-poštnina rvvc PRIMOr ,jans!iim predsednikom Pertinijem in jugoslovanskim edsednikom Titom pred odhodom italijanske delegacije v Sarajevo. 1n°8' med obema državama so zgledni in odlični, sta ocenila oba ‘*vna poglavarja, Tito ta je poudaril, da je sam v pogovorih, J,h je imel med svojimi številnimi potovanji vedno dajal te od-Se kot zgled, kako lahko pride do sožitja in sodelovanja med dve-rlka. 8°sednjima državama z različnima socio - političnima ustrojema. 'Piski sporazumi, katerih izvajanje je prišlo v novo fazo, sodijo v okvir. Oba predsednika in tudi oba zunanja ministra Vrhovec in alfatti sta izrazila zadovoljstvo ob delu 16 posebnih -komisij. Treba “ati javnosti obeh držav, so poudarili, občutek velikega pomena, Sa ima sporazum za jugoslovansko in italijansko ljudstvo na L področjih. tPt Predsednik italijanske republike Pertini je ob koncu svojih raz-or°v z jugoslovanskim predsednikom povabil Tita v Italijo. Tito bT vabilo z zadovoljstvom sprejel, datum obiska pa bodo določili /asneje. ‘ihi i!*8i ^an Pertinijevega uradnega ~ v Jugoslaviji se je začel v j Krajski skupščini, kjer mu je Vi., Predsednik Kovačevič izročil 'iS5a vi p*a*ceto mesta. Itulijanski dr-r8Sa t ll0K'avar sc je nato odpravil l*rtlni emekdan, kjer sj je ogledal kJat!i av°'in *atem odšel v park pri-| Jstva, kjer je Vsadil tradicio-iC.80 drevo prijateljstva. Tam so al“ Hmladinci tudi izročili zlato znač-1 ko «Gibanja Gorana«. Pred zadnjim sestankom s predsednikom Titom si je še ogledal mogočen kompleks Sava centra, enega največjih konferenčnih središč v Evropi, ki so ga, kot znano, odprli pred beograjsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. Pertini si je z velikim zanimanjem ogledal tudi razstavo jugoslo- ffli "sednik Pertini je vsadil drevo v Parku prijateljstva (ANSA-UPI) vanskih naivcev in ob izhodu iz galerije je na vprašanje časnikarja italijanske TV, kako ocenjuje svoje dosedanje bivanje v Jugoslaviji, dejal, da se počuti odlično, da se njegov obisk odvija v iskrenem prijateljskem vzdušju in da je povsod deležen velikih simpatij. Na časnikarjevo vprašanje, če je še jezen, ker je bilo rečeno, da sta oba predsednika «stara», je Pertini simpatično odgovoril, da mu jeza ne pri-staja, da pa vsekakor ni zadovoljen če se mu reče, da je star. So taki, ki se rodijo stari in stari ostanejo, so pa taki, ki ostanejo mladi fizično in po duhu in v to kategorijo spadata Tito in on. Pogovor med obema predsednikoma, tokrat sta bila aktivno udeležena tudi zunanja ministra Vrhovec za Jugoslavijo in Malfatti za Italijo, se je začel pravzaprav z nadaljevanjem četrtkove mednarodne teme, ki je niso uspeli zaključiti. Jugoslovanski predsednik je namreč hotel povedati še nekaj o procesu popuščanja v svetu. Ameriško - sovjetski sporazum SALT 2 je Jugoslavija, je dejal Tito. sprejela z velikim zadovoljstvom, vendar se je s časom zavedela, da SALT ni dovolj in da je treba sporazum dopolniti in ga vključiti v širši proces popuščanja napetosti v svetu. Kriza na Kubi dokazuje, da je sporazum SALT 2 zelo krhek. Dogodek na Kubi je ratifikacijo sporazuma zelo ogrozil. Proces popuščanja napetosti je treba razširiti tudi na neuvrščene države (ne gre pozabiti na zadnje spopade med neuvrščenimi, pomislimo samo na vietnamsko a-gresijo proti Kampučiji). V tem okviru, pravi Tito* so italijansko - jugoslovanski odnosi zelo zadovoljivi. Pri tem je omenil, da je odnose med obema državama dajal vedno za zgled v pogovorih s tujimi državniki. Poudaril je tudi, da je obisk italijanskega predsednika vzbudil v Jugoslaviji mnogo zanimanja, kot dokazujejo obširna poročila v jugoslovanskem in v italijanskem tisku. V bodoče naj bi odnose med Italijo in Jugoslavijo še okrepili na vseh ravneh, tudi na najvišji, se pravi na ravni državnih poglavarjev. Če bi prišlo do nesporazumov, na kateremkoli področju, si je treba takoj prizadevati ,da bi jih nemudoma odpravili. Glede vprašanja popuščanja napetosti so ugotovili, da se položaj v jugovzhodni Aziji zaostruje. Tudi predsednik Pertini je soglašal z dejstvom, da samo sporazum SALT ni dovolj. Da bi zagotovili utrditev procesa popuščanja napetosti v svetu bi bilo vsekakor nujno potrebno, da ameriški senat čim prej ratificira sporazum med obema državama. Italijanska vlada in italijansko ljudstvo pripisujeta velik pomen gibanju neuvrščenosti, prav glede vprašanja popuščanja napetosti. Soglašal je tudi s Titovo izjavo, da je v primeru kakršnegakoli nesporazuma treba takoj pose- či, da bi odpravili vzroke, pa tudi če bi za to bili potrebni stiki na najvišji ravni, meni pa, da ni nepremostljivih problemov. Vrhovec in Malfatti sta glede položaja v jugovzhodni Aziji izrazila prepričanje, da je rešitev vprašanja možna edinole na politični ravni, nista pa prikrila težav, ki jih vsebujejo prizadevanja za zadovoljivo rešitev. Šef italijanske diplomacije je poročal Vrhovcu in Titu o skorajšnjem obisku kitajskega predsednika Hua Guofenga v Rimu: Namen italijanske vlade je okrepiti odnose z LR Kitajsko, da bi prispevali h globalnemu popuščanju napetosti, nika kor pa ne, da bi zaostrili kitajsko -sovjetski spor. Vrhovec je pri tem dodal, da bo obisk kitajskega predsednika v Evropi vsekakor prispeval k normalizaciji odnosov. Govor je bil še o Evropi in o Sredozemlju. Malfatti je poudaril, da je Evropska gospodarska skupnost resničnost, ki se razvija ter s tem v zvezi omenil evropski monetarni sistem, vprašanje energije ter volitve v evropski parlament. Poudaril je tudi težnjo EGS, da se razširi na Jug (jasen namig na pristop Grčije k deveterici). Italija noče, da bi bila gospodarska skupnost nekaj zaprtega, temveč da bi bila odprta vsem sredozemskim državam za gospodarsko in finančno sodelovanje. Malfatti je dejal, da I-talija podpira jugoslovanski položaj na pogovorih z EGS. Obe strani sta podčrtali velik pomen, ki ga pripisujeta popuščanju napetosti, saj varnost (»meni isto časno ravnovesje. Razorožitev in popuščanje napetosti so bistveni elementi za razvoj mirovnega procesa. Izrazili so tudi mnenje, da je treba okrepiti stike za pripravo madridske konference o varnosti in sodelovanju. nadaljevanje beograjske in helsinške ter pri tem poudarili, da je treba razširiti in razviti vsebino vseh treh košar. Kar zadeva dvostranske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki so jih na pogovorih večkrat označiH kot IVAN FISCHER ŠE PRED KONCEM MESECA POMEMBNA SEJA VODSTVO PSI BO RAZPRA VUALO 0 STRANKINI POLITIČNI LINIJI Različnost v {lediščih na aktualna politična vprašanja - Deljena mnenja o predlogu ustavnih reform - Vprašanje delitve oblasti med Craxijem in Signorilejem (Nadaljevanje na zadnji strani) RIM — Vodstvo socialistične stranke se bo ponovno sestalo 24. in 25. oktobra, verjetno nekje izven Rima, kajti kočljiva vprašanja, o katerih bo tekla razprava priporočajo strankinim voditeljem, da se umaknejo indiskretnim očem. Na dnevnem redu bo namreč razprava o «notranjih vprašanjih« v socialistični stranki, ki so, kot kaže, po stala po Craxijevem povratku s počitnic precej zaskrbljujoča. »Os« Craxi - Signorib se je prelomila že pred časom, že na turin-skem kongresu aprila 1978, ko so zabeležili prva nesoglasja. Craxi se pritožuje, da ne more resno voditi stranke, ker je notranja oblast neenakomerno razdeljena. Strankina levica namreč nadzoruje dejavnost glavnih uradov, ki zadevajo delo, gospodarstvo, sindikalna vprašanja, organizacijo in krajevne uprave, o-benevn pa razoolaga z mestom podtajnika. Po drugi strani pa Signp-rile in njegovi sodelavci trdijo, da Craxi vodi stranko na način, ki priča o pomanjkanju notranje demokracije. Že pred časom, prav na sestanku med Berlinguerjem in socialističnim vodstvom je Craxi nakazal možnost izrednega kongresa, ne da bi o tem prej govoril s Si-gnorilejem. Levica v socialistični stranki je temu predlogu nasprotovala: »Ždi se nam, da ni tako res- nih vprašanj v zvezi s strankino politično linijo, da bi bilo potrebno sklicanje izrednega kongresa,« pravi Signorilijeva skupina in dodaja: «če hoče kdo spremeniti politično linijo stranke, naj to jasno pove.» Sicer pa je res, da je prišlo do nekaterih političnih nasprotij. Craxi je takoj po povratku iz Tunizije, kjer V prvem delu svojega članka o-bravnava Cicchitto ustavno reformo in predlaga vrsto »mehčalnih« sprememb, ki zadevajo delovanje parlamenta (zaščitili naj bi ne le manjših skupin, ampak tudi večje), odnose med poslansko zbornico in senatom (s ponovnim odprtjem razprave o učinkovitosti dvozbornič- ,ie taKoj po.povrawu iz runizije,*je. ne„a sistema)> vprašanje vlade, ki je preživel krajše počitnice, ooka naj ^ (i0m0gena z gospodarstvom zal, da ne odstopa od zahteve po socialističnem predsedstvu vlade in je sklenil, da bo ta predlog postavil z manj polemičnimi toni tako demokristjanom. kot tudi komunistom. Nato pa je, ne da bi se posvetoval z ostalimi člani strankinega vodstva, napisal znani članek, v katerem je med drugim predlagal takojšen začetek razprave o spremembi ustave. Kmalu nato je Craxi v nekem intervjuju kritiziral stališča odgovornega za krajevne uprave pri strankinem vodstvu Alda A-gnasija, pripadnika levice, ki je predlagal utrditev in okrepitev levičarskih krajevnih uprav. Signorile-jeva skupina doslej ni odločno reagirala. šele včeraj je namreč strankino glasilo Avanti objavilo dolg članek Fabrizia Cicchitta, odgovornega za gospodarska vprašanja pari vodstvu PSI, ki je s tem pojasnil stališča levice do C,raxijevega članka in tudi do odprtih vprašanj v socialistični stranki; PO NEUSPELEM SESTANKU MED VLADO IN SINDIKATI TAJNIK CCIL LAMA POUDARIL NUJNOST ODGOVORA DELAVCEV NA STALIŠČA VLADE Tudi UIL negativno ocenjuje zadržanje Cossige - Na včerajšnji vladni seji odobrili podražitev železniških prevozov, razpravo o izgonih iz stanovanj pa so odložili RIM — Cossigova vlada trmasto vztraja pri negativnem odgovoru na zahteve, ki jih je pred več kot mesecem dni postavila enotna sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL. Na skupnem sestanku, v četrtek sta se po trinajstih urah zasedanja razšli delegaciji vlade in sindikatov brez vsakršnega pozitivnega zaključka. To je razvidno iz kratkega poročila, ki so ga takoj po koncu sestanka objavili tajniki sindikalne federacije in v katerem je poudarjeno različno gledanje vlade in sindikatov na domala vsa vprašanja, ki so jih Lama, Carniti in Benvenuto postavili na dnevni red. Gre, kot je bilo že večkrat poudarjeno za povišanje odbitkov od davkov za odvisne delavce, za zvišanje najnižjih in socialnih pokojnin, za vprašanje električnih in telefonskih tarif in za nekatera druga vprašanja, med katerimi je nenazadnje tudi vsa problematika izgonov iz stanovanj. Dejstvo, da o tem niso našli skupnega jezika, izhaja tudi iz poteka včerajšnje seje .........■■■iiiimiiii..........n..............i.•«»»»">..........»mm* ŠTIRJE MRTVI IN VELIKO ŠTEVILO RANJENIH ekspložua SMODNIŠNICE V SPIUMBERGU Kaže, da je do nesreče prišlo pri razkladanju razstreliva - Med mrtvimi 12-letni otrok, med ranjenimi pa tudi dva angleška vojaka igJ^MBERGO — Eden mrtev, 3 po-Sh,;'4"1 in ,ln I® ranjenih ter ogromna leisjri a .al«oda: tak je začasen obračun ;povSgZiie' ki je včeraj, okrog 17.20, rl’atnm un'^i*a tovarno razstreliva tierJu Rovina v kraju Tauriano v t>rib|jre<^ni bližini Spilimberga. Vsaj riVa|Zn° s^° 0 razdejanju ter o Y tek'1 s' k° mogoče ustvariti šele Je ja u današnjega dne, že zdaj pa fo. b"0. da gre za pravo katastro-i)a a kraju, kjer je stala tovar-«kfQ„e'(a kakih 30 metrov širok in ter. \ do 15 metrov globok krati)^ V katerem so najbrž izginile tati ki jih pogrešajo: kape- Ca*tJanceaco Cammarota ter pod-Pe hlaa Franco Moretti ter Giusep-„ e Peru. ha u!na do zdaj ugotovljena žrtev fo 12-letni Luca Lažzarini, ki k«tne ^del nekaj kilogramov težak |kr0„ a na pragu domače hiše, o-i afn do 400 m od skladišča - to-’ v kateri so razkladali artile-koijij 'Strelke. Ni znano kolikšna Se J15 tega nevarnega materiala razletela ob včerajšnji ne-v p ' dejstvo je, da se je področje v i ‘u nekaj sto metrov od tovarne iti |Jni|tku znašlo pod točo večjih iv ih kosov granat. Tako so i-Uca *dše, kjer je živel nesrečni I Ujgu’ našli celo nekaj kilogramov Pa *. k°s granate, manjši komadi S Spii-° Padli celo v samem središču 18 kii herga, ki je oddaljeno kake * Je t^etre. 1» golemu naključju eba pripisati, da je obračun žrtev, čeprav še ni dokončen, razmeroma omejen. Celotno področje so že kmalu po nesreči zastražili z močnimi oddelki vojske in orožnikov. Eksplozija, pravzaprav domačini trdijo, da je šlo da dve ločeni eksploziji v zaporedju nekaj sekund, je porušila tudi vod visoke napetosti in širše območje je bilo še v poznih sinočnjih urah brez elektrike. Ranjencev je P° prvih poročilih 18, od teh so 15 sprejeli na zdravljenje v bolnišnici v Spilimbergu, dva sta v Maniagu, eden pa v Vid; mu. Menda sta med ranjenci tudi dva angleška vojaka. Naj ob koncu zabeležimo še občutke in predvsem zaprepadenost domačinov, ki že desetletja živijo v stalnem strahu sredi nekakšne velike smodnišmce in trdnjave obenem. Tik ob tovarni, ki se' je razletela, je namreč eno od največjih vojaških skladišč municije v Italiji. Tokrat res ni prišlo do hujših posledic, kaj pa bi se zgodilo, če bi se razletelo tudi to skladišče? Skratka dovolj jim je vojne in vojaških iger. To so že nič kolikokrat povedali, to jim je bilo brati sinoči z obraza. Vendar izgleda, da vsi dosedanji njihovi protesti niso zalegli, Samo nekaj kilometrov stran, so se tudi včeraj vse do poznih večernih ur nadaljevali veliki manevri, tudi potem, ko je v Taureanu že prišlo do katastrofe. VLADO KLEMŠB Napovedane stavke v obratih Olivetti RIM — Družba Olivetti je javila, d.r bo stavila prihodnje leto pa vse do 1981. leta kar 4.500 delavcev v dopolnilno blagajno. Predstavnik O-livettija ja nadalje opozoril sindikalne predstavnike, da za te delavce ne c več mesta v obratih, zaradi česar bi morali pomisliti na možnost preusmeritve na druga področja. Družba je zaradi tega predlagala, da bi za delavce v dopolnilni blagajni organizirali preusme-rjevalne tečaje, ki bi jim olajšali prehod na drugo področje dela. Sindikati so na ta ukrep Olivelti-ja, ki predstavlja brutalni predlog po zmanjšanju zaposlenosti, odgovorili z napovedjo celodnevne stavke, ki bo v sredo, 17. oktobra, V naslednjih 15 dneh bodo 8-urne razčlenjene stavke, 26. oktobra pa hodov v krajih, kjer so Olivettijevi o-brati, sindikalna zborovanja. Mehiški zunanji minister pri Titu BEOGRAD - Predsednik SFRJ Josip Broz 'Tito je včeraj sprejel mehiškega zunanjega ministra Jor-geja Castaneda in se z njim zadržal v prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Podčrtan je bil velik pomen, ki ga obe državi pripisujeta doslednemu spoštovanju načel in politike neuvrščenosti kot nenadomestljivega dejavnika neodvisnosti in svobodnega razvoja. Predsednik Tito je tudi izrazil zadovoljstvo, ker bo mehiški predsednik Portillo prihodnje leto obiskal Jugoslavijo. NA JUŽNEM TIROLSKEM Policija aretirala domnevna terorista BOČEN — Policija je včeraj a-retirala v kraju Schlanders pri Me-ranu dva domnevna terorista, očeta in sina, ki jih sumijo, da sta pripadnika teroristične organizacije «Tiro-ler Schutzbund«, ki je izvedla v zadnjem času vrsto atentatov v bo-censki pokrajini. V hiši 51-letnega mizarja Oswalda Astfallerja so preiskovalci odkrili pravo skladišče o-rožja in razstreliva ter zanimive »protiitalijanske« dokumente, ki spodbujajo južne Tirolce k odporu «proti Rimu«. V okviru te preiskave so nato aretirali tudi mizarjevega 19-letnega sina Andreasa, 22-let-ni Erwin Asfaller pa je že nekaj mesecev v bocenski kaznilnici, potem ko so ga zasačili z večjo količino dinamita v torbi. Cossigove vlade! na kateri bi morali podaljšati rok odložitve izgonov iz stanpvanj, vendar pa kljub dolgi razpravi niso sprejeli nobenega sklepa o tem vprašanju. Edino, kar so na seji med vlado in sindikati sklenili je odločitev vrste sestankov na ravni strokovnjakov, da proučijo posamezna vprašanja, medtem ko bo vodstvo sindikalne federacije 17. oktobra globalno ocenilo stališča vlade in razpravljalo o morebitnih načinih sindikalnega boja. Sicer pa za poznavanje stališč sindikatov ni potrebno čakati teden dni. Že včeraj sta namreč dve sindikalni federaciji CGIL in UIL na svojih skupščinah razpravljali o problemih in o načinu, kako se jih namerava Cossigova vlada lotiti. Tako je na zasedanju vsedržavnega sveta CGIL govoril Luciano Lama, ki je dejal, da sestanek med vlado in sindikati ni potekal v konstruktivnem vzdušju, ker je vlada postavila sindikalne predstavnike pred izvršeno dejstvo in jih seznanila z vrsto sklepov, ki naj bi jih vsekakor sprejeli preden se načnejo vprašanja pokojnin, družinskih doklad in obdavčenja. Lama je poudaril, da sindikalna federacija zaenkrat ni hotela sprejeti najtrših odločitev, vendar pa bo morala povzeti logične zaključke, da se podpre bodoča težka faza pogajanj z vlado. Vsekakor pa generalni tajnik CGIL ni skrival nasprotujočih si stališč vlade in sindikatov ter je govoril tudi o «hudih napadih«, zaradi katerih se je razprava o finančnem zakonu zavlekla in je trajala kar 12 ur. «Pri tem, je dodal Lama, so bila naša nasprotna stališča povsem jasna.