Slovesnost ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela
Letos se je občinska konferenca SZDL Grosuplje odločila, da bo slovesnost ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela malce drugačna kot prejšnja leta. Prva sprememba je ta, da slovesnost ni bila na Grosupljem, temveč na Vidmu, in drugič — v ta namen ni bila organizirana klasična proslava, ampak koncert pevskih zborov in godbe na pihala iz Dobrepolja. Na slovesnost, oziroma kulturno pri-reditev niso bila vabljena le vodstva družbenopolitičnih organizacij, amp«ak vsi občani.
Slovesnost je bila v soboto, 22. aprila 1989 ob 19. uri v Jakliče-vem domu na Vidmu. Na njej so se zbrali predstavniki družbeno-političnih organizacij, SO Gro-suplje ter krajani KS Videm-Dob-repolje.
V programu so sodelovali mo-ški zbor Rafko Fabiani, Zagoriški fantje z Jožetom Zajc^m, godba na pihala, učenci OS Videm-Dobrepolje ter gostje večera — Zenski pevski zbor Grosuplje.
Slavnostni govornik je bil Zlatko Mehič, sekretar OK ZSMS Grosuplje, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Če je kakšen dan zasidran globko v duši slovenskega naro-da, potem je to gotovo 27. april, dan slovenske državnosti. Za nas je to pravi uporni praznik z vsemi usedlinami tipično slovenske vsta-je. Ko dandanes (z zgodovinske distance) gledamo na to veliko dejanje, se zavedamo, da ga kljub toliko pretečenim letom še ni prekrila patina.
Osvobodilna fironta slovenske-ga naroda ni bila samo narodno-osvobodilno gibanje proti okupa-torju, postala je podoba spre-
menjene politične strukture slo-venske družbe. Takiatna koali-cija vseh naprednih sil je s tem, da je usodo slovenskega naroda uspe-šno vzela v svoje roke, nedvomno dokazala, da smo Slovenci spo-sobni tako življenja kot lastne obrambe in s tem tudi svoje lastne zgodovine, ki so nam jo do tedaj odrejali in pisali drugi. To je bil čas velikih odločitev in najpo-membnejša med njimi je bil goto-vo boj majhnega naroda proti za-vojevalskemu pohodu fašističnega in nacističnega škornja — boja za narodovo svobodo, lastno identi-teto in obstoj.
Kot smo v obdobju Narodno-osvobodilne borbe potrebovali Osvobodilno fronto, tako smo v graditvi samoupravne demokra-cije potrebivali Socialistično zve-zo, ki pa na žalost še dandanes ni tisto, kaT bi morala biti in kot je bila teoretično osmišljena: vse-Ijudski socialistični patlament in oblika političnega povezovanja vseh družbenih nosilcev sociali-stične demokracije. Zato je bitka za nadaljnji razvoj samouprav-ljanja, osamosvojitev narodnega in človekovega dela, kreativnosti in mišljenjskega pluralizma danes
močnejša, kot v vseh povojnilh le-tih doslej. Čas, ki ga živimo, po-stavlja namreč pred vse organizi-rane dejavnike v naši družbi čedalje večje zahteve po strokov-ni in argumentirani artikulaciji stališč, mnenj in predlogov, s ka-terimi organizacije in posamezni-ki v njih nastopajo v širšem druž-benem prostoru. Proces prilagaja-nja novim zahtevam družberaega vsakdana je nuja, ki se je ali p>a bi se je morala zavedati celotna družbena nadstavba, tudi Sociiali-stična zveza, če misli resno s svojo prenovo. Tisti, ki tega ne upoište-vajo, vse bolj postajajo družbeni marginalci, katerih floskul o tre-nutni krizi in zagotovljeni svetli prihodnosti danes nihče več ne jemlje resno ali pa se jih splohi ig-norira kot tipične ostanke oko-stenele strukture, katere edini cilj je še naprej »v imenu delavcev<« in z njihovim namišljenim blagosslo-vr>n\ %e napTei urwav\wrti 7 v\š\wm ustvarjene vrednosti iri tafco dnia-ti vzvode družbe do neskončncosti trdno v svojih rokah, ne glede: na posledice.
