go dar 5 rtn šk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 22. aprila 1868. Gospodarske stvari. iz kterega na dolgih reclih (štileih) široko, socnato in poganjaj lepnato (klebrig) listje in visoke cvetne lati Nova iznajdba o svilni preji Ako rastline le malo bolj ogledaš, kmalu zapazi dve sorti. Prva je krepke postave w » v uiv J ^v/kjwa v ^ j ILJU Ci Svila (žida) se s kokonov (mešičkov) dandanes mota in bolj okroglasto listje, gosto pa majhe ima trdo, usnjast s tem, da se kokoni položé v kotel z vrelo vodo Po f zelenoru meno cvetje. Vidi se, da je bolj prostega rodů in ime naznanilu pruskega konzula R. Scbramma je hči zna- nuje se tobak kmečki (nicotiana rustica). Sosed njegov nega kemikarja Zamb jdla po drug poti ima tanko stéblo, zalo, tankokožno, lepo dišeče, ozk m svilo motati s kokonov in to brez škode za svilo samo. osatno (špičasto) perje, ki brez reclov na samem stéblu Mrzli vodi, v kteri se kokoni mehčaj se namreč dodá sedi se bUKuiii uicuuaju^ où uauii vv> wvwi« o^ui» Ovetj^ ujcgu vu oc v mj topi véz okoli kokona zamotanih in je prijetne rožorujne barvě nitek kaj ? kar kar pa je dozdaj sami jdn znano : (nicotiana tabacum) njegovo se v dolgjh latih kviško vzdiguj gin s k iiiLtxv , rwc*x jkj IU -----7 v volja jo je pa, to skrivnost razglasiti za 2000 frankov za gospodo > kteri Ta močn sam in potrditi po veliki skušnj Dobiček te nove jdbe je neki čveterni prav tobak že bolj žlahen mečki tobak noče disati _ JPIPH M H Te dve sorti so v naših deželah navadne. Vendar prihranijo se drva, kterih je treba, da se nikoli ne zrastejo tako lepo, kakor v svoji amerikanski napravi vrela voda 7 nit y ktera se mota s kokona ? se lep domovini in je bolj elastiču«, «^««j če se kokoni valjaj o v vreli vodi tedaj tudi močn ej svet kako r ke m našem cesarstvu ga posebno adij na Og črv t v kokonu (mešičku) y iz kte rega ob svojem času izleze metulj, ki jajčica leže . golemu črviču se brž na životu pozná, d ? ali je ali bol in po takem si more sviiorej ÍU U 1 M V <3.11 KJ VJ 1 bode nam novo Znamenje , ua» 1Í.U1U iii*prcujv<* acuc ovci , rvi UOU&O uctím. ili iv.u oc oiv^ci vac pu pans dobi, o čemur je še pred malo leti misiil, da ni mogoče. kar vendar turške dimke, turšk da koló napredka žene svet ki danes že sto do tri sto cekinov veljá. Sicer je Turek v vsem za pejskimi narodi zaostal, samo o tobakariji je pred In ko se sicer vse po pariški módi ravná, toba- nami Tobak. turški tobak mali Azii se celó tobak samo zbog cvetja sadi, iz kterega žlahen missiri napravljajo. Hitro jbolj čisla hitro se mora sušiti; mnogo delà potřebuj ako ima U1W v ov uiuiu OUU1U1 , luuujjv Viui« ^Udiguujg , arvu 1ULU kr. finančno ministerstvo je z dopisom od 25. močnega pa vendar milega duhá dobiti. Težavno pri sušca t. 1. dovolilo družbi kmetijski na Dunaji, da sme letos sejati poskušnj 5 krajih do Inje Avstrije tobak ? toda na vsakem teh oral (joh) mlj kraj većemu en pravljanje ga pa tudi ne verjetno draži, zato ga le turški paše pij ej o. Kinezi se tudi za tobak nimajo Kolumbu zahvaliti ž njim obsejati, pridelek pa mora v ker so ga že davno prej smukali, predno se je še Ko y cesarsko tobakovo fabriko v Hainburg prodat Morebiti da pride kmalu čas, ko se bode tobak smel tudi drugod sejati in da setev tobaka neha biti samo-tržtvo državno in ga bojo kadaj přidělovali kmetovalci Gledé na lumbu o Ameriki sanjalo. Najbolj sadé grmastega fruticosa) in kinežkeg chinensis). Drobno ga zujejo, še tuđi skrbno ga sušé in pripravijajo, nekterokrat ga malo v vseh deželah, kjer je svet za to pnpraven to prihodnost naj o tobaku kaj več povemo. nasaj ena s tobakom je kaj lep se pa tudi z opiom pomesajo sesá iz Taka žlahna stvarca dimek, ki niso veče od šivarskega naprstnjaka. Tako so Kinezi tudi v tobakopitji Kinezi. Tudi na otokih Java in Manila se pogosto sadi. Na vrstah grm pri grmu tako, da je prav lep gozdek vi- Javi raste posebno azij atiški tobak (n. asiatica), lep Lahko bi se v njem skril, zakaj večidel so grmi grm z rumenkastim listj em , ki pa malo po prsti diši ravnih deti v se kakor pet čevljev visoki. Krepko in ravno steblo, Iz manilskega delajo se žlahne, okrogle manilke, kterih 132 Je malo pravih pri nas dobiti. Indiji tobakoreja rejo. Ker je tobak t o p iih krajev plod, zato se morajo ni kaj imenitna, akoravno se je vzhodno-indiška kom- dike posebno mraza in hudih vetrov zavarovati. Treba panija za njo trudila. je, jim pridno prilivati in jih o pravem pokrivati. Ž govi boljše. Pravi tobaski raj je v Ameriki, domovini nje- so sadike lepo zrastle in o začetku junija jamejo jih m 1* j • v j • i • • • i • • i • • j • m i • . ^ • i j . • -t • t ^ Tukaj raste največ sort in med njimi tudi naj- na Polj presajati. Tudi tù j gledat da ne stoj ■ _ ■ ■ ■ ■ ■ m a PHKPl ■■ P vHPrô severni Ameriki je tobakoreja imeniten del tesno; najmanj dva čevlja mora sadika od sadike stati v kmetijstvu. Najboljšega prideljujejo v Mar y lan du, če hočeš lepega listja dobiti Ako y vreme suho kteri ima rumeno sladko, tanko in leskeče listje. Na je tudi še zdaj jim prilivati treba. Sadike rastejo veselo reki Ohio raste v posebno velikih grmih. Virginija, pa tudi mnogo plevéla med njimi, kterega je izcupati kjer se Je_jel tobak naj prej obdelovati, tudi zdaj treba. Potem mora še motika na polj in na še dober tobak rodi. Najimenitnejše naselbine so na tudi roka lepo okoli stebla prst nakupljati Št. Jakobski reki. Dajejo veliko, tanko in sladkasto listje, duh ima tudi listje kentuškega tobaka, ki radi smodke ki je za šnofovec jako dobro. Posebno dober slednje kratkem izganja cvetje. Ali tobakorejec hoče le listje dobiti, zato t j e odlomi, da listje več živeža dobí Tudi v nje zavijaj o Južna Amerika tudi ni zaostala. Ondi ktere med steblom in listjem poganjaj gavati. Konca julija začenjaj listj treba pobirati, vejice Je odtr raste mični Varinas, kteri je v deželah, Varinas in spodnje, o sredi avgusta pa tudi že zvrhnj Li naj prej s Venezuela domá. On ima posebno lastnost, da s starostjo na niti naniza in v pokritih , vetra se tudi njegova dobrota raste. V njem se dobí tudi bel črviček, kterega v drugih sortah ni najti, gotovo, ker so premoćne. Najniže cenjen je brasilski tobak. Velika peresa po cimentu dišé in bi se kmalu vsem arovanih krajih obesi, da se počasi suši. Posušenega zvežejo v velike zvezke in ga peljejo na prodaj. (Konec prihodnjič.) prikupila, če bi ga z veco skrbjo obdelovali. Domo- vina najžlahnejših sort je pa v srednji Ameriki in na otokih. Tudi tukaj, kakor po vsi Ameriki je vir- v Znanstvene stvari. ginski tobak najbolj razširjen. Med drugimi rastejo tukaj posebno tobak kmečki, kratkolisti (n. breviformis) in dolgo listi (n. makrophylla). Na Peruvianskem ra-sete še dve sorti s srčnatim listjem , tobak deviški (n. paniculata) in