Ventil 4 / 2024 • Letnik 30 195 BESEDA UREDNIŠTVA Energija je v vsakdanjem življenju in še posebno na področju strojništva ter tehnike izjemnega pomena. V zadnjih letih je ta beseda zelo pogosto uporabljena v različnih kontekstih. Brez energije praktično ni nobe- nega življenja. Spominjam se profesorja, ki je pred več desetletij ve- dno govoril, da imamo na zemlji, pod njo in okoli nje na pretek energije. Govoril je o sončni energiji, energiji vetra, energiji rek in potokov, toplotni energiji morja, plimi in oseki, razliki temperatur na površini morja in v globini, toplotni energiji zemlje, ki je v njeni notra- njosti, o jedrski energiji in še o kakšni. Verjetno je imel prav že takrat in to velja tudi danes. Danes praktično vse te energije že s pridom izkoriščamo. Težava je v tem, da so izkoristki pridobivanja teh energij zelo nizki in da mnogi procesi pridobivanja energije mo- tijo ali škodijo naravi, človeku ali nekomu tretjemu. Po številnih mnenjih in tudi v praksi se kaže, da je je- drska energija zelo varna, zanesljiva in prijazna okolju. Od odkritja jedrske energije pa vse do danes so povsod po svetu velike razprave o varnosti in zanesljivosti upo- rabe te vrste energije. Prav zanimivo, kako se države v Evropi odločajo za uporabo jedrske energije. Poznamo odločitev prejšnje in sedanje nemške vlade o neupo- rabi jedrske energije in o zaprtju jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije. Številni gospodarstve- niki navajajo, da je nemško gospodarstvo v tem času v krizi prav zaradi te odločitve. Po drugi strani pa je francoska ministrica za energetski prehod letos janu- arja napovedala graditev 14 novih jedrskih elektrarn v njihovi državi. To pomeni, da jih bodo čez čas imeli 73. Tudi njihov predsednik Macron je napovedal podaljša- nje uporabne dobe že obstoječim elektrarnam. Podob- no ravna Švedska vlada, ki je prav tako letos januarja odločila, da bo do leta 2045 zgradila 10 novih jedrskih reaktorjev za proizvodnjo električne energije. Na Fin- skem so lani aprila priključili na omrežje največji jedrski reaktor v Evropi. Reaktor z močjo 1600 megavatov bo po predvidevanjih deloval 60 let in bo pokrival pribli- žno 14 odstotkov potreb te države po električni energiji. Lansko jesen so na Poljskem začeli graditi prvo jedrsko elektrarno v tej državi. Trenutno v svetu deluje okoli 500 jedrskih reaktorjev. Na novo se jih gradi 50. Kaj pa pri nas? Pri nas je napovedan referendum o gra- ditvi Neka 2. Ali lahko državljani odločamo o tako po- membni in povsem visoko strokovni odločitvi? Mislim, da ne. V Sloveniji imamo Nek1, ki obratuje brez večjih težav že skoraj petdeset let. To pomeni, da to elektrarno upravljata že najmanj dve ali celo več generaciji stro- kovnjakov. Vsi ti strokovnjaki so se šolali doma in v tu- jini, sodelujejo s številnimi mednarodnimi organizacija- mi s področja jedrske energije, odgovorni in podvrženi so številnim mednarodnim in domačim standardom in nadzorom. Vsi ti domači strokovnjaki imajo stike z možnimi in renomiranimi dobavitelji opreme za jedr- ske reaktorje s celotnega sveta. Prav gotovo poznajo stroške gradnje, čas izgradnje in vse drugo. Zakaj se v javnosti ne slišijo? Slišijo pa se naši politiki, ki nimajo dovolj znanja, samo jamrajo, zavlačujejo z odgovorno- stjo, zavlačujejo dogovarjanje z dobavitelji in kot kaže, naša vlada zanemarja in podcenjuje naše jedrske stro- kovnjake. Zakaj se naši izkušeni strokovnjaki s tega področja ne pojavijo v javnih medijih in ljudem vse to razložijo. Predvsem, kako varno deluje NEK1 že več desetletij, kaj vse morajo postoriti za varno delovanje, kako se morajo stalno izobraževati, koliko je nadzora neodvi- snih in mednarodnih institucij itd. Po drugi strani pa se lahko najde nekdo ali neka ne- vladna organizacija ali celo vladna, kar je pri nas normalno, ki bi začela propagando proti novi jedrski elektrarni v Krškem. V svetu obstajajo številne televi- zijske oddaje, v katerih so zbrane praktično vse nesre- če zaradi uporabe jedrske energije, tendenciozno so opisane, prikazane in pretirano enostransko obrazlo- žene. Če bi samo eno takšno oddajo prikazali na naši televiziji, bi bil rezultat referenduma prav gotovo proti gradnji Neka2. Lahko se zgodi podobno kot z reko Muro. Ko so začele nevladne organizacije biti bitko proti gradnji elektrarn, so jo zelo hitro dobile. Nič jim ne pomeni, da imajo Av- strijci na reku Muri prek 30 (trideset) elektrarn, pri nas pa niti ene. Številni strokovnjaki trdijo, da bi s sodelo- vanjem države, lokalnega okolja, tamkajšnjih kmetov, okoljevarstvenikov, ribičev, športnikov in mogoče še koga lahko prišlo do sporazuma, v katerem bi se zaje- le in upoštevale vse potrebe prej naštetih deležnikov. Strokovnjaki pravijo, da bi s pametnim dogovorom o reki Muri vsi prej našteti deležniki pridobili in nič iz- gubili. Verjetno je vsem znano, da v Sloveniji potrebe po ele- ktrični energiji ne bomo rešili s sončnimi paneli ali z vetrnimi elektrarnami. Torej: odločitev je na dlani in ni težka! Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k t r ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn i h znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r iti iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k tr ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o sl e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v inte l i g e ntn e m sm is l u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k t ičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us me r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? EnErgija , vir vsEga živEga