« Lama je še govoril o zadnjih odpustih pri Fiatu in dejal, da prihaja tu do izraza volja, da daje Fiat zgled drugim podjetjem. Tajnik CGIL je poudaril, da je stališče sindikatov o terorizmu in o nasilju jasno ter da prav zato delavstvo poudarja pravico do demokratičnega sindikalnega boja, opozoril pa je tudi, da je pred nedavnimi leti prav družba Fiat odpuščala delavce, ki so se vpisali v CGIL. Prav tako odločno je tudi stališče UIL. Na včerajšnji seji vodstva te sindikalne organizacije so izrazili zaskrbljenost zaradi poteka razgovorov z vlado in tudi zaradi stanja pri Fiatu. Na zasedanju je prišlo do odločne obsodbe vodstva torinskega podjetja, kar pa zadeva stališča vlade o drugih aktualnih vprašanjih, pa so pri UIL mnenja, da so potrebne odločne akcije sindikata za zaščito vrednosti plač delavcev. Medtem pa vlada mirno nadalju je po svoji poti. Na včerajšnji vladni seji so sprejeli že napovedane ukrepe, med katerimi naj omenimo podražitev železniških vozovnic za približno 10 odstotkov in podražitev tarif za blagovni promet po železnici v višini 18,5 odstotka. Vlada, kot že rečeno ,ni sprejela nobenega sklepa v zvezi s podaljšanjem roka odložitve izgonov iz stanovanj, ampak je le sldenila, da bodo o tem vprašanju razpravljali na prihodnji vladni seji, ki bo v torek, 16. t.m. (bbr) PRI NOVEM MESTU Avtobus v prepad: 2 mrtva, 45 ranjenih NOVO MESTO — Na dolenjski magistrali je včeraj med povratno v:žnjo iz Trsta v Zagreb zgrmel v prepad avtobus podjetja Croatia -Trrns. Dva potnika sta bila pri priči cb življenje, več ljudi pa hudo ranjenih. Vzroki nesreče še niso bili pojasnjeni, kaže pa, da je tragediji botroval skupek dejavnikov, od verjetno previsoke hitrosti vozila do slabe vidljivosti zaradi neugodnega vremena. Avtobus je vozil na redni mednarodni progi Zagreb ■ Trst - Zagreb. Nesreča se je zgodila med povratno vožnjo proti hrvatskemu središču, in to pri kraju Medvedjek (Trebnje). Promet je bil gost, av- (nadziranje državnik industrijskih podjetij in drugačna ureditev gospodarskih ministrstev) poenostav* Ijenje plačilnih postopkov in reformo javne uprave. Skupek vseh teh ukrepov mora upoštevati tudi okrepitev vloge mi- tobus je vozil v koloni. Naenkrat je zavozil s cestišča desno v 30 metrov globok prepad. Reševalci so se znašii pred groznim prizorom: poleg,dveh trupel so med razbitinami ležali hudo poškodovani potniki, ki so jih brž prepeljali deloma v novomeško bolnijnico, deloma v ljubljanski klinični center. V Ljubljani leži na bolniški postelji 18 oseb, od tega 8 hudo ranjenih, v Novem mestu pa 27, med katerimi jih je 13 zadobilo težke poškodbe in pri tem je stanje patih kritično, to so: Hajdi Mitič, Zlata Tretnjak, Vera Jukič, Miika Benko - Koček in Ljubica Galic. Pred zaključkom redakcije ni bilo mogoče zvedeti za imeni žrtev, prav tako ne za morebitne dodatne podatke. Nesreča se je pripadla oki.fi 17.30. Žrtvi in preživeli so se mudili v' Trstu na izletu, pa tudi po nakupih. RIM — Na podlagi sodnega odloka so se te dni upravni organi v raznih italijanskih mestih odvzeli 60 voditeljem Italcasse potne Uste. NA GENERALNI SKUPŠČINI 0LN Govor Fidela Castra Kubanski predsednik obsodil «ameriški militarizem» v Karibskem mor;u - Izredni varnostni ukrepi NEW YORK — Kubanski predsednik Fidel Castro je včeraj po devetnajstih letih ponovno govoril na zasedanju generalne skuščine Organizacije združenih narodov. Leta 1960 je Costro govoril štiri ure in pol, kar predstavlja rekord za Stekleno palačo, večeraj pa je bil nekoliko krajši, čeprav je tudi tokrat usmeril napad na ZDA, a ne v tako žolčnem in polemičnem tonu kot takrat, ko je Bela hiša uradno sporočila, da je kubanski predsednik nezaželen gost na ameriških tleh. Včeraj je bilo nekoliko drugače in kljub izrednim varnostnim u-krepom, ki so skoraj popolnoma paralizirali ameriško velemesto, je bilo vzdušje v nejvečji dvorani go tovo manj napeto kot pred devetnajstimi leti. Fidel Castro ni neposredno govoril kot predstavnik svoje države, ampak kot predsednik koordinacijskega odbora neuvrščenih držav, funkcijo, ki bo ohranil vse do prihodnjega vrha tega gibanja, ki bo kot znano v Bagdadu. V svojem posegu je obravnaval najbolj žgoča aktualna vprašanja, ki se pojavljajo na svetovnem prizorišču, začenši z odnosi med razvitimi in nerazvitimi državami ter poudaril potre bo po novi in pravičnejši politični in gospodarski ureditvi \ svetu. Zelo ostro je obsodil izraelsko zadržanje do palestinskega vprašanja ter napadel nekatere zahodne države, ki podpirajo rasistični režim, v Južni Afriki. «Ne govorim kot prerok revolucije« je nadaljeval kubanski predsednik «amnak samo kot zagovornik tistih držav «tretjega sveta«, ki plačujejo izkoriščevalno politiko kolonializma ter kapitalizma«. Kot smo že omenili, Castro tudi tokrat ni štedil z napadi na Carterjevo upravo ter obsodil ameriški »militarizem« na Karibskem morju. To pa ni bila osrednja tema njegovega posega, zato nekateri tuji komentatorji ocenjujejo Castrov govor kot zelo previdno odpiranje do morebitnega dialoga z Belo hišo. O tem je sicer sedaj še prezgodaj govoriti, tudi zato ker bo treba počakati na uradne reakcije State De-partementa. Sicer pa, kot je poudaril sam Castro, je tribuna generalne skupščine OZN namenjena miroljubnim govorom in ne vojnim napovedim. (st) Jugoslovanski minister Metod Rotar v Tirani BEOGRAD — Na povabilo zunanjetrgovinskega ministra Socialistične ljudske republike Albanije Nedi-na Hoxhe je odpotoval v Tirano član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. S svojim gostiteljem bo obravnaval možnosti za nadaljnjo -az-širitev in izboljšanje gospodarskega sodelovanja. SINOČI V LJUBLJANI Čestitke jubilantu dr. lavu Čermelju LJUBLJANA - Na sinočnji slavnosti v počastitev 90-lefnice dr. Lava Čermelja, doslednega borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev in izredno plodnega naravoslovca ter popularizatorja znanosti, so se zbrali v Klubu delegatov v Ljubljani njegovi prijatelji in predstavniki slovenskega javnega, političnega, znanstvenega in kulturnega življenja. Slavnostni govornik prof. dr. Miroslav Kališnik je poudaril predvsem izredno slavljenčevo dejavnost, na katero kaže tudi njegovih 80 knjig in številni članki ter na njegovo ponosno neupogljivost celo na zloglasnem fašističnem procesu leta 1941 v Trstu, kjer je bil obsojen na smrt. pa ga je rešil mednarodni ugled. Zvrstilo se je še enajst govornikov, ki so predstavljali razne ustanove. Med njimi sta spregovorila tudi član sveta federacije in jubilantov rojak A leš Bebler, v imenu republiške konference SZfjL na Franc Kimovec - Žiga. Slovesnosti so prisostvovale tudi delegaciie SK GZ, NŠK, SLORI in drugih zamejskih ustanov. V imenu naše krovne organizacije je slavljencu čestital Stanislav Renko, v imenu . NAK dr. Škerlj, v i-menu SLORI pa Karel šiško-vič. Jubilantu je prinesel pozdrave in mu čestital tudi prof. Alioša Volčič. 90-letni in še vedno izredno vitalen dr. Lavo Čermelj se je zahvalil za čestitke z besedami: »To je bilo najleoše zado-čenje za vse delo, ki sem ga opravil v toliko letih.« nistrskega predsednika. Cicchitto, ki je naklonjen »predsedniški« u-smeritvi reforme nravi, da se mo-čari parlament ne boji močne vlade, medtem ko se šibek parlament raje odloča za neučinkovito vlado. Odgovorni za gospodarska vprašanja pri vodstvu socialistične stranke, ki vsekakor poudarja, da gre za ukrepe, ki jih je treba sprejeti pred koncem sedartje zakonodajne dobe, pri obravnavanju »odločnih« ustavnih sprememb nasprotuje vsakršni spremembi volilnega zakona in predlogov Piccolija po nagraditvi večine. Cicchitto je mnenja, da je treba vztrajati pri sedanjem ustroju volilnega zakona in poudarja, da je treba pri obravnavanju te tematike vedno predpostavljati nujnost, da se premostijo diskriminacije do komunistov in prekluzijo do scc alistov. Ko pa obravnava notranja vprašanja socialistične stranke Cicchitto poudarja, da PSI ne mote nihati med sredinsko levico in zgodovinskim kompromisom, kar bi se zgodilo, če bi se stranka odpovedala «avtonomni strateški perspektivi«, ki jo predstavlja leva alternativa. Treba je tudi načeti vora-šanja delovanja in organizacijske sposobnosti socialistične stranke, pii čemer Cicchitto navaja dve bistveni postavki: «zadušen odnos z družbo in kribo notranje demokracije«. Odgovori, ki jih daje Craxiiu, so jasni: več alternative, ve* notranje demokracije in manj osebne iniciative. P. P. S PISMOM VODSTVU FIATA Suspendirani delavci zahtevajo preklic ukrepa * TURIN — Medtem ko se še ni poleglo razburjenje zaradi1 nezaslišanega sklepa Fiata po suspenziji 61 delavcev, sindikati snujejo načrte za nadaljnjo borbo proti samovolji vodstva avtomobilskega koncerna. Sindikat je odredil prekinitev nadurnega dela, napovedal je tudi že splošno stavko, napovedal pa je tudi pokrajinsko zborovanje vseh delegatov sindikata industrije, javnih služb in javnih uslug, ki bo v torek Suspendirani delavci so včeraj po sestanku s sindikalnimi predstavniki naslovili na vodstvo Fiata pasma enake vsebine, s katerimi zahtevajo preklic diskriminacijskega ukrepa in ga pozivajo, da specifično za vsakega posebej navede točne obtožbe. POTREBNA SO BILA TRI GLASOVANJA LANZA (PSDI) NOVI PREDSEDNIK SKUPŠČINE KONZORCIJA ZA PREVOZE OD PONEDELJKA DO SREDE PRIHODNJEGA TEDNA Izvoljeni tudi člani upravne komisije - LpT napovedala kritičen in konstruktiven» odnos do konzorcija Socialdemokrat Mario Lanza je novi predsednik skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze. Tako se je sinoči izrekla skupščina te medobčinske ustanove in to po tretjem glasovanju, ki je bilo potrebno, da je eden izmed članov skupščine dosegel predpisano število glasov. Pravi paradoks včerajšnjega zasedanja je bilo dejstvo, da ni nobena od političnih grupacij konkretno predlagala svojega kandidata. Po začetnem ekshibisionističnem nastopu demokristjana Orlanda, ki je bil v svojih izvajanjih mestoma zelo polemičen, poln žolčnih izbruhov, predvsem na račun komunistov, je njegov strankarski kolega Abate skušal omiliti ton, češ da je Orlando govoril v lastnem imenu, sam pa je na osnovi skupnega programa najavil konstruktivno sodelovanje, za kar sta se v imenu svojih skupin izrekla tudi komunist Millo in socialist Pečenik. Lista za Trst pa je napovedala, da bo vztrajala pri svojem kritičnem, obenem pa konstruktivnem odnosu do konzorcija. Štiri mesece po odstopu komunista Campagne mu je tako nasledil v predsedniških poslih Lanza, ki je prevzel to odgovorno mesto prav v tem kočljivem trenutku, ko konzorcij za prevoze išče svojo pravo identiteto in upravno politično stabilnost. Sinoči so zamenjali tudi vse člane upravne komisije z izjemo liberalca Di Meglia, ki ni dal ostavke, kot vsi ostali. Za predsednika je bil izvoljen demokristjan Paolo De Gavardo, člani upravne komisije pa so postali Russo in Geri (KPI), Zanmarchi (KD), Rotondaro (PSI) in Fabian (LpT). Sodelovanje med obalpskimi deželami Na sedežu deželne uprave Tridentinske - Južne Tirolske se je včeraj začelo šesto srečanje organizacijskega odbora za sodelovanje med obalpskimi deželami. Prisotni so predstavniki alpskih dežel iz I-talije, Jugoslavije, Avstrije. Švice in Francije. Za Furlanijo - Julijsko krajino se srečanja udeležujeta podpredsednik deželnega odbora Colo-ni in odbornik Fabris. Na srečanju, ki bo trajalo še danes obravnavajo prisotni predvsem dve temi skupnega interesa, in sicer krajevnih u-prav in pa problem gospodarskih dejavnosti v okviru posameznih o-bali " ------ tipskih deželah. Poleg tega so predstavniki Slovenije poročali o raziskavah na področju vodnega gospodarstva na območju SR Slovenije, podnredsednik Furlanije - Julijske krajine pa je poročal o delovanju skupnosti vzhodnoalpskih dežel »Alpe Adria*. Ko že govorimo o alpskih deželah, naj omenimo, da obstaja poleg omenjenih organizacij še skupnost «Arge Alp*, ki združuje dežele, ki se raztezajo ob Centralnih Alpah. Hude težave za ostarele in onemogle bolnike V kratkem bodo v bolnišnici za ostarele in onemogle začeli s preu-reditvenimi deli, kar bo še otežilo položaj bolnikov. Uprava je namreč sklenila, da začasno omeji število Uredniški kolektiv Primorskega dnevnika čestita svoji sodelavki prof. ŽIVI GRUDEN in prof. BEPINU KRIZETIČU ob današnji sklenitvi zakonske zveze in jima želi obilo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju in delu med beneškimi rojaki. Donas Živa postane benečan-ka an Bepino zgubi njegd mier. Čestitajo Marinca, Vilma, Lucija, Loreta ta suha, Loreta ta ruša, Danijela ta debela. Danes se poročita na županstvu v Dolini pri Trstu beneški Slovenec prof. Bepino Krizetič, predsednik društva *lvan Trinko», ter prof. živa Gruden z Opčin, sodelavka Novega Matajurja. Vse najboljše jima želijo v skupnem življenju uredniški odbor, uredništvo in uprava ter kolektiv Novega Matajurja. Danes se poročita ŽIVA GRUDEN in BEPINO KRIZETIČ Sekcija KPI Opčine želi svoji članici vso srečo in zadovoljstvo na skupni življenjski poti. Danes se vzameta ROSSANA in ANDREJ PRAŠELJ Obilo sreče, veselja in zadovoljstva v skupnem življenju jima želi Klapa sprejemov, kar pomeni, da bodo obenem ukinili tudi premestitev vseh tistih, ki čakajo v drugih bolniških ustanovah. Kar pa najbolj zaskrbljuje, je vabilo, ki ga je uprava s predsednikom Morgero in glavnim tajnikom Lucianom Vitijem na čelu naslovila primarijem in ravnateljem posameznih oddelkov: vabi jih, da v mejah možnosti odslovijo vse tiste bolnike, za katere ni izrecno potrebno zdravljenje v bolnišnici. DO KONCA AVGUSTA Dovoz surove nafte večji za 15 od sto Blagovni promet v tržaškem pristanišču se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečal za 14 odst. v primeri s prometom v u-streznem razdobju lani. Dovoz in od voz blaga po morju se je namreč pozvpel na 27,615.587 ton, medtem ko je znašal lani 24,229.858 ton. Povečanje je pripisati skoraj izključno večjemu dovozu surove nafte za če-zalpski naftovod: ta postavka je namreč do konca avgusta letos dosegla 24,633.332 ton (v istem času lani 21.326.638 ton), kar predstavlja napredek za 15,5 odst. Tradicionalni blagovni promet pa je ostal praktično neizoremenjen, saj je do konca avgusta dosegel 2,903.220 medtem ko je v istem času znašal 2,892.255 ton. ton, lani Nova vrsta kruha pod nadzorstvom Na podlagi nedavnih ukrepov medministrskega odbora za cene, ki predvidevajo, da je cena navadnega kruha pod nadzorstvom, je pokrajinski odbor za cene sporazumno s krajevnim združenjem pekov sklenil, da se bodo teh predpisov morali držati tudi za navaden kruh tipa «00» v hlebčkih do 250 gramov: prodajali ga bodo po 760 lir za kg, v trgovini pa bo moral biti od 9. ure naprej. Ukrep stopi v veljavo v ponedeljek. Odposlanstvo sabora SR Hrvctske na uradnem obisku v naši deželi FAŠISTIČNI MAZAČI SPET NA DELU Gostje se bodo sestali s predsednikom deželnega sveta Gollijem in s predsednikom odbora Comellijem - Program obsega tudi obisk Rižarne, bivšega taborišča pri Gonarsu in potresnih območij v Furlaniji Kakor smo že napovedali v našem dnevniku, bo prihodnji teden obiskalo našo deželo odposlanstvo sabora SR Hrvatske, ki se bo na povabilo predsednika deželne skupščine Furlanije - Julijske krajine M. Collija zadržalo na našem območju od ponedeljka do srede. V odposlanstvu, ki ga bo vodil predsednik sabora Jure Bilič, bodo predsednik odbora za zunanjo politiko in za odnose s tujino Ivo Sarajčič, predsednik skupščine občine Reka Tomislav Kovač, podpredsednik gospodarske zbornice Hrvatske Rudolf Kurelič in predstavnik sveta združenega dela pri skupščini Giam-pietro Musizza. Odposlanstvo bo spremljal jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Gostje iz SR Hrvatske bodo dopotovali na naše območje v ponedeljek zjutraj čez mejni prehod pri Fernetičih. Pozneje se bodo kratko sestali s predsednikom deželnega sveta Collijem, nakar se bodo podali v Rižarno, kjer bodo položili venec k spomeniku žrtvam nacifašiz-ma. Popoldne si bodo ogledali tržaško pristanišče, proti večeru pa ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimimHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMHiiiiiinMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiMiiiiiiiiii NA POBUDO DEŽELNEGA VODSTVA KPI Zasedanje KPI o problemih obveščanja in radiotelevizijskih programih v F-JK Srečanje je odkrito pokazalo na celo vrsto pomanjkljivosti in zamud pri izvajanju