soldaški (n. glutinosa). Na otokih je pre- vnanjih odbornikov žlahni havanski grm domá, posebno na otoku Kuba. izmed ljubljanskih pa Sporočilo o X. odboroví seji slovenske Matice v Ljubljani 16. aprila. Bila je 16. aprila in vdeleževali so se je izmed . grof Barbo in D. Trstenjak; dr. Bleiweis, dr. Costa Najboijša sadišča so v dolinah, ktere reke pretakajo L. Jeran, A. Kos, A. Lésar Marn in ktere o poletnem času vsakdanji dež poliva. Sep- Solar j dr. Pogačar J. i-A* AXVKJ y JL Jl • JUUuai y fj • XTi. Cv L U. y Ui • X vJ^aUUl ^ if • Vávrů, J. Vilhar, dr. Vončina, dr. Zupanee. tembra začne se suhi čas. Seme se seje v gredice. Vodil jo je predsednika namestnik g. dr. Vončina. Naj- Mlade sadike se potem oktobra presajajo na niže ležeče pred se potrdi IX. odborové seje zapisnik, in na to po- Med januarjem in marcem je tobak dozoril in roča tajnik g. Lésar o imenitniših rečéh tako-le: polje. potem se pořeže. Od tukaj pridejo žlahne Regalia, Cabargas, Cabannas in druge. Na Domingu ima je bila 19. dec. 1867. leta, do danes dorastlo 64 Slavni odbor! Družnikov je Matici od IX. seje temi tobak najveće listje za obvijalo kaj pripravno. Porto-Ricco rodí tudi žlahno listje, ki je sicer malo teže, nike tako, da je štiroletni letnini 7 , ki med pa ne slabši ko Varinas. ustanovniki; en letnik je prestopil med ustanov- doplačal 42 gld. v se jnuv VM/IAV7 y VIM) J v uni v/iv>tui IVjtlllUl OO VA vj J^/ LCAixJCAji L glU» ^ en ustanovnik pa med letnike tako, da se mu plačana Iz tega, da tobak v vroči Ameriki in sicer na oto- dveletna ustanovnina ni vštela za letnino. Poslednja šte- toplo in otočno pod- vilka glavni knjigi je 1364. ga morajo tudi pri kih najlepše raste, se vidi, da mu nebje (klima) najbolj tekne. Zato nas, ako hočejo dobrega prirediti, v zavetje pa vendar tako saditi, da še dosti solnca dobiva. Vetrovi mu ne denejo dobro, zato so svetovali, polje z grmov-jem obdajati. Lahko bi se v ta namen murve sadile. Ilovnata, apnéna in laporjeva zemlja mu je naj- Došla sta nam dva rokopisa, ki se ponujata Matici: „Početni nauk o zemljepisu" za prvi razred nižih gimnazijev in realnih šol po Schubertu, poslovenil Matej Cigale. (Odbor sklene : Sedaj se ne more izdati ta knjiga, zato naj se odloži za prihodnje čase.) ljubša 7 vendar v vsaki zemlji druge lastnosti dobi. Latinske slovnice del oblikoslovje" sestavil o. 7 Koren rastlino redi. Kakor se koren razvijati more tako tudi večidel rastlina zřaste. V lahki, Čisti in vlažni zemlji koren lahko na vse kraje poganja. Tako se bode tudi listje lahko razvijalo, bo tanko in lepe barve. Ladislav Hrovat. Ta rokopis se je izročil^ pregle-dovalcema drugega delà te slovnice, in Žepičeve UI UVI» Ut/ OlUYUlVt) i LI ticp^cvg latinske čitanke, o kterih bodeta danes poročala slavnému odboru. Gosp. M. Cigale 14. februarja t naznanja 7 da mastni in gosti zemlji ostane koren kratek in tudi listje ga je volja, ustreci željam matičinega odbora in dovr- je majheno, mastno in debelo. Sicer Je tudi v se gledati šiti slovensko psihologijo (dušeslovje) poleg Lindnerja. Gosp. Stempihar, kteremu se je Hafnerjeva „ste- ná druge rudninske dele, kteri se v zemlji nahajajo. Kjer je mnogo galúna in kalija, raste težek tobak, nografija" dala v spregled, še ni dovršil svojega posla, tako tudi, če se njiva z govejekom gnoji. Lahek raste v peščeni zemlji, v kteri je manj kalija, zato 77 tudi v s konjekom gnoj eni. Tobakorejec ima tedaj naj- prej svoje polje poznati in pisa, ljeno Slovenskega Stajarja" nam je došlo toliko roko-da se je pričeia že staviti ta knjiga, in zagotov- da daljni rokopis ne bode délai ovire, nam saditi ali pa za potreben gnoj skrbeti. in 77 Tobakorejec ima mnogo opravila. Najprej je za spodarstvo ker ga je hodnje leto. Je de- prebivalci." Drugi del: „Narodno go- pripravne sorte va-nj tako da se bodeta letos tiskala 1. in 2. del, to je, žel a" « « a u i « « i « : a 77 a in dobro seme skrbeti. Staro seme ne kalí zrak ali prav za prav kislec v zraku, spridil. Boljše Je 7 če je pod vodo shranjeno bilo , ker tako zrak do vati / knjig Zgodovina" je obljubljen za pri-tej knjigi so, predno se jame natisko- 7 rešiti trije važni predlogi. Odsek za izdavanje čeravno v IX. seji pooblaščen, si ni upal sam njega ne more. Prej ko ga seje, dene naj ga v mlačno rešiti jih, ampak jih predlaga slavnému odboru, kakor vodo vseje 7 da se malo zmehča. Potem ga spet posuši in so naznanjeni v dnevnem redu pod št. in Dobro je seme s pepélom ali peskom zmešati, da se ne vseje pregosto in da sadike svobodnejše rasti mo- přejel toliko Za „letopis" je g. dr. J. Bleiweis, njegov vrednik gradiva, da se prične kmalo tiskati. 7 133 Pridobili smo si „Vodnikov rokopis" ter ga na javni dražbi 3. marca Wagner-jeve zavarščine kupili za 30 gold. Odsek za izdavanje knjig, pooblaščen za kamnorez z risanjem vred za natiskovanje..... 250 tolarjev v odborovi seji, ga je izročil g. Fr. JLevstiku, da ga v srebru skupaj toraj 30 280 tolarj pripravi za natis, kakor se je odsek dogovori! ž njim. vrezan v'baker 375 toi Gosp. Levstik je prevzel to delo in do srede meseca aprila obljubil dovršiti svoj posel. Za trud mu je odsek odločil 100 gold, povračila. Naj slavni odbor izreče, v koliko iztisih naj se tiska? (Odbor sklene, da se tiska v 2500 iztisih.) ) Ozir tega rokopisa je pa odboru 2. marca t. dan pred javno dražbo y to došlo jg j uau v^u ja y uv/ ui wuwv y vivuiv piSDdO y ? i^wva v*xa ^• Mih. Kastelec trdi, da je ta rokopis bil njegova last in v kterem da je Wagner-ju prodal le pravico, izdajati ga, a pri-držal si last do rokopisa. Odsek za izdavanje knjig je pretresaval ta dopis ter preudarivši, da Matici ni namen, nabirati starinskih rokopisov, nasvetuje : Da-si tudi je Kastelec s tem, da je Matica rokopis kupila na javni dražbi, zgubil pravico do njegove lasti, če jo je tudi imel, naj vendar slavni odbor sklene, da se imenovani rokopis po dovršenem nátisku izroči Mih. Kastelcu, ako s pismi, kterih omenja v svojem dopisu, odseku dokaže, da Wagner-ju ni prodal lasti, in da obljubi rokopis izročiti c. k. licealni knjižnici, da ga ona hrani. (Odbor sklene : naj se odsek za izdavanje knjig prepriča v Kastel-Čevih pravicah do rokopisa in poroča v prihodnji odborovi seji.) Kakor je bilo slavnému odboru že v 7. seji nazna-njeno, bil je imenovani Wagner Matici za prodane knjige dolžan 74 gld. 68 kr. Stroški za napeto tožbo nam sicer še niso znani, vendar bi utegnili znašati toliko, da je ta dolg narastel do 100 gld. Ce pomislimo, da bi bili Vodnikov rokopis gnali tudi čez 100 gld., ako bi nam ga bil kdo dražil > lahko rečemo } da sta predsednik in tajnik Matico rešila poškodovanja s tem, da sta o pravém času zarubila, kar je bilo še zateti. — Vrh ime-novanega rokopisa je pa Matica, da je pravde konec ? kupila tudi