Mladi smo danes postavljemi v dvojni položaj. Že od malih mog nas učijo o socializmu, kot edi-nem zveličavnem sistemu, vsa-kodnevno življenje pa najn te predstave uspešno podira. Že 40
in več let nenehne bitke za osihov-ne življenjske potrebe in držiav-ljanske pravice, ki naj bi jih op^re-deljevala maksima »socializeem po meri človeka«, nenehno nitha-nje med možno reafirmacijo toota-litarnega neostalinizma in miuč-nih porodnih krčev končno u\ve-ljavljajoče se demokracije, najlbrž niso tisti model reševanja piro-blemov heterogene skupnosti, kakršna je naša, ki bi ob izgle;da nemogočem dosegu konsen;za, zagotavljal uspeh. Vse večja me-zaposlenost, katastrofalno stamje gospodarstva in družbenih dejaav-nosti, narodni dohodek na ravvni afriških držav, popolna brezpter-spektivnost v reševanju osnovmih eksistenčnih problemov — vse: to so problemi, ki mlado generaciijo pritiskajo z vso svojo silovitosttjo in nas silijo v akcijo.
Čas našega delovanja v Zvcezi socialistične mladine Sloveniije kot frontnem delu Socialističine zveze delovnega ljudstva je cas vse jasnejše samostojnosti ml!a-dinske organizacije. Minili so časi apolitične mladinske organizaci-je, na površje vse hitreje prihaja generacija, ki ruši »svetinje socia-lizma«, ki zahteva akcijo in rezul-tate v zameno za njeno zaupanje in podporo. Mladinska organiza-cija se iz sopotnika politike spre-minja v politično organizacijo, ki politiko ustvarja. Uresničevanja interesov mladih ljudi, pobud ci-vilne družbe, zavzemanje za člto-vekove pravice, svobodo, pluralli-zem in demokracijo v pravrni državi so vsebina te samostojnco-sti.«
Na slovesnosti so billa podeljena tudi družbena priri-znanja. Predsedstvo SFFR Jugoslavije je odlikovaldo tov. Štefana Plankarja : z redom zaslug za narod   s
srebrno zvezdo. Odliko-vancu je priznanje vročil tov. Ivan Ahlin, predsednik SO Grosuplje.
Tov. Štefan Plankar je in še vedno uspešno opravlja vrsto od-govornih funkcij v družbenopoli-tičnih organizacijah in delegat-skem sistemu v kraju bivanja in v občini.
Kot predsednik skupščine skup-nosti otroškega varstva po spre-jemu Ustave v letu 1974 je skrbel za uveljavljanje delegatskega si-stema pri odločanju delovnih lju-di in občanov o ključnih vpraša-njih razvoja in gospodarjenja na tem področju.
Pri opravljanju funkcije pred-sednika komisije za volitve in imenovanja skupščine občine Grosuplje se je zavzemal za do-sledno uresničevanje načel ka-drovske politike ter za tako delo-vanje organov, ki otnnenfajn delovnim\judem in občanom de-janski vpliv na kandidacijske in volilne postopke. Svoje zamisli in izkušnje še nadalje uspešno uve-Ijavlja v ZK, ZSS in SZDL.
Pomembne rezultate je dosegel pri idejnopolitičnem usposablja-nju članov ZK v občini. Kot član predsedstva OK ZKS Grosuplje (82—86) pa je skrbel za sprem-ljanje in preverjanje rezultatov poslovanja s poudarkom na do-sledni realizaciji planov. Od fe-bruarja 86 do marca 89 je kot ne-profesionalni predsednik Občin-skega komiteja ZKS Grosuplje skrbel za kolektivno delo, pripra-vo skupnih stališč po demokra-tični razpravi ter za uresničevanje sklepov in stališč komiteja, obe-nem pa tudi za uresničevanje konkretnih zadolžitev v organu in za delo z osnovnimi organizaci-jami ZK.
Pri opravljanju funkcije pred-sednika IO občinske skupnosti za pospeševanje kmetijstva se je za-vzemal zlasti za to, da se stori vse za izboljšanje zemljišč za predela-vo kmetijskih proizvodov, kredi-tiranje te proizvodnje in realno vrenotenje cen kmetijskih pri-delkov.
