgera, če je imela obtoženka znake po glavi, izvirajoče od udarcev, ko jo je pokojni William A. Pruit tisti usodni septembrski dan tolkel ob pod, odvrnil pritrdilno, nakar je spregovoril javni tožilec dr. Colloti. Svoj kratek in precizen govor, poln razumevanja in človečanstva, je pričel z ugotovitvijo, da bi ne bilo mogoče ne pošteno opis dogodkov tolmačiti drugače, kot tako, ko jih je pripovedovala obtoženka. To, poleg njene skrajno resnične obnove tragičnega dogodka, tudi zaradi dejstva, da je bila njeno rekonstrukcijo mogoče preceniti med razpravo porotnikom s pričevanjem prič in po drugih dokazih Po tem uvodu je še enkrat obudil v spomin tragičen dogodek, ga nato povezal na njegovo juridično stran in dokazoval, da gre v tem primeru za prekoračenje samoobrambe, kar po italijanskem kazenskem zakoniku privede do apliciranja člena, ki tako samoobrambo definira v kul-pozni umor. Na podlagi te njegove juridične opredelitve je svoj govor končal z zahtevo, naj sodišče oztoženko spozna za krivo nenamernega umora in naj jo obsodi na 2 leti zapora. V obtoženkino obrambo je za njim spregovoril branilec odv. Morgera. Glavno težo svojega govora je postavil na tezo zakonite samoobrambe, dogodek sam pa nato analiziral najprej z dejanske nato pa z juridične strani, dokazujoč da obtoženka dovoljena sredstva samoobrambe ni prekoračila, zaradi česar je zahteval oprostilno sodbo pod formulo, da je obtoženka dejanje izvršila v zakoniti samoobrambi. Govor odv. Giannir.ija, ki je tudi branil Zofijo Zancato, je bil krajši od njegovega poklic- Naročite si KOLEDAR OF 1951 za ceno 350 lir Poleg koledarja prejmete sata denar ie tri knjige Prešernove knjUnice nega kolega. V nasprotju z njim je razvil tezo, da obtoženka dejanja ni izvršila in od sodišča v tem smislu zahteval oprostilno sodbo. Po končani razpravi je mnogoštevilno občinstvo še dolgo časa po sodnijskih hodnikih pričakovalo obtoženko in ji, ko so jo v spremstvu članic in članov civilne policije odvedli v zapore, izkazovalo čustva sočustvovanja, pomilovanja in simpatije. POZIV PRIČAM AVTOMOBILSKE NEZGODE, KI SE JE PRIPETILA V NEDELJO NA OPČINAH, DA SE JAVIJO AMERIŠKI POLICIJI V TRSTU (C.I.D.) TRST, 22. (PIO-TRUST) — Pozivajo se vse priče nezgode, ki se je pripetila v nedeljo 19. novembra okoli 21. ure blizu Obeliska na Opčinah, da se ja vijo na ameriški policiji. Zdi se, da so bili trije civilisti prisotni, ko se je pripetila nezgoda in da so rekli neki osebi, ki je odhajala od «Special Service Club* pri «Belavista», naj se vrne v klub in pokliče am-bulanto in vojaško policijo. Omenjene priče se pozivajo, da se javijo in da poročajo, kar vedo o nezgodi. Lahkp se oglasijo po telefonu štev. 95510 in 91520 — TRST, ali se lahko osebno oglasijo v uradu ameriške policije (CID) v Ulici Guardiefla štev. 15. Nezgoda se je pripetila okol 135 m niže od Obeliska Neki ameriški jeep, kateremu je sledil ameriški avto «Chrysler Sedan*, s štirimi vrati, svetlo zelene barve, je vozil proti Opčinam. Avto «Chrysler» je prehitel jeep, ga ie pri tem su-nil in prevrnil. Potnika jeepa, neki ameriški vojak in neko dekle, sta bila na srečo samo lahko ranjena. Avto «Chrysler» je po nezgodi nadaljeval svojo pot proti Opčinam, ne da bi se ustavil. Kdor koli ve kaj o nezgodi alj o m-ičah nezgode, se poziva, da stopi v stik s prej omenjenim uradomi SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje na k vpisu z iskepii Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mestu rpisu za abonentske predstave v škedenjski dvo^n. Člani naj se prijavijo čimprej pri svojem društvu pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV. Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo velja« navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo)i vsak ve igre. Ako abonent ne more k predstavi, lahko odda svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe do objavljale v časopisju. Te predstave bodo Po us^nej ših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 lir, z-abonente ne bo stojišč. Odborniki in člani društev naj pohitijo z v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kra ključilo. Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških drus e , ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem, pnie za o&SinsKa slanovanla v Sv. Križu Stalni prebivalci Sv. Križa lahko do 27. novembra vlože prošnje za stanovanja pri občinskem delegatu desetega sektorja. Stanovanja je zgradila tržaška občina. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8175-8225, papirnati šterling 1730-1750, dolar 672-676, telegrafski dolar 682-683, švicarski frank 155-156, francoski frank 172-176, avstrijski šiling 22,5-23. Brzojavna zveza s Škofijami je bila vzpostavljena v ponedeljek 20. t. m. Uradne ure na pošti za brzojavne potrebe so dnevno od 9 do 11 in od 15 do 18. ZVIŠANJE DEŽELNE DAVŠČINE TRST, 20. (AIS) - Ukaz ZVU št. 2,14, ki Stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu 21. novembra 1950, je zvišal deželno davščino, ki jo morajo plačevati industrijska in trgovska podjetja, obrti in svobodni poklici dodatno k občinski, davščini, in sicer od 1. januarja 1950 dalje. PREKOP. GROBOV. Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv. Ani, na IV. oddelku od 1. do 17. vrste, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 6. novembra 1939 do 12. decembra 1940 — Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošnjo d0 16. decembra 1950 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča Ul. del Teatro 5, III soba 43. Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bodo svojci lahko prenesli samo z dovoljenjem omenjenega ura. da, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča. Isto velja za grobove na istem pokopališču za VIII. oddelek (od 1. do 5. vrste), kjer so pokopan; otroci umrli med 13.XII.1939 in 25.IX.1940 (prošnje se morajo vložit; najkasneje do 16. decembra 1950), ..a XL. kripto, II. oddelek., kjer so ostanki pokopanih med 17.IX.1940 in 31.X.1940 (za prošnje poteče rok 8 novembra 1950) ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. novembra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 8 in umrlo je 8 oseb. Cerkvene poroke: mornari- ški oficir Vasilij Konstantin in gospodinja Ana Cebotajeva. Civilne poroke: mehanik Elio Crasti in gospodinja Marija Babič, oficir ameriške vojske David R. Presson in gospodinja Mildred M. Malarik, mehanik Gino Orebel in gospodinja Aliče Poleti; trgovski pomočnik Stelio Ferfolja in gospodinja Fiamma Poles. Umrli so: 80-letna Marija Ulčigraj por. Cargnali, 52-letna Ermenegilda Monfera, 85-letna Alojzija Kukanja vd. Abramovič, 76-letni Vittorio Pelizon 44-letni Giovanni Lulli, 79-let-na Marija Picon vd. Candotti, 54-letn; Mario Bevilacqua in 76-letna Josipina Kurent vd. Končan. KINO Rossetti. 16.30: «Mornar Hans*, M. Montez. ExceI«ior. 16.30: ((Dvanajst jih je, ki ga kličejo' očka*. Fenice. 16.00: ((Ljubimci zakopa, nega mesta*. Filodrammatico. 16 00: «2enske in lopovi*, A. Nazzari. Alabarda. 16.00: «Noč umiranja*, Robert Mitchum. Armonia. 15.15: »Mestne sužnje*, Ginger Rogers. Garibaldi. 14.30: «Zvon za Adama*, Gene Tierney. Ideale. 15.30: »Strahopetnost in arena*, Toti. Impero. 15.30: «Kronika ljubezni*, Massimo Girotti. Italia. 16.00: «Nepoštenjak». Kino ob morju. 16.00: ((Ranjene duše*. Savona. 15.00: ((Potepuhi pod luninimi žarki*, bratje Ritz. Viaie. 16.00: «.... in življenje teče dalje*. C. Colbert. Vittorio Vepeto. 16.00: «Veliki grešnik*, Gregory Pieck, Ava Gardner. Adua. 16.00: ((Prepovedano me- sto*, S. Forster. Azzurro. 16.00: «Rdeči čeveljčki*, A. Walbrook, Belvedere. 15.00: «Prehod na se-verozapad'*, S. Tracy. Marconi. 15.30: «Bela orhideja*, B. Stanwyck. Massimo. 15.00: «Pomlad». Jeanet-te Mac Donald. Novo cine. 14.30: «Dvoboj pod soncem*. Odeon. 16.00: ((Izgubljeni lju- bimci*. Vittoria. 