vse druge zarubljene knjige ; imele ostati, ker ni bilo kupca; te so jej tako rekoč na površek. Naj slavni odbor danes odobri to ravnanje in določi, kaj se ima zgoditi s temi kupljenimi nem- škimi in slovenskimi knjigami? (Odbor odobri to ravnanje ter izreče, naj se knjige, ki niso za Matičino knjižnico, sku-šajo pod roko prodati.) ,,Srbsko-hrvaško-slovensko slovnico" je odsek za izdavanje knjig izročil g. profesorju Zepiču. „Ol i ka ne ga Slovenca", kterega po odsekovem naročilu spisuje g. Iv. Vesel, kmalu pričakujemo. Da ne bode treba čakati XI. odborové seje, naj slavni odbor kar danes voli pregledovalce za ta rokopis ter pooblasti odsek za izdavanje knjig, da konečno razsodi poročalno sodbo, ter da določi pisatelju plačilo, knjigi pa število natisov. — Odbor izvoli za presojevalce : gg. dr. Iv. Zlat. Pogačarja, Dav. Trstenjaka in M. Cigaleta vse drugo do- lociti prepusti odseku za izdavanje knjig in predsedništvu.) Odsek za izdavanje knjig je slovenskemu Atlantu odmeril 15 palcev dolžine in 12 palcev višine prav po Meyerjevem nemškem atlantu, ki je izišel v Hildburg-hausen-u. Na to se je tajnik po odsekovem naročilu z dotičnimi vprašanji obrnil v Hildburghausen do biblio-grafičnega ustava, v Goto do Justus Perthes-a, ki ki Je izdal izdal Stieler-jev in v Olomuc do Holzel-a Kozen ov atlant, in sicer do Hôlzel-a s pristavkom, da Matica zaslužek naj rajši naklonila domačim umetni-kom. ■■■■^^■■■[■^^■■■I piše, Došli so odgovori jako različni: Justus Perthes da tega delà ne more prevzeti zarad mnogih dru- gih del te vrste. Holzel odsvetuje izdajo slovenskega atlanta ? češ j 30.000 gold. da bi (z 40 zemlje vidi) v 1000 iztisih stal Iz Hildburghausen-a pa se nam iztisih stal: odgovarja, da bi Matico en zemljevid v 1000 tega pa še natiskovanje 30 tolarjev v jeklo pa 500 tolarj y vrh pa nasvetuje, naj se Matica prav na tanko ravná po Meyer-jevem atlantu tako, da bode treba le sloven ska imena vrezati v kamen in jih tiskati namesti nem , da po tem poti bi se stroški znižali na de ških 7 češ setinko Odsek za izdavanje knjig toraj predlag naj se Matica poprime poslednjega nasveta ; slavni odbor pa naj odsek pooblasti: Cigale naprosi, da bi on, kakor se je m * « « • • ' se bil že enkrat prijazno ponudil, prevzel poslov ajenj imen za atlant 5 da konečno in velj sklene pogodbo z Hild (Odb burghausenskim bibl. ustavom odsekova nasveta.) Po tem je poročal gosp. blagajnik dr. Zup potrdi oba da ima Matica sedaj premoženja čez 30.000 gold, in da se za to leto porabiti sme 3118 gold. (Konec prihodnjič.) Slovatvene stvari. Die slavischen monatsnamen von Dr. Fran z Bitter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. Ns] bob baguilla bohnenmonat ktere bi bile Jun!us J àhrenmonat j (Dalje.) Junius. ět (1466) junius nsl. klas en ev y prim bask tirn., Jambr junius, mlrus. lyp let. lěp ? y îyp m UJOUVOK3 JUllUo, UU I začetku julija meseca i nija x amiwuvuu j tinjc* iJLiuou^c« ^ \jj liox« brachmonat, junius, od besede: prah nsl. lipan Jambr., srb. lipanj srb. lipštak, lit. lěpinis menů, katera cvete konci ju nsl od lip prašnik Meg nsl ml Jambr ? iz nem junius ker ta mesec nsl. krěsnik, kriesnik krave najbolje molzó Meg. Gutsm., krsnik po Gorenjskem, kakor svedoči gosp. M. Valjavec, junius nj ak Sacharov, rozen ě t stol. - prat., Gutsm nsl k kol ě t Meg., Trub čšk růžen r oz-)žn i dolsrb. rožovy ? ^mjasec) junius, nsl. rožocvět (nepravilno sestavlj beseda) Jambr., gorsrb. rožovc majus šček ogrslov nsl V^Cjl OlU V . , 1 v < Jez. (pravilno čak ev.-tirn., Jambr nJ k čak luvíi, ^iwvuuv;. j. v ci n o v; ct rv, x v n j š č a k) junius moj dostavek: Vodnik ima v „pesmih za poskušino (1806) v v* • scini : Murku v žni cvet (ržni cvet) a v rokopisnej zapu t ( rzen t jul cvet) junius, primeri temu pri ggenblute, kar ustreza ags. strsl. i z o k t> rugern augustus, Mikl. slav. monatsn. . , v ono*, junius, die heuschreckenzeit, strsl. izoki cicada Moj dostavki krěsnik Laščan ta mesec tudi imenuje: krsnik k^rsnik, i sicer zato ; venščini ima na t ker v e pada ter se spreminja v i (strsl oštri ági nsl uprav : v novej slo-1 ej, kader : bès te (b t> s) lopi! (nekaka kletev po Dolenjskem i Notranjskem) strsl. besi daemon; nsl. dèd (did), strsl. ded'B avus nsl gusta meseca, iz glagola y ? sveti Janez glavosèk (glavo s ik) 29. dan av- sěk nsl ičltn) j-jUO ttv y 1ZJ gldl^VlCI • O i\- y HOl« 1 V 11 ^ 1 H 11 strsl. člěni articulus; v nsl. nedoločnikih (okrog Lašč) èrt (viri) strsl. vreti fervere, nsl. pèlt (p®lt) * glasnik Y besedah: člxn, p^lt sel ne spreminja v so- v nego ostaj a 1. Pis. 134 strsl plět (plevel eruncare nsl. mèt (smít) strsl. Rimcih je bilo poljubovanje rok občno razširjeno V 1 1 1 • 1 A 1 • V ♦ V • • w^ i • , ft sirsi. Uit/U ^piCYčJ/ j jlioi. omgu o m v y on oi. xdiuivíu j ^ uuw ^uijuuuvaujo lua. UUUUU i <*;£3irjeuU , směti, siměti audere, kder je to važno, da v besedi: da se temu običaju še vojništvo ni zoperstavljalo tako ě 11 n articulus, glasnik i ne stopa pred soglasnik i nego, kakor tudi v besedah: bis, did, smít, na tistem mestu, kder je bil strsl v c menda zato o s taj a > ker rimskim vesoljnim gospodstvom je prišla ta navada pod Julijem Cezarjem najpopred do Galije (sedanje Fran cozke) i odtod se je pozneje ostale evropejske dežele či ln se ne bi dalo izgovoriti drugače nego: civn, razširila. Ta običaj je dosegel dandanašnji naj večo raz-čun, kar besedo tako spremení, da bi je ne bilo več širjenost na Ruskem, kjer si tudi možje podane pra- poznati, — * ——— ( k 1 i n) strsl. klim euneus, nsl. b enako i menda tudi zato je: novsl. kl (b r i d) m. poleg br i nij coll n. wachholder, poslednje menda zopet y ka beseda: birn se tudi ne bi dala drug zato rekati, nego raztégneno. uc^u, ^ j^. .. nekakov kratek glas, časi z ostrim náglasom b to bán íz-je vice v vzajemni pozdrav poljubujej * Navada poldnevnega oběda (kosila) je bila starodavnim narodom neznana. Rimljani so imeli glavni akdanj obed mej icju a ter meju ^j , ^«^v/i. a^j.. » « ^ A x*, jw. so po tarin za strsl. besedo: strm*» f. stipula; povsod dru- do vali kakor izrékamo tè > 7 stoj to je čer (coena), zato so pa tudi naj je sča večo sobo „coenaculum" imenovali. Obed postal soma iz zajtrka. Se za Ludovika XIV so po celi srednj Evrop ob 11. uri dopold 17. stoletji) obe god ino iz strsl. rirt fervere Se začetkom minulega stoletja se je obed na e porojeni glasnik ! stopa vselej pred r poldan přeložil, pa že v prvi dôbi francozke révolu ~ ~ 1 f —- cije je 0£eci na en0 p0p0idne přeskočil. Od te dobe eruncare. , ptlt (Dalje prihodnjič.) so viši izobraženej krog (Beseda Voša. Wolfov slovensko-nemški slovník, kterega Slovenci že tako željno pričakujemo.) tako škem pred 9. uro zvečer ne obedui obed čedalje bolj odlagali da zdaj gospoda v Parizu pred 6. in na