reforme RAI «Objektivnost in popolnost obveščanja in radiotelevizijskih programov v Furlaniji - Julijski krajini* — o tej temi se je včeraj popoldne razvila v dvorani hotela Jolly izčrpna razprava, ki jo je sprožilo deželno vodstvo KPI z namenom, da bi prispevalo k razčiščevanju odnosov in pristopa do izvajanja reforme radia in televizije in v tem okviru do uvedbe tretje televizijske mreže v deželnem merilu. Komunisti so s to razpravo še enkrat opozorili na hude zamude in pomanjkljivosti, ki spremljajo izvajanje reforme in pokazali na jasne odgovornosti določenih sil, ki vztrajajo na starih pozicijah in metodah na področju javnega obveščanja. Hkrati pa .so>'Pozvali politične sile, da aktivneje pristopijo k reševanju tega problema. Žal je že samo včerajšnje srečanje pokazalo, da druge politične sile ne kažejo v tem pogledu tistega zani- reforme ter do takšnega sistema javnega obveščanja, ki bo ovrednotilo raznoliko stvarnost naše dežele, ki bo prispevalo k skladnejši rasti ljudskih množic ter se ob neposred- ne gre pri zamudah in pomanjkljivostih, ki ovirajo korekten pristop do popolnejšega, odprtejšega in ko-rektnejšega obveščanja, zgolj za o-mejitve in protislovja, ki jih ob- nem sodelovanju teh množic samo; sega reformni zakon, pač pa za oplajalo za nadaljnje naloge. Druge politične sile so bile na včerajšnjem srečanju v glavnem odstotne in na to je v svojem zaključnem posegu med drugim opozoril tudi deželni tajnik Antonino Cuffaro, ki je dejal, da se bo KPI še naprej odločno zavzemalo za to, da bi prišlo do široke javne debate o teh problemih in do demokratičnega razčiščevanja. Z včerajšnjega srečanja, ki je obsegalo uvodno poročilo Perle Luša, posege raznih novinarjev, pro-gramatorjev in tehnikov deželnega sedeža RAI ter samega direktorja Guida Botterija in zaključno poročilo deželnega tajnika, je izšla vr- manja, ki bi ga morale in ki bi bilo I sta ugotovitev ter predlogov. Po-potrebno, da bi prišlo do izvajanja [ udarjenb je bilo med drugim, da iiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMHiiiiiHiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiiiinimiiMiHiiMniiiii S TOVORNJAKOM V ZID pomanjkanje prave politične volje. To velja zlasti za televizijske oddaje v slovenskem jeziku, kar se uokvirja v splošne težnje določenih sil, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi čimbolj zakasnile uresničevanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Ta ugotovitev je izšla iz razprave in poudaril jo je tudi da si bo KPl nasprotno se naprej z vsemi silami prizadevala, da bi zahteve Slovencev. Od vseh demokratičnih političnih sil zahtevamo, je dejal deželni tajnik, da se zavzamejo za izdelavo posebnega deželnega zakona, ki bi omogočil kritje televizijskih programov v slovenskem jeziku v pričakovanju ustrezne konvencije z RAI, do katere mora tudi čimprej priti in za katero bo treba izvajati določen pritisk na vladne organe. Ne nazadnje je srečanje opozorilo tudi na nedopustne posledice paralize deželnega odbora za nadzorstvo nad RAL Tudi v tem pogledu KPI poziva druge politične sile na večjo resnost in čut odgovornosti. Javna skupščina KPI Sekciji KPI za Sv. Jakob in Pon-čano bosta danes ob 16. uri priredili v ljudskem domu v Ul. Ponzia-na javno skupščino, na kateri bodo razpravljali o položaju v državi in v Trstu ter o predlogih KPL Srečanje bo zaključil tajnik federacije Giorgio Rossetti. se bodo začeli uradni pogovori v prostorih deželne skupščine. V torek dopoldne se bo hrvatsko odposlanstvo sestalo s predsednikom deželne vlade Comellijem, nakar bodo gostje odpotovali v Tržič, kjer si bodo ogledali ladjedelnico Ital-cantieri. Odtod bodo nadaljevali pot •• Gonars, kjer se bodo poklonili spominu žrtvam tamkajšnjega ta borišča in položili venec h kostnici. Popoldne se bo delegacija za kratek čas ustavila v Vili Manin pri Passarianu ter nato nadaljevala pot proti potresnemu območju, kjer si bo ogledala zlasti Pušjo vas in Humin. V sredo dopoldne se Do odposlanstvo sestalo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, nakar bo odpotovalo v Pordenon, kjer je v programu ogled tovarne «Zanussi». Gostje iz SR Hrvatske se bodo popoldne vrnili v Trst, kjer bodo v prostorih deželne skupščine zaključni uradni pogovori. Tridnevni obisk hrvatskega odposlanstva sodi v okvir odnosov prijateljstva in sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SR Hrvatsko. V tem okviru je novembra 1977. leta obiskala sosedno republiko delegacija deželnega sveta. Skorajšnji obisk bo še okrepil dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo — je v tej zvezi poudaril predsednik sabora Jure Bilič — in prispeval k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in socialistično republiko Hrvatsko. Jutri v Zgoniku dan otroka Prireditveni prostor v Zgoniku bo jutri prizorišče občinskega dneva otroka pod nazivom «Ringa ringa raja, ghiri ghiri gaia», ki je namenjen šolarjem slovenske in italijanske šole na območju zgoniške občine. S to pobudo nameravajo organizatorji (PD Rdeča zvezda, ŠK Kras in sekcija Rodu modrega vala Zapadni mejaši, pod pokroviteljstvom občinske uprave) konkretno uresničiti boljše sodelovanje otrok obeh tukaj živečih narodnostnih skupnosti. Zbirališče je določeno za 9. uro. Na sporedu bodo netekmovalni poučni pohod v naravo .razni; zabavne igrice in ustvarjalno delo, gladnim želodčkom oa se bo prav gotovo prilegla «paštašuta», ki jo bbdo skuhali v šolski kuhinji. -bs- V času, ko nekateri tržaški krogi spet skušajo ustvariti ozračje napetosti v našem mestu, je logično, da so se tudi fašistični mazači z novo vnemo spravili na delo. Kot kaže gornja slika, so preteklo noč narisali fašistično znamenje na tablo na poslopju slovenskega otroškega vrtca v Bcrkovljali. To pa je samo ena od tolikih epizod, katerim smo bili priča v zadnjih dneh. Želeti bi bilo, da bi vsaj ob takih prilikah organi javnega reda zaostrili nadzorstvo, da bi se kdo od »neznanih*, v resnici pa prav dobro znanih mazačev, vendarle znašel za zapahi. Ali bomo to kdaj dočakali? PO POSREDOVANJU ORGANIZATORJEV FESTIVALA V Mladinski zbor iz Olomouca (ČSSI*> gost Glasbene matice iz Trsta Mladi pevci so na turneji po Sloveniji - Zborovodja je Jiri Klil »isti Jutrišnji koncert uvod v pobratenje z mladinskim zborom t> na Mladinske skupine naših društev in organizacij gredo že dokaj pogosto v bolj oddaljene kraje in u-stvarjajo plodne stike v inozemstvu ali v matični domovini. Mladinski zbor Glasbene matice, ki je lani u-spešno nastopil na mladinskem festivalu v Celju, je v svojo beležnico vpisal naslov, ki se mu bo v kratkem obrestoval. Mladi pevci so namreč (s pomočjo organizatorjev celjskega festivala) stopili v stik z mladinskim zborom iz Olomouca. na Češkoslovaškem, in se dogovoril za izmenjavo. Češki mladi pevci bodo prišli k nam na obisk jutri, pozneje pa jih bodo na njihovem domu o-biskali tržaški pevčki. Mladinski pevski zbor iz Olomouca sestavlja 70 deklic in fantov. Vodi jih Jiri Klimeš, zbor pa je ustanovil njegov oče Karel Klimeš. Točnega podatka, od kdaj zbor obstoja, nimamo, vendar mora imeti za sabo že dolgo tradicijo, kajti opravil je že vrsto uspešnih turnej. Zbor je pel na Madžarskem, na Poljskem, v Nemčiji, v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji. Te dni pa je spet gost v Jugoslaviji, kjer opravlja turnejo po Sloveniji. Prejšnje dni je pel v Domžalah, v Novi Gorici in Piranu. Z nedeljskim koncertom v Trstu pa HltMIIIIIIIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIMimitmilllllllllllllllllllllllltUIIIIMttMlllllimMlllfltlMtllllllMMIIMItlllllllllll S PREDVČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Nejasna bodočnost zaskrblja uslužbence tovarne Stock Nezadovoljivi odgovori uprave - Tovarniški svet napoveduje razčlenjene stavke Rajonski svet za K.jadin in Rocol se sestane v ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri v drugem sklicanju v Ul. Mauroner 2. Položaj v tovarni Stock, ki je poleg družbe Buton največja proizvajalka likerjev in žganih pijač v Italiji, se v zadnjih mesecih ni izboljšal. Že pred štirimi meseci so uslužbenci opozorili javnost na zaskrbljujočo pridonost podjetja in istočasno zahtevali sestanek z novim predsednikom Cogoiem. Do sestanka je prišlo preteklega septembra. Uprava tedaj ni' sprejela zahtev delavskega sveta, zato se že en mesec v vseh oddelkih in podružnicah (v Rojanu, Žavljah, A-rezzu, Traniju, Portogruaru in Bra-ju) stopnjuje sindikalno gibanje. Na predvčerajšnji tiskovni konferenci so člani tovarniškega sveta o-žigosali dvoumno ravnanje uprave, ki formalno zagotavlja, da ni v teku nikakršna reorganizacija podjetja, dejansko pa se dogaja, da so v zadnjih treh letih ukinili šest prodajnih agencij, zaprli francosko podružnico »Stock France* in ohromili prodajno mrežo. V tem času se je skrčilo število uslužbencev od 1500 na 1150, tako zaradi upokojitev kot tudi zaradi velikega števila odhodov iz službe, ki jih uprava krepi z nelogičnim in neutemeljenim iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiifMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAPOSLENOST NA TRŽAŠKEM V industriji primanjkuje kvalificirane delovne sile Na območju EZIT bi obrati potrebovali še 130 specializiranih delavcev - Industrijci za uporabo delovne sile v dopolnilni blagajni Srečanje o mladini mamilih in odtujenosti Na pobudo ZKMI od Naselja sv. Sergija bo danes ob 18. uri v ljudskem domu «Togiiatti» javno srečanje, na katerem bodo v ospredju izredno aktualna vprašanja mamil, današnjega položaja mladine in odtujenosti ter predlogi mladih komunistov. Srečanja se bo udeležil tudi Roberto Cosolini, pokrajinski tajnik ZKMI. V tržaški industriji primanjkuje specializirane in kvalificirane delovne sile. Na ta problem opozarjata hkrati vodstvo Zavoda za industrijsko cono v Žavljah in vodilni odbor združenja industrijcev iz tržaške pokrajine, ki se je te dni sestal pod vodstvom predsednika P. Tassija. Vodstvo EZIT je pred kratkim izvedlo; v industrijski coni posebno anketo in ugotovilo, da se je število delavcev, zaposlenih v coni, povečalo z 10.197 konec septembra lanskega lete na 10.421 enot konec septembra letos. (Hkrati s tem se je število zaposlenih v tržaški pokrajini povečalo s 35.652 na 36.044 enot). Anketa je nadalje pokazala, da industrijski obrati, ki delujejo v okviru EZIT, potrebujejo v tem trenutku okrog 50 nekvalificiranih in 130 kvalificiranih in specializiranih Večji tovornjak je včeraj popoldne povzročil precejšnjo škodo na zapuščeni hiši v Ul. Veltro štev. 26. Šofer se je hotel izogniti parkiranim avtomobilom, pri tem pa je zavozil preveč na levo in zaradi izredno ozke ceste zadel z ogrodjem platnene strehe v hišno kap, ki jo je povlekel za sabo. To je bilo dovolj, da je ravnovesje starih kamnov popustilo in se je porušila več kot polo vica hišnega zidu. Padec na premičnih stopnicah Na premičnih stopnicah veleblagovnice «Standa» je včeraj nerodno padla 67-letna upokojenka Gem-ma Celenti por. Chersi. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom levega zapestja, za kar se bo morala zdraviti 45 dni. Nesreča na delu Na delovišču železarne Italsider se je včeraj okrog 15.30 ponesrečil 50-letni delavec Riccardo Coccolo iz Ulice Baiamonti 62. Ko je s kompresorjem polnil zračnico mehaničnega kopača, je nenadoma razneslo zračnico, pri tem pa so ga visok pritisk in delci gume poškodovali. Z rešilcem železarne so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na oddelku ortopedske klinike zdravil 20 dni zaradi hujših poškodb na levi podlakti in na levem kolenu. POLICIJA ARETIRALA TRI TRŽAČANE Kradli so v pristanišču Agenti letečega oddelka so izsledili tri malopridneže, ki so že več časa kradli v tržaškem pristanišču. Za kraje se je pritoževalo več špe-diterskih podjetij, med katerimi je podjetje »Parisi* prijavilo oblastem izginitev iz svojega kontejnerja 10 televizijskih aparatov znamke «sa-ba». Aretirani pristaniški delavci so 37-letni Nevio Roiazzi, 42-letni Romano Petrina in 25-letni Alan Can-zian, vsi so rojeni in stanujejo v našem mestu, V zadnjih treh mesecih jim je bila policija stalno na sledi, ker sta bila Roiazzi in Petrina že sodno kaznovana zaradi kraje v pristanišču. 27. julija je policija zaplenila v Roiazzijevem avtu in na njegovem domu večjo količino majic »adi-das», zvitke blaga za rjuhe in televizor istega tipa in znamke kot oni, ki so zginili iz kontejnerja podjetja «Parisi». Predvčerajšnjim pa je ujela tako rekoč «na delu* še dva preostala pajdaša, ki sta prevažala v avtu kar 721 namiznih in zidnih ur. Izjavila sta, da jima je »blago* iiročil Nevio Roiazzi: to je spravilo v past vse tri, kajti a-genti so jih aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami, tihotapstva, prikrivanja in podpore pri kaznivih dejanjih. Včeraj s0 jih prepeljali v koro-nejske zapore, kjer so nr. razpolago Brencija, ki vodni sodno preiskavo. Na sliki: del blaga, ki so ga zaplenili trem tatovom. delavcev. Število zaposlenih naj bi se povečalo zlasti v obratih prehrambene, mehanske in kemično-farmacevtske industrije, medtem ko je delovnih mest v tekstilni industriji čedalje manj. Preblem specializirane in kvalificirane delovne sile v industriji je bii v središču pozornosti tudi na zadnji seji vodilnega odbora združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Po mnenju industrijcev, botruje temu romanjkanju več razlogov: po eni strani tradicionalen razvoj tukajšnjih dejavnosti, po drugi pa tudi postopno prehajanje večjega števila delavcev k terciarnim dejavnostim in pa njihovo odhajanje v Furlanijo, kjer se gospodarske dejavnosti razvijajo neprimerno hitreje kakor na Tržaškem, K temu je treba po mnenju industrijcev dodati tudi nastop nekaterih večjih o-bratov — tako zlasti Tovarne veli kih motorjev pri Boljuncu — ki so »pobrali* s tržišča vso razpoložljivo kvalificirano in -pecializirano de lovno silo, ne da bi upoštevali po trebe drugih obstoječih i. nastajajočih obratov, zlasti s področja male in srednje industrije. Kot delno rešitev iz te zagate so predstavniki industrijcev na seji vzeli v pretres možnost, da bi na kakšen način vključili v proizvodnjo delavce (o-krog 500), ki so danes v dopolnilni blagajni v pričakovanju preosnove ustreznih obratov. 11-letnl deček odkril mrtvo mater v kopalnici Včeraj popoldne se je odigrala tragedija v stanovanju v Ulici Fa-bio Severo 122, kjer je stanovala 52-letna Nella Miani por. Masiello z 11-letnim sinom. Okrog 15. ure se je odpravila v kopalnico, da bi si oprala lase, zaradi nenadne slabosti pa je padla v kopalno kad, kjer je negibna obležala. Tam jo je odkril sin, ki je takoj stekel po sosede, vendar za Mianijevo ni bilo več pomoči. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil njen0 smrt, vendar bo samo obdukcija trupla lahko jgotovila točne vzroke. Skrb za U-letnega dečka in za stanovanje je prevzela neka sorodnica pokojne, kajti policija ni izsledila očeta, ki je bil ločen od Miani jeve. premeščanjem; uslužbencem, ki zapustijo službo, pa da enoletno plačo. Zaradi nejasne prihodnosti zapuščajo podjetje predvsem najbolj pripravljeni kadri, to pa ima seveda negativne posledice za celoten produkcijski proces. Tovarniški svet je poudaril, da raven proizvodnje narašča, saj se je lani obseg letnih poslov zvišal za 5 milijard lir. Trditev uprave, da je preveč zaposlenih, je torej neutemeljena, odraža pa njen namen, da poveča profit svojih delničarjev s tem, da zniža število o-sebja in torej proizvodne stroške na račun delovnih pogojev delavcev, kar dokazujejo stalne poškodbe na delu in mnoga obolenja, ki nastajajo zaradi hitrega ritma in delovne preobremenjenosti pri proizvodnji. Delavski predstavniki so upravi očitali tudi pomanjkanje vsakršnega programiranja in pobud, ki bi razširile tržišče in dale novega zagona, saj se ne more le izkoriščati ugled, ki si ga je podjetje pridobilo v starih časih, ne da bi sledili novim razvojnim perspektivam. Zgovoren primer brezbrižnosti uprave je dejstvo, da je v zadnjem letu in pol zapustila oddelke za programiranje kar tretjina uradnikov, pri tem je še treba pristaviti, da je že šest let ustavljeno sprejemanje novih uslužbencev. To kritično stanje bremeni vse uslužbence, ki zahtevajo od vodstva jasne in konkretne odgovore v čim-krajšem času, kajti prihodnjega februarja bo zapadla vsedržavna delovna pogodba, obnova katere bo gotovo terjala veliko truda. Svet je zato sklenil počakati še en teden na odgovor, nato pa bo prisi- ljen, da s stavkami in z drugimi sindikalnimi pobudami brani neodtujljive pravice, ki jih uslužbenci imajo za obrambo bodočnosti tovarne in svojih delovn'h mest. (nf) Tudi tržaška KPI obsoja početje SIP O hudih poneverbah v proračunu telefonske družbe SIP, ki so prišle na dan med razpravo v senatu, je zavzela stališče tudi tržaška avtonomna federacija KPI, ki ostro obsoja početje družbe SIP in neutemeljene zahteve po nadaljnjih poviških. Pri tem poziva vse prebi-odločno zavzemajo in preprečijo valstvo in še zlasti delavce, da se vsak poskus, zlasti s strani KD, da bi zadeva ubrala običajno pot pozabe. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obvešča, da bo v sredo, 17. t.m., ob 16. uri redna seja odbora. Prosimo odbornike, da se seje zagotovo udeležijo. bo zaključil svoj pevski obhod. i ezon ci in njihovi spremljevalci bodi a [j biskali še Benetke, toda samo ;upoi izletniki. i VE Naj omenimo še, da tudi prj iz katerega prihajajo, ni brez f ča s škili tradicij. Od leta 1972 dalji naje di pri njih prirejajo mladinski l )pen ski festival, katerega pobudnik »ktoh glavni organizator je bil prav rel Klimeš, oče sedanjega dirigi B7 Pesem bo torej jutri zvečer v turnem domu spet zadonela y združevalni element dveh razW ^ 1 narodov, ki pa iščeta svojo j ^ * vetnost v univerzalnosti glas1 govorice. Jutrišnji nastop pevca Olomouca ne bo samo pevska l|ar, nifestacija, temveč bo nekakšet n vod v pobratenje med češkimi l r s in mladinskim zborom Glasbenef tiče. To bo seveda pomembnoJ janje, pomembno predvsem za f de pevce obeh zborov, ki se tako počutili še bel j navezane iazii poslanstvo, ki ga iznolnjujejo. Pie pozabimo, da si mladi dirigent1 lt*st ra Glasbene matice Stojan ® Be: nenehno prizadeva, da bi svojo 1 che pino ohranil na dostojni kakoVil rie ravni in če je torej zamisel Vprašanja svetovalcev ij biatenju padla ravno na nje} Jlii pevce, je to tudi zanj lepo prf ‘®en nje. Nk Koncert mladinskega pevstj«e zbora iz Olomouca bo zvečer oh ,ra uri v veliki dvorani Kulturnega ,r&b ma. Češke pobratime bodo z ‘° pesmimi pozdravili tudi Ba; Id) i® nabrežinskemu županu I? Sl: Ust sta naslovila na župana posl. S?1! re>) ka odprto pismo naslednje vsebj| «1. Na prejšnji občinski sejij bilo sklenjeno, da se pouk v ških vrtcih skrajša za pol ure, da se s ten zadosti sindikalnim ^ tevam vzgojiteljic. V resnici P8. gotavlja, zlasti po razgovoru s f. p8 zadetimi starši, da se je hivanj^Jp trak v občinskih vrte h znat..o šM <1° Šalo, saj »n e petila prometna nesreča, pri k8 ri se je hudo poškodoval 38-letni £“ etk’ nio Benolich iz Ul. del Pozz® *tu Moški je prečkal cesto, ko g?, ^ silovito podrl neznan avtomobilov ki je nato brezvestno pobegnil nolicha so z rešilcem Rdečega hv nemudoma prepeljali v glavno " nišnico, kjer so ga sprejeli s f držano prognozo. Nesreči pa je bilo priča n* mladeničev, katerim se je posr^; da so si zabeležili številke avt^ bilske tablice bežečega vozila, rabinjerji so nemudoma uvedli P iskavo in so kmalu nato v Ul. OP dini našli pobegli «avtobiancbi 112». Pred zaključkom redakcije 8 zvedeli, da so v Ul. Ponziana., rej nedaleč od kraja nesreče, pm še šoferja. Našli so ga čisto po ključju: neka ženska je obvef Rdeči križ, da na ulici leži m< Ko so pozneje pregledali dokui so ugotovili, da gre za lastnik1 menjenega A 112, in sicer 19-1 študenta Claudia Stibilija iz Ul. gneti 129/1, ki so ga zaradi hudo njenosti odpeljali v bolnico. ZAKAJ DVOJNO MERILO! «Naročena mussoliniada*, kot smo včeraj v našem listu označili ezulsko-fašistično-listarsko manifestacijo pred bazoviško *fojbo», je imela, kot smo včeraj bili obveščeni, tudi svoj preludij. Neki bazovski fant se je namreč odločil, da po svoje manifestira proti takim provokacijam. Zato se je že zjutraj podal pred «fojbo» z lepakom, na katerem je navedel vzroke svojega protesta, ter je začel gladovno stavko. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, so kmalu nato prihiteli agenti političnega oddelka tržaške kvesture, ki so Bazovca odpeljali na kvesturo ter ga tam zadržali več ur, dokler ni bilo ezulskega shoda na bazovski gmajni konec. Preden so ga svustili na svobodo, so ga še fotografirali ter mu vzeli prstne odtise, kot da bi šlo za navadnega kriminalca. Če. so te informacije točne, bi ra- di dodali nekaj ugotovitev. No J mo, katere člene zakonika je ,7fe. šil prizadeti, da so ga morali Ijati na kvesturo. Vemo pa, na istem kraju, pred bazovsko »JR. t - - J/ ib oo», samo nekaj ur pozneje prof. Ughi v svojem izbruhu, i »j vraštva pred večjo skupino !yop med katerimi so bili tudi aSl političnega oddelka kvesture, ^ lepo število č enov kazenskega It konika. Zato bi radi vedeli, ali tg[ tudi njega odpeljali na kvestuf°}fk mu vzeli prstne odtise, če tega ^(1 so storili — in sumimo, da niso N bi radi vedeli, zakaj to dvojno rilo. Provokacij na Krasu je bi^A-zadnjem času kar precej, nov/f b. še napovedujejo, zato bi ne v N napak, ko bi pristojni organi vehO" tel; le stopili na prste netilcem soK štva, namesto da bi vreganjali ^ ne in nenevarne oblike upravi^' ga protesta. GORIŠKI DNEVNIK "».tOBS''*##'-' Gledališča ob 16. in 20.30 je G. Bramieri- il| Rossett' -J>a"es, 13. t.m. Hia rP0rfc,^u komedija vi. oramieri-K «Felici e contenti*. Poleg Bramie-lVJa nastopajo še Liana Trouche, Da-Ce ® Poggi. Orazio Orlando in dru-P- Glasbo je pripravil Berto Pisa-sceno in kost ume Eugenio Gu-U; minetti, koreografijo Gino Lan-C’ režiser pa je Pietro Garinei. Po-p~ za abonente 20. odst. *‘‘1. osrednji blagajni ter na de-lVSRih krožkih in šolah sprejema-»P Uročila za gledališki abonma za (iDiaZ°n0. 1979/80. (za Tržič: Agenci-!a Gniversal). Na razpolago je 9 “wuP°n°v za 11 predstav. J VERDI IPri blagajni Verdijevega gledali-i«h 'S6 nadaliuie kampanja za abon-Za skorajšnjo operno sezono. jfjPerna sezona se bo začela 26. ® 'ktobi ,ra z Verdijevim «Rigolettom». Koncerti ~V torek, 16. oktobra, ob 20.30 bo * S sedežu nemškega kulturnega iri-J ’ Uk Coroneo 15, koncert so-:el tatll*tke Christine Hampe in piani-r. Karla Betza. Na sporedu Mo-rtove, Schubertove, Schumannove, gerjeve in Straussove skladbe. st0P prost. Kino ‘e Tfonale 15.30—22.00 «Buon com-! i Ih . nn° Topolino*. Barvni film. r ■ n n k6.00—22.00 «L'ultima onda*. * Wežija: Peter Weir. Igrata Ri-i t-hard Chamberlai, Olivia Haam-& J**«;, itd. Barvni film. 0 15.30 «Moonrakcr». R. Moor, p fi^cael Londsdaie, Carinne Clerys. r t?!1 16.30—22.15 «Ratataplan». M. i, N 1Ci ..tti. Barvni film za vsakogar, ss celsior 16.00 «Liquirizia». Barba-d j, Bouchet. Barvni film. “If Maciel° 16.30—22.15 «Uno scerif-r m ,extraterrestre... poco extra e ■ reH- 0 terrestre». Bud Spencer. rlS ,?lce 16.00 «Marito in prova*. i«; rvni film. ri; gn#n 16.00—22.00 «Io, grande '4>i|5?ciat°re». Barvni film,-"““rammatico 15.30-22.00 «Pen-'°nato particolare per signorine rk buona famiglia*. Prepovedan .Radini pod 18. letom. ,sta>Io 15.30—21.30 «11 cacciato-e>>- Robert De Niro. Prepoveda-- ® mladini pod 18. letom. Serno 16.00 «1 gladiatori dell’an-"° 3.000». Barvni film. /,)ra 17.00 «Hair». Barvni film za ■ tan-?ko^ar- pa P'tol 16.30 «IIn dramma borghe- 3 r ,**• Prepovedan mladini pod 14. •orio Vencto 16.00 «Ashanti». Ka-l.,1.r Bedi, Peter Ustinov. Ja (Milje) 17.00 «Picdole donne*. taklrtlrvni Rim. :sj ^baran 16.45 «California 436». avid Carradine. Barvni film. lOffptuere 16.00—22.00 «11 corsaro ne-Bud Spencer, Terence Hill. fvni film. jo^aiier Razstave im n M Ka*er‘ji 'Iribbio bo danes ob 18. S ann°tdprti.e razstave kiparja Gio-dt v 8 Biandina. N galeriji Teatro Romano, Ul. /t ipfj bodo danes ob 18. uri im lažstarazstavo Roberta Hlavatyja. a$ledi ^ !8. do ..slednjim urnikom: bo odprta do 26. t.m. z ob delavnikih ;a! (j ao 21., ob praznikih pa od “ i.Uo 13. ure. h ti/b ®a’er*ii Planetario v Ul. Diaz diHikJk odprta razstava francoskega tjjo 8Ua Kiina. Razstava bo odprta 1$ l(f,aleril' Cartesius (Ul. Marco iT j(» r!« OA + m rtrlnrfu M7. Y novembra. do 24. t.m. odprta raz-in grafik Antonia Pos- ■JS' slik PT^ija. r pj abjUa,Vo Slovencev miljske občine j«!] na ogled razstave domačina “%an;la Becchiari.ja v galeriji «11 L.dracchio* v pritličnih prostorih ns«e palače v Miljah. ^zna obvestila vni ^ras> PD Rdeča zvezda, kra-ne B51V pod pokroviteljstvom ob-f, Zgonik prirejajo jutri, 14. tk’o 88 ’£rišču v Zgoniku, s pri-tn ^ "d 9- url ob mednarodnem Ok00 roka ringa, ringa raja za o-'A,,' slovenskih in italijanskih o-n’l' Sol. Vabljeni! Ml GLASBENA MATICA - TRST JUTRI, 14. oktobra 1979, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ OLOMOUCA (ČEŠKOSLOVAŠKA) Dirigent: JIRI KLIMEŠ Sodeluje: Mladinski pevski zbor Glasbene matice — Trst Dirigent: STOJAN KURET Prodaja vstopnic uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma ^SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1979 - 80 OTVORITVENA PREDSTAVA Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Predpremieri v sredo, 17. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo; v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek; Premiera v petek, 19. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski ---•---- Nadaljuje sc vpisovanje abonmajev. Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, ob delavnikih od 9. do 14. ure. Izleti PD Rdeča zvezda in ŠK Kras organizirata v nedeljo, 21. t.m., enodnevni izlet na Vrhniko in okolico. Ogled tehničnega muzeja, tovarne usnja in izvir Ljubljanice. Vpisovanje do 17. t.m.: Salež - Majda Stubelj, Zgonik - Jožko Milič, Gabrovec - Klavdij Trobec, Repnič -Neva Milič, Samatorca - Gianni Ro-magna, Briščiki - Anita Milič. Ženske dolinske občine vračamo obisk ženskam iz Falconare (Ancona) z avtobusnim izletom, ki bo 20. in 21. oktobra letos. Vpisovanje pri vaških predstavnicah ali pri Silvani — tel. 228341 — do vključno 15. oktobra. Vabljene! Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju obvešča, da bo odhod na izlet v Be-ram in ostale kraje Istre jutri, 14. oktobra, ob 6.30 izpred sodne palače na Foro' Ulpiano. SPDT prireja .jutri, 14, t.m., tradicionalni, DAN PLANINCEV SPDT Zbirališče je od 9.30 do 10. ure pred osnovno šolo v Rojanu «Bazoviški junaki» (Ul. Montorsino 2). V .dopoldanskih urah bo na sporedu ocenjevalni pohod po kraškem grebenu do Trebč, kjer bo v popoldanskih urah o-troški poligon s pričetkom ob 13. uri, razne igre za starejše ter še nagrajevanje. Popoldanske igre bodo na »Jurčevci* (ob pokrajinski cesti iz Trebč proti Padričam, kakih sto rpe-trov iz vasi takoj ob cesti na desno). Šolske vesti Ravnateljstvo znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren« v Trstu sporazumno z zavodskim svetom sporoča, da šolski prostori niso še uporabni. Zaradi tega ne bo še pouka. Profesorji in dijaki naj sledijo radijskim in časopisnih sporočilom o datumu ponovnega začetka rednega pouka. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje ^Posobljenosti izpit za dva/e uradnika/ci 1. kategorije. Podrobni Pogoji razpisa so razvidni na oglasni deski ali pa v tajništvu Sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah. pfošnje je treba vložiti do 15. oktobra 1979. """‘•■iiiii,,,, ..■mn..milil.......IIIIIHIII.. Včeraj - danes bai>es, SOBOTA, 13. oktobra >HCe EDVARD .25 Vzide ob 6.18 in zatone ob » dolžina dneva 11.07 — Lu-ob 23.39 in zatone ob 13.46 r'. NEDELJA, 14. oktobra NEDELJKO i 2ieRvčeraj: najvišja temperatu-■ m,', stopinje, najnižja 15,2, ob b D J® stopinj, zračni tlak 1010,3 otna da’ Brezvetrje, vlaga 88-od-ij t/totoo pooblačeno, morje sko-°Pinio H’ tomperatura morja 18,6 Je- Padlo je 1 mm dežja. R0Dt?1?JSTVA in SMRTI ^fanr. l, BO SE: Belinda Meton, fistea , ohanelli, Erič Popovich, d j. 'tonko, Mario Seravalle, Da-Francesco Cerni. ro BO: 74-letni Giordano "2-letna Narcisa Pizzamus ^aucer, 87 letna Orsola Zuppin Po Vjdn' 71-letna Giovanna An- «zi. T Gesmundo, ^adic por. Sanna. 70-letna An- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 95. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN) (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Trg sv. Frančiška 1). ZA ŠOLSKO LETO 1980 - 1981 Poskusno vpisovanje otrok v 3. sekcijo openskega vrtca Na večletni pritisk slovenskih staršev se vendarle ponuja možnost, da bi v otroškem vrtcu na Opčinah odprli še tretjo sekcijo. V tej zvezi se je začelo poskusno "pisovanje otrok za šolsko leto 1980-1981. Vpisovanje bo trajalo do 15. oktobra, v poštev pa pridejo otroci, rojeni leta 1977. Kot sporoča didaktično ravnateljstvo na Opčinah, naj se zainteresirani starši javijo na sedežu ravnateljstva od 8. do 13. ure. Ob prijav: naj izročijo rojstni list otroka. NA VČERAJŠNJI SEJI V GORICI Prosveta Ženski pevski zbor Tabor, Opčine, prične 16. t.m. z rednimi vajami. Vaje bodo na osnovni šoli vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri. Dobrodošle so nove članice. PD Prosek - Kontovel obvešča, da bo prva seja odbora društva v ponedeljek, 15. t..m, ob 20. uri v So-ščevi hiši. Vabljeni vsi odborniki. PD «Slavec» Ricmanje - Log obvešča, da bo 21. oktobra mešani pevski zbor nastopil v društvenih prostorih. Zato poziva člane zbora, naj se vsi udeležijo vaj. Mali oglasi telefon C040) 7946 72 DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 — Opčine 34160. ELEKTRONSKE - TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225-471. PRODAM avto fiat special v zelo dobrem stanju. Telefonirajte v So-vodnje, telefon 882-037. IŠČEM vajenca’" za ključavničarsko inštalatersko stroko. Telefonirajte v Sovodnje na telefonsko številko 882-037- med 12. in 14. uro, ter zvečer med 19. in 20. uro. BETONSKO ŽELEZO s premerom od 6 do 12 mm prodam po polovični ceni. Telefonirati na številko (0481) 882112 (od 13. do 14. ure). PRODAJAM rabljeni motokultiva-tor znamke Ruggerini. Za informacije se obrnite na Emila Cotiča v Redipugliji, Ulica Trincee 9. NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovini nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950. PRODAJAM po ugodni "eni jadralne deske (wind surf), Telefonirati v, popoldanskih urah na št. 220324 PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v oajem v dolinski ali rriiljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELI.E. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, H. nadstr tel. 60-938 vsak delavnik od 8 do 12 ure razen sohote IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehaničro stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonirati na št. 68-812. Kali , BANCA Dl CRtnirO Dl TRIESTE LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211(101; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance £NAM in ENPAS od 22. do t. ure: telet', štev. 732-627. SKEDNJI TEČAJ BANKOVCEV 12. 10. 1979 Ameriški dolar 822.— Funt šterling 1770.- Irski funt šterling 1682.— Švicarski frank 508.— Francoski frank 194 — Belgijski frank 26,75 Nemška marka 460.- Avstrijski šiling 63,- Kanadski dolar 699,- Holandski florint 413.- Danska krona 156.- Švedska krona 196.— Norveška krona 166.