16.00; ((Poslednje obzorje*. Sv. Vid. 15.30: ((Dogodivščine v Bombayu», C. Grable. Včnezia. «Trije mušketirji Miss. ourija*. Denis Morgan. Gledališče Verdi Danes 23. t. m. bo drug* predstava Verdijeve opere nani* ob 20.30 za red B Danes poteče rok za izkaznic za abonma reda «dnevni» abonma. SEJA TAJNIŠTVA ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO bo danes 23. t. m. ob 16-Prav tako danes bo tudi glavnega odbora ob U- url- NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, V, XX e tembre 4; Codermatz, Ul, * S. Piero 2; Godina, Trg ^"L koba 1; S. Sabba, Trg Valrn'l2; ra; Vielmetti, Borzni ti g Harabaglia v Barkovljan Nicoli v Skednju imata s nočno službo. ■II RADIO >10 JUuOSL.CONE TBSTA (Oddaja na srednjih 212.4 in ah 1412 Kc) ČETRTEK 23. 11» l9*“ po- 6.30; Jutranja glasba; 6:”reda; ročiia v ital. in objava v 7.00; Napoved časa ji5: Ju~ siov. in objava sporeda« tranja glaspa. ionir- 11.00: Oddaja za istrs»e e trJi-je (ital.); 12.00: Lahka °rl"LiasDa; na glasba; 12.30: Zabavna *,,,av» 12.45: Poročila v ital. »asa ” sporeda; 13.00: Napoved „0tr poročila v slov. in objava da: 13.15: Folklorna glasu?.’ ggi. Našim ženam (ital); de Debussy - Sonata za Ria in klavir; Gaspar Cassa • virski trio; 14.30: Pr?Sj'tisK* v ital.; 14.45: Pregled slov. . (jt); 17.30: Politične aktualno5 m-17.40: Vedra glasba; 18.^;,. i8> zartovih in Haydnovih ®*LV&da^ Samospevi slovenskih ljev; 18.45: Poročila v hrv i9.l5. liroo: 'Glasbena' 'medigra; '0vfd Poročila v ital.; 19.30: n ^45. časa - poročila v slov-, jo.io-Glasba po željah (*ta*-'L 0 le Dr. Mirko Rupel: Pogovor’ ^ ziku in podobe iz slov ,p0n0' slovstva - 5. nadaljevanje„0ir,oj' vitev) (slov.): 20.30: Poje (jpal.d* ni zbor iz Trsta p. .vth,orni7 Vrabca; 21.00: Radijski ob£ ()av-Tihet (slov.); 21.15: Konce’ p!esi tista Borisa Čampe: zl. jzb^3, naših prednikov; 22P?, in ple.^ strani (ital.); 22.15: Lahka ’ r0či' na glasba; 23.00: Zadnja J;oroC!' la v ital.; 23.05: Zadnja i.evne; la v slov.: 23.10; Objava 01 dan, ga sporeda za njslt‘ivlju£eK’ 23.15: Nokturni; 23.30: Z3K;,|M,|iill iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnin111'?!!—•—J MALI OGLASI MOŠKO PERILO izdeluje P.ta, šivilja. Naslov na uprav’ —-> HITRA IN VESTNA TJPj CA sprejema delo na siov na upravi lista. dob1 ADEJt - 10, decembra t. 1. b0 'z e v POSTOJNO, in TOLf a 25 fl0* Prijave sprejema do e - ^ vembra eADRlA-E^čP^ , Ul. F. Severo 5b, tel. Tekmovanje na zeleni mizi gre proti koncu Turnir na zeleni mizi gre proti koncu. Ze teden dni se vrši V prostorih na stadionu »Prvi maj* namiznoteniški turnir, kj je pokazal, da se tudi ta športna panoga tukaj v Trstu vedno bolj uveljavlja. Za turnir se je prijavilo okoli dvajset igralcev, mnogo je med njimi srednješolcev. Po zadnjih tekmah se je učvrstil v prvi skupini r.-a prvo mesio tov. Lavrenčič, ki je premagal Volčiča, lanskoletnega favorita. Ping - pong žogica je pač okrogla in sreča je opoteča. V drugi skupini še ni dokončno rešeno vprašanje prvega mesta. V tretji pa je za sedaj zasedel prvo mesto tov. Lukeš Zal nekaj igralcev ne prihaja redno na tekmovanje ter bo sodniški zbor moral nekatere iz tekmovanja izločiti. Svetujemo pripravljalcem prihodnjega tekmovanja, da čim preje nabavijo dobre mize in da organizirajo tekmovanje vsaj na dveh mizah. Tako ne bo več izostankov in turnir bo mnogo bolj zani- , m IV: Krznarstvo KjUKUHiinmu. - dtocfle 1 R S T Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 jtM ftidčiiu MEHANIČNA DELAVNICA 99 T R S T ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, cevi ter instalira vodo Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - 1 elefon 11-32 280 milijonov lir za hiše gOSPODARSK/ POLOŽAJ NAŠEGA LJUDSTVA V OKOLICI TARČENTA Škodljivi mrčes uničil yes pridelek češenj Nagnito sadje pošiljajo v tovarno za izdelovanje žganja, ki pa ne more ustreči prevelikemu številu ponudnikov Ukinitev obrajtovanja dveh °varn £a izdelavo likerjev v ^arcentu je prišla ravno ob epravem času, kajti bolj kot poprej je danes po-»..J1? močna industrija za P edelavo zlasti češenj. V okolici Tarčenta rastejo 1)0 svetu znane češnje. Plikujejo se po tem, da že t j3ne dolgo časa trajajo. Za-t ,.1 ®a s0 jih od nekdaj kaj i izvažal; y inozemstvo. Na Oačin, so si prislužili kruh proizvajalci, ki so v največ tunerih revni in ubožni kmet. > izdelovalci zabojev in dru-iudje, ki so bili s prodajo ,tednreV°ZOm ®e®en,i v neP°' Med ti zvezi. Drirt i ko te b'1 pred leti , ? ^ češenj izredno bogat, **eset let opaža, da je ’Sj sadno drevje zašel mrčes, , ®ovzroča med češnjama ob- j^10 škodo. Češnje postanejo . jVe in gnile. Zaradi tega jih ,i zadnja leta ne izvažajo y količinah kot prej. Podoma se je zmanjšalo po-jj^ševanj0 tako na domačem trt, °r ^Ud* na mednarodnem osta' ®ačiarjem zato ni pre-jih Ja*°- dru8e8a> kot da so Pričeli prodajati v tovar-češpZa predalavo. Slabše vrste ^rčentsk* ^ P1'ej pošilj\U v eniško tovarno, poleg tega preveišen del sprejemala V‘S53.*£S"° ž8" MMa 2,° eleK> katerega precejšen bili S° pred des«tletjem upora-tjelcu^a izvoz, .bameniti žga- tiffr»aVn° ^e’ da se vzpored-. tem pojavlja drugo vpra-r^ie’ damreč kam, in katere-^ Podjetju češnje prodati, ko jj., 3 glavna odjemalca v sre-I tajCU’ to Je v Tarčentu prene-t^s 2 obratovanjem. Zaradi j, a si pridelovalci prizadeva-. ’ da bi češnje, namenjene za ,^djekuho, poslali drugim pod-kot je tovarna v Nemah 'tč Vij; Vendar niti to ne pred- am la izhoda iz zagate. Pri tem ostane vprašanje ne- eno in prebivalstvo se mo-šev2ai-adi Premajhnega povpra-. adja baviti z mislijo, kako bo preživljalo. Jdan° je, da se je škodljivi telTu p°iavil v tistih krajih v ?.a. ° Pred desetimi leti. Ker tetku nihče ni polagal nanj to važnosti se je neverjet-v razširii in pričel pridelek čevVedn° večjih količinah uni-lo n- Med v°ino Pa se še ce-Kot 1 nidče več zmenil zanj. gai Se med vojno ni nihče bri. 5^ 2a sadno drevje, tako tudi la a? Predvsem oblasti ne po-tiaJ° zadostne pažnje sadov-ce 'd- Ne nudijo prideloval-Ij^. dbrambnih sredstev niti datj ’ znali z njim rav- tk?re El' deno in ko je pridelek ne- sedaj ko je vse drevje v ^rat>en za izvoz in uživanje "tkinem stanju, se je zganil ‘dnkcionar kmetijskega Phjgi^te.r se z vprašanjem ^evi°S 1 DD^ razkužil vse lazki Uporabil je tudi druga Son.^alna sredstva. Kmetje tsr fJplei kazali nezaupanje v miom683 dela- Potem pa so 'odi*. da bi delo moralo •e . UsPebe. Toda kmalu so biie ^čarali, kajti češnje so ve p° obroditvi vseeno črvi-»tavnp° tega ie prišlo iz eno-čeli ,8a Vzr°ka, ker so priti^ . ..razkuževanjem, ko so y laičeca že položena. ' dt Petru Slovenov je že Ni od nekdaj v navadi, da praznujejo dan češenj. Slavja se je vsako leto udeležilo lepo število ljudi iz kraja samega in tudi iz okolice. Letos pa se je prireditev vršila v zelo skrčeni obliki. Pustimo ob strani natolcevanje nekaterih ljudi, ki so verjetno iz političnih namenov trdili, da so na slavje pripeljali češnje iz Gorice. Dejstvo je samo to, da se ie v Sent Petru Slovenov praznoval dan češenj brez ...češenj. To je najboljši dokaz kam je privedlo nezanimanje oblasti prebivalstvo, ki mu je pridelovanje češenj važno sredstvo za preživljanje. Dovedlo je do tega, da so oškodovani sadjarji, dovedlo je do tega, da redka podjetja za žganjekuho ne morejo pokupiti vsega ponujenega blaga. To pa povzroča konec koncev tudi gospodarsko škodo vsej pokrajini. Naravno je, da bi podjetja, če bi redno obratovala in če bi predvsem s proizvodnjo nadaljevala v Tarčentu ne pa v Gorici, kamor se ie žganjekuha Candolini preselila, kjer plačuje manj davkov — mogla pravilno rešiti gospodarsko vprašanje, ki se vedno bolj zaostruje in povzroča predvsem okoliškim prebivalcem nemalo resnih skrbi. M.A.J. KINO VERDI, 17: «Rdečelasa gospa«, M. Hopkins. VITTORIA, 17: «Tri dekleta in kaplar«, V. Mature. CENTRALE, 17: »Severovzhodni vitezi«, J. Vayne, barvni film. MODERNO, 17: «Dve madoni«. EDEN, 17: «Upornik iz tropskega pasu«, Sabu. IS i »nisi« Poseben priročnik za nove carinske tairife je izdala 15. oktobra Glavna zveza italijanskih trgovcev in si ga interesenti lahko nabavijo v vseh glavnih knjigarnah ali celo na zvezi v Ulici G. Bellj 2> Rim. Cena znaša 1500 lir za 356 strani. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za geriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da se bodo morale glede plačila svojim nameščencem ravnati po onih pravilih, ki jih bomo sedaj navedli. Ob božičnih praznikih bodo morale vse tvrdke, poleg one vsote denarja, ki se tiče nameščenca za vse njegovo delo, dodati še posebno nagrado, ki bi znesla vsoto plače enega meseca. Onim delavcem, ki so hili po nekajdnevnem poizkusu potrjeni in chdržani na delu, bodo morale tvrdke plačati eno desetino zneska nagrade za vsak mesec njihovega dela. iin eitaite Ptimolblu dmmik l j rancan 10 milijonov, Dolenje v Brdih 10 milijonov, Foljan 10 milijonov, Tržič 100 milijonov. Vlada se odpoveduje tudi 80 milijonom, ki bj jih morala prejeti za davke in jih daje v korist gradbenim zadrugam na osnovi zakona št. 408 z dne 2 Ce bodo birokratske oblasti ravnale z nakazanim denarjem tako julija 1949. od omenjene vsote kol so fo s 346 milijoni ii lanskoletnega finančnega proračuna, do preteIa gradbena zadruga . ' ... L j ....... . . Gorica 40 milijonov. trziska potem niti brezposelni niti brezdomci mmaio kaj pričakovati gradbena zadruga ceim pa ostalih 40 milijonov. brezdomcem naše pokrajine Težko stanje y naši pokrajini je, kot je splošno znano, dovedlo do tega, da je danes samo v Gorici armada brezposelnih, ki je narastla na 4.000, kar pomeni okoli 10 odstotkov celotnega števila prebivalstva. Oblasti se sicer zanimajo za vprašanje in vsaj z besedami ne štedijo, da je treba stanju odpomoči predvsem z javnimi deli. Vendar vse kaže, da je pomoč bolj besednega kot resnega značaja. Te misli se ne moremo otresti niti sedaj, ko smo izvedeli, da je goriški poslanec Baresi interveniral pri odgovornih ministrstvih, zlasti pri ministrstvu za delo, kjer je dobil zagotovilo, da bo vlada nakazala za našo pokrajine 200 milijonov lir, ki jih bo pokrajinska goriška uprava porabila predvsem za gradnjo poslopij za brezdomce. V Italiji je namreč na oblasti kasta, ki ji je birokratizem tako prirasel k srcu, da Se ga pod nobenim pogojem ne more otresti. Pisali smo že, da je lanskoletni finančni proračun predvideval znesek v višini 346 milijonov lir predvsem za javna dela, S tem denarjem' naj bi zgradili hišo za državne u-radnike na Travniku (INCIS) v znesku 66 milijonov lir, hiše INA za 50 milijonov lir, hiše za brezdomce za 30 milijonov lir, iz prejšnjega proračuna preloženo plačilo za 50 milijonov lir in hiše po načrtu Fanfani za leto 1950 za 150 milijonov lir. Vendar kljub vsemu na Travniku niso niti enkrat s krampom zamahnili in tudi drugje ni nobenega zna. menja, ki bi kazalo, da bodo z delom pričeli. Ze omenjenih 200 milijonov lir nameravajo uporabiti za zgraditev hiš za brezdomce. Denar bodo porazdelili na osnovi dekreta z dne 10. aprila 1947 št. 261 občinam goriške pokrajine v sledečih vsotah: Gorica 50 milijonov, Gradiška 10 milijonov, Krmin 10 milijonov, Sta- Poročilo pravi dalje, da je bil denar dan na razpolago za to, da se omogoči brezposelnim boljše življenje in priporoča birokratskim in tehničnim organom, naj pričnejo načrte čimprej uresničevati. Vsekakor lepe besede, ki bi marsikaterega človeka zadovoljile. Mi z njimi nismo zadovoljni, kajti če je človek še tako naiven mora iz poslovanja upravnih oblasti zadnjih let uvideti, da nimajo nobenega resnega namena lotiti se reševanja brezposelnosti pri korenu in ozdraviti to rakavo rano, ki uničuje ne samo gospodarstvo našega mesta in celotne pokrajine, ampak uničuje tudi delovnega človeka, ki mu je usoda dodelila naše kraje za življenjski prostor. V kolikor bodo i deli pričeli bomo sproti pisali. Mnenja smo, da se nismo zmotili; če pa smo se, potem bo to za nas samo veselo presenečenje. Sporazum glede cen med Italijo in Francijo Posebna komisija, sklicana v teh dneh, ibo potrdila sporazum vleče cen med Italijo in Francijo, ki so ga podpisali 7. marca 1950. Ker je biio dopuščenih več znižanj tarif Franciji in so bila postavljena razna izboljšanja s strani italijanske vlade po začasni tarifi, ki so jio izdali 15. julija 1950, se ho treba od sedaj naprej 'posluževati one, ki jo bomo sedaj omenili: — V.D. 70-a: dlateljni od' 25 db 15%; — V.D. 83; vanilija od 25% (z najmanjšo carino 1000 lir na kg) do 20% (najmanjše carine 800 lir na kg); — V.D. ex 197-a; Ohampagna bd 50 do 40%; — V.D. ex 200-a: konjak in anmanjak v steklenicah (od 90 do 50%; — V.D. ex 202: likerji in alkoholne pijače ali alkoholne mešanic2 od 90 do 65%. Menijo, dg bodo stopila v veljavo carinska znižanja teh proizvodov, ki bodo aplicirana vsem deželam, približno v tem mesecu, kot je pač razvidno iz okrožnice ministrstva za finance št. 227 z dne 10. julija 1950. SO ii I 24-urne stavke so se včerajšnjega dne udeležili vsi nameščenci Socialnega skrbstva. Hoteli so doseči s tem razna finančna izboljšanja, katera je tudi Socialno skrbstvo priznalo. Tako se je Stavka zaključila z vidnim uspehom teh nameščencev, ki so danes že vsi na delu. Slavnostna otvoritev novih dvoran v državni knjižnic! Včeraj zjutraj se je vršila S poslopju državne knjižnice II Gorici slavnostna otvoritev ndli vih dvoran, ki so jih dogradili pred dnevi. V knjižnici so sf zbrali med oblastmi zastopniki vseh kulturnih krožkov. Sam poslanec Bertinelli je prišel zaradi tega iz Rima v Goricoj Po končani slavnosti so se za-* stopniki razšli ir) poslanec Beg tinelli, potem ko si je ogledal mesto in obmejni pas, se i| nato odpeljal nazaj v Rim, na Verdijevem korzu Nesreča brez kakih hujših posledic s® je dogodila včeraj popoldne na znanem križišči* pred poslopjem glavne poete. Lahko motorno vozilo, ki ga je vozil Ivan Pads iz Ulic« DomiV zetti 15 in ki jte prihajalo po glavnem korzu, je nenadoma trčilo ob strani v avtomobil Fiat 1100 Z evidlenčno tablico GQ 4988, ki ga je vozil Srečko Grossi iz Ulice S. Pellico. Prj nenadnem sunku ni bilo k sreči nobenega ponesrečenca. Na kraj nesreče so takoj prišli agenti policije in so po natančnem preiskovanju ugotovili, dla sta bila oba voznika 'kriva. Pai* su so nato naložili plačilo globe zaradi pomanjkanja previdnosti in voznika avtomobila opozorili, da je napravil preozek ovinek. Ko sta voznika vse opravila s policijo, sta se tudi med seboj prijateljsko razšla. Program tedna slovenske kulture ČETRTEK 23. t. m.: predavanja po vseh prosvetnih društvih »Slovenska književnost in min. - Ob 20. uri v koprskem gledališču »Literarni večera. PETEK 24, t. m.: Otvoritev razstav slovenske knjige, ki jih priredijo prosvetna društva. - V Kopru slovesna otvoritev prve slovenske knjižne razstave ob 16. uri. SOBOTA 25. t. m.: Ob 20. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske besede*. - Sodelujejo dramska družina PD »Jadrana iz Dekanov z Ingoličevo enodejanko »Lovorjev veneča, dramska družina PD »Branika iz Šmarij z Brechtovo enodejanko »Puške gospe Carrara. Recitacije in literarni odlomki. -Kulturno prosvetni večer pa priredita PD »Jadranska zarjaa iz Semedele in PD »Igo Gruden* v Pučah. NEDELJA 26. t. m.: PD »Primorje* v Vanganelu uprizori doma Linhartovo dvodejanko »Zupanova Micka«. - V Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv. Križa s Standekarjevo trodejanko »Prevara*. V Kopru gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umika. PONEDELJEK 27. t. m..- V Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre »V kraljestvu palčkov*. TOREK 28. t. m.: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije. SREDA 29. t. m.: V Kopru ob 16. uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in ob 19. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske pesmi* kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Ob tednu slovenske kulture Teden slovenske kulture se začenja danes v Istrskem, •okrožju kot zadnn od trojice naših treh narodov, od kat -rih sta italijanski in hrvatski že imela svoje tedensko slavje. Tako bo stopil naš slovenski človek za nekaj dni v ospredje da pokaže moč in stanje svoje ljudske kulture. To kulturo si gradi naš človek od dneva svojega prihoda v te kraje; od tedaj, to je bilo pred 1350 leti, je rš živelj oblikoval to kulturo, čeprav je gnojil, oral in sc- Zdravstvena skrb za najmlajše Skrb za pravilno zdravstveno nego dojenčkov in za otroke sploh ter dobro urejena zdravstvena ambulantno—klinična služba je naloga, ki ji je dati pred drugimi zdravstvenimi problemi odločno prednost. Vprašanja obolelosti in umrljivosti otrok, zlasti v prvih letih starosti odnosno v prvih letih življenja, je vprašanje, kateremu posvečajo civilizirane države sveta v zadnjih 50 letih veliko skrbi. Kajti ta problem ne zadeva le temeljne probleme pravilne demografske politike nekega naroda, temveč vse polno drugih problemov ekonomskega in zdravstvenega značaja. V podkrepitev te trCitve naj navedem le to, da je bila na kongresu pediatrov v Zagrebu, ki je ravnokar zaključil svoje delo, glavna tema: Vpliv otrokove bolezni na do-lazmcžnost staršev. Moderna in napredna Jugoslavija posveča veliko pozornost in brigo zdravstveni kulturj otrok in dojenčkov. Ustanavljajo se vzorne zdravstvene in socialno skrbstvene ustanove: javne po. svetovalnice za dojenčke, mlečne kuhinje, javne otroške ambulante in bolnišnice, jasli, deč-ji domovi i. t. d. Zgovoren dokaz te skrbi, ki jo država posveča bodočnosti naroda, najmlajšemu rodu. je novejši ukrep, ki priznava materam pravico na dopust H primeru otrokove obolelosti, in to do 14 dni trajanja. V smislu postopnega stalnega izboljševanja zdravstvene službe je v zadnjem mesecu postavljena nova organizacija pediatrične specialistične službe tudi v Istrskem okrožju. To je omogočila stalna naselitev v našem okrožju specialista pediatra in prihod nekaj za to službo specializiranih medicinskih sester. Ustanovljene so dečje posvetovalnice V obmorskih mestih in najbolj oddaljenih krajih kot so to Grož-njan, Momjan, Nova vas, Marezige, Sečjole ter otroške ambulante v Kopru. Izoli, Piranu in Bujah. Vsa pediatrična služba stoji pod neposrednim vodstvom pediatra specialista. Posvetovalnice vodijo specializirane medicinske sestre. Dosedanja pediatrična preventivna in kurativna služba je izdatno izpopolnjena, ordinacij-ske ure povečane! Od dosedanjih 12 ur je namenjeno sedaj zgolj pediatrični preventivni in kurativni službi 60 ur mesečno. Dotok mater v posvetovalnice in na novo ustanovljene otroške ambulante raste vidno in dnevno. Zato, da bo zadoščeno naj- nujnejši potrebi po zdravljenju v bolnici je y načrtu zgraditev modernega pediatričnega oddelka. Kot provizorij bodo v kratkem odprte pediatrične sobe s potrebno pomožno službo v bolnišnici v Kopru. S tem stopa problem zdravstvenega skrbstva za dojenčke in otroke tudi v Istrskem o-krožju v noyo dobo popolnejše in izdatnejše ureditve. Hlv. Boni za drva V preklicu Okrajnega odbora ES Koper da se razveljavljajo vsi dosedanji izdani boni za drva, ki jih posedujejo poglavarji družin, se je vnesla pomota. Boni se ne razveljavljajo, temveč se bodo realizirali. Pri tem moramo opozoriti vse tiste, ki posedujejo te bone, naj jih do 1. decembra t. 1 dostavijo podjetju «Gorivo)>, oziroma delavci iz Izole v .poslovalnico »Goriva« v Izoli, kakor tudi delavci iz Pirana v poslovalnico »Goriva« v Pira nu, Portorožu itd., da bodo te prodajalne drv lahko ugotovile koliko bonov ni še realiziranih, nakar bo podjetje »Gorivo« poskrbelo, da se bodo vsi stari boni čim prej realizirali. OKRAJNI ODBOR ES KOPER jal za tuje ljudi, krivil hrbet in garal, da so se. drugi lahko vsestransko razvijali za mestnimi ln grajskimi obzidji. Ravno to trpljenje mu je dalo odpornost in kljubovalnost, hkrati pa spoznanje, da se boi rešil svoje tlačanske podrejenosti samo z lastno sposobnostjo, z delom svojih mišic in svojega duha. Zato ni čuda, da so se Slovenci, in sicer ravno tisti, ki so delali in trpeli — to je delavci in kmetje — oprijeli sveže kulturne brazde, ki jo je prinesla Trubarjeva doba. Po sežiganju slovenske knjige na grmadah je naš človek še bolj segal Po njej, ki mu je nudila že širše jormalno znanje in ga krepila kot malo preje v kmetskih uporih gola zavest v vztrajnem odporu. Kmet in delavec sta nosila že tista stoletja in vse do včeraj breme godalnega, gospodarskega iv Političnega suženjstva, slovenski kmet in delavec sta polagoma oblikovala naše narodno telo, iz katerega so izšli pozno — cb začetku prejšnjega stoletja — naši duhovni in kulturni tvorci ve.čjega formata. Ti — v prvi vrsti Prešeren — so dali šele novi izraz hotenja in ciljev, ne več samo posameznih Slovencev, ampak vsega našega naroda. Kulturna rast, Zavest našega človeka se je razvijala neverjetno naglo povsod kjer prebiva, ne izvzeto v Istri, čeprav so bile tukaj za nas skrajno izjemne in neugodne razmere. Toda s pričetki kulturne in gospodarske osamosvojitve je pritiskal na nas ravno v dobi ko je prišlo do Veljave načelo organiziranja držav na narodnih osnovah, ki je pripomoglo ravno Italijanom in Nemcem do zedinjenja. Vendar, baš ta dva naroda sta planila na nas z zapada in s severa s še večjo pretkanostjo in nasiljem in prežala ter grabila, oprta na vsa modema sredstva raznarodovanja po naši zem- lji, hkrati pa sta zalezovala in uničevala svobodo mišljenja in še tako rahlo klico naše kulture. Doživeli smo drugo sežiganje slovenske knjige na grmadah, požiganje slovenskih domov, doživeli smo celo oblastne prepovedi vsakega kulturnega delovanja v pisani, tiskani in govorjeni slovenski besedi, v društvih in celo V cerkvi... skratka padli smo v politično in kulturno temo in suženjstvo srednjega: veka. Vendar, slovenski človek — prehajam na Primorje — v Istri ni popustil; držal se je svoje grude, boril se je z zagrizenostjo za svoj jezik, pravljice, pesmi, šege, čeprav je vse to gojil le še samo v družini, boril sc je za svojo narodno in socialno neodvisnost. Ta odločnost je bila potrebna, kajti čakali so ga še hujši časi, ko je zavladala samo meč meča in ognja. Za vse je šlo. Zmagal je naš narod s svojo pravico, ohran i je sicer polomljene ude, svoj boren hram, razredčeno slovensko besedo in knji; o. t da os.al je tam, kamor je prišel okeli leta 600 in od keder ga nestrpni elementi zaman podijo že od rižanske sodbe leta 804. Zaman! Iznojen sicer, toda še vedno mlad in čil ubada motiko in pero. Ni se mu treba bati svojega porekla, zmaga NOB mu je prinesla politično, socialno in gospodarsko svobodo, posebno pa še kulturno. V zadnji pasici in v mestih slišimo odjek kulturnega dela na vseh področjih, od vseh članov našega občestva. Čutimo pa tudi močan odmev, ki ga povzročajo uspehi tega plodnega dela v srcu in zavesti še tako ponižnega istrskega človeka. Te.den slovenske kulture bo pokazal le v malem vztrajno delo našega ljudstva na področju kulture, ki je bila vselej njegova spremljevalka, prijateljica in zaščitnica. Zato, ravno zato so naši mla- dinci in mladinke, naše žene in možaki vselej radi žrtvovali vse. in so tudi za bodoče pripravljeni na nadaljnje žrtve. Teden slovenske kulture bo pokazal, da se našemu Istrskemu ljudstvu ni treoa sramovati ničesar, ker je le s svojo močjo dosege.l višino, ki je višina tudi vseh drugih kulturnih narodov! Naše slovenske ljudske množice Pa vabi mo, da se udeležujejo vseh manifestacij tedna slovenske kulture, ki bo ostal s tem nadaljnji mejnik v našem razvoju. Koristna predavanja V. vrsti raznih ideološko-vzgojnih predavanj, ki jih ima v načrtu uprava dijaškega doma Pomorskega tehmikuma v Piranu, je bilo y novembru izvedeno prvo tako predavar.