Angle > * Pob bičaj poldnevneg J je že 1856. leta doživel 4001etni spomin svojega ob stanka. Ko je namrec sultan Mohamed II. proti srb Ó Kraj hrvatsko-štajarske meje poznamo besedo: skemu Belemu gradu drvil in ko y v pomenu „vedro", yy sodček Tudi Belostenec je kršćanska oj ska v ima (str. 575) ganum t mangania vofa vóša carrata, Weinfass, man hôlzernes Weinfass y cupa y Tonne brambo križa in domovine pod Ivanom Hunyady-om in slavnim sobojevalcem njegovim redovnikom Ivanom Ka- ebria, grosses Weinfass" itd Jeli je beseda ta ? pistranom, Calixt III na dolnj Donavi zbirala y y naj se V staroškandinavšcini nahajamo besedo „ausa" v zvoni in naj se ljudj po ukazal je papež m kršćanstvu op old Schopfeimer in glagol ausa « hopfe pomenu „Schopfeimer", in glagol „ausa", schopli besprengen, schiitten, in sicer v „Haidharvigasaga" no ° a_____ _ •jiiî _ J i_______ litvi za zmago krščanske na to znamenje v pob o mo jske Bog obrnej y 23 25. „ârar at midhli edha aus o thoftu ok thilj frithiofsa v „tntnioisaga** cap. v. v;. «u«« w*^** min raaostne ie novi Kako je iz staroškandinavščine prišla do Hrvatov Gospodovega praznuje tha auso their upp skipit m « krvavi bitki, ki je bila kmalu potem 20. julija 1456, je bila turška vojska čisto potoičena. Sporočilo te zmage Je dobil sv. oče avgusta ter je ukazal, naj se v spo min radostné te novice ta dan praznik spremenjenja in Slovencev? Jaz mislim, da je ta beseda obče blago d __ Po českem Mihajlov Šimonovič pšč y kU-L , «« J w vw» «ww«.», -----O -----* kakor na priliko druge staroškandinavske besede gat Râthsel slov kača srb Zaun krak ko tj ; , «.v,.. gatati; gerdh*, — , Mauer, slov. grad; goin, kača, srb. guj«,, kráhe, slov. kro kar, kot, geringes Bauernhaus, slov. koća; lami, Bruch, slov. lom; likja, ver-gleichen, slov. priličiti, prilika; maur, ameise, slov. methat. mravlja; naut, Rind, slov. nutnjak Bier slov. ol; romr, Iz Pešta 14. apr Dopisi. T. Na svojem potovanji při- šedši v Pešt našel sem tù veliko zadovoljnost, ker Ma- > bik (Jarnik) y Stimme y Ge y râusch y jan ski mo ni t Schmutz, slov. sura; stod, Idi. Herrscher gjarom dozdaj vse po volji gré; tudi naj nihče ne misli da jim novcev manjka; naredili so pri svojem ??Aus- gleichsverfahren" prav dobro kupcijo. Vendar tudi nisem prezrl skrbi zarad tega, kako se bode izmotalo še to, govoriti; saurr, da dobijo svojo lastno armado. Beust, ki je Magjarom oni kruh rezal, kterega so tako veseli, jim bode tudi slov. varen itd y y Pferdeheerde, slov. stađ«, slov. vlad; varr, vor, vorsichtig, Davorin Trstenjak ~— ——-----y---w ' ) w^v. zarad armade dovolil vse, kar koli je le mogoče do Kratkočasne in podučile drobtinice tiste meje, da se saj na videz ohrani jednotná armada. Le to delà nekterim bolj previdnim kolovodjem sive lase, da je Perczel narod tako razdražil, da * Mod Salom v P krvava bitka v Felegyhaci kazala bode kakorje lastna oger- Zavoljo razsodbe ska armada" tista točka, na kteri se utegne dvalizem Ogerskem J. Ci 11. iiavuijv A C4I Li U V/ U. VJ .-.-.v^v^v*» v*« vvv A4. v. J v Parizu veliko smeha. skrhati. Iz vsega je to očitno da reči na nekega mirivnega sodnika Prepovedano je namreč, danihče ne smé kónj peljati tako stojé, daje še le začetek tega, kar nekteri konec v ko S (Zen) kopat. Priče so trdile, da so imenujejo. Ako Košut, ki je še zmiraj malik pro- tožnika videli, koje konje peljal iz imenovane reke. stemu narodu, prelazi kadaj mejo ogersko, kmalu bo In sodnik ie vendar sodil da zatoženec je nedolžen. Perczel-na v tisto jamo pokopal, ktero Perczel zdaj Ko- €/ _ _ ^ * « * m f ** 1 1 • vv • 1 • 1 1 t A WmW 1 Kako to? peljati dano konj zato y j j - ---------- --------------o . r---r i —-------------j-- ker ga nihče ni videl konj v reko šutu koplje. Doživeli bomo še čudne reči! — Za slo- postava pa odločno pravi y da Je v k peljati Je li modrost ali prepove- vesno obhajanje rojstva cesarskega novorojenčeka se de- zvi- lajo velike priprave Po vsem potovanji sem videl • V O jaca r nik nudbo y Bodi si karkoli se nikoli ne moti! Saj ima zmiraj sodnik je tako sodil in sod- ozimino na polji prav lepo; tako, da se sme upati na po dobra letina. Iz vojaške Granice se sliši žalostna pa gotova no vica, da je poslednja dva meseca okoli 10.000 * Roké poljubovati je tako stara navada y kor je stara povestnica človeštva že je rekel: „Priliznj a v coi v a> j a\j iuuuix ^ ne nehajo rok poljubovati ka- modri Salomon Pri ovác zavoljo pomanjkanja klaje pocepalo. u hvala Iz Savinske doline 15. apr n y predrage „Novice" Lepa Vam y * ) I Strsl. besedi: vriti hortus, pliti» f. caro izgovar- da tako srčno povzdigujete grozna nesreča od revnega svoj glas za to, da se odvrne kmeta, ki jo mu žuga novi davek na premoženje, jamo: vart, póvt. Pis. kakor ga namerava novi minister. S tem predlogom je pač minister očitao pokazal, da ne pozná dežel, kterim vladuje. Mislil je gospod, Bog zná koliko dobroto da skaže kmetom, ko je odločil, da kmetije pod 1500 gld. vrednosti naj bojo novega davka proste; — al mar minister ne vé , da premoženje večine naših kmetov ob-staja ravno v zeló zadolženem kmetijstvu, — da tedaj one polaj šave z 1500 gold, bode málokdo deležen in po takem je ministrova dobrota le — napapirji. Po-sestnika, ki ima malo posestvo, bi ta davek neusmiljeno rijel in najbolj njega; vsak drug si more še kakor oli drugač pomagati ali svojega bremena nekoliko na druge rame odložiti, — le gruntni posestnik, ako ni grajščak, se ne more nikamor ganiti. Koliko neki mu njegovo premoženje (zemlja) dobička donaša, ako je bila letina slaba? Revež se je trudil celi čas in seme kupoval, a kaj včasih pridela? In če mu ni toča, po-vodinj ali kaka druga silna uima vzela vsega, se mu gruntni davki še ne o dpiš ej o. In za to nič, kar pridela, mora krvav davek plačevati, — zdaj mu pa minister še vrh tega hoče naložiti drugo butaro! O modrosti novega finančnega ministra se je marsikaj slišalo govoriti; al za Boga! je li to modrost, ako se gospodar loti svojega premoženja? In kaj mar je ta davek druzega kot krhanje premoženja? Rekel je sicer, da ta davek ima le za 3 leta biti, — verjamemo mu, da o n ima pošteno to misel ; al vprašamo ga : ali ne vé, da tudi voj s kin a priklada je imela biti le za čas vojske — in vendar nas žuli še dandanes! Celo negotovo i*e, ako minister današnji čas za 3 leta kaj odločuje, :ajti ministri se preminjajo sedaj od danes do jutri. Iz Koroškega blizo Vélikovca 15. apr. (Strašna dogodba.) Dne 30. sušca so šli z Obrov oče in dva sina na sejm v Gribinj za konjske mešetarje. Iz sejma hodé začne Andrej očeta zavoljo neke zamere z bičem pre-tepati. Pozneje v krčmi vkup pridejo in onde zopet očeta s pěstmi bunka. Na to vzame sin France nož in ga do roga bratu Andrejů zabode v glavo. Nesrečnež je še 8. dne t. m. po