Tov. Plankar ima tudi po-membne zasluge za modemizaci-jo DO Pekarna Grosuplje. V zadnjih letih so posodobili proiz-vodnjo, zgradili najmodernejši skladiščni in transportni sistem za moko in uvedli računalniško podprt poslovno-infonnacijski si-stem. Uspešno sodelujejo pri iz-gradnji specializiranih prodajaln za kruh in ostale prehrambene iz-delke v Ljubljani in njeni okolici. Po rezultatih poslovanja DO sodi v sam vrh v občini, SOZD Mer-cator in panogi.
V zaključni fazi je izgradnja mini pekarne v Ljubljani, pričeli pa so z razširitvijo pekarne z naj-sodobnejšo linijo za kruh v Gro-supljem.
Predsedstvo OK SZDL Gro-suplje je sprejelo sklep o letošnjih prejemnikih priznavij OF. Srebr-ni znak OF za leto 1989 so prejeli tovarišice in tovariši, ki so s svojim delom v temeljnih okoljih m na občinskem nivoju izkazali pri-padnost samoupravnemu sociali-
stičnemu sistemu. Prizadevali so si za njegov neprestani razvoj, dograjevanje delegatskega siste-ma, za krepitev vloge in preob-razbe SZDL v političnem sistemu ter vsestransko prispevali h kre-pitvi SZDL kot fronte subjektiv-nih sil in najširše organizacije de-lovnih ljudi in občanov. Srebrne znake Osvobodilne fronte za leto 1989 je podelil predsednik OK SZDL Grosuplje tov. Janez Kc^-čak, prejeli pa so jih naslednji po-samezniki: Ambrož Bojan — KS Grosuplje, Tone Hotevar — KS Krka, Stane Kadunc — KS Mlačevo, Jože Šinkovec — KS Videm-Dobrepolje in Marija Trpin — KS Ivančna gorica.
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije je od-ločilo, da podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije sed-mim posameznikom in eni os-novni organizaciji zveze sindi-katov.
Občinski svet ZS Grosuplje podeljuje Srebrni znak ZS posa-meznikom in Osnovnim organi-zacijam za aktivno delovanje in uveljavljanje vloge sindikata, ure-sničevanje ciljev in nalog gospo-darskega in družbenega razvoja ter za vključevanje v samouprav-no združevanje dela in sredstev na proizvodno dohodkovnem prin-cipu.
Srebrne znake za leto 1989 je podelil predsednik Občinskega sveta ZSS Grosuplje tov. Franc Stibernik, prejeli pa so jih nasled-nji posamezniki:
Anžlovar Anton — Delovno varstveni zavod Ponikve
Balantič Anka — Osnovna šola Grosuplje
Erjavec Tflcn — Gradbeno podjetje Grosuplje
Groznik Martin — ISKRA obrt Višnja gora
Jakopin Joža — IMP DO Li-var Ivančna gorica
Kadunc Ante — DPO in SIS Grosuplje
Planinšek Alojz — Mercator Farma Stična
in  Osnovna  organizacija  ZS UNIS KOPS Grosuplje
Predsedstvo obČinskega komi-teja ZKS Grosuplje v^ako leto podeljuje prizBanja za uspešno delo v občinsk^tJiganizaciji ZKS Grosuplje.
Po pravilniku občinskega ko-miteja lahko priznanja prejmejo posamezni člani Zveze komuni-stov za večletno prizadevno delo-vanje v osnovni oziroma občinski organizaciji ZK in njenih organih pri razreševanju vprašanj in inte-resov delovnih ljudi in občanov v političnem in samoupravnem živ-ljenju in delu v organizacijah združenega dela, krajevnih skup-nostih in širši družbeni skupnoti. Priznanja lahko prejmejo tudi osnovne organizacije ZK za učin-kovito delovanje ter uresničeva-nje vloge in nalog Zveze komuni-stov v političnem sistemu socia-lističnega samoupravljanja.
Priznanja je podelil predsednik občinskega komiteja ZKS Gro-suplje tov. Janez Lužar.
Po sklepu predsedstva OK ZKS Grosuplje so priznanja pre-jeli:
Marija Makovec,
Andrej Likar,
Štefan Plankar — vsi trije Osnovna organizacija ZK Gro-suplje.