-je pod naslovom »Pogovori o lepem vedenju«. Nam pomorščakom je še po-s-ehno potrebno poznanje lepega vedenja, ker bomo prej ali slej kot zastopniki svojega naroda prišli v tujino in s svojim obnašanjem pokazali kulturno stopnjo slovenskega naroda. Zato ne drži dobesedno izrek: «Mornarji so najbolj, trdi ljud1-je...» Res je, da jih služba, ki je čestokrat zelo težka, dela trde, toda kadar pridejo v stik z ostalimi ljudmi, se morajo vesti uglajeno in kot svetski ljudje, ki mnogo potujejo, so dolžni, da znajo še več kot drugi. Gotovo bo trud uprave dijaškega doma PT rodil uspehe. Želimo, da sg taka predavanja še večkrat ponovijo. Fotoamaterji - pozor! Okrajni odbor Ljudske tehnike — fotozveza organizira s 25. t. m. tečaj za vse ljubitelje fotografije. NAROČNIKI MORAJO SPOROČITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA. UPRAVA. Za dosego gospodarskega plana s prostovoljnim delom članov množičnih organizacij Preteklo nedeljo se je na napredek mesta, prostovoljno raznih bazah nadaljevalo tekmovanje s prostovoljnim delom v počastitev volitev SIAU. Nepravilno bi se izrazili, že bi rekli, da so tekmovali samo v nedeljo, kajti naši ljudje po vaseh in mestih tekmujejo vsak dan. Tako pa vsakdo gleda, da bo presegal svojo obveznost, zavedajoč se. da ni lahko izvesti plana, ki smo si ga zadali. Delovne množice so se zares požrtvovalno prijele dela zlasti sedaj', ko stojimo pred našimi volitvami. Tako je bilo zadnjo nedeljo v Kopru na prostovoljnem delu nad 250 članov SIAU. Delali so na več objektih, vsebovanih v gospodarskem planu, in tudi na objektih, ki so izven plana. Tudi to pot so udarniki urejevali cestišča, trge, ulice in podobno. Ce bodo Koprčani nadaljevali z delom in na splošno z ureditvijo najnujnejših krajevnih vprašanj, bo dobil Koper v kratkem docela drugo lice Ze sedaj se lepo odraža nova slovensko - italijanska osnovna šola. Turist -Hotel, ribarnica in tržnica ter novi nasadi. Vse to predvideva naš plan in bo tudi v kratkem zgrajen. Ta jasna dela presegajo vso gradnjo, ki so jo izvajali Italijani vseh 25 let svojega vladanja v tem kraju. Naša ljudska oblast kaže tedaj v zadostni meri svojo skrb za gospodaski in kulturni napredek tukajšnjih narodov in krajev. Kakor v Kopru so bili delavni tudi v Izoli in ostalih mestih našega okrožja. V Izoli je bilo pri prostovoljnem delu več sto prostovoljcev, ki so delali na stavbišču stanovanjskih blokov, urejevali pa so še nekatere ulice, trge in parke. Tovarniški delavci pa so vložili prostovoljno delo v posebna dela v notranjosti svojih tovarn. Kljub nekaterim godrnjačem, ki bi hoteli zavirati delo v Izoli napreduje. V zadnjem času so se izkazali s prostovoljnim delom tu-s di v Piranu, saj so večkrat organizirali delovne akcije. Tako Je Pri prostovoljnem delu preteklo nedeljo sodelovalo nad 30Q tovarišev in tovarišic. To je zopet dokaz zavesti, s katero se naše delovne množice pripravljajo na volitve SIAU s tem, da hočejo storiti vse za pravočasno izvedbo prevzetih planskih nalog. Pozabiti ne smemo tudi 113 Portorož, kjer je bilo prav tako večje število prostovoljcev na deiu. Tukajšnji člani SIAU niso nikoli zaostajali in so bili vselej pripravljeni prijeti za delo. Pri gradnji zadružnega doma v Krkavčah je bilo nad 75 prostovoljcev. V tej vasi z delom hitijo, samo da bo dom čim-preje dograjen. Podobno so v počastitev volitev in SIAU tekmovali s prostovoljnim delom v Bujah in mnogih drugih krajih v Buj-ščini. Tako smo zopet videli, da je prostovoljno delo eno glavnih sredstev za izvedbo enoletnega gospodarskega plana, ki bo po svoji dovršitvi pripomogel k splošnemu izboljšanju našega gospodarskega položaja. IIbe bile za enoletni gospodarski plan! lillil'1'.'JJ »Inn I umil mil im uofalta fot u v4\hi ** K E V K O K L I* K « F. D K. I'UA5 BKADAii ' HTltlItA1' KUB K RT H LA VAT V zaspal je blaženo na postelji. Potem so ga prebu-n dali lonček mleka in zemljo. Zemlja je bila že razrezal ^ hne ko^ke ln, medtem ko je eden izmed strežnikov in e za obe roki, je drugi namakal koščke žemlje v mle- ga a P:tal, kakor krmijo goske s svaljki. Ko sta ga nakrmila, ** bro ?,ri^ela pod pazduho ter odvedla na stranišče, kjer sta la' naj opravi malo in veliko telesno potrebo. “"i tr k tem lepem trenutku pripoveduje Svejk z naslado; Oin navaiati njegovih besed, kaj sta potem z njim de- ^ enim samo to, da pravi Svejk izmed njiju me je pri tem držal v naročju.« StiJl nr« ____; . • i i ... I11 teft! ° tem tepem trenutku pripoveduje Svejk z naslado; - ^03, nnvaioH ntoormHh hPCPrt Irol nt» »»i. -m Ho- ga sta sa privedla nazaj, sta ga spet položila na posteljo diia P°novno prosila, naj zaspi. Ko je zaspal, sta ga pre-bQPoih0 odvedla v preiskovalno sobo, kjer se je Svejk, stoječ lleSa (■ama na§ Pred dvema zdravnikoma, spomnil tistega slav »To - ko ie bil pri naboru. .Nehote mu je ušlo iz ust: 'teh-* Vlte Pet £ravite?» se je oglasil eden izmed zdravnikov. «Napra-Korakov naprej in pet korakov nazaj!« Svejk jih je napravil deset. «Rekel sem vam vendar,« je dejal zdravnik, «da jih napravite pet.« «Meni ni za teh nekaj korakov,« je rekel Svejk. Nato sta mu zdravnika rekla, naj sede na stol, in eden ga je trkal po kolenu- Potem je dejal drugemu, da so refleksi docela pravilni, nakar je drugi zmajal z glavo ter začel sam trkati Svejka po kolenu, medtem ko je prvi privzdigoval Svej-ku očesne veke in opazoval zenico- Nato sta Sla k mizi in iz-pregovorila nekaj latinskih besed. ^Poslušajte, ali znate peti?« je vprašal eden izmed njiju Svejka. «Ali bi nama mogli zapeti kako pesem?« «Zakaj pa ne, gospoda,« je odgovoril Svejk. «Nimam sicer ne glasu ne posluha, ampak poskusil vama bom ustreči, če se že hočete zabavati.« In Svejk je začel; «Kaj neki ta menih sedi tak žalostno in mu po bledih licih solze, solze teko ....» «Naprej ne znam,« je nadaljeval Svejk. «Ce hočete, vama še zapojem: «Tako tesno mi je pri srcu in v prsih me boli, ko tu sedim in moje hrepenenje tja v daljo, daljo mi hiti ...» «Pa spet ne znam naprej.« je vzdihnil Svejk. «Znam te prvo kitico iz «Kje dom je moj?« in potem: «General Windisch-graetz In VQjaSka gospoda začeli so vojno od sončnega vzhoda./ t pa še nekaj takih ljudskih pesmic, kakor na primer: «Bog ohrani, Bog obvari...« Oba zdravnika sta se spogledala in eden je Svejka vprašal: «Ali je bilo vaše duševno stanje že kdaj preiskano?« « Da, pri vojakih,« je slovesno in ponosno odgovoril Svejk. «gospodje vojaški zdravniki so me uradno spoznali za notoričnega bebca-« «Meni se zdi, da ste simulant!« je zavpil drugi zdravnik na Svejka. «Jaz, gospoda,« se je branil Svejk, «nisem simulant, jaz sem resničen bebec. Kar vprašajte v Čeških Budjejovicah ali pa na poveljstvu dopolnilnega okraja v Karjjnu!« Starejši izmed zdravnikov je brezupno zamahnil z roko, pokazal na Svejka in rekel strežnikoma: «Temu človeku vrnita njegovo obleko in ga dajte v tretji razred na prvem koridorju. Potem naj se eden vrne ter odnese vse spise o njem v pisarno. Pa recite tam, naj to hitro urede, da ga ne bomo imeli dolgo na glavi.« Zdravnika sta še enkrat vrgla žalosten pogled na Svejka, ki se je spoštljivo umikal ritenski proti vratom in se vljudno klanjal- Na vprašanje strežnika, zakaj uganja take oslarije, je odgovoril: «Ker nisem oblečen, ampak nag' in nočem gospodoma kazati tega, kar se kazati ne spodobi, da bi ne mislila, da sem nevljuden ali prostaški « Od trenutka, ko sta strežnika dobila ukaz, naj vrneta Svej-ku njegovo obleko, nista prav nič več skrbela zanj. Rekla sta mu, naj se obleče, in eden ga je odvedel v tretji razred, kjer je imel nekaj dni, dokler mu niso v pisaml izpolnili pismene odpustnice, priložnost za svoje zanimivo opazovanje. Razočarana zdravnika sta mu dala spričevalo, da je «simulant medlega razuma,« in ker so ga odpuščali pred obedom, je prišlo do majhnega prizora. (Nadaljevanje, sledi), PO „STREHI SVETA TIBET " trdniava obdana - z ogromnimi nasipi Najlepši in najbogatejši je tibetski svet ob gornji Brama-putri ki njenih pritokih. Zavarovana med dvema mogočnima zidovoma, najvišjima na zemlji, med Himalajo in T.ranshi-rnalajo, ki je sedaj y. zemljevidih označena z imenom Hedin po že omenjenem raziskovalcu Tibeta, iznenadi človeka s svojo pestrostjo in- urejenostjo. Do kamor seže oko, sama vzorno obdelana valovita žitna polja. Rž, pšenica, grah. Vmes so vasice in naselja in samostani. Drug pred drugim se skrivajo sredi sadnega drevja med breskvami, marelicami in orehi. Tudi templjev ne manjka. Okrašeni ao s kipi bogov. Kipi so iz kovine ali iz pozlačene gline. Noč in dan gore pred njimi svetilke, napolnjene Z maslom, Ob reki Ki-ču, ki hiti v Bra-maputro, leži Basa, E roti glavnemu mestu sg dolina vedno bolj širi, vedno bolj je rodovitna, vedno bolj urejena in vabljiva. Pot pelje skozi lepa polja. V enem samem klasu so našteli 220 žitnih zra Vsako leto romajo tod Mongoli v velikih, oboroženih karavanah, da se poklonijo Dalaj Lami in prejmejo blagoslov od Taši Lame, obeh najvišjih cerkvenih in svetnih mogotcev v Tibetu. Lasa je mesto dvorcev in zelenja, mesto samostanov in templjev. Iznad košatih kron se bleste pozlačene strehe palače Jo-kang in vladne palače, vmes zelene trate, okrašene, z grmičjem,, med njimi se zvijajo potočki, ki se po njih prevažajo