strašnih bolečinah umrl. Kakoršno življenje, takošna smrt! ' Iz Gorice. — Naznanite drage „Novice" žalostno novico, da prečastiti gosp. pater Mans v et S m a j d e k Í*e v Kostanjevici umrl veliki petek, še le 49 let star, lajnega Smajdka, izvrstnega slovenskega pisatelja in govornika imé slovi povsod, kjer je slovenskega naroda kaj; vzlasti njegovi cerkveni govori so biser duhovnega slovstva. Veličastni pogreb o veliki noči kazal je, da smo v prerani grob po hudobni pljučnici položili ljub-ljenca Slovencev. Bodi mu večen spomin! V Kastvu 17. aprila. — Včeraj smo imeli priložnost , poslušati pololetno preskušnjo v početni šoli ka-pelanije Rukovačke v župi Kastavski. Ne moremo si kaj , da ne bi očitno dali srčne hvale vrlima učite-ljema duhovnikoma častnima gospodoma Jožefu Jane u in Francu Kraljiću ravno tako za dobri napredek mnogobrojnih učencev, kakor za posebno izvrstni način poduče vanj a njunega. Se posebno naše veselje pa je bilo to, da smo ovi dan našli ondi slavnega rodoljuba, pesnika in glasbenika narodnega gosp. Blaža Potoč-nika, zaslužnega župnika v St. Vidu nad Ljubljano, ki je přišel obiskat svojega župljana gosp. Franceta Kraljića in pogledat naše primorje, kteremu nismo umeli bolje pokazati svoje iskreno spoštovanje, nego da smo popevali lepe njegove pesme. — Pri radosti polnem obedu so se napijale srčne napitnice slavnému gostu in mili naši domovini. Na slovó smo izročili milemu nam gospodu pismeno spomenico, podpisano od vseh mnogobrojnih gostov in častiteljev njegovih; danes pa nam srce ni dalo, da ne bi bili šli še enkrat pozdrav-Ijat na pošto odišlega ljubljenca, ko se je peljal iz Reke na St. Peter v svojo domovino. Bog ga živi še mnoga mnoga leta! ' i í . Í Iz Trsta 15. apr. — Mnogim bralcem „Novic" bode morebiti všeč, ako zvedó tukajšnjo kupčijo sè žitom in moko lanskega leta. V Trst seje pripeljalo v vsem skupaj 1 milijon in 35.450 centov pšenice, rži 49.973, koruze 340.137, ječmena 145.695, ovsa 174.780, vsega tega žita skupaj 1 milijon in 746.035 centov; — izpeljalo seje iz Trsta pšenice 864.150 centov, rži 49.857, koruze 328.848, ječmena 118.022, ovsa 131.093, skupaj 1 milijon in 491.970. Prišlo je imenovano žito v Trst po morji iz Laškega, iz avstrijskih luk, od Donave, iz Ruskega, iz Turškega. Iz Ogerskega, Banata, Srbije in Bosne so ga pripeljali 1 milijon in 579.609 centov in sicer največ pšenice. — Iz Trsta so ga iz-p elj ali največ na Angležko in Francozko, sicer pa tudi v Belgijo, Portugaljsko, na Laško, Spansko, Ho-landijo, Egipet in avstrijske luke. Kar se m oke tiče, so mlini tržaški in okolice njene, z vpeljano moko od druzih krajev skupaj, na tržaški trg postavili 641.000 centov moke, namreč 150.745 centov tržaške moke, 251.425 centov iz avstrijskega cesarstva po železnici in 18.450 na navadnih kolih, 220.380 centov pa iz avstrijskih luk po morji. Od teh 641.000 centov se je 218.754 centov v Trstu in okolici povžilo 422.246 centov pa po morji izpeljalo v Brazilijo, na Angležko, Egipet, izhodnje Indije, Grško, Turčijo, Laško, Portugal in v avstrijske luke. Iz vipavske doline. — Na mesto umrlega župana Slapenskega gosp. Jožefa Ferjančiča je izvoljen za župana gosp. Filip Halek. Iz Borovnice 17. apr. R. — Včeraj popoldne 12 minut pred četrto uro smo precej močán, zemljo zibajoč potres čutili, ki je od viharne sape spremljevan od juga proti severu přišedši — kakor se je nam dozdevalo — kake 3 sekunde trajal. Naj še omenim, da vkljub precej hladnému vremenu v naši okolici bukovo drevje (Fagus sylvatica; L) že zeleni in črešnjevo drevje pa že nekaj dni prav lepo evetè. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 17. dne t. m.) naznanimo s tem-le važnejše razprave. — Gosp. Fid. Trpinec, deželnega glavarja namestnik, je Njih Veličanstvo za zdravja volja prosil izpusta iz tega opra-vilstva; c. k. vlada naznanja deželnemu odboru, da je Nj. Veličanstvo v to dovolilo. — Soseska v Ostrožném brdu prosi, naj bi stroški za napravo mostů čez Reko v Ostrožném brdu, ki so cenjeni na blizo 1400 gold., se plačali iz deželnega zaklada. Odbor ni mogel v to dovoliti, ker po sklepu deželnega zbora se more iz dež. zaklada le na pomoč priti cestam in takim stavbam, ktere spadajo v tako imenovane skupne ali „kantonske" ceste in so posebno važne in drage; ta most pa je le stavba, ki sosesko veže s sosesko. — Županiji Dole nje Vasi se od nekterih soseščanov delajo zapreke zarad posipa nj a soseskine poti od Rakitnic do kočevske kantonske ceste. Da deželni odbor more pravično soditi o tej stvari, bila je c. kr. okrajna go-sposka v Kočevji naprošena, naj mu to reč razjasni. — Nekoliko krčmarjev v Bistrici na Notranjskem je odboru pritožbo podalo zoper sklep občine, po kterem se je 20 odstotkov přiklade naložilo na vžitnino. Ker je bila ta priklada v občinskem odboru postavno skle-njena, deželni odbor pa spoštuje avtonomijo in pravice občin, zavrgel je omenjeno pritožbo. Ravno tako je zavrgel tudi pritožbo nekterih soseščanov zoper račun trga ribniškega, ker deželni odbor nima nikakoršne podlage, da bi pritrdil toživcem. — C. kr. okrajna go-spôska v Kočevji je imela navado, da je bolnike iz Ko-čevskega na vozovih dala v ljubljansko bolnišnico pe- 136 Jjati, a to vožníno je potem vtaknila med stroške za davka, je bil iz vrste volilcev izbrisan. — Potem so potír (sub), ki od 1861. do 1868. leta znašajo okoli bili dnevi prihodnjih volitev odločeni, in sicer tako-le; 500 gold. Ker ta vožnja nikakor ni potír in se bol- u. ^ ^»j«, uvťviuuC ^ ^^ mu, ^ niki nikjer na stroške deželnega zaklada ne smejo v če bi se pri prvi volitvi po postavnem številu glasov ne razred voli 11. maja dopoldne od 8. do 12. ure m bolnišnice voziti ali iz bolnišnic odpeljavati, zahteva izvolili vsi 4 odborniki, volijo tisti dan popoldne v dru- deželni odbor povračilo teh stroškov. Gosp. ka- gtè; razred voli 12. maja, in če se ne izvolijo plan pl. Premerstein prosi, naj se mu podělí kano- prvi dan vsi 3 odborniki, je volitev 13. maja; ni kat ljubljanski, ki sta ga gg. Flachenfeld in Volvič razred voli 14. maja, in po potrebi še 15. maja Za ustanovila za duhovne plemenitega stanů in kterega od- predsednika volilne komisije v 3. razredu je bil izvoljen daja deželni zastop; prošnja ta se je izročila gospodu knezoškofu v presojo odbornik D e b e ve c v razredu odbornik dr. ustanova je bila podeljena učencu Texterju v Šolska Schellenburgo va Kaltenegger v razredu odbornik E. Trpin. gim- Po takem pridejo v prvi polovici prihodnjega me- nazijalnemu razredu ; ob enem pa je deželni odbor c. k. seca nove volitve na vrsto, o kterih bomo vprihodnje vladi željo razodel , uaj ou, uuůuaj au ua, uuuxiuu , ivi v ou » v>u ^^vviin. vuiawu uitoiuo ou » oůua oivai, Ljubljani gimnazijo obiskujejo, omejena Schellen- kor