— Drahma 17,- Mali dinar 36,25 Veliki dinar 36,75 MENJALNICA vseh tujih valut Prispevki Pokrajinski svet pozdravil obisk Pertinija v Jugoslaviji V ponedeljek seja komisije za Osimo, ki ji bo prisostvoval tudi Arnaldo Pittoni Namesto cvetja na grob Ine Ger lanc darujeta družini Gerlanc in Pahor 25.00(1 lir za ŠD Kontovel. Ob obletnici v družini darujeta Mila in Rafael Perco 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za Dijaško matico. Goriški pokrajinski svet je soglasno in toplo pozdravil srečanje italijanskega predsednika Pertinija z jugoslovanskim predsednikom Titom. Predsednik Pagura je o tem obisku dejal, da utrjuje prijateljske odnose z Jugoslavijo. Z osimskim sporazumom so ti odnosi zabeležili nov0 pomembno etapo, je dejal Pagura ter izrazil prepričanje, da bo srečanje obeh državnikov prispevalo k zadovoljevanju potreb prebivalcev obeh držav. Njegovim besedam so se pridružili predstavniki KPI, PSI in SSk. Silvino Poletto (KPI) je poudaril, da Pertinijev obisk ustreza interesom in željam celotnega prebivalstva naše dežele. Socialist Jože Cej je videl v srečanju državnikov napor za utrjevanje miru in uresničevanje skupnih ciljev prebivalcev obeh držav. Čeprav pripadata Italija in Jugoslavija dvema različnima družbenima redoma, je pri obeh močno razvita volja po sodelovanju, je rekel Cej in dodal, da obisk ni za zgled samo državam v stari Evropi, ampak celemu svetu. Svetovalka SSk Marija FerletiČ je pozdravila srečanje Pertini - Tito, obenem pa je vprašala predsednika, s kakšnimi pobudami namerava rešiti vprašanje iz osimskega sporazuma, zlasti še vprašanje manjšinske zaščite, kakor izhaja iz člena 8. Fer-letičeva je dodala, da se pri nas šele ukvarjamo s sprejemom zaščitnega zakona, na srečanju manjšin v Kopru, ki mu je prisostvovala, pa so govorili o tem, kako zakone za zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji izvajati. Predsednik Pagura je — odgovarjajoč Ferletičevi — dejal, da obe državi iščeta najboljšo rešitev za manjšine. Povedal je, da bo v ponedeljek seja pokrajinske komisije za Osimo, na kateri bo govor tudi o zaščiti manjšine. Seji bo prisostvoval predsednik deželne komisije za Osimo Arnaldo Pittoni. V uvodnem delu včerajšnje pokrajinske seje, posvečenem predsednikovim sporočilom in odgovorom svetovalcev, je predsednik Pagura počastil spomin pred dvema letoma umrlega svetovalca KD Rolanda Ciana. Njegovim besedam so se pridružili vsi svetovalci, ki so podčrtali pokojnikovo dialektično sposobnost in tudi odprtost do narodnostnih vprašani. Svetovalec KD Agati je nato vprašal, če namerava pokrajina bolje zavarovati voznike na nevarnem križišču na pokrajinski cesti pri So-vodnjah, kjer je., b:lo več smrtnih nesreč, misovec Čosma pa je opozoril na naraščanje uporabe mamil rned mladino. Kar zadeva križišče, kjer bi po prvotnih načrtih moralo biti urejeno z nadvozom pokrajinske ceste, zaenkrat ni predvidenih nobenih večjih tosegov, glede večje razširjenosti mamil med mladino na Goriškem pa je predviden posvet med šolniki in strokovnjaki. OB 135-LETNICI ROJSTVA Gregorčičeva proslava v Kobaridu V Kulturnem domu v Kobaridu bodo danes ob 17. uri počastili 135-letnico rojstva Simona Gregorčiča. Jubilej sicer poteka 15. oktobra, vendar proslavo zaradi objektivnih razlogov priredijo danes. Potekala bo v Kobaridu, kjer je Simon preživel pet najlepših let svojega življenja. Glavno besedo bodo imeli mladi, saj bo proslava potekala ki kviza, ki ga bo vodil profesor Tomaž Pavšič. Pet ekip osmošolcev (iz Kobarida, Tolmina, Bovca, Mosta na Soči in Podbrda) bo v plemenitem merjenju znanja o življenju in delu Simona Gregorčiča poglabljalo poznavanje človeka, ki je dobil častno mesto v slovenski kulturi. Prireditev so podprli ZKO občine Tolmin. Občinska izobraževalna skupnost in Občinski sindikalni svet, medtem ko so knjižne nagrade prispevali Mladinska knjiga in Cankarjeva založba ter Obzorja iz Maribora. Poleg tekmovalnega dela bo tudi kulturni spored. Na prireditvi bodo namreč nastopili oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, ki ga vodi Metod Bajt, ter član PDG iz Nove Gorice, Iztok Jereb, ki bo recitiral nekaj Gregorčičevih pesmi. GLEDALIŠKA SEZONA SSG Drugačna razporeditev abonmajskih sedežev Kakor smo že poročali, bo letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča v Katoliškem domu. To dvorano je gledališče izbralo zato, ker Verdi nima več dovoljenja za uporabo. Razpored stolov v Katoliškem domu je drugačen kot je v Verdijevem gledališču. Zaradi tega abonenti ne morejo dobiti istih prostorov, kot so jih imeli doslej. Da ne bi prišlo do nevšečnosti, naj se čimprej zglasijo v prostorih v Ul. Malta, kjer sprejemajo abonmajske naročnike ter jim določajo sedeže. Naftna kriza tudi v tržiški bolnišnici Energetska, bolje naftna kriza, je te dni pobliže zajela tudi nekatere javne ustanove. Preskrba s večjimi količinami tekočega goriva je namreč težavna. Tako se je te dni znašla v škripcih tudi tržiška bolnišnica, kjer porabijo okrog 2 tisoč litrov goriva na dan, zaloge pa i-majo samo še do ponedeljka. Do zdaj je gorivo dobavljala družba Carbonifera iz Trsta, ki pa je sporočila, da ne more zagotoviti redne dobave. Uprava bolnišnice je že zaprosila prefekturo za dovoljenje, da v primeru potrebe uporabi po zakonu določeno rezervo goriva, ki pa bi zadostovala le za teden dni. POSEG DEŽELNEGA ODBORA Ukrepi za odpravo krize v podgorski tovarni Ločitev obrata od skupine Bustese - Zagotoviti novega gospodarja - Danes zborovanje KPI Ohraniti delovna mesta v podgorski tekstilni tovarni ter spodbuditi novo proizvodno dejavnost v Gorici, da bi okrepili njeno gospodarsko moč, o tem je tekla beseda na zadnji seji deželnega odbora. Na seji, ki jo je vodil predsednik Comelli, spregovorili pa so tudi odborniki Rinaldi, Tripani in Ccceanni, so razčlenili pogovor, ki so ga prejšnjo soboto imeli v Gorici z županom De Simonejem in drugimi go-riškimi dejavniki o razmerah v podgorski tovarni, kjer so delavci že dve leti vpisani v dopolnilno blagajno. Deželni odbor je ugotovil, da je temu obratu, najpomembnejšemu v goriškem gospodarstvu, potrebno pomagati, da bi se ohranila zaposlitvena raven. S tem v zvezi je odbor soglasno sklenil, da je potrebno postaviti na čelo obrata drugega gospodarja. Odbor je pooblastil deželno finančno družbo Friu-lia, da deluje v nakazani smeri. Osvojili so nadalje predlog, da se goriški obrat loči od skupine Bustese. S tem bi delnice, ki so sedaj last delničarjev skupine Bustese, postale razpoložljive in bi jih lahko kunil novi lastnik. Odborniki so nato povabili Friu-lio, da jamči podgorski tekstilni tovarni (Cotomificio Triestino) najem posojila pri goriškem zemljiško- SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU S spremembo zazidalnega načrta za 42 odst. skrčijo zazidalno površino Na Po/ranah in Palkišiu bodo sezidali avtobusni čakalnici - Razširitev nogometnega igrišča • Poslej boljši telefonski pogovori Na seji občinskega sveta v Doberdobu je župan Andrej Jarc uvodoma sporočil, da bo nadškof Co-colin 1. novembra blagoslovil novo pokopališče. Kar zadeva urbanistični konzorcij pa je dejal, da so vanj vključili tri predstavnike občine in da je v programu tega konzorcija namestitev enega slovenskega geometra. Obsežna razprava se je razvila o spremembi zazidalnega načrta. S tem v zvezi je Župan povedal, da so imdi dobro obiskane sestanke 'z občani v Dolu. Jamljah in na Poljanah ter sestanek v Doberdobu, sestavili so' tudi kOibisijo, 'ki jfe problem spremljala. Podžupan dr. Mario Lavrenčič je ob tem dejal, da so zmanjšali zazidalno površino za okoli 42 odstotkov. S tem se bo občina izognila stroškom za urbanizacijo. Zadeva pa s tem še ni končana: potrebno je še določiti, koliko kubikov se lahko gradi na posameznih površinah. Težnja občine je, da vsem domačinom omogoči izgradnjo hiše. Predstavnica SSk Marija Ferletič je i-mela pripombe na račun sprememb zazidalnega načrta ter je glasovala proti. Predlog odbora so sprejeli. Občinski svet je nato dodelil košček zemljišča telefonski družbi SIP, ki bo na njem postavila avtomatsko kabino, da bodo telefoni na Krasu bolje delovali. Zemljišče bo imela v najem 6 let, pozneje pa ga bo odkupila. Na Krasu je sedaj o-koli 130 telefonov. SIP bo letno pla- Ivani Pahor in Mariji Soban v Jamljah so prodali jusarsko zemljišče. Ceno sta v dogovoru z geometrom in ob upoštevanju stališča urada za jusarska zemljišča postavili najemnici sami. Ker je zaradi cene nastala na seji občinskega sveta razprava, je župan Jarc povedal, da so pred leti nekemu občanu postavili ceno 4 lire na kv. meter, vendar je pristojni urad določil drugo ceno, takšno, ki je bila realna. Za tri mesece so podaljšali zaposlitev Magdi Prinčič, ' odotirili' so' prispevek 700.000 lir večnamen- na nekoliko neobičajen način v obli- i čevala 180.000 lir najemnine. Illllllllllllll MII Hilli III Ml lili III IIIII III ||l llllllll IIIII HMIIII lllllllilllllllllllllll lil IIIII MII II IM lllllllllf tli (IIIHIMHIMMIIIIMI111111111111111111 MIMI 4111111111*41111111111111111111111 DELAVCI POJASNJUJEJO ODNOSE V INTECU Dovolj posploševanja in sklicevanja na absentizem ob vsaki priložnosti Na tiskovni konferenci prikazali dejanski obseg tega pojava, ki je predvsem posledica načina proizvodnje in težkih delovnih razmer Večja proizvodnja le za ceno novih naložb in novih delovnih mesi skega zemljišča sta speljana dva voda visoke napetosti. Za služnost, ki iz tega izhaja, bo občina prejela 2,6 milijona lir. V zvezi z nogometnim igriščem so sklenili odkupili nekaj zemlje ter so odobrili povišek stroškov za 40 odstotkov. Med potrebne občane so razdelili skromen znesek 345.000 lir, ki so ga prejeli od dežele. Odobrili so podaljšanje vodovoda CAFO do nekaterih novih hiš ter sklenili zgraditi dve avtobusni čakalnici na Poljanah in na Palkišču. S tem uresničuje io svojo programsko obveznost. Na koncu so odobrili še no- pravib tSnjegd^SS ^^vo^ajevno^^noaodb0 za uslužbence se pridružila še občina Zagraj ter šolski okraj. Ker nadzorni odbor še ni odobril sklepa o poimenovanju ulic, bodo sredstva namenjena za nabavo napisov uporabili v druge namene. Na občini si nadejajo, da bodo po posvetovanju z odposlanstvom za zgodovino domovine sklep občinskega odbora o poimenovanju ulic kmalu odobrili. Občina je najela 23 milijonov lir posojila za razširitev nogometnega igrišča, ki je premajhno. Deset milijonov lir pa je od prefekture prejela za popravilo županstva. Celotni znesek so, dokler ga ne bedo pričeli uporabljati, naložili na * tržaško hranilnico. Ugotovili so, da zemljišče okoli šole na Palkišču ni občinska last. Občinski svetovalci so sklenili pooblastiti odvetnika Sanzina, da parcelo vknjiži na občino. Preko občin- krajevnih ustanov. Novogoriška SZDL pri KD v Conopanu Danes dopoldne se bo 10-članska delegacija občinske konference SZ DL Nova Gorica v Coneglianu pogovarjala s tamkajšnjim vodstvom krščanske demokracije. Delegacijo SZDL bo vodil Viliem Pahor. Obisk sodi v okvir sodelovanja med obema strankama, na osnovi katerega je KD iz Conegliana že obiskala Novo Gorico. Danes na pobudo radikalcev Javna razprava o mamilih v dvorani Ginnastica goriziana Za danes napovedana javna razprava o mamilih, ki jo prireja go-riška sekcija združenja radikalcev, bo v mali dvorani Ginnastica Go-riziana, s pričetkom ob 16. uri. Glede pokrajinske sejne dvorane so se namreč, kakor je bilo tudi pričakovati, pojavile nekatere težave. Javne razprave se bodo udeležili odvetnik Nereo Battello, deželni svetovalec KPI odvetnik Roberto Maniac-co,' Assunta Signorelli, zdravstvena delavka s področia psihiatričnega varstva ter Aligi Taschera, psiholog in član glavnega odbora radikalne stranke. Odnosi med delavci in lastniki tovarne Inteco v Sovodnjah, ki so ob koriščenju ugodnih deželnih kreditov prevzeli nekdanjo tovarno A-dani, ki je klavrno propadla, nikoli niso bili uglajeni. Prej bi rekli, da so bili in so še zmeraj zelo težki. Tako stanje traja že več kakor štiri leta, vsekakor predolgo, menijo sindikalni predstavniki in člani tovarniškega sveta, ki so v četrtek sklicali tiskovno konferenco, da bi pojasnili dejanski položaj v odnosih znotraj tovarne ter predvsem opozorili na neosnovanost trditev, ki jih posredno ali neposredno širi vodstvo podjetja, najbrž s točno zastavljenim ciljem. Srečanje' je potekalo v tovarniški menzi, resnici na ljubo pa je treba priznati, da je bila udeležba predstavnikov sredstev javnega obveščanja iz takih ali drugačnih razlogov bolj skromna. Tiskovne konference so se udeležili tudi predstavniki pokrajinskega vodstva enotnega sindikata kovinarjev (FLM). Od številnih vprašanj, ki pobliže zadevajo delovno okolje, varnost na delovnem mestu, proizvodni ritem itd., so največ pozornosti namenili objektivnemu prjkazu pojava ab-sentizma, ki je v tej tovar: i prisoten že od vsega začetka, morda v večji meri kakor v drugih podobnih obratih, nikakor pa ne dosega tiste stopnje, na katero se tako radi in tako pogosto sklicujejo lastniki. O absentizmu je govor, ko so v teku pogajanja za mezdne izboljšave, o absentizmu je bil govor na nedavnem sodnem postopku proti skupini sindikalnih zaupnikov in končno se na absentizem sklicujejo lastniki, tako je bilo slišati na tiskovni konferenci, ko se opravičujejo zaradi neizpolnjenih dobavnih obveznosti do kupcev. Pojav obstaja, vendar ne v tako katastrofalnem obsegu kakor ga skušajo predstaviti lastniki, ki med absentiste uvrščajo tudi delavce, ki so odsotni zaradi nezgode na delu. tiste, ki so na kratkem dopustu in, kakor se je celo že zgodilo, tudi matere, ki so na porodniškem dopustu. Samo s tako uvrstitvijo je mogoče doseči konice, ki dosegajo 29 odstotkov! Pojav pa je tudi v tesni zvezi s sestavo delavstva (večina mladih) ter z načinom proizvodnje. Inteco je namreč ena redkih tovarn na Goriškem, kjer se proizvodnja odvija na tekočem traku. Fluktuacija delavcev in pojav absentizma pa sta v takih obratih izrazitejša, kakor v tistih, kjer je proizvodnja raznolika. Torej ni mogoče posploševati s trditvijo, da je večina delavcev polkmetov, ki nimajo hika-kršne delavske zavesti, čeprav ni mogoče po drugi strani zanikati, da se med kolektivom skriva tudi nekaj takih, ki bi jih še najbolj točno označili z besedo lenuhi. Čas je, da se s sklicevanjem na absentizem preneha, so poudarili sindikalni predstavniki na četrtkovi konferenci, ko so se dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj. Te dni se je v podjetju mudila zdravniška ekipa, ki je skušala ugotoviti, kakšni so pogoji na različnih delovnih mestih ter kakšnim posledicam so izpostavljeni delavc ki delajo na nekaterih bolj ne\ ih mestih ter ali obstaja vzročna mzava za velik odstotek različni, i obolenj na dihalih. Izsledki bodo znani v prihodnjih dneh. Da ne gre za idilično delovno okolje je mogoče ugotoviti iz nekaterih podatkov. Tako vsak dan porabijo na oddelku za barvanje od 200 do 300 kilogramov različnih barvil ter skoraj dvakrat več posebnih katranskih spojin. Prav na tem oddelku pa je sorazmerno največ odsotnosti! Stalno trenje, opomini, prijave na sodišču, izkrivljeno poročanje v tisku pa imajo en sam namen; povečati proizvodnjo, ki danes dosega poprečno 30 kontejnerjev dnevno (tudi ob dnevih, ko je odsotnost na delovnem mestu precej visoka). Smo za povečanje proizvodnje, vendar ne na račun večjega izkoriščanja delavcev. Tako pravijo sindikalni predstavniki. Večjo proizvodnjo bomo dosegli le z dodatnimi naložbami in novimi delovnimi mesti, čeprav lastniki mislijo drugače. V KRAJU NARMI V LACIJU Aretirali razpečevalca mamila ki povzroča slepoto V icraju Narmi v Laciju so te dni aretirali 21-letnega Giuseppa Di Bia-sia zaradi posesti in prodaje mamil. Poleg tega je osumljen, da je trem narkomanom iz Tržiča letos poleti prodal nekaj doz heroina, okuženega z zelo nevarno plesnijo, ki povzroča hude motnje na očeh. I-mena treh nesrečnih mladeničev, ki so se znašli na usodni poti niso zna na, pač pa so znane posledice uživanja okužene droge. Dva sta krizo nekako prebolela, tretji pa se zdravi na specializiranem oddelku bolnišnice v Padovi, vendar bo najbrž ponolnoma oslepel. Ob aretaciji Di Biasia je policiia izvedla tudi preiskavo ter odkrila precejšnjo količino mamila. Po do sedaj znanih Dodatkih je Di Biasio pogosto zahajal v Tržič ter zalagal z mamilom večjo skuni-no narkomanov. Očitno je posel dobro cvetel, ne glede na usodne posledice. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. kreditnem zavodu, s katerim bo poravnala dolg in odpravila hipoteko ICIPU. Odbor je pozval deželno finančno družbo, na; v okviru svoje politike spodbujanja novih proizvodnih dejavnosti poišče možnosti za postavitev takšnega novega obrata, različnega od vseh dosedanjih, ki bo pomagal okrepiti gospodarstvo Gorice. Medtem je KPI sklicala za danes ob 15.30 na svojem sedežu v Ul. Locchi sestanek tekstilnih delavcev iz Podgore in delavcev oddelka Fiocco. Sestanka se bodo udeležili člani vodstva stranke ter izvoljeni občinski, pokrajinski in deželni svetovalci ter parlamentarci. Razpravljali bodo o posegu KPI, da se premostijo ovire, ki povzročajo dramatični položaj v tovarni. Pokazali bodo tudi na težnjo, da, se razbije enotnost delavcev in delavskega gibanja, ter mobilizirali vse sile, da se obnovi proizvodnja v tako pomembnem obratu, kot je tovarna v Podgori. Ugo Čara v galeriji «La Bottega Galerija «La Boltegas> se iz leta v leto čedalje bolj uveljavlja in si ustvarja tradicijo najpomembnejše galerije v mestu. V letošnji sezoni kaže, da je njen program še posebno ambiciozen. Doslej smo imeli že nekaj samostojnih razstav priznanih umetnikov v deželi, te dni pa gostuje kipar in grafik Ugo Carč iz Trsti. V zadnjih desetih letih je to pot tretjič pri nas. Če nam ni v katalogu česa zamolčal, sklepamo, da slavi letos umetnik petdesetletnico plodnega u-stvarjanja, saj se je prvič predstavil s samostojno razstavo že leta 1929, nato pa se je med drugim kar šestkrat zaporedoma oglasil na beneškem bienalu. V povojnem času se je njegova ustvarjalna sila še bolj sprostila in umetniško prečistila, in Čara se je uvrstil med najbolj vidne tržaške kiparske mojstre. Zanj je značilno, da ga ne «o-maja» zapeljiv imperativ današnje-gc eksperimentiranja, pač pa ostaja zvest izkušnji, v kateri se je že od začetke razvijal. V tem pogledu pa kaže, da imamo opraviti z umetnikom (posebno kiparjem), ki izhaja in se razvija v tisti italijanski kiparski tradiciji, v kateri načeluje nekaj «gmotnega» in arheološkega: tudi iz njegovih bronastih kipcev čutiš, da gre za formo, ki je nekako iz prsti zgnetena in otipljiva. Vendar teži Caraiev oblikovalni postopek za tem,, da bi tako predlagana figura postala čim elegantnej-ša in se šele tedaj uresničila v prostoru: uresničuje pa se, rahla kot metulj, v pregibu, se pravi v koprneči želji, da bi se razpršila v etru. Nike iz Samotrakije je menda nastala v podobnem razpoloženju. Številni grafični listi se zdijo na stenah kot nekakšne povečane sence kipcev samih: v obeh primerih gre namreč za žensko figuro, ki je e-dini motiv v Cardjevem snovanju. Po prijetno zadržanih barvnih poljih plove eleganten privid ženske figure kot melodičen odmev. In sploh je podoba Carajevega ustvarjanja ena sama, nepretrgana, čudovito ubrana melodija. m. r. Razstave V razstavni galeriji II Torchio v Gorici bodo drevi, ob 18.30 odprli razstavo grafike Tržačana Tullia Clamarja. Odprta bo do 26. oktobra. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na planinski praznik kostanja v nedeljo, 21. oktobra, pri štekarjevih na Valerišču, od 12. ure dalje. Hrana iz nahrbtnika, poskrbljeno bo za prosto uporabo žara. Prav tako bo poskrbljeno za pijačo (novo in staro). Najlažje je priti do štekarjevih z avtom, najlepše pa peš po gozdnih poteh. Za tiste, ki se bodo odločili za to drugo možnost, naj zapišemo, da bo zbirališče ob 9. uri pri Mirkotu v Grojni. Od tu do štekarja je okrog 2 uri prijetne hoje. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev vabi člane in vse, ki jih veseli lepota slovenskega jezika, v soboto 20. oktobra, ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano, Korzo Verdi 13, kjer bo član Slovenskega stalnega gledališča Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade in romance. Kino C or i ca VERDI 17.30-22.00 «Poliziotto o ca-naglia*. J. Paul Belmondo. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Avalanche ex-press*. L. Marvin in L. Evans. Barvni film. VITTOR1A 17.00-22.00 «Zombi nu-mero 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Iršič EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 segreto di Agatha Christie*. PRINCIPE 16.30-22.00 «Giallo na-poletano*. I\ova Corica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Prekleto dobra policaja*. Italijanski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Roka smrti*. Hongkonški film. DESKLE 17.00-19.30 «Med jastrebi*. Nemški film. OB OBLETNICI VOLITEV V KRAJEVNE N00 Primorski ljudje so sredi bojev dograjevali slovensko državnost Jutri bodo v Gojačah na Vipavskem svečano proslavili 35-Ietnico zasedanja okrožne narodnoosvobodilne skupščine Nastanek in razvoj ljudske oblasti sta bila za primorske Slovence ena glavnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Nova demokratična oblast jim je zagotavljala na-daljne spremembe v družbenem, socialnem in političnem življenju. Odločitev v izjavi vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda 16. septembra 1913, njena potrditev na zboru v Kočevju in odlok II. zasedanja AVNOJ, da se Slovensko Primorje priključi k Sloveniji oz. k Jugoslaviji in postane njun sestavni del, s:cer ni imela mednarodnopravne veljave, čeprav je za Primorce predstavljala veliko snodbudo pri nadaljnjem osvobodilnem in revolucionarnem boju, sta v letu 1944 pogojevala najpomembnejše obdobje izgradnje ljudske oblasti — volitve krajevnih NOO in odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Na podlagi sklepov I. zasedanja SNOS v Černomlju in odloka predsedstva SNOŠ 1. marca 1944 je POOF za slovensko Primorje raz-psal volitve. Zaradi sovražne o-fenzive med 11. in 22. aprilom volitev v aprilskem roku ni bilo mogoče organizirati, zato jih je PO OF 3. maja ponovno razpisal za čas med 15. majem in 15. junijem. Na območju Krasa, Gorice in Vipavske dol ne so se volitve pričele z zamudo. Najprej so volili v kraju Zavino pri Šmarjah (15. junija). Zaradi posebno težkih razmer v okolici centrov in krajev, kjer je okupatorjeva vojska imela svoje utrjene postojanke (samo na Krasu je okupatorjeva vojska kontrolirala 32 vasi), so se volitve zavlekle v jesen. V Komnu so vol li 29. aprila 1945, v o-talih centrih pa šele po osvoboditvi. Volitev ni bilo v okrajih Gorica in Tržič (Monfalcone). Volitve so časovno sovpadale z novo upravnonolitično reorganizacijo, ki je okrožja Gorica, Kras in Vipava združila v srednjeprimorsko o-krožje z okraii Ajdovščina, Vipava, Gorica, Miren, Komen in Sežana. Novembra 1944 so okrožju priključili še okraj Tržič, 1. januarja 1945 pa podnanoški okraj. Volitve, ki so jih pripravljali organi OF in množične organizacije. neposredno pa so jih vodile volilne komisije, so bile splošne, neposredne in tajne. Volilno pravico so imeli vsi nad 18. let stari prebivalci, ki nis0 bili okupatorjevi sodelavci. Spremljali pa so jih številni mitingi in množična zborovanja. Na njih so pojasnjevali tudi pomen sporazuma med NKOJ in begunsko jugoslovansko vlado (sporazum Tito - šubašič). Po izvolitvi KNOO in odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so septembra 1944 zasedale okrajne skupščine. V sred-njeprimorskem okrožju so zasedale štiri okrajne narodnoosvobodilne skupščine (ajdovska 9. septembra 1944 na Brjah, mirenska 10. septembra v Mirnu, vipavska 11. septembra na fotelju, komenska 13. septembra v Škrbini) »n izvolile svoje okrajne izvršne odbore. Niso se sestale skupščine za sežanski, tržiški in goriški okraj. Skupščine so bile zelo dejavne in so že na ustanovnih sejah sprejele celo vrsto upravnih in oblastnih določb, ki so jih potem njihovi izvršbi odbori in krajevni NOO v danih razmerah Izvajali. Na podlagi odloka predsedstva SNOS je 15. septembra na Lažni zasedal zbor 155 odposlancev primorskih okrožij in voiske ter izvolil dvanajstčlanski PNOO, najvišji oblastni organ na Primorskem, ki je kmalu po svoji ustanovitvi sklical okrožne narodnoosvobodilne skupščine. Dne 4. oktobra, se je v Gojačah sestala na svoji ustanovni seji okrožna narodnoosvobodilna skupščina za srednjeprimorsko okrožje. Na njej je bilo prisotnih 163 udeležencev vseh okrajev srednjeprin.orskega okrožja. Njene odposlance sc iz-braL' iz članov okrajnih skupščin. Zaradi bližine okupatorja je skupščino v izjemn0 težkih razmerah vodil Srečko Čebron -Zdravko. Največjo pozornost so odposlanci posvetili nalogam in delovnemu programu narodnoosvobodilne skupščine in njenega izvršnega odbora in poudarili, da Plesi v Nabrežini iUP nedeljo popoldne je v občinski telovadnici v Nabrežini nastopila fplklorna skupina «Tine Rožanc* iz Ljubljane, ki je s svojimi plesi navdušila res številno občinstvo. Goste je pozdravil tudi član domačega PD «Igo Gruden* je izvojevanje dokončne zmage trenutna naloga, sledijo pa ji priprave za prevzem obl as i na celotnem ozemlju ob bližnjem koncu vojne. Na skupščini so izvolili okrožni izvršni odbor s predsednikom Mirkom Pircem - Slavkom, tajnikom Milom. Vižintinom - Milom in trinajstimi člani, sodnike okrožnega in okrajnih sodišč ter predstavnike višjega narodnega sodišča. Dne 21. oktobra se je sestal izvršni odbor na svoji prvi seji, se konstituiral in med svojimi člani določil odgovorne poročevalce za vse zadeve javne u- Homeini uči... Kot da Tajska nima dovolj skrbi na mejah, se ji priti-kajo še nove. Tajsko ministrstvo za delo in veleposlaništvo v Džedi sta poslali 20.000 tajskim «gastarbajlerjem» v Saudski Arabiji nujno opozorilo, naj ga ne lomijo s svojo nacionalno pijačo, «me-kongom* (v prevodu: viski), sicer bi šiba pela. «V izogib neprijetnim posledicam* jih opozarja, da jih čaka 80 (beri: osemdeset) udarcev s šibo in še tri mesece do enega leta «zdravilišča* v arestu za vsak poskus namakanja puščave z «mekongom». Okrožnica opozarja vesele Tajce tudi na katalog za druge priložnosti: za manjšo tatvino zapor, za večjo adijo desna roka, za drugo levo stopalo, za tretjo leva roka in za četrto desno stopalo. Tudi seks je v Saudski Arabiji čisto drugačna masaža kot na Tajskem — «za resne seksualne delikte* (beri: izvenzakonsko ljubezen) pade glava. Velja za podanike vahabitske kraljevine, za tujce, za moške in za ženske enako. prave. Na podlagi sklepov okrožne skupščine je že na prvi seji izdal celo vrsto sklepov in določb za mobilizacijo vseh sil za nadaljevanje in uspešen konec narodnoosvobodilnega boja. Izvajanje volitev, volilna zborovanja, konstituiranje novoizvoljenih organov oblasti, OF, množičnih organizacij ob upravnopolitič-ni reorganizaciji so bili veliki dogodki, ki so v srednjeprimorskem okrožju podobno kot v ostali Sloveniji pomenili vključevanje množic v izgradnjo ljudske oblasti in , vzbujanje zavesti, da bodo sami reševali svoje probleme. Celoten proces je tudi pomenil povezovanje množic z narodnoosvobodilnim gibanjem in krepitev narodnoosvobodilnega kadra. V Slovenskem Primorju pa so volitve dobile še nove dimenzije, kajti izvajanje volitev na podlagi sklepa predsedstva SNOG s funkcijo prve slovenske vlade na podlagi sklepov in določil prvega zasedanja SNOs (prvi skupni slovenski parlament) je pomenilo tudi izvajanje odloka vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda in II. zasedanja AVNOJ iz leta 1943 o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji in Jugoslaviji. Z volitvami je primorsko ljudstvo sredi bojev na svojih tleh gradilo slovensko državnost v okviru skupne domovine Jugoslavije. V tej zavesti so potekale volitve v vsem Slovenskem Primorju in visoka u-deležba (v srednjeprimorskem o-krožju približno 96 odst.) je dejal.sko predstavljala plebiscit za Titovo Jugoslavijo. SLAVICA PLAHUTA Ženske bolj zebe «Pri, kakšni temperaturi se počutite najbolje — če ne upoštevate računa za kurjavo?* se je glasilo vprašanje ankete s katero so Wickertovi inštituti v Tiibingenu zajeli 1866 žensk in moških nad 18. letom. Pri ženskah je anketa dala povprečno temperaturo 21,9, pri moških pa 19,7 stopinje Celzija. 0 znanstvenicah v Združenih državah Uvodnik mesečnika ameriškega združenja za napredek znanosti Science so posvetili problemu znanstvenic v Združenih državah A-merike. Pri tem gre za posebno kočljiv problem znanstvenic s področja fizike. Podatki pravijo, da število doktoric fizike v ZDA sicer narašča, problemi teh žena pa se niso zmanjšali ali njihov položaj izboljšal. Nezaposlenost žena znanstvenic je petkrat večja kot pri moških, za enako opravljeno delo prejemajo nižjo plačo Vse to povzroča med mladimi doktoricam; znanosti hudo kri, veliko govorijo o diskriminaciji, neenakem položaju. Komite ameriškega društva fizikov spremlja delo žensk, ki delajo na področju fizike, že od leta 1971. Menijo, da je treba storiti dvoje: vplivati na žene že v rani mladosti in jih odvračati od cilja po ustrezni akademski izobrazbi, žene, ki že dosežejo takšno izobrazbo pa morajo biti enako nagrajevane in imeti možnost, da se brez omejitev ukvarjajo s fiziko. Od skupnega števila doktorjev s področja fizike je bilo 6,8 odstotka žena. Podatek velja za minulo šolsko leto. Kakšni pa so načrti, ki bi pomagali iz tega neprijetnega položaja. Najprej gre za uvedbo posebnih učnih programov, ki naj bi dekleta privadili na kariero na znanstvenem področju, spremenili bi merila za pridobitev štipendije in druga merila, ki omejujejo možnosti pridobivanja izobrazbe. PO NEDAVNIH RAZISKAVAH Več davkov za revne «Banca d'Italia» ugotavlja, fla je največ takih družin, ki se preživljajo s samo eno plačo «Več davkov za revnejše*: To je v bistvu tisto, kar se dogaja italijanskim družinam, ki se preživljajo & samo enim dohodkom iz odvisnega delovnega razmerja,, seveda v odnosu do družin, ki imajo več prejemkov. Zadnje raziskave «Bance dTtalia*, CENSISA in IS TATA namreč dokumentirajo, da v enakih pogojih družine s samo enifn dohodkom plačujejo zaradi progresivnih alikvot več davkov od tistih, ki imajo dva ali več dohodkov, oziroma plač. Poleg tega pa družine z eno plačo imajo manj draginjske doklade. Ko ob tem pomislimo tudi na to, da družine, ki se preživljajo s samo eno plačo najpogosteje spadajo h grupi «številnih družin*, je nesorazmerje očitno: take številne družine dobivajo družinsko doklado v znesku 9.000 lir za soproga in 10.000 lir za vsakega o-troka, proti 40.000 liram, ki jih dobiva družinski poglavar za o-stale člane družine v drugih evropskih državah. Zadnja raziskava «Bance dTtalia* o dohodkih italijanskih družin osvetljuje veliko takih nesoglasij in med drugim ugotavlja, da na 100 družin je 45 takih, ki imajo samo eno plačo, 39 družin imajo dve plači, 12 tri, in 4 družine na sto pa štiri ali več plač. V luči teh podatkov si lahko ustvarimo jasno sliko, kako velika je razlika med posameznimi italijanskimi družinami glede na življenjski standard, posebno če upoštevamo, da se poviški draginjske doklade pomnožijo po številu posameznih delavcev, ki črpajo svoj dohodek od odvisnega dela. Pa ne samo to. Družinski dohodek več delavcev je podvržen znatno manjšemu davku, v primerjavi z davkom, ki ga aplicirajo na dohodek samo enega odvisnega delavca. Vsak povišek na plači posameznih članov družine je podvržen minimalnim alikvo-tam in zato so ti poviški «podvrže-ni» nekakšnim s pobudami; nasprotno pa se dogaja z odvisnim delavcem, ki s svojo plačo preživlja vso družino, saj ta nima interesa, da bi povišal svoj dohodek zaradi kombiniranega efekta progresivnih alikvot in inflacije. Skratka, ne gre prezreti tega kočljivega vprašanja, saj bo inflacija kot se je dogajalo vsa leta doslej, prizadela revnejše sloje in družine, ki se preživljajo s samo eno plačo. FISCALDRAG si zato prizadeva, da bi nekoliko zajezila, ta pojav in bo namenila 9 tisoč 200 milijard tistim družinam, ki se preživljajo s samo eno plačo in s tem skušala omejiti velike davčne izdatke revnejših. •IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHHIHIHIHllllimillimilllllllUHMVIIHIIIIIinililllllllllHilllUiilllllllHIIHIIimillllllllllllHHMIIMIIIfllMHIIIHIIHIIIIIHIIIIIinilllllllllHIIIIIIIIIIII NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ DOLAR ZAČEL M0CN0 NIHATI Po ukrepih, ki so jih sprejele ZDA v obrambo dolarja, je bila ameriška valuta stabilna samo nekaj dni, potem pa se je začela spet majati. Ob tem pojavu pa se je podražilo zlato, ki je spet zlezlo nad 400 dolarjev za unčo. Nekoliko je poskočil tudi britanski funt, v glavnem pa so ostale trdne valute EGS, ki nihajo v «superkači». Ob koncu prejšnjega tedna so v ZDA naznanili, da se poviša uradna obrestna mera na 12 odstotkov in da se takoj uvede 8-odstotni neobrestovani polog pri tujih naložbah v dolarjih. Po teh dveh «tehničnih» ukrepih se je dolar že v ponedeljek okrepil in zlezel od 816 na 827 lir. V torek se je dolar povzpel celo na 834 lir, približno isto kotacijo je ohranil tudi v sredo. V četrtek pa so se že pokazali znaki popuščanja, ko je dolar zgubil dober odstotek na-sproti,„li». .Istočasno. $e,je ,zapeli? na vseh tržiščih dražiti zlato, kar kaže na nezaupanje operaterjem v,., ameriško :yhTutb ter’,v 'obrambne ukrepe Carterjeve uprave. Na to kaže tudi velik padec delnic na ameriških borzah, ki. ga primerjajo z zgodovinskim padcem delnic pred petdesetimi leti. Ob takem stanju je sam predsednik Federalne rezerve izjavil na sestanku 5000 ameriških bankirjev v New Orleansu: «Ladies and gentelmen, the party is over* (Gospe in gospodje, prazniki so se končali), kar jasno kaže na brodolom a-meriške gospodarske politike. A-meriške banke se polagoma navajajo življenja v popolni negotovosti, kot se je doslej dogajalo v kreditnih zavodih Južne Amerike. Nekateri operaterji so malo za šalo, malo zares pravili: «Alah je oklical vojno dolarju*. Deloma je sice. res, da prodajajo, dolarje za zlato predvsem arabske države izvoznice petroleja, pošteno pa je treba priznati, da ameriške oblasti niso uvedle nikakega resnega obrambnega ukrepa za svojo valuto. Če stvari gledamo v tej luči, so poteze arabskih držav zgolj samoobrambnega značaja. Američani so že davnaj pravili «Busi-ness is businees*, torej so jih A-rabci začeli posnemati z veliko zamudo. K majanju dolarja sta ta teden prispevala tudi Kuvajt in Mehika, ki sta spet podražila svoje «čmo zlato*. Združenim državam Amerike tako ne ostaja drugega kot da uresničijo drugi del obrambnih ukrepov (najetje večjega posojila vrste «swab» pri zahodnonemški centralni banki). prodajajo na dražbi). Očividno pa so vsi ti ukrepi strogo tehničnega in prehodnega značaja. Zlato spet gospoduje na tržiščih. Prejšnji petek je sicer padlo na 367 dolarjev za unčo. v ponedeljek pa se je povpraševanje po rumeni kovini povečalo, tako da se je kotacija sukala okrog 376 dolarjev. Pravi prerod pa je zlato doživelo v sredo, ko je spet prekoračilo mejo 400 dolarjev za unčo in se povzpelo celo na 413 dolarjev. Zanimivo je, da šo se v sredo prelivali kapitali v glavnem iz ameriških delnic v zlato. V četrtek so bde kupčije z zlatom zelo nestalne in se je v e-nem samem dnevu njegova cena sukala med 398 in 412 dolarji. Ta pojav si lahko razlagamo le s psihološko prelomnico 400 dolarjev, ob kateri se je • veliko o-peraterjev odločilo za realizacijo takojšnjega dobička in so tako kar na debelo prodajali rumeno kovino, čeprav je bilo tudi povpra- ševanje precejšnje, se cena zlata ni mogla ustaliti nad 400 dolarji. Pri tem je treba še omeniti dražbo zlata mednarodnega denarnega sklada, na kateri so v sredo prodajali zlato po 412 dolarjev za unčo. Zaenkrat so mnenja o bližnji prihodnosti glede /Jata zelo deljena, saj je veliko bankirjev in specializiranih revij, zlasti londonskih in zueriških, ki prerokuje ko-tacije 450-500 dolarjev za unčo zlata, drugi opazovalci, predvsem ameriški, pa sodijo, da bi se zlato lahko ustalilo okrog 350 dolarjev za unčo. Verjetno bodo tudi pri zlatu imeli zadnjo besedo A-rabci. Marka in švicarski frank sta še vedno trdna, italijanska lira pa se je nekoliko razvrednotila in sicer za slab odstotek nasproti vsem ostalim trdnim valutam. Precej je bilo povpraševanja po francoskem franku in britanskemu funtu. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trsi Celovec Ziirich Beograd 12. 10. 11. 10. 11. 10. 12. 10. Ameriški dolar 810,— 12,80 1,58 18,50 Kanadski dolar 680,— 10,85 1,36 15,65 Nemška marka 455.- 710— 89,45 1057,74 Holandski florint 412,- 638— 80,90 953,13 f Belgijski frank 27,50 42,30 5,37 64,03 \ Danska krona 155.— 241— 30,80 360,18 i Švedska krona 192,— 299,50 38— 447,09 Norveška krona 161.- 253— 31,75 379,59 Francoski frank 194,- 301.40 38,25 448,66 Italijanska lira — 1,53 1.930 2.29 Angieški funt 1750.- 27.31 3,45 40,42 Irski funt 1690,- — — Švicarski frank 505.- 790,20 r— 1185.48 Avstrijski šiling 63,25 12,42 146,54 Japonski jen 3,25 5,50 69,- — Avstralski dolar 870.- — 1,77 20,45 španska peseta 11.25 18,80 2,28 — Portugalski eskudo 14,50 23— 3.25 — Jug. dinar - mali 36,- 54,- 7,40 — - veliki 37.— 54— 7.40 — Grška drahma 2L- 28,50 4.30 49,68 potem pa verjetno še tretji del (podvojitev količine zlata, ki ga VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 12. 10. Sovjetski rubelj 175— Poljski zlot 6,50 Češka krona 29— Madžarski forint 22— Romunski lej 23— Bolgarski lev 300— Turška lira 16— 11. 10. Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 10.800 11.000 ZLATO London (unča) 401,50 dol. 402 SREBRO Milan (kg) 430.000 440.000 PLATINA Milan (g) 14.600 14.750 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Apokalipsa živali: živali in ljudje, 2. del 13.30 DNEVNIK 14.00 Genova: Otvoritev 19. Mednarodnega pomorskega salona 14.45 Como: Kolesarstvo 17.00 Riccardo Cucciolla pripoveduje: Sneženi mož 17.10 Tibetanski zvon: Srce stare Kitajske, 2. del 18.05 Veliki pustolovci: En človek, ena ladja 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Trije nečaki in majordom: Stari cow boy, TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 P’antastico Glasbena oddaja povezana z loterijo Italija, ki jo vodita Loretta Goggi in Beppe Grillo 21.55 Nekega avgusta v Mehiki: Umor Trockega, 2. del Ob koncu Dnevnik, Vremenska slika Neapelj: Mednarodna filmska srečanja v Sorrentu Drugi kanat 12.30 Sem jaz, William!: Veliki igralec 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Evropski dnevi 14.30 Odprta šola Program za mladino 17.00 Miške, risanke 17.05 Kraji, kjer so živeli: Sveta Tereza v Lisieuxu 17.35 Deklica z belimi lasmi, 2. del 18.30 George in Mildred: Ob siju sveče, TV film 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Stric Vanja 22.55 Kirn & Cadillacs: Rock’n roli Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti u ve žače fodn stiki nadv so c Prir« Vilni Ur 1: sicei mi tvori dvor Pr Alojz JUGOSLOVANSKA B Ljubljana 8.05 Poročila 8.10 Potepuh in nočna luč* otroška oddaja 8.40 Za soncem, glasbena odd*4jg 8.55 Tehtnica za natančno tanje 9.25 Palčki nimajo pojma 9.55 Balkansko prvenstvo v P nastiki 12.00 A. Tolstoj: Trnova pot TV nad. 14.20 Poročila ». 14.25 Nogomet: Vardar - Dinai Sene 17.00 Naš kraj ,Pn" 17.10 Pustolovščine Robina Hod mladinski film 18.45 Človek naš vsakdanji, moristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. N. Tolstoj: Ana Kar«Mic na, TV 20.55 Kako se oblačimo 21.00 Andersonovi travniki, 22.40 TV DNEVNIK 22.25 Balkansko prvenstvo v nastiki, posnetek 23.55 TV kažipot Koper 14.25 Nogomet: Vardar 19.30 Otroški kotiček 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Divji mladenič, film Režija Rudolf Zehetguber Igrajo: Walter Barnes, W ner Pochat, Ingeborg Sco« 21.45 Italija iz zraka: Lombard 22.35 Pregled sporeda za nas'* nji teden Zagreb 14.25 Nogomet: Vardar - Din# 16.20 To je Pele, dok. film 20.00 Celovečerni film ŠVICA 17.10 Al servizio del mare, TV A 19.25 Scaceiapensieri 20.45 Zadnji dan, film gil Din# TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 9.05 lz arhiva; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Sodobni sound; 12.00 Nas anu Zutra, oddaja o Reziji; 12.30 Pesem poje o...; 13.15 Glasba po željah; 14.05 Otroško okence; 14.30 Vse lepo, Vaš Peter; 16.30 Poslušali boste; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Portreti naših igralcev; 18.45 Vera in naš čas. i! ljane; 15.30 Glasba po željah; 1® Primorski dnevnik; 16.15 ZaW na glasba; 16.30 Aktualna teB' 16.45 Glasbena medigra; 16.40 » goton. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00. 15.< 19.00 Poročila; 6.00 - 8.50 Glas1 no prebujanje; 10.03 Filmi in gl* 2, r ba; 10.35 Vaghe stelle del!opri* 3, . ta; 12.30 Vieni avanti, cretW 13.20 Iz rocka v rock; 13.45 V' o Braziliji; 14.03 Smo tudi * 1C 9C r-11....1. ... 1/* in T-» 1_ KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.00 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 19.30'Poročila; 7.(H) Glasba za do bro jutro; 8.32 Hi Fi magazine 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia novi'dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester in zbor John Davis; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00, Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP lošče; 14.40 Ferroli; 14.45 Kim •arade; 15.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 15.45 Vittorio Borghesi;-16.00 Istrski akvareli; 16.10 Dva lasova in en orkester; 16.55 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 - 19.30 Weekend musicale. Sovo ne , d r noži jugo nast je »Por V ol »el Boh sol* ki s no H ekip 1. 2. j’ i U l. ? S:! 1.1 i lis 15.35 Glasba; 16.10 Brez bes« 17.00 Radio 1 - Jazz; 17.30 P1 šče; 17.55 Obiettivo Europa; 1" , Prisluhni, večeri se; 20.00 Ddj J > večer, gosp. zdravnik; 20.30 JJ cambo bar; 21.25 Glasba iz Asiago 7; 22.15 Italijanski j' 23.00 "Preden zaspiš, draga, i Iz RADIO 2 } 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, llfltod, 12.30, 13.30, 15.30 17.30, 19.30, P<5 čila; 6.00-8.45 Nekega drugega d« 9.32' Sin, sin, moj!; 10.12 La « rida; 11.00 Glasba za vsako#, I 12.40 Alto gradimento; 13.40 B« I epoque; 15.00 Skrivnostni drt glasbe; 15.45 Vesela ned®] vsem!; 17.55 Nesporazum; A Glasba v večeru; 19.50 Prego fi disce un po di riflusso?; 21 Judas Maccabaeus. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz KOPER (Slovenski program) 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13 05 Med rojaki v zamejstvu; 13.36 Tipke, godala in pihala; 14.00 Moja generacija; 14.36 Glasbeni notes; 15.00 Pfogram radia Ljub- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, Tl;1 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poroči'! 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro J tro, otroci!; 7.30 Iz naših sp# dov; 8.08 Pionirski tednik; 9.W radiom na poti; 10.05 Sobotna « tineja; 11.05 Zapojmo pesem; 1*; Svetovna reportaža; 11.40 Po 1 mače - narodne pesmi v zbod ski izvedbi; 12.10 Godala v 1 mu; 12.30 Kmetijski nasveti; $ Veseli domači napevi; 13.00 Iz 1 šib krajev; 13.20 Obvestila in 1 bavna glasba; 13.30 Priporoči vam , . 14.05 Glasbena pan® mat 14.55 Minute za EP; 15.30 ‘ bavna glasba: 16.00 «Vrtilja' 17.00 Kulturna panorama; A Škatlica z godbo; 18.30 Iz d Glasbene mladine Slovenije; l! Obvestila in zabavna glasba; 1' Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi«, s Kamniškim kvintetom; 20.00 botni zabavni večer; 21.40 Odd za naše izseljence; 23.05 Lir' utrinki; 23.10 Zabavna gl«® pl top rfto i kas S 3(5' teži pst toči i® s c Sta «ič Jaš Bob Woodward Carl Bernstein v. 1 momv PADEC r .v I 2. | Knjiga o Nixonovem padcu je delo štirih oseb, Scott Armstrong, nekdanji preiskovalec senatnega komiteja za VVatergate, in Al Kamen, svoboden pisatelj in raziskovalec, sta nama pomagala s tem, da sta ves svoj čas uporabljala za sestavljanje poročil, raziskovanje in deloma pisanje. Njunega prispevka ni mogoče izmeriti. Lahko sva s pridom izkoriščala njuno bistroumnost, domiselnost, čut za organiziranje in marljivost. Nikoli se jima ne bova mogla ustrezno zahvaliti. Bob Woodward December 1975 Carl Bernstein WARREN BURGER ARTHUR F. BURNS GEORGE BUSH CALDVVELL M. BUTLER 1 Prevedel Dušan Dolinar OSEBE Več prijateljev si je vzelo čas, da so prebrali in ocenili rokopis na različnih stopnjah nastajanja. Lepa hvale Nori Ephronovi, Richardu Cohenu in Robertu Kaiserju. Zahvaliti se želiva tudi Davidu Obstu in Arthurju Kleinu za pomoč in nasvete. In Lauri Ouirkovi, da je skrbela za red v vsem gradivu. Richard Snyder in uredništvo založbe Simon and Schuster sta naju nenehoma spodbujala-, izredno sta se zavzemala za projekt. Posebej sva hvaležna Gypsyju da Silvi, Joniju Evansu, Danu Greenu, Franku Metzu, Harriet Ri-pjnsky, Sophie Sorkinovi in Edu Schneiderju. Vera Schnei-der je uredila rokopis in nama bila s tem delom v veliko pomoč. in nazadnje se prisrčno in s spoštovanjem zahvaljujeva Aliče Mayhewovi, najini redaktorici, za stotine ur, ki jih ie preživela z nama in s tem rokopisom. ROBERT ABPLANALP CARL ALBERT OLLIE ATKINS RICHARD BEN-VENISTE PODPOLKOVNIK JACK BRENNAN PATRICK J. BUCHANAN PHILIP BUCHEN STEPHEN BULL DEAN BURCH predsednikov prijatelj predsednik predstavniškega doma kongresa uradni fotograf Bele hiše pomočnik posebnega tožilca za VVatergate predsednikov vojaški pomočnik predsednikov pomočnik, pisec govorov podpredsednikov prijatelj, koordinator skupine za prenos oblasti predsednikov osebni pomočnik predsednikov svetovalec za politične zadeve ALEXANDER P. BUTTERFIELD J. FRED BUZHARDT JOSEPH CALIFANO KEN W. CLAVVSON CHARLES W. COLSON BARBER B. CONABLE ML. KAPITAN KORVETE ANDREVV COOMBS predsednik vrhovnega sodišča ZDA predsednik upravnega odbora Zvezne uprave za rezerve (centralne banke); nekdanji predsednikov svetovalec predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke član predstavniškega doma, republikanski poslanec iz Virginije; član pravosodnega odbora predstavniškega doma nekdanji pomočnik H. R. Hal-demana posebni svetovalec Bele hiše za VVatergate; nekdanji svetovalec obrambnega ministrstva odvetnik iz VVashingtona direktor za komunikacije v Beli hiši nekdanji predsednikov posebni svetovalec član predstavniškega doma, republikanski poslanec iz New Yorka; četrti po rangu med poslanci manjšine poveljnik predsednikove jahte SEQUOIA ARCHIBALD COX EDWARD COX TRICIA NIXON COX JOHN W. DEAN III. TO DE CAIR JOHN DOAR JAMES DOYLE posebni tožilec za Waterf>* predsednikov zet predsednikova hči nekdanji predsednikov sVe' valeč pomočnik za tisk v Beli 11 svetovalec pravosodnega bora predstavniškega d« vodja službe za tisk pri uf^ posebnega tožilca za \V«1‘; gate LAVVRENCE EAGLEBURGER pomočnik državnega se^ JOHN D. EHRLICHMAN DAVID EISENHOVVER JULIE NIXON EISENHOVVER SENATOR SAM ERVIN tarja (zunanjega minis Kissingerja nekdanji predsednikov ^ močnik za domače zadev« predsednikov zet MARGARET FOOTE GF.RALD R. FORD FRANK GANNON predsednikova hči predsednik senatnega od^ za VVatergate tajnica Raymonda K. Pfrt mi. Združe” ] LEONARD GARMENT DAVID GERGEN podpredsednik držav ' namestnik Ronalda L. Zn j lerja predsednikov svetovalec pisec govorov v Beli hiši • gimnastika 77. BALKANSKE IGRE V LJUBLJANI Uspešen start Bolgarije in Romunije ^Med posamezniki so bili v prvem dnevu najuspešnejši Delcev, Raeva in Comanecijeva 2a^era.j se je v Ljubljani svečano $ ZTje|° 11. balkansko prvenstvo v o-telovadbi in ritmični gimna-t Slovensko glavno mesto je ^dvse svečano sprejelo goste, saj o Ulice v mestnem središču okra-^^ene z zastavami, na pomembno ^reditev pa opozarjajo tudi šte-& VUl}1 transparenti. .Gradno tekmovanje se je včeraj " 'Cer začelo že zjutraj z obvezni-J"*vajami za moške, svečana o-votitev pa je bila popoldne v lepi |"?rani ŠD Slovan, ki je bila za to r«< Priložnost res lepo pripravljena. Prisotne je najprej pozdravil pred-fi) p1'11 organizacijskega odbora A-Mavrič, za njim pa je spre-sovoril predsednik ljubljanske mest-v® skupščine Marjan Rožič. Sledil j? bastop folklorne skupine «Tine "Užanc», ki je odplesala venček Jugoslovanskih ljudskih plesov. Po nastopu godbe ljudske milice pa se ^l® začel popoldanski tekmovalni »Pored. V jutranjem delu tekmovanja je J® obveznih vajah za moške odne-rfl levji delež prvih mest odlični ~®[gar Delčev, ki vodi tudi v mno-S®°ju. Izkazali so se tudi Romuni, *> so predstavili dobro pripravlje-vrsto. Jugoslovani in Grki v p vajah niso nastopili in je bila & .1. UI3V/ ^Pna lestvica taka: BOLGARIJA 271,15 4 ROMUNIJA 270,80 . LESTVICE NA POSAMEZNIH ORODJIH Parter: i’ Belcev (Bol.) 3 5' Petkov (Bol.) ' , . Petkov (Bol.) j k«nj ‘ “ 3. Jordanov (Bol.) Bucuroiu (Rom.) . Szilier (Rom.) 1 ^rogi 1«. i' Belcev (Bol.) ' * 3. Cepoi (Rom.) so navdušile številno občinstvo, odlikovale pa so se zlasti Bolgarke, ki sodijo v tej disciplini v sam svetovni vrh in so to s svojim nastopom tudi potrdile. Vrstni red posameznic je bil v ritmičnih poljudnih vajah tak: 1. Raeva (Bol.) 39 2. Ralenkova (Bol.) 38,95 3. - 4. Kolčevska (Bol.) 38,70 3. - 4. Kamič (Bol.) 38,70 6. Djordievič (Jug.) 37,35 9. - 10. Vučič (Jug.) 36,60 11. Pekovič (Jug.) 36 12. Ilič (Jug.) 35,90 EKIPNA LESTVICA 1. BOLGARIJA 116,85 2. ROMUNIJA 111,16 3. JUGOSLAVIJA 110,30 Obvezne vaje za ženske so se začele v znamenju Nadie Comaneci, ki je blestela zlasti s svojo izvedbo na gredi, kjer je dobila desetko. Lestvica posameznic v mnogoboju je bila taka: 1. Comaneci (Rom.) 39,75 2. Eberle (Rom.) 38,70 3. Ruhn (Rom.) 38,40 Premoč romunskih telovadk je bila izredna, saj je vseh prvih šest mest pripadlo njim. Najboljša Jugoslovanka Jasna Dokl je zasedla s 37,80 točke sedmo mesto, EKIPNA LESTVICA 1. ROMUNIJA 193,65 2. BOLGARIJA 187,05 3. JUGOSLAVIJA 183.00 Tekmovanje se bo nadaljevalo danes s poljudnimi vajami v orodni telovadbi v obeh konkurencah in s finalom v ritmični gimnastiki. Olga Pavletič NOGOMET Cordova z Avellinom AVELL3NO — Nogometaš Franco Cordova je prestopil v vrste prvoligaša Avellina. DOMAČI ŠPORT Nogomet je v Doberdobu izredno priljubljen, zato nastopi enajsterice Mladosti privabljajo ob rob Igrišča številne domače ljubitelje te ig»e DAN KS SOBOTA, 13. oktobra 1979 NOGOMET KADETI 15.00 v Dolini Breg - Edera CICIBANI 15.15 v Trstu, Čarbola Ponziana B - Breg A « « # 14.30 v Trstu, Čarbola Ponziana A - Breg B * « » 16.00 v Trstu, Ul. Soncini Soncini A - Primorje ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE V MNOGOBOJIH 14.30 v Vidmu Nastopa tudi Bor JUTRI NEDELJA, 14. oktobra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, UL Flavia Llbertas - Vesna iiiiiiiHikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimiiiiiiioiiniiinmtiiiiiiiM**'MiuiiiiiiiiimiiiiniiiMiiitoiii>ikiiiiiiiiiiiiu . »tiiniiiiiiniiiiiiiiii»iii*iii*iii>i,|i|l,,,,iiHiMHiiinmi»iiiiiii»i»iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii»iiiiiMiiiiiiiiii*MiiiWMm» ODBOJKA 77. EVROPSKO PRVENSTVO 9,50 9.35 9,25 9,45 9,45 9,45 Bucuroiu (Rom.) , Preskok i' Belčev (Bol.) 3. p. Petkov , R. Petkov (Bol.) isUl “radija S i' Be'čev (Bol.) erfV Cepoi (Rom.) J 1 Szilier (Rom.) , P. Petkov (Bol.) ti, *og Jg Belčev (Bol.) Z ZMAGO NAD ITALIJO (3:2) «PLAVIM» NAJMANJ BRON Jugoslovani se bodo v današnjem srečanju s Poljaki borili celo za srebro Belče ,______' 3- Jordanov (Bol.) Bengien (Bol.) 3Wj JJbogoboj Ji » Belčev (Bol.) I j Beppi (Rom.) j j# ' Szilier (Rom.) 9,60 9.50 9,50 9,40 9,35 9,35 9.68 9,45 I 9,25 9,25 9,55 9,35 9,35 56.60 55,55 55.50 PARIZ — V tretje in predzadnjem dnevu finalnega turnirja 11. evropskega odbojkarskega prvenstva je Jugoslavija po petih setih igre premagala še Italijo in si je s tem že matematično zagotovila najmanj bronasto kolajno. «Plavi» bodo osvojili celo srebro, če bodo danes, v zadnjem kolu premagali Polisko. Včerajšnje srečanje med Jugosla- Izredno zanimiv je bil tudi popol-nastop tekmovalk v poljud-'trl vajah ritmične gimnastike. Iz-“no graciozne in skladne sestave 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. -“-pril’ ■ drugi 1 2 1 X X 1 1 X 2 X 1 2 ¥ c< m k jel 1» 0 košarka V POKALU PRVAKOV Simidjme in Partizan sta uspešno startala Cosic (20 točk) med najboljšimi v bolonjskih vrstah l*i p®“!°njski Sinudyne in beograjski i rtizan stn usnpšnn startala v ev- fo --^an sta uspešno startala v ev j Zj *®m košarkarskem tekmovanju , tia B°kal prvakov. Sarajevska Bos- 12 r» ,ve' k Pa bo svoj prvi nastop opravila ^Peje. bludyne je v prvem kolu igral b Pr°!i nevarni ekipi In 4 bili iz Bratislave. Bolonjčani so 1' v Prvem polčasu v dokajšnjih m ii V nadaljevanju pa se je ra-Miii-a hojica čosič (20 točk), Mc-(36) in Villalta (27) in za » K°slovaške košarkarje ni bilo več ;avah in nikakor niso mogli za-viti odličnega Kropilaka (34 (36) in Villalta (27) in za fyw“ 1® gra?Pr,av je beograjski Partizan i-'C ko?