race in gosi. Tako rišejo Laso poznavalci. Vrh strmega griča, ki se dviga visoko nad mestno zidovje, stoji Cagpori, šola za zdravnike. Mogočno kipe silni zidovi proti nebu. Zavzeli so ves vrh. Nedaleč je na drugem strmem griču veličastna palača Potala, ogromna in razsežna, neke vrste tibetska Akropola. Tam je bil kraj, kjer so pred pol stoletjem hranili sveto sliko kitajskega cesarja. Ker jo je takratni Dalaj Lama odstranil, ga je kitajski cesar odstavil. Iz mesta se Vijejo na grič Potala strme in drsljive stopnice. V tisoč letih so jih izgladile nege neštetih lam. Spodaj žubori Kiču, ob obeh bregovih ga spremlja košato gozdevje. Debong je majhno mesto ob Vznožju golih gričev, ki se Vzpenjajo na visoke gore. Majhne skupine drevja med številnimi stavbami in na robovih samostanskega naselja ubijajo odljudnost kraja samega. Samostan ima 10.000 menihov. Nedaleč se ie med prvo pravo oazo košatega drevja skrila «Carovniška skrinja«, staro preročišče. Njegova zlata streha izzivajoče mežika proti Lasi, ki se od tam najlepše vidi. Ob vznožju gričevja je v neko pečino vklesana Budova podoba, visoka najmanj 250 m. To TIBETANSKI VOJAK je največji Budov lik v Tibetu. Drugo največje mesto v Tibetu je Sigatze, v zračni črti 200 km jugozahodno od Lase. Razprostrlo se je ob obeh bregovih Bramaputre na mestu, kjer se vanjo izliva Njang-ču ki 70 km jugovzhodno od tod teče skozi že omenjeno za Tibet tako važno trdnjavo Gjan-ce. Zunaj Sigatzeja leži veliki samostan Tašilunpo, prestolnica Taši Lame, ki je V svojem viso. kem položaju enak Dalaj Lami. Tisoči romarjev čakajo po cele ure, da jih z eno besedo blagoslovi- Živi Taši Lama med 3800 menihi vseh stopenj od mlečnozobih novincev do osivelih višjih duhovnov. Vsi so gologlavi in golih ramen. Njihove obleke obstajajo iz dolgih rdečih kosov blaga, ki si jih privezujejo okoli života. Po zakonu in izročilu je Taši Lama učitelj nogo izvoljenega mladoletnega Dala.i Lame, dečka, v čigar telesu naj bi potujoči in iščoči duh mrtvega Dalaj Lame na nedoumljivih potih' slednjič našel umrljivo skorjo. Staknili so ga mogočniki v Lasi, visoki menihi samostanov Debong, Sara in Gal-dan. Tibet se ni zaman imenoval ((prepovedana dežela«. Se pred desetletji je bilo nemogoče priti v Laso ali Sigatze. Nek raziskovalec se je vtihotapil v Sigatze preoblečen v Tibetčana in z domačimi, dobro plačanimi spremljevalci Glavo so mu obrili, ostale so le obrvi, namazali so mu jo z mastjo, sajami in rjavo barvo. Taši Lania ga je širokogrudno povabil k sebi in ostal je poldrugi mesec njegov gost. Po ozkih, tlakovanih ulicah med visokimi samostanskimi zidovi pelje not skozi tesne, temne hodnike po lesenih le-stvastih stopnicah y najvišje nadstropje tempeljskega mesta Tam ima Taši Lama svoje zasebne sobe. Raziskovalca je sprejel v majhni dvorani. S prekrižanimi nogami je sedel v okenski vdolbini in je skozi okno opazoval daljne gore in mesto onstran tempeljskih zidov. Bil je gladko obrit, rjave lase je imel na kratko ostrižene. Njegov pogled je bil mil, skoraj boječ. Podal je gostu roko, ga povabil na blazine poleg sebe in zatopila sta se v razgovor. Ob slovesu, tako pravijo, mu je poklonil zlat prstan «žiyečega Bude«, ki je prispodoba dolgega življenja. Ta prstan je raziskovalcu kasneje, odpiral vsa pota po Tibetu. V. P. Duševni vodja treh milijonov prebivalcev Tibeta je Dalai-La-ma, vendar se je za vse zanimal tako imenovani Pancan-La-ma, ki je bil pred 3 leti pregnan iz dežele. Ta se je umaknil v Kitajsko in se sedaj vrača v Tibet z Maocetungovo vojsko. Na sliki vidimo 16-letnega Da-lai-Lamo in njegovega nasprotnika Pancen-Lamo. GOSFOD11KS T ¥ O T TRGOVINA • KNDUSTR1JA • PROMET • FINANCf] Spremembe v upravi tržaškega pristanišča Na pol vojaška, ureditev upra Ve tržaškega pa-isitamišča, ki jo je postavila Zavezniška vojaška uprava še v 1945, po mnenju zainteresiranih krogov ni bila primerna. Zaradi tega so ponovno z raznih strani šr.ter-vemirali p-ri zavezniških oblasteh, da bi izboljšati položaj v tej važni gospodarski napravi. Poročajo, da se je ZVU končno le odtočila, deloma le ustreči vztrajnim zahtevam in sklenila izpopolniti sestavo in nalo-ge {(posvetovalnega delovnega odbora« za tržaško pristanišče, pač pod pritiskom razmer, ki zahtevajlo kar najsmatmejšo organizacijo pristaniškega dela v času, ko se pričenja ostra tekma s severnimi pristanišči. Sklenili so imenovati za pred sedtaka omenjenega odbora z odločujočim glasom pri enakem številu glasov ravnatelja tržaške luke (zavezniški funkcionar) ter 13 ostalih članov odbora in sicer: 4 stalni člani, ki zastopajo tri skupine pristaniških delavcev, in po eden predstavnik Delovnega urada, De-I lavske zbornice, Enotnih sin- dikatov, ustanove Splošna skladišča, Združenja brodarjev, Združenja industrijcev, Združenja tržaških špediterjev, Zdru ženja veletrgovcev in Združenja pomorskih agentov tržaškega področja. (Iz zadnje številke revije «Vie Nuove».) — Zanimiv primer, kako si nekateri predstavljajo npropagando za mir*. Rožljanje z orožnjem naj bi predstavljalo borbo za mir in delo. Anglija-Jugoslavija (2»1) Tri najboljša jugoslovanska moštva povabljena na britanski nogometni festival v maju 1951 (Nadaljevanje s 1. strani) Ijivo poleg Beare v gol. V naslednjih dveh minutah mora Beara zopet posredovati, dokler v 35. minuti ne dobi po; ■novno žoge Lofthouse in neubranljivo strelja v gol. RezuL ANGLIJA: Williams; Ramsey, Eckersley; VVatson, Compton, Dlckinson; Hancocks, Mannion, Lofthouse, Baily, Medley. JUGOSLAVIJA: Beara; Stankovič, Colič; Čajkovski I, Horvat, Djajič; Ognjanov, Mitič, 2ivano-vič. Bobek, Vukas. STRELCI: Lofthouse v 30. in 35. minuti ter Compton v 41. minuti prvega polčasa; Mitič v 32. minuti drugega polčasa. Igrišče je bilo suho in trdo. Vreme po več deževnih dnevih dokaj mrzlo, vendar za igro li-godno. Vsega skupaj je bilo 8 kotov za Anglijo in za Jugoslavijo (v prvem polčasu 4:3 za Anglijo). Gledalcev je bilo 66.000, maksi. munv, ki ga lahko sprejme stadion Arsenala v Highburyju. tat je sedaj 2 :0 za Anglijo in bati se je, da bodo postali jugoslovanski igralci deprimira-ni, kar bi lahko porazno vplivalo na nadaljnji potek igre. Vendar pa ta rezultat niti za hip ne zmede Jugoslovanov, ki napadajo dalje. Kazenski strel v 38. minuti pošlje sicer Mitič visoko preko gola, dve minuti nato pa izsilijo gostje korner. in takoj zatem mora Vfilliams zopet braniti Zivanovičev strel. Štiri minute pred koncem prvega polčasa pa se rezultat bistveno spremeni, ko angleški srednji krilec Compton prestreže strel Ognjanova tako, da žoga ne odleti p polje temveč v gol poleg nepripravljenega vratarja. Minuto nato steče Bobek z žogo proti angleškemu golu, kjer se ustvari nevaren položaj, ki pa ostane brez posledic. Vse do konca polčasa pa mora Beara vzdržati nekaj hudih napadov. V prvih minutah drugega polčasa izvedejo jugoslovanski igralci zelo prodorno in nevarno igro. Po krasnih kombinacijah med Vukasom, Bobekom in Mitičem in kmalu nato med Vukasom in Ognjanovom prileti žoga, ki jo je streljal Ognjanov, Williamsu v koleno in se odbije. Jugoslovani so v premoči in ne bi bilo nepričakovano, če bi prišlo celo do gola. Vendar se Angleži kmalu zopet zberejo in že v 7. minuti Beara ubrani krasen Mannio-nbv strel; toda že čez pol mi- nute ponudi M nnion Beari zopet priložnost' da se izkaže. Mogoče največji uspeh Beare pa pomeni deveta, minuta drugega polčasa, ko v letu na čudovit način ujame p gornjem voglu žogo, ki jo je streljal Lofthouse. Jugoslovani preidejo zopet v napad in v dveh zaporednih minutah streljajo dva kornerja, ki pa ostaneta neizkoriščena. Dva Mitičeva strela pa gresta eden poleg HORVAT, ODLIČNI SREDNJI KRILEC. Prvi šahovski dvobo se je končal z zmago Pule Prva medmestna šahovska tekma med reprezentancama šahovskih društev Pula in Koper se je končala z zmago Pule v razmerju 7 proti 3. Pulsko moštvo je igralo boljši šah in je zato zasluženo zmagalo. Niti ene same partije r.4 izgubilo koprsko moštvo zaradi grobe neprevidnosti ali zaradi časovne stiske, niti pol točke zaradi prenagle ponudbe remi-sa, ki ga nihče ni smel ponuditi brez poprejšnjega sporazuma s kapetanom. Pulski