so dozdaj poslušali volilci naši svét „Novic' naj se dozdaj na učence y ki v še več govorili. Volitve mestne so važna stvar, in ka- IB^k^H^HHHMÉMHl tako y burgova ustanova, raz širi tudi na druge kranjske gim- se bodo gotovo ravnali tudi pri prihodnjih volitvah po nazije in sploh na sinove kranjskih staršev, kjer koli svetu njihovem. hodijo v šolo. Služba sekundarija v bolnišnici (Kupčijska in obrtnijska zbornica) je imela y kar smo že v zadnjem listu omenili, 14. dne t. m. sejo ljubljanski je bila kirurgu K. Peternelu podeljena. Od Hartingerj e vi h kmetijskih tabelj je deželni odbor tej je pred razpravo predsednik gosp. V. C. Župan v naročil po dvoje od vsacega dosihmal na svetio da- imenu zbornice pozdravil novo izvoljene odbornike ter nega îztisa. pojasnil glavna vodila zbornice naše, po kterih se je seji 17. dne t. m. je vseskozi ravnalo pod njegovim predsedstvom. Na to (lz mestnega zbora.) zbora predsednik dr. Orel bral sporočilo finančnega naznani tajnika-namestnik J. Murnik vsa zbornici od odseka, iz kterega se je razvidelo, da pri pregledu zadnje seje došla delà; bere sporočilo odborovo o po- mestne blagajnice (kase) je bil mestni denar v dobrem hišni kupčij i (hausiranji) ptujcev, ktero sklepa s redu, samo to se je našlo, da se je iz njega posodilo tem nasvetom, naj se ptujcem ne dovoli po hišah kup- 6977 gold. 881/2 kr. ubožni kasi. Na to sporočilo in čevati niti z domačim niti z vnanjim blagom. Zbornica predloge omenjenega odseka, čeravno ni stalo med je enoglasno sprejela ta nasvet. Na to se je vršila volitev predsednika in podpredsednika; njen izid smo stvarmi, ki se imajo danes obravnavati, se je vnela vahna razprava, ktere konec je bil sklep v - zi- da v ve- V čt 11 liči 1 čl/j jJl a>v CL j rv lui u Ckuuuu ju un ornuj-r , via» iu v vu- pOVedali ZO V Z â, d lij e 1X1 listU. -' ne» jjiuoiiju 6U^aiiijc liki sili, ko je za uboge denarja potreba, pa ga lastna kamniške naj zbornica delà na to, da se ustanovi v Na prošnjo županije ubožna kasa nima, se sme izposoditi ta denar iz mestne Kamniku telegrafni urad in da se napravi želez-kase, pa vsakoršno tako izposojilo se mora pozneje nica iz Ljubljane v Kamnik, je zbornica po živahni mestnemu zboru na znanje dati, da potrdi tako rav- debati sprejela predsednikov nasvet, da se ta prošnja Župan dr. Costa je dokazal, da to izposojilo izroči posebnemu odseku, kteri naj * bi o tem pozneje nanje. izvira od tod, ker denar, ki ga je ubožna kasa priča- poročal; v ta odsek so bili voljeni Jan. Horak, Jož. kovala, jej ni došel, in odbornik Schwentner je vpra- Gregorič in Gust. Tonies. —Med mnogimi drugimi řečmi šal: kaj pa je očetom ubozih storiti, ako jim imajo od- se je na prošnjo občine borovniške po nasvetu ločeno miloščino podeliti, pa v ubožni kasi ni denarja? Lavrenčiča sklenilo, c. k. deželni vladi priporočati, da Treba bo, da ta stvar pride drugi pot v resni prevda- dovoli v Borovnici 4 sejme na leto, kakor je že tudi rek. —Po končani tej obravnavi so prišle zadeve opři- nasvetovala tukajšna kmetijska družba. Na prošnjo mno- naj zbornica se obrne do ministerstva hodnih volitvah mestnih odbornikov na vrsto, gih trgovcev V imenu magistratovem je poročal magistratni svetovalec zarad odprave one tarife, ktera se mora odpravnemu Guttman. Prvo je bilo, daje naznanil ugovore, ki uradu še vedno plačevati v Trstu, akoravno se blago so došli magistratu o tem, da nekteri volilci niso v po železnici pripelje, in nekdanji urad, ko se je blago pravi volilni razred vvrsteni. Najbolj čudno bilo na kolih dováževalo, zdaj nima nobene skrbi več je to čélu Je da trinajsterica odbornikov z dr. Pfeffrerjem na je volil po nasvetu predsednikov odsek, kteri naj v pri-korarjev, ki so dosihmal zmiraj v 1. volilnem hodnji seji poroča o tej važni zadevi; v ta odsek so Jož. Gregorič, Jož. Kušar in Dragotin razredu volili, htela izbrisati iz te vrste in jih potirati v bili izvoljeni 2. razred, češ, da davek, ki ga plačujejo od dohodkov Cvajer. zemljišnoodveznih obligacij, ni dohodkin davek. Poro- — Na predlog gosp. Holcerja je vodstvo ljubljan- čevalec Guttman je temeljito dokazal, da vsem 5 ko- ske hranilnice sklenilo 300 gold, izročiti kmetiški volilnega razreda rarjem gré pravica čegar davek ne doseže 84 gold., Temu se je ustavljal odbornik dr. Župan naj voli v kriplje y sklicovaje se na mnogovrstne 5 vadno mu je vrela beseda, da je bilo preeudno najmlajši, družbi v ta namen, da obdaruje take, ki bojo letos na- . razredu, birali hrošče (kebre), da se pokončá ta škodljivi na vse mrčes, kterega bode brž ko ne letos veliko, zato, ker je tako nena- tako imenovano „kebrovo leto." Ta sklep je hvale zakaj vreden in bode na veliko korist kmetijstvu pridni da trinajsterica ravno letos hoče izpahniti kanonike iz biralci pa si bodo vlovili tudi marsikak goldinar. Brž volilnega razreda, odkodar jih nihče ni preganjal ko ne bode glavni odbor kmetijske družbe to stvar dozdaj. Odbornik dr. Toman je s prepričavno besedo vravnal po svojih poddružnicah, ktere bojo duhovni pobijal dr. Županove ugovore, in ko je dr. Županu pri- gospodje in učitelji lahko najbolje podpírali. Gospod dr. Toman je ob svojem dohodu v ljubij. občinske postave in dr. Kal- Ljubljano 15. dne t. m. sklical odbor za železnico skočil na pomoč dr. pl. Kaltenegger, je dr. Cojsta se tudi poprijel teneggerju dokazal, da je ne tolmači prav. Ko sta C. Župan dodala odbornika Horak in obrambo starodavnih korarskih pravic glasov še za y Je svoje ■■ večini po ljubljansko-belaško in mu naznanil stan te zadeve. Sporočilo njegovo jo bilo prav veselo o taki zadevi, ktera je odvisna od mnogih okolščin ; povedal obveljal predlog, da razun najmlajšega vsi drugi je tudi, da je bil pri Njih Veličanstvu cesarju v Peštu korarji ostanejo v volilnem razredu y uni voli v zarad železnice in da tudi na tem najvišem mestu ima razredu; častni kanonik, ki pa ne plačuje nobenega železnica naša se nadjati milostné podpore. Odbor, pri- 137 znavši veliki trud in velike zasluge gosp. dr. Tomanové za ustanovljenje železnice ljubljansko-belaške, mu je dal iznova pooblastilo, kakoršno je treba, da se srčno do konca izpelje ta stvar. — Že je odpeljanih 8000 centov kranjskega sená v Abisinijo, in spet so g. Pongrac in družniki njegovi dobili naročilo na 30.000 centov. — (Nemška pridiga preča s tit eg a kanonika in stol-nega fajmostra gosp. Joz. Zup ana v stolni cerkvi ljubljanski ob prazniku oznanenja Mar.), ki je toliko hrupa delala pri tisti stranki, ki je 24. sušca „razsvetlila" in zavoljo ktere je bil gospod fajmošter celó tož en, pride 27. dne t. m. s predgovorom na svitlo in se bode po 10 krajc. dobivala pri Lercherji, Gerberji, Sverljugi in cerkovniku stolne cerkve. Ves dohodek prodanih iztisov je blagi govornik namenil popravi vélikega