šahi-sti pač bolje poznajo otvoritve irj tudi na sploh igrajo boljše od koprskih. Prvi prijateljski šahovski match Koper-Pula se je vršil na 10 deskah v nedeljo, dne 19. novembra, dopoldne v prostorih Italijanskega kluba kulture, ki ima lepo veliko dvorano. Po mestu so bili povsod lepaki in dvorana okusno okrašena, na pročelju velik napis v hrvaščini in italijanščini: DOBRODOŠLI SAHISTI IZ STO! Ob 14 je bilo odigranih že 6 partij, ostale 4 so bile prekinjene in so se nadaljevale ob 16. uri. Goste iz STO je pozdravil tov. Sime Finderle, predsednik Šahovskega društva Pula in vodja matcha. Odgovoril mu je predsednik izvršilnega odbora Šahovske zveze Istrskega o-krožja tov. Boris Kermavner, ki je bil obenem kapetan koprske reprezentance. Kapetan pulskega moštva pa je bil tov. Zvonko Manjo. Ze po otvoritvenih potezah je bilo videti, da so pulski šahisti v otvoritveni teoriji kaj dobro podkovani in da se bo Koper moral trdo boriti za vsake pol točke. Prvi zmagovalec je bil Sahist italijanske narodnosti iz Pule tov. Giovanni Fiorentin, ki je na 10. deski premagal tov. Staneta Straha. Nato sta se na 3. deski sporazumela na remis kapetan pulskega moštva tbv. Zvonko Manjo in Alfonz Dol-her. Tovariša Borisa Kermavnerja na 3. deski in Rudija Kalčiča na 5. deski sta že dopoldne premagala močnejša nasprotnika, prvega tov. Leon-tenko Aleksej irj drugega tov. Juraj Madjarič. Ob prekinitvi je tov. Rudi Udier na 7. deski predal partijo proti tov. Turini Dragu. Tov. Nikola Uzelac iz Pule in Srečko Marušič na 10. deski pa sta se.sporazumela na remis. Poteze so bile ob 14 kuver-tirane in igra na preostalih 4 deskah se je nadaljevala ob 16 v prostorih Šahovskega društva «PULA». Med 14 in 16 so seveda šahisti iz obeh taborov mrzlično analizirali prekinjene partije. Od koprske reprezentance sta bila ob prekinitvi močnejša samo tov. dr. Vlado Berginc in Izak Hilel, ki je imel dobljeno pozicijo. Tov. Kgrlo Suša in Ernest Vogrič bi bila ob previdni igri morda dosegla remis. Ker pa sta igrala na zmago, sta oba izgubila, Vogrič na drugi in Suša na 8. deski. Ob velikem zanimanju številnih gledalcev sta ob 18 igrala samo še dr. Berginc na 1. deski proti Dr. Josipu Ormaju in Hilel na 6. deski proti Dže-nadu Džaferbegoviču. Ze je kazalo, da bo Hilel, ki je napravil napako, remiziral, ko mu je vendar uspelo v končnici zamenjati figure, tako da je ostal z dvema vezanima kmetoma proti samemu nasprotnikovemu kralju zmagovalec. Ob 19 partija dr. Berginc proti dr. Ormaju še ni bila kon- čana. Zato je sklenilo turnirsko vodstvo, da se partija prekine in oceni. Razsodniki tov. Manjo in Leontenko od pulskega društva ter Kermavner in Vogrič od koprske reprezentance so se po podrobni analizi sporazumeli, da je smatrati partijo za dobljeno v korist dr. Berginca. Tako je Koper izgubil tekmo proti Puli v razmerju 3; 7. Koprskim šahistom naj bo ta poraz resen opomin, da se morajo več baviti s šahovsko teorijo, študirati zlasti otvoritve in partije priznanih mojstrov. Ce bodo zanemarjali teorijo, bodo daleč zaostali za razvojem šaha v Jugoslaviji. Koprčani so videli v Puli lepo delujoče društvo z vzorno organizacijo. Kar so videli, bodo lahko koristno uporabili v Istrskem okrožju. Sprejem gostov je bil nadvse prisrčen in so izkazovali pulski šahisti koprskim tovarišem posebno pozornost in gostoljubnost. Oni koprski šahisti, ki niso bili v opoldanski pavzi zaposleni z analizo prekinjenih partij, so si pod vodstvom tov. Finderla ogledali zanimivosti mesta Pule in se prepričali o uspešni industrijski in pomorski delavnosti pulskega delovnega ljudstva ter o velikem napredku v izgradnji socializma v jugoslovanski Istri. Dne 17. decembra bo pulska reprezentanca vrnila obisk in bo v Kopru revanšni dvoboj med obema mestnima reprezentancama. Kop^j bo tedaj nastopil v kompletni postavi, ker sta v Puli 2 člana reprezentance iz opravičenega razloga Izostala ter je bilo treba nastopiti z rezervami. B. K. drugi pa preko gola. Jugoslovanska obramba igra taktično dobro plasti je odličen Horvat v igri z glavo. Občinstvo ploska jugoslovanskemu vratarju, ki s čudovitimi akcijami brani strele, ki jih občinstvo že vidi v golu. Tako je v. 17. minuti dobil Lofthouse lepo uporabno žogo na glavo in jo spretno usmeril v gol — a Beara ubrani, kakor kmalu nato ubrani strel nevarnega Bailyja. In še v nasle.dnjih minutah ima Beara priložnost, da se izkaže pred angleškim občinstvom, ko ubrani v sijajnem padcu Hancocksov strel v korner, tri minute nato pa v skoku Mdnnionov strel. Mitičev | nevarni strel v naslednji minuti gre v aut, v 28. minuti Pa Ognjanov. krasno z glavo odbije žogo proti golu — n žoga zleti tik nad prečko; Williams si oddahne, kajti Proti tej žogi bi težko kaj mogel. Takoj nato se zopet izkaže Bera, ko odbije Hancocksov strel v komer in nato s p siju sune žogo, ki jo je iz kota streljal Medle.y, v polje. Igra se z nezmanjšano brzi no. Jugoslovanski igralci so že davno pokazali, da so sposobni vzdržati hiter tempo igre. Sta nje je še nespremenjeno vse do 32. minute drugega polčasa, ko po uspešni kombinaciji z Bobejkom Mitič z močnim stre. lom pretrese mrežo angleškega gola, ne da bi Williams kaj mogel. (Po poznejših poročilih je baje dai gol Zivanovič. Vendar smo tudi Po radiu slišali, da je bil avtor gola Mitič Op. ur.). Jugoslovani so dosegli izenačenje! Se 13 minut manjka do konca igre. Stvar se še lahko bistveno spremeni. Angleži kakor da bo hoteli poskusiti še po drugi strani, pošiljajo proti koncu igre na prej zlasti Hancocksa, ki ustvarja nevarne situacije. Colič ima težko delo, ki ga pa kar uspešno opravlja, a tudi Beara ponovno navduši londonsko občinstvo, ki se je v tekmi razgrelo kljub angleški »hladnosti)> in ki ne štedi s ploskanjem. Bliža se konec in mrzlična napetost se stopnjuje: ali bo Jugoslovanom uspelo vzdržati neodločen rezultat, ali jim bo uspelo, kar ni uspelo še nikomur? Minute proti koncu igre so najdaljše... Končno: žvižg in konec! 2:2! Jugoslavija je dosegla, kar pred njo nobena remezentanca ni dosegla, da bi namreč odšla iz Anglije neporažena. Jugoslovanski igralci, poskakujejo od vejselja, objemajo se vendar pa v t i veselju ne pozabijo pozdraviti hvaležne publike, ki jih nagradi z navdušenim ploskanjem. Angleški igralci so pa med tem izginili z igrišča... Sodnik Van der Meer je so- dil zelo dobro, a ni imel težkega dela, ker sta obe moštvi igrali zelo korektno. Poročila vseh tiskovnih ag n-Otj o tekmi so želo ugodna. Ta. koj po tekmi je prejela Jugoslovanska nogometna zveza poziv, da se udeleži s svojimi tremi najboljšimi moštvi britanskega nogometnega festivala, ki bo na Angleškem od 5. do 19. maja. Krajevni tisk o zastoju v malih podjetjih Zadnja številka «11 Lavoro«, glasila Delavske zbornice, je prinesla precej grenkih ugotovitev na račun odločujočih či-niteljev in indiuatrijcev čeprav precej v rokavicah in nekje na zadnji strani. Medi drugim piše tudi o pnopadaoju tvrdke E. Cainz, znane tvomice navtičnih instrumentov, ki ima svoje o brate v bližini Tržaškega arzenala y poslopju tako imenovanega Lloydovega stolpa. Ta tvrdka že dalj časa ni prejela rjikakih naročil in tudi sedanje gračtaje y naših ladjedelnicah niso dale njenemu delavstvu ni-kake zaposlitve. Nasprotno so ugotovili, da so znatno naročilo navtičnih jrjStrumetov za ladje, (ki so bile letos splovljene,) v vrednosti okrog 8. milijonov lir, oddali inozemskim dobaviteljem. 2e poprej je isti list objavil razne pritožbe podobnih malih industrij. Avstrijski izvoz papirja in lesa Po poročilih z Dunaja je avstrijska papirna industrija za prihodnje leto popolnoma zaposlena bodisi z naročili od zunaj bodisi z domačega trga. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bil izvoz papirja precejšen: 33,700 ton časopisnega papirja 47.700 ton raznovrstnega papirja, 66.600 ton celuloze, 7.700 ton sintetične celuloze, 8,100 ton celulozne mase. Med kupci je na prvem mestu Za-padna Nemčija, na kaitero odpade 16 odst. izvoza omenjenega blaga, sledi Indija z 13 odst., Italija 9, Hong-kong (Kitajska) J v tranzitu 4,5 in Pakistan ^ odst. Celuloze so izvozili naj' več na italijanski trg in sicer 28.000 ton, ostalo Pa y Franci-jo, Južno Ameriko in ZDA. Mednarodne cene papiflF naraščajo in od 1. t. m, napri) so kanadske tvornice PaP11^ določile ceno za tono na 100 dolarjev, Švedski časopisni papir 155 dolarjev za fr*0, , drugi strani sio pripravljeni P*3" čati kupci iz Zapadne NetnčuA kjer je veliko pomanjkanje siopisnega papirja tudi 210 dolarjev za torno. Skozi Trst se pravkar odvijp tranzit velike dobave avstrijskega lesa. Grška vlada je n®-ročila 50.000 kub metrov y » meno za pirite, tobak, tozoi itd!. Prevoze vrše V ladje grške plovne družbe beneške ((Adriatica« in tržašiP ga brodarja «Sperco in 8®*- Družinski laslfiki v raznih Miških pokrajinah Profesor Luzzatto-ffegte ja statističnega oddelka fr* univerze, «D«xa» v Milanu in vemo iz <(ASTRE», ravnatelj kakor & obenem • vodiJ član univerze v Banju, J* v _ anketo q družinskih Preje:__ v Italiji. Primerjave med nimi pokrajinami in zlasti ^ severom in jugom kažejo V .. razlike. Anketa ne slom __ na konkretnih podatkih, _ več se. poslužuje še i®du* metode. ^ Anketa ugotavlja, dia J* družic dohod- Egipt 6, Jugoslavija 6, Trst 148,2 odst. stotno razmerje števila po raznih kategorijah kov naslednje: w za dohodke do 390.000 1« severni predeli 33,2 odsL nja Italija 39 odst., Južne j- j krajine 53,1 odst., otoki odst. Tudi med' raznimi , jinamd južne Italije naj* ^ kategorijah z nizkimi “On ^ precejšnje razlike. Dofl° Jaia-390.000 letno: Lukanija w 1\g4i brija 58.7 odst.. Sardinija -Sicilija 54,7, Abruzzi in ~r.is 53,3 Apulija 53,3, KORISTI, KI JIH IMAMO OD TELOVAg^ m Ni prazna beseda da se v telovadnici jeklene snacdl1 nemčija-šuica 1:0 STUTGART, 22. — Danes je nemška nogometna reprezentanca odigrala svojo prvo mednarodno tekmo po vojni. Njen nasprotnik je bila reprezentanca Švice. Nemčija je igrala zelo dobro in rezultat 1 : 0 ne kaže pravega razmerja igre (in to še tem manj, ker je celo ta edini gol zabil branilec iz enajstmetrovke). Nemci so namreč skoraj ves čas tekme prevladovali. Sodil je brez napak angleški sodnik Ellis. Ni zgolj naključje, da je telesna vzgoja v zadnjem času dobila tako zaviden razmah kazenski j in prodrla v vse ljudske množice. V demokratskih revolucijah, ki so jih prinesle o-svobodilne borbe, so splošne spremembe spremenile tudi telesno vzgojo v last ljudstva, dostopna vsakemu in vsakemu v korist. S tem je telesna vzgoja postala močan faktor v splošni vzgoji ljudskih množic. Ni si mogoče niti zamisliti blaginje in varnosti naroda, niti blaginje in srečnega življenja ljudi brez telesne vzgoje in njenega koristnega delovanja za utrjevanje zdravja in moči človeka. Samo zdrav in močan človek ie lahko vztrajen borec, koristen član v borbi ljudskih množic za boljšo bodočnost, za ukinitev izkoriščanja človeka po človeku in močna opora za dosego ljudskih pravic tako pri nas kakor kjer koli drugod. Naloga telesne vzgoje je, da dviga fizične sposobnosti človeka, dviga in hrani zdravje, duševne razvitosti in moralne vrednosti ter skupno z politično in duhovno vzgojo ustvarja novega človeka, resničnega predstavnika prave ljudske demokracije. Medtem ko nam politične u-stanove širijo politično obzorje, kulturne razvijajo duha, nam telesna vzgoja daje telesno sposobnost utrjuje zdravje, dela nas iniciativne in spretne in nas polni z moralnimi vrlinami. Politična, kulturna in telesna vzgoja pa ustvarja človeka lepega in plemenitega, koristnega člana ljudske družbe. S telovadbo si človek pridobiva moč, si krepi telo in ga poživlja; kakor prerojen .se vsakdo čuti po njej. Telovadba, razvedri duha in nikogar ni, ki bi po telovadni uri bil slabe volje. Veselje do dela in življenja se poveča. Cilost, ki se je vrnila, in moč, ki se je okrepila, vlivata tudi onemu, ki ga kaj skrbi, novega poguma in pogum je zavest lastne moči. Telovadba dviga samozavest in sprošča zdrave misli, ki razvozlajo, kar je delalo skrbi. Telovadba nas uči, napenjati naše moči do skrajne mogoče meje, toda uči nas tudi varovati te moči. Ne skrajno napeti mišic, kjer vaja tega ne zahteva. Uči nas torej ekonomično. ravnati z lastnimi močmi. Telovadba nas uči zmernega življenja, kajti človek, ko občuti blagodejne učinke zdravja in moči, ki sl jih je v telovadnici pridobil, jih ceni in jih ne želi zapraviti na lahek in nepremišljen način. Zavest, da se z nezmernostjo zapravljajo sile, zadržuje telovadca in ga navaja na zdravo, zmerno življenje. Telovadba postavlja pred na vedno večje in težje cilje. Pri tem se mora človek često boriti z neugodjem, ki ga zahteva želeni cilj. Treba se je premagovati in samozatajevati. S tem se krepi volja, ki se vtisne telovadcu v značaju Ni torej prazna beseda, če pravimo, da se v telovadnici jeklene značaji. Telovadna vaja se ne nauči na prvi pogled, potrebno jo je često ponoviti in vaditi, pri čemer se telovadec nauči vztrajnosti, V. telovadnici se telovadi v skupinah, kjer so Vsi enaki in z istim ciljem pred seboj. To navaja telovadce, da se med seboj spoznavajo, cenijo in postanejo dobri tovariši. Skupni cilj, ki so si ga zadali, jih navaja na to. da se zavestno in prostovoljno podrejajo disciplini, ki je potrebna za dosego želenega cilja. Taka disciplina pa je osnova vzgoje. Vse to pa navaja telovadce k vestnemu izpolnjevanju dolžnosti, budi v njih odkritosrčnost in zdravo plemenito tekmovalnost. Človek, poln moralnih vrlin, ne laže, v vsako tekmovanje vnaša in ceni poštenje, ki mu ga nalagata čast in ponos. Moralne vrline, ki se pridobivajo v telovadnici, so torej sa. mozavest, prisotnost duha, pogum, vztrajnost, zdrava tekmovalnost, disciplina, močna volja, tovarištvo, zmernost, odkritosrčnost in ponos, ki se seveda pri enepi bolj, pri drugem manj razvijajo in tako tudi bolj ali manj odražajo v življenju. Jasno pa je, da višajo te s telovadbo pridobljene vrline tudi zmož. nosti duha. Mnogi ne i-azumejo in zato ne priznajo, da pomeni skrb za telesno vzgojo tudi skrb za razvoj duha in da je potrebno, da uspeva telo, če naj uspeva duh, saj je telo nosilec duha. In čeprav je to samo po sebi umevno, tega mnogi ne morejo razumeti, menda prav zato, kei je to, kar je samo po sebi umevno, najtežje razumeti. Tu tiči eden vzrokov, da klic po telovadbi pri posameznikih nima odziva, ker niso prišli do spoznanja, da ie duh v medsebojni odvisnosti s telesom, niti so občutili dobrodejne učinke telovadbe na telo in duha. Kdor pa je to spoznal in občutil, ne bo več zapustil telovadbe, ker je pot skozi telovadnico. čeprav težka, vendar polna veselja in zadovoljstva. Človek se po telovadbi čuti kakor prerojen in prekaljen. adb® še Za nas pa ima telova -- „ ta pomen, da z njo °<*v bly, mladino od nezdravih oSti lahkomiselnosti in izp u(ji! ter ji v nadomestilo n de, zdravo, vzgojno in prUe lovanje. ^vile* Zavestno vplivati na V1 ^ razvoj telesa, utrjati ^ in \eStf vati zdravje, dvigati e ^ zmogljivosti, formirati 1 jj, značaj, skrbeti za mc-ialne ne jn vzgajati čut za t°vaas fo je dolžnost vsakogar od n ar0e-je vsakdo od nas dolžan mu sebi in skupnosti. )oV3ti Zato moramo ie bolj d pgj. na širjenju telovadbe P1 se rati jo med ljudmi, da' vgd* množično udeleževali te nih vaj. tel o- Moramo pa paziti, da il0. vadno vzgojo ne vzgaja ]l6 veka samo v telovadca, izločamo iz našega ia,vn naVaja' Ijenja. ampak ga ce}° naše11’ mo na to, da sodeluje političnem in ku'*'ur"Ljih Pr°' se pouči o vseh dan ,ejanjem blemih in je tudi z razV°] pripravljen vplivati ^ u. dogodkov, ki odločaj« ... vZgajatii sodo, ker je naš ci J te[pvčž ne samo ‘port f’Deoa in predvsem človeka lep B {1?na plemenitega, koristnega ljudske družbe. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon Jtev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-" upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. rvy urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. i 1-32 - Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70. -------—----------------—------------------------------------------------- — —---------— j,, din NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesee,l° j Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložniSt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.