ol-tarja v cerkvi matere Božje milostljivega srca v Kropi, rojstnem svojem kraji. — Ves svet bode zdaj sam sodil, ali je govornik to govoril, kar so ovohali „špi-celjni", brez kterih žalibog! dandanes še celó cerkev ni! Natis te pridige pa bode imel dvojni dobri následek : cerkev v Kropi se bode olepšala, in celó taki bodo pridigo brali, kteri sicer ne slišijo nobene pridige. — (Nov jezik.) Tukajšna c. kr. finančna direkcija je razpisala unidan v „Laib." službo davkarskega kon-trolorja, dodavši, da kompetent mora znati kranjski jezik. Mi na Kranjskem poznamo le slovenski jezik, ki ga govori velika večina vseh prebivalcev na Kranjskem, in pa tisto nemško narečje, ki ga govori mala množica Kočevarjev. Kaj bi neki ljudje rekli, ako bi dunajska finančna direkcija v doljni Avstriji namesti nemškega jezika zahtevala avstrijski jezik, v Salc-burgu salcburški jezik, v Tirolih tirolski jezik itd.? Gospodje, saj ne pačite nam naših poštenih imen ; ne vrivajte nam grde „kranjske šprahe" in pustite nam lepi naš slovenski jezik! Est modus in rebus-- — „Triglav" je zadnjič prinesel novico, da c. kr. policijski nadkomisar g. Vidic pride v Trst. To pa menda še ni popolnoma gotovo, ker iz verjetnega vira slišimo, da je c. k. deželno predsedstvo storilo predlog pri c. k. ministerstvu, da bi nadkomisar ostal v Ljubljani. — Koncert operista g. Melkus-a v nedeljo v či-talničini dvorani je imel dober vspeh na vsako stran: koncertistu je došlo 86 gold., in občinstvo je bilo prav zadovoljno s vršit vij o zanimivega programa. Gospodičina Fichtenau-ova je sopet prav lepo péla; ako še do tega pride, da srebernočisti njen glas bode tudi močán in velikim dvoranam primeren, staviti si jej more dober prognostikou. — Gosp. Rudolf Willmers, eden izmed prva- kov, ki po širokém svetu slovijo kot umetniki na glasoviru, je iz Zagreba, kjer je v narodnem gledišču dal dva obilo obiskovana koncerta, přišel te dni v Ljubljano in napravi jutri zvečer ob l/2 8. uri v reduti veliki koncert. Willmers-a (rojenega Danca), čegar umetnost soglasno priznavajo Francozi, Angleži, Rusi in Nemci, ni nam treba priporočati z mnogo besedami; kamor piûde, je zmaga gotova „kralju glasovirnih tri-lerjev." — Prihodnjo nedeljo bodo družinski roko-delci, obhajaje trinajsto obletnico ustanovitve svoje družbe , v dvorani národně čitalnice ob sedmih zvečer igrali dve igri: nemško „Die Nachbarn" v enem, in slovensko „Rokodelska družba" v dveh djanjih. Pred in med igrama se bodo pele pesme: „Večerná", „Já-gerlied" in „Slovenec". Ustopnine se plača 30 kr. a. v. Nadjati se je obilega občinstva. — (Umori in pretepi.) Žalostné reči so se godile te dni v okolici ljubljanski. Ni davno, kar se je slišalo o umoru med Medvodami in Loko, in spet se je strašno hudodelstvo doprineslo blizo Ljubljane na dunajski cesti. Usnjar Jan. Nadrah iz Višnjegore je peljal mezdro v Kamnik na prodaj, kjer jo je prodal in za skupljeni denar deloma usnja kupil, ostalih 50 do 70 gold, pa je v bankovcih pri sebi imel. Neki njemu neznan člověk kmečkega stanu se mu je domů peljaje prisedel in ž njim peljal čez Mengiš itd. ; že blizo sv. Krištofa okoli 8. uri zvečer ga je — saj tako leti sum na-nj — s kamnom vsekal po glavi, da se je na vozu zgrudil in se mu kri vlila po obrazu; v istem hipu mu je oropal denar in z voza skočil, kterega sta konja s pobitim gospodarjem pripeljala do zavore železničinske. Na pol mrtvega so brž dali v bolnišnico, voz in konja pa v gostilnico „k zlatému križu." Včeraj mu je nekoliko odleglo, tako, da je preiskovalnemu sodniku mogel povedati kaj in kako. Clovek, na kterega sum leti raz-bojnega umora, je okoli 30 let star, velik, suhega pa rdečega obraza; imel je kratko sivo suknjo in črn kmečk klobuk; besedo je zavijal nekako tako, kakor govore okoli Sele ali Železnikov. Tako na tanko popisan gotovo kmalu pride sodniji v roke. — V nedeljo zvečer pa so v Crni va s i na mahu Tomaža Burenka in Mih. Zadnikarja napadli Japelnovi sinovi iz Črnevasi in še neki dva druga tako, da je Burenk, na sencih pobit, v eni uri že smrt storil. — Tudi v Polji, kjer je bilo v nedeljo žegnanje, je bil neki ponoči hud pretep. — To se je godilo v nedeljo ponoči na kmetih — al tudi pri nas v mestu je pihala taka sapa, da ni bilo brez pre-tépa; na dunajskih ulicah blizo gostilnice pri „Slonu" so se ne kaj preprijazno v obraz segali štirji „nemški gospodje" trgovskega stanů „Sch-r, K-r, M-n in W-d. Ali so se v temni noči „turnali" ali kaj , tega ne vemo, da pa ta ponoćni ravs ni bil eksempel nemške kulture, to je bilo očitno vsem, ki so ga gledali. — Svilnih črvičev popolnoma zdravega semena, španjskega ali brianskega plemena, se dobi nekoliko lotov pri Lizi Gimpelnovi, posestnici na Toplicah na Dolenskem, lot po 4 gold. — Sliši se glas iz Notranjskega, da je c. kr. planinska okrajna gospóska g. K. htela zapreti za to, ker je kmetom prigovarjal, naj vsled §. 19. državnih osnovnih postav zahtevajo rabo slovenskega jezika. Ker so te postave po Njih Veličanstvu potrjene in delovanje uradnij v tem smislu njihova dolžnost, vrh tega pa ima g. K. kot pobiratelj vžitnine svoje stalno stanovališce na Notranjskem, nikakor ne moremo verjeti, da bi to resnica bila, ako ni kaj druzega vmes, da se je kaj tacega zgodilo. Želeti je, da dotična c. k. okrajna gospóska sama ne odlaša razjasniti to stvar, kteri se svét po pravici čudi. — (Odgovor na vprašanje gosp. H. T. v St. Vidu poleg Zaticine in družim hiŠnim gospodarjem.) Prvo, kar je treba razločiti, je to: pri kteri asekuraciji so za-varovani gospodarji, ki jih zavoljo zaostalih asekura-cijnih plačil hoče eksekvirati okrajna gospóska? Zakaj drugačna so pravila (štatute) pri graški asekuraciji in drugačna pri druzih asekuracijah. Pri druzih ase-kuracijah s tem trenutkom, da gospodar ne plača več, kar je poprej plačeval, ne ha vsa dolžnost njegova, a tudi pravice nima potem več povračila zahtevati, ako je pogorel. Vsa druga pa je pri graški asekuraciji. Pri tej asekuraciji ukazuje §. 93. njenih pravil, da vsak, kdor hoče izstopiti iz te asekuracije, ktera je to, kar družba ali bratovščina pogorelska, mora to odločno asekuraciji na znanje dati; dokler tega ne stori in se ne odpové, veljá za zavarovanca v družbi. Po §. 96. se odpovědi sprejemajo vsako leto le do konca kimovca (septembra). Po §. 75. zava-rovanec, ki ni odrajtal plačila, ne dobi povračila, ako je med tem pogorel. Le če se je plačilo zamudilo za- voljo posebno važnih zadržkov, sme direkcija po na- lz Trsta. 15. dne t. m. je umrl tukaj prečastiti tanjčni preiskavi na poti milosti pogorelcu povrniti kanonik Aleš v 84. letu svoje starosti. O njem se pač Po 74. ima direkcija pravico ako zavarova- škodo. zneska, ga tožiti pri c. k. okrajni (kantonski) gosposki tednih po opominu ne plača zaostalega Lahka mu zemlj more reči, da je na vsako stran bil mož po volji božj ) Ces ka. V Pragi in po vsi Ceski se delajo velike da brez sodniške razsodbe zaostali dolg po e k s e k u- prave za národno svečanost, pri kteri se bode temeljni ciji iztirja. tem imate odgovor na vsa Vaša vpra- kamen položil národnemu gledišču. Oče Palacký bode sanja. Ako so Vaši ljudje zavarovani pri graški ase- zastopal narod češki pri tej slovesnostiin tedaj se bode Od vseh strani dohajajo protesti zoper davek na premoženje, to je pa tudi zeló kuraciji, je po gori razloženih §§. eksekucija popoinoma mu odločilo prvo mesto postavna in plaćati se mora zaostali dolj y so pravila graške družbe sila oštra; gospodar, predno se zapiše v kako asekuracijo, natanko Res treba je da da naravno v deželi VXJ_i vXiJ V y vv j U ^/tV tViVil 1A \JX\J je že zdaj toliko zaostalega XXCwX Cv V XX U V UU^Uli J XV ) Vj 1 J ZJU-CVJ LUXXIVU iiCLKJO LCllCj^a davka, da po besedah ministerstva se za iztirjevanje pozvé pravila njena in dolžnosti svoje. Da pa ima gra- davkovskih dolgov, toliko potřebuje vojakov, da od ška družba tako oštra pravila, to orva ui u^jua taau v/otia piavna^ tv lZVlFâ IZ tô^cl y xvv>i ju vxxux iv^wviu j. ^giiuv/uiu y jllv^ uiui^ju jjvti^i. vzájemná (wechselseitige) družba, to je prav za prav oddati ter se za eksekucije mora dopust ker je ondi ležečih regimentov ne morejo potrebnega števila pogorelska bratovščina, ktera svojo vsakoletno tarifo berjev) nabrati (urlau po tem odločuje, da odškodnino pogorelsko naloží na Ogerska Magjari so tako zagriznjeni v svojo , da nekteri poslanci oger da se sli vse, ktere ima zapisane v svoji družbi; zapisan pa národno armado ostane vsak tako dolgo, dokler svojega izstopa od- skega deželnega zbora se nočejo spustiti v razpravo locno direkciji ne oznani. — Ali pa direkcija svoja pra- deželnih dohodkov in stroškov, dokler vprašanje o ná- vila tudi v našem d oma če m (slovenskem) jeziku raz- rodni armadi ni gotovo. Ti možje se ravnajo prav po glasuje y tega potreba, da slovenski ne vemo; na vsaki način je to neobhodna izgledu dunajskih liberalcev, kterim tudi ni bilo pred saj ve ; kakošne dolžnosti ima. Kranjec, Stajarec in Korošec miru, dokler konkordat ni přišel na cedilo 12. dne kteri kot t. m. so v Felegyhazi advokata A s z t a 1 privrženec Košutov ogerskim ministrom zeló lasé beli y Novičar iz domačih in ptujih dežel. prli y in ko je drugi dan po tem zaporu razdraženo ljudstvo ga hotlo po sili oprostiti, se je med njim in lz Dunaja. Po velikonočnih praznikih je zbor- vojaki vnel krvav boj, pri kterem je eden izmed ljud nica poslancev zopet začela svoje delovanje včeraj. stva mrtev obležal, več pa je bilo jenih Košut Obravnavala je potrebo, da se zniža vožninaza ni sprejel Pečujske volitve za poslanca v deželni zbor blagó po železnica h. Dr. Toman je izvrstno govoril za znižanje te tarife, in obveljal je predlog go-spodarskega odseka, da še v sedanjem zborovanji vlada je to dpoved naznanil svojemu prijati Perezu y V predloži državnemu zboru nacrt postave, ktera vredi ta- rodno-demokratične stranke", kteri naj v»lt/l r* cl ttavni a kin CT& Y\r\ r/a| ar7ninn ri _ \T fûl oûll r^A ttinvi anfíí rl aivi a lr vn ni-! n íí' in 1 i n ri 01 ^ rife za vožnjo blagá po železnicah. pismu, v kterem svetuje, naj se levica ogerskega deželnega zbora združi v eno stranko pod imenom ,,na- gêslo bode „ne- tej vlada med nekterimi drugimi rečmi zbornici izročila nacrt postave za vpeljavo porotnic, ktere naj sodijo po tisku doprinešena hudodelstva in prestopke, in načrt postave, po kteri naj se odpravijo vse papirnate seji je odvisnost", „demokracij in šen „ljudska omika." Kako- kruh bo neki iz te moke?! Francozko. Iz Pariza se zagotovljajo mirni časi. Ruska vlada je neki na to francozki vladi odela raz- l^uo ici y y ^/v AVVJLA JUWJ \m/ V A Ml ¥ A J T u v ^M^AI uwtv UU^ia^ D3»J VJ VJL J V nj w vu, o v V/J iu desetice in namesti njih vpelje sreberni s kuprom vsem drugim vladam dá dober djenja od svojih vojskinih priprav in tako mešani drobiž v neogerskih in ogerskih deželah gled y in sicer po 20 y 10 m sluha ne duha o tem, marveč se vé, da Polj Al dozdaj še ni y krajcarjev. Vsega tega drobiža prognanstvu živé v Parizu, pogostoma zahajajo na fran v skupaj naj bi se kovalo za 12 milijonov, to je. na račun cozki cesarjevi dvor Glavni namen potovanj \ Pnnca neogerskih dežel 8 milijonov in 400.000 gld., na račun Napoleona po Nemčiji je bil neki ta, ďa bi bil podrl ogerskih pa 3 milijone in 600.000 gid. To bi bilo prav. z vez Prusii z Ministerski predlog, po kterem naj se davek naloži na premoženje, je finanční pododsek po nasvetu poročevalca Skene-a enoglasno zavrgel. Skene f i pa ker ni res, da Rusij y a ni mu bveljalo je dokazal, da ta davek bi bil poguben ljudstvu tudi države bi ne spravil iz zadrege dalj dan naj _ v f O Cl Danska. Severno-šlezviške homatije prihajajo če bolj šetinaste Ko Je danski voj ni minister uni znaša državna primanj kava milijonov; od 1848 leta se nikjer v Evropi niso davki tako napěli kakor v Avstrii ; tako na priliko na Prus- pustil Pariz, je živo priporočal cesarju Napoleonu lezkega vprašanja nikakor ne spustí izpred kajti severni Slezvik utegne biti povod, da se £JC*UX y XVtíX XII. X , UUl UUlj i\ ČIJ bi OCVC-XU.X U1CŮ V la ULC^UC Ui LI pu V uv 50 milijonov, ampak 72 s trte izvije vojska, po kteri pruska vlada hrep v kem hodi davka na enega člověka po 6 gl. 60 kr. Avstrii na 11 gl. y V 82 kr. ; davek na premoženje ni dru- gega kot povišani zemljiščin, hišni davek itd. in to zeló povišan davek. y vsega se kaže, da pade Zitna cen a v Ljubljani 18. aprila 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40 • ta vladni predlog, ker res ne vemo, kteremu poslanců bi vest pripuščala glasovati za davek na premoženje. Ako pade ta predlog v zbornici poslancev, hoče po ustavnih pravilih odstopiti sedanje ministerstvo. Na vsaki način bo tedaj važna seja, ko pride v državnem zboru je neki presvitli banaske 7 fl. 20. tursice 3 fl. 80. soraice 5 fl. 30. rži 4 fl ječmena 3 fl prosa 3 fl. 30. ajde 3 fl. 80. ovsa 2 fl. 10 Krompir 1 fl. 80. Kursi na Dunaji 21. aprila. ta stvar na vrsto. Po '„Zukunfti" 5% metaliki 56 fl. 60 kr. /o Narodno posojilo 62 fl. 60 kr. Ažijo srebra 114 fl. 65 kr Cekini 5 fl. 58 kr. cesar odločno rekel, da hoče slišati občno mnenje, in ako državni zbor ne sprejme ministerskih predlogov, razpustiti ministerstvo. Hrvaška. Deputacija hrvaškega deželnega zbora se je 18. dne t. m. spet v Pest podala. Srečno pot ! V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 43. 14. 67. 32. 8. aprila 1868: 68 45 85. 60. 69. 26 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 22. aprila. Odgovorni vrednik; Janez ffiurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.