= i rez svojih dveh najboljših 8ič t rjev (Kičanovič in Dalipa-jaj,sta namreč na odsluževanju vo-ina ega roka), je brez težav pre-i» If* skromno moštvo Partizanija purane. ri^trovič (34), Pešič (25) in Todo-. “3) so bili najboljši strelci Beo- fcojčai nov. IZIDI 1. KOLA Levski Spar-77:89 (36:50) InU SKUPINA B Rm Bratislava (ČSSR) - Sinudyne lO® 0|°gna (It.) 91:109 (47:46) J CrVs, . „ SKUPINA C ti Moj Palače London (VB) - Real ' (Šp.) 81:99 (39:49) ^sgade Kopenhagen_ (Dan.) eKl Ti Us 04 Leverkusen (ZRN) 67:89 (32:42). llf„,. SKUPINA D Kab> Tel Aviv (Izr.) - Efes Pil H Mal S£n 'T rtv*v V“W 1 Ari :iS bUl Solun (Gr.) - Dinamo Buka-Sta (Rom.) 76-74 141:371 100:53 76:74 (41:37) :ef> Avcm * Lazio Ca« n° ' Bologna PinUari " Catanzaro liu„entina ‘ Pescara fcn; NaPoli K.n*us - Udinese R^gla - Milan j, n°a - Verona Ternana tuLa,e ' Novara Sbsa. Messina X 2 SKUPINA E Partizan Beograd (Jug.) - Partizani Tirana (Alb.) 115:82 (54:39) Ittihad Alep (Sir.) - Honved Budimpešta (Madž.) 97:88 (53:44) SKUPINA F EBBC Den Bosch (Niz.) - UBSC Dunaj (Av.) 96:64 (47:35) Fresh Air Bruselj (Bel.) - Le Mans (Francija) 91:78 (36:34) DANES V MILJAH Prijateljski tekmi s Kraljeviče V okviru športnega dne prijateljstva med Miljami in Kraljevlco bosta danes v Miljah dve prijateljski košarkarski tekmi. Ob 17. uri se bosta spoprijeli ženski vrsti Intercluba iz Milj, ki igra 3. italijanski ligi, in Kraljeviče, ki nastopa v deželnem hrvatskem prvenstvu. Ob 18.30 pa bosta igrali članski vrsti domačega Interja, ki nastopa v promocijskem prvenstvu, in Kraljeviče, ki igra v hrvatski ligi. Zmaga Grimaldij'a RIM — V anticipirani tekmi 2. kola košarkarskega prvenstva A-l lige je sinoči turinski Grimaldi premagal domačo ekipo Acqua Fabia z 78:73. TENIS TURNIR V BARCELONI Panatta izločen v četrtfinala BARCELONA — Mehikanec Raul Ramirez je v četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Barceloni izločil Italijana Adriana Panatto s 5:7, 6:3, 6:4. V polfinale se je uvrstil tudi A-meričan Harold Solomon, ki je včeraj odpravil Brazilca Carlosa Kir-malirja s 7:6, 6:1. BRISBANE — Četrtfinalni izidi mednarodnega teniškega turnirja v Brisbaneu: Rosewall (Avstral.) - Warwick (Avstral.) 6:3, 6:4; Dent (Avstral.)-Gorman (ZDA) 6:3, 7:6, Edmond-son (Avstral.) - Mitchell (ZDA) 6:3, 7:5; Čase (Avstral.) - Brewett (Avstralija) 6:3, 6:7, 6:4. vijo in Italijo je bilo razburljivo in tudi dokaj izenačeno do stanja 2:2, nakar so «azzurri» povsem popustili in «plavi» so tako lahko brez večjih težav osvojili poslednji, peti set in s tem tudi izredno dragoceno zmago v borbi za kolajne. V prvem setu se je bila velika borba za vsako točko, vseeno pa so bili «plavi» v ključnih trenutkih prisebnejši in niz tudi osvojili z dvema točkama prednosti. Italijani so v drugem setu močno reagirali in pustili Jugoslovane na sedmih točkah, tretji set je bil izredno izenačen in so ga «azzurri» osvojili s 16:14. Tudi v četrtem nizu je kazalo, da bodo italijanski odbojkarji strli odpor Bogoevskega in tovarišev. «Azzurri» so namreč že vod:li z 9:6, nakar so »opustili na vsej črti. Jugoslovani so tedaj začeli i-grati izredno motivirano, zbrano in napadalno tak0 da so «azzurri» v tem, četrtem setu ostali pri devetih točkah, v naslednjem in obenem odločilnem pa niso nikakor mogli u-rediti svojih vrst in Jugoslovani so imeli tako lahko pot do zmage. KONČNI IZID Jugoslavija — Italija 3’2 (13 -7, -14, 9, 3) V drugi tekmi včerajšnjega dne je Sovjetska zveza brez težav s 3:0 (13, 7, 5) premagala še ČSSR in si je tako že kolo pred koncem zagotovila naslov evropskega prvaka. OSTALI IZIDI Skupina od 7. do 12. mesta Grčija - Bolgarija 3:1 NDR - Belgija 3:0 ŽENSKE Skupina od 1. do 6. mesta SZ - Nizozemska 3:0 NDR - Madžarska 3:1 NAMIZNI TENIS Poraz Italije proti SZ V okviru tekmovanja evropske na miznoteniške lige je včeraj v Turinu SZ gladko premagala Italijo s 6:1. Italijanom je edino zmago pribo- ril Costantini, ki je v prvem dvoboju premagal Ševčenka. Poleg Costantinija so branili italijanske barve še Bosi, Mariani in Bevilacqua. V tretji tekmi te skupine se bo Italija novembra srečala z Luksemburgom. V ORGANIZACIJI MLADINE Jutri turnir v Nabrežini V organizaciji ŠD Mladina iz Križa se b0 jutri od 9. ure dalje odvijal v nabrežinski občinski telovadnici prvi namizoteniški turnir, ki bo deželnega značaja. Tekmovanje bo potekalo v absolutni in mladinski konkurenci ter v kategoriji dečkov, tako posamezno kot v igri dvojic. Svoj nastop jc s številnim zastopstvom najavil tudi ŠK Kras, ki je prijavil vse svoje aktivne igralke in igralce;'od' Sonje Miličeve in boljših mladink pa do najmlajših, ki si komaj nabirajo tekmovalnih izkušenj" — bs — Bruno Marson je verjetno eden naj-starcjšlh slovenskih nogometašev na Goriškem. Svojo kariero je namreč začel v domačem društvu So-vodnje. Kot obetajoč Igralec je na to prešel v vrste Pro Gorizie, katere se je zopet vrnil v Sovodn.je. Od tod je spet zajadral v goriški klub ter ponovno v Sovodnjc. Lani pa je skupaj z bratom Gianijcm (trener) prišel k doberdobski Mladosti. (Foto K. Ferletdč) KOŠARKA KOŠARKA LETOS V D LIGI V PRVENSTVU A-2 LIGE Pagnossin v Pordenonu HuiTinghani v Chictiju V drugem kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige bosta goriški Pa-gnossin in tržaški Hurlingham igrala v gosteh. Goričani bodo igrali v Pordenonu proti Postaimobiliju, ki je v prvem kolu izgubil in bo zato prav proti Pagnossinu skušal osvojiti prvi prvenstveni točki. Pred dokaj težko nalogo pa bodo Tržačani, ki bodo gostovali v Chie-tiju in se bodo spoprijeli z Rodrigom, ki je v uvodnem kolu premagal enega od favoritov za napredovanje, ekipo Šarile in to kar sredi Riminija. SPORED JUTRIŠNJEGA KOLA A-2 LIGA Canon - Fabriano; Mercury - Ju-ve Caserta; Liberti - Bencoroma; Mecap - Pall. Caghari; Mobiam -Sarilla; Postalmobili - Pagnossin; Rodrigo - Hurlingham. A-1 LIGA Arrigoni - Gabotti; Jolly - Eldora-do; Pintinox - Billy; Isolabella - Si-nudyne; Scavolini - Antonini; Supet Superga - Emerson. G!oba 21 društvom RIM — Italijanska košarkarska zveva je kaztiovala i globo 250.000 lir 21 društev A-l in A-2 lige (med temi sta tudi Pagnossin in Hurlin-ghkfh); ker niso Zveži' ričtlosredno plačala tekmovalnine. Izenačeni nasprotniki Jadran svojih tekmecev ne ho smel podcenjevati Danes se bo začelo košarkarsko prvenstvo D lige, v katerem bo nastopal tudi Jadran. Precej časa je bilo treba, da je košarkarska zveza uspela sestaviti skupino osmih ekip, ki bodo nastopale v naši deželi. Letos je namreč osrednja zveza razširila ligo na 196 ekip iz vse Italije, tako da je bila sestava posameznih skupin precej sporna: vsekakor se zdi, da je sedaj vse v redu in prvenstvo se bo začelo ta teden. V Jadranovo skupino so bile uvrščene še te ekipe:’ Inter 1904 in Don Bosco iz Trsta, Tigers iz Gorice, Itala Al-fieri iz Gradišča, Sagrado iz Za-graja, Robur II Portico iz Palmanove ter Time CER iz Vidma. Prve tri ekipe iz prvega dela prvenstva se bodo pomerile z zadnjimi tremi iz regionalne skupine C-2 lige in prvi dve iz te druge faze bosta nastopili prihodnje leto v višji ligi, medtem k0 se bo ostala peterica pomerila na turnirju, ki bo odločil o tem, kdo bo nazadoval v promocijsko ligo. Formula je torej precej zapletena, kot je to, žal, že nekaj let z nižjimi ligami v italijanski košarki. Naj predstavimo ostala 'moštva. Najprej obe tržaški: Inter 1904 je v bistvu ohranil lansko postavo: ekipa je precej izkuščhVdh uigrana; ter ima odličnega krilnega igralca Pa- •tiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiniiiiiiiiiMiiiiiiniiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfimtmliiiiiiiiimiiiiinipiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinil NOGOMET NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH ZARJA IN PRIMOREC ŽEJNA TOČK Zato vse kaže, da bo deirbi v Bazovici zanimiv in napet 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo bodo odigrali pare petega kola, v katerem bo na sporedu vzhodnokraški derbi med Zarjo in Primorcem, izid tekme pride v poštev tudi za lestvico pokala Primorskega dnevnika. Tokrat smo se obrnili do nogometašev naših ekip in zbrali nekaj zbralo mnogo navijačev obeh strani. Začetek prvenstva je že pokazal, da lahko prištevamo med kandidate za končno zmago Sovrano, Costa-lungo in S. Marco. Glede naših ekip mislim, da niso izpolnile pričakovanj.* Bogdan Čuk (Primorec): «Lest-vica jasno priča, da enako kot mi, niti Zarja ni v najboljših vodah. izjav za nedeljski zavrtljaj, obenem Mj smoJres slabo startalij vendar tudi Zarji ni šlo mnogo boljše. Prepričan pa sem, da bo derbi napet in privlačen. Mi bi se zadovoljili tudi s točko. Problemov s postavo ne bi smelo biti; verjetno bo trener Čuk potrdil ekipo, ki je prejšnje nedeljo remizirala proti Liber-tasu. Costalunga in Libertas sta v tem delu prvenstva pokazala, da lahko računata na prestop., V Sovrano, čeprav vodi na lestvici, nimam zaupanja. Kar se tiče naših ekip, sta se izkazala Breg in Vesna; morda ker sta imela manj poškodb kot ostali.* pa so nogometaši tudi ocenili začetni del letošnjega prvenstva. Libertas — Vesna Walter Pipan (Vesna): »Prejšnjo nedeljo nam je proti Sovrani še kar dobro šlo; upam, da tudi proti Libertasu ne bomo razočarali. Dobro se sicer zavedamo, da je Libertas solidna ekipa, ki pa ima dobre in slabe dneve. Mi starta mo na zmago, vendar bi se nam tudi ena točka prilegla. Glede začetnega dela prvenstva mislim, da so se močnejše ekipe že postavile v ospredje, naše ekipe pa morda vse niso izpolnile pričakovanj, kar kaže lestvica sama.* Campanelle — Breg Sandi Klun (Breg): »Nasprotnik, to je ekipa Campanell, je letos nekoliko spremenila ustroj moštva in tudi trenerja. Po dosedanjih izidih pa izgleda, da tega ni občutila. Tržačani imajo namreč na lestvici pet točk (kot mi, ki bi lahko imeli tudi točko več, saj smo si jo proti Zaulam dobesedno zapravili). Jutrišnja tekma s Campanellami bo nedvomno zanimiva. Remi bi predstavljal za nas pozitiven nastop. Glede postave mislim, da ne bo bistvenih sprememb. Močnejše ekipe so v tem začetnem delu prvenstva že prišle v o-spredje in tu govorimo o Costalun-gi ter presenetljivemu S. Marcu. Kar se tiče naših ekip, vse niso izpolnile pričakovanj, posebno pa me je razočaralo Primorje." Zarja — Primorec Darko Grgič (Zarja): »Derbija ne bom igral, ker ne treniram redno. Zdi se mi, da bo derbi želo privlačen, saj obe ekipi potrebujeta točke. Večje možnosti za zmago ima vsekakor Zarja, ki ima določen sistem igre, medtem ko Primorec igra precej raztrgano. Tre-bence sem videl igrati prav prejšnjo nedeljo proti Libertasu in moram priznati, da se izboljšujejo, vendar niso še v najboljši formi. Ker sem tudi blagajnik društva si seveda želim lepo in sončno vreme, tako, da bi se okrog igrišča Primorje -r Domio Walter Husu (Primorje): «Po visokem porazu, ki smo ga doživeli proti S. Marcu, tokrat ne smemo razočarati. Spodrsljaj proti Domiu bi nas spravil v krizo in je razumljivo, da bi morali ukrepati. Zato v nedeljo moramo zmagati. Močnejše ekipe so v ospredju. Od naših ekip sta zadovoljila le Breg in Vesna, medtem ko so Zarja, posebno pa Primorje in Primorec dobesedno razočarali.* 3. AMATERSKA LIGA Na Tržaškem Odigrali bodo pare tretjega kola, v katerem bo v središču pozornosti dvoboj... CGS — Kras Ekipi trenutno vodita na lestvici in je zato razumljivo, da jutri ne nameravata poraženi zapustiti igrišča. Kras, ki igra v gosteh, se zaveda, da CGS spada med kandidate za prestop v višjo ligo in bi se. zadovoljil tudi s polovičnim izkupičkom. Ekipa CGS pa računa na celoten izkupiček, ker bi se s tem oddaljila od neposrednega tekmeca in ostala sama na Vrhu lestvice. Komu bo uspelo priti do zastavljenega cilja? Inter TS — Gaja Gajevci gredo v goste k ekipi Inter SS, ki je skupaj z Aurisino še vedno brez točk. Po nedeljskem porazu z CGS pa gajevci tokrat ne smejo razočarati, kajti začeli bi preveč zaostajati za vodečimi ekipami. Na Goriškem Medtem ko bo Juventina jutri počivala, gre Mladost v goste, Sovod-nje pa igrajo doma. Sovodnje — Kopriva Po visokem porazu, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo v Doberdobu, Scvcdenjci tokrat imajo možnost, da popravijo ta neuspeh. V goste namreč sprejmejo ekipo iz Koprive, ki jim ne bi smela delati velikih preglavic, seveda, če bodo zaigrali bolj požrtvovalno kot prejšnjo nedeljo. San Lorenzo — Mladost Po zmagi v derbiju je morala v taboru Mladosti zelo visoka. Zato navijači upajo, da se bo Doberdob-ska enajsterica tudi jutri dobro odrezala in se vrnila domov vsaj s točko v žepu. B. R. OLIMPIJSKE IGRE ZA LETO 1984 Obsežne priprave za igre v Sarajevu SARAJEVO — število 1800 ljudi, kolikor jih bo sodelovalo pri televizijskih prenosih z zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, nedvomno jasno kaže, za kako obsežno delo gre. Jugoslovanska televizija je že začela prve priprave za prenose z zimskih olimpijskih iger leta 1984. Zbrala je in preučuje izkušnje vseh, ki so se že kdaj ukvarjali s podobnim delom. Tudi sredozemske igre v Splitu so bile priložnost za pridobitev, izkušenj, kako naj bi potekal prenos olimpijskih iger iz Sarajeva. Že v Splitu so sodelovale vse jugoslovanske televizijske postaje s svojo tehniko in kadri, enako pa bo tudi na igrah v Sarajevu, saj tamkajšnja televizija ne more pokriti tako obsežnega dela. Za to priložnost bodo v Sarajevu tudi zgradili novo RTV hišo, ki bo poskusno začela delati oktobra leta 1983. O teh vprašanjih je včeraj razpravljal odbor za obveščanje in založniško dejavnost organizacijskega komiteja zimskih olimpijskih iger, ki je med drugim podprl tudi osnutek poslovnika o delu organizacijskega komiteja. rigija. Ekipa je zelo hitra in je nevarna v protinapadih, nima pa pravega centra. »Plavi* so na turnirju Jeans Comerja v prejšnjem tednu tekmo z Inter jem izgubili. Ekipa Don Bosca je močno pomlajena in naše mnenje je, da je ta tržaška ekipa eden najresnejših kandidatov za izpad: prenehali so zanjo igrati odlični igralci Čepar, Comici in Ba-chelli. Sedanje moštvo tvorijo v glavnem le mladinci, ki pa so nevarni zaradi velike borbenosti in točnega meta. Itala in Palmanova sta prav tako kot Jadran novinca v ligi: I-tala je stari znanec slovenske peter ke, ki jo je že gladko premagala v lanskih dveh dodatnih tekmah. Ce se ni ekipa ojačila v poletnem prestopnem roku, potem ne bi smela biti pretrd oreh za Jadran. S Pal manovo je drugače: to moštvo je že lani imelo dobro peterko, ki ni skrivala ambicij ne samo za D ligo, temveč celo za višjo, zato bi morala biti zelo nevarna. Sagrado, Tiger in CER Videm so solidne četr-toligaške ekipe, z več starejšimi in izkušenimi igralci. Prav ' velika izkušenost je njihov največji adut. 1 Kgtrtv spada Jadran v tej skupini? Odgovor je zelo težek prav zaradi nepoznanja nasprotnikov. Slo-ti^ftska peterka- je Vsekakor zmožna uvrstiti se med prve tri in tudi strahu pred izpadom ne bi smelo biti. Kriza, kakršno je preživel lani Jadran sredi promocijskega prvenstva, pa letos ne bo več dopustna. I. Tavčar BOKS Mattioli uspešen RIM — V boksarskem dvoboju za svetovni naslov v suoer welter kategoriji ■ (verzija WBC) je sinoči Italijan Rocco Mattioli s t. k.o. v netem kroeu Dremagal Američana Leonarda McCuluma. * * * 15.00 v Dolini Breg - Campanelle « * * 15.00 v Bazovici Zarja - Primorec * * * 15.00 na Proseku Primcrje - Domio 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Ribiškem naselju CGS - Kras * « « 12.15 v Trstu, Ul, Flavia Inter TS - Gaja * * • 15.00 v Sovcdnjah Sovodnjc - Libertas Kopriva * * * 15.00 v Koprivi S. Lorenzo - Mladost ZAČETNIKI 10.00 v Miljah Muggesana B - Primorje * * * 10.30 v Dolini Breg - Inter SS # # ♦ 11.00 v Gorici, Baiamonta S. Anna - Juventina NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku Primorje - Muggesana * « * 10.30 v Repnu Kras - Portuale NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Esnerta SI « * * 9.00 v Dolini Breg - CGS « « * 10.30 v Bazovici Zarja - Vesna KOŠARKA ZA SVETOVNI POKAL Le 300 gledalcev v New Yorku NEW YORK - Le 300 gledalcev je spremljalo prve boje za svetovni boksarski pokal v New Yorku. Newyorški ljubitelji boksa so verjetno zanemarili to prireditev, ker na tem tekmovanju ni kubanskih boksarjev. NOGOMET TURNIR UEFA «Azzurri» za srečanje z reprezentanco Švice RIM — Italijanska nogometna zveza je za tekmo s Švico za turnir UEFA (nogometaši pod 21. letom), ki bo v sredo, 17. oktobra v Brescii, sklicala naslednje nogometaše: Bagni (Perugia), F. Baresi (Milan), G. Baresi (Inter), Fanna (Ju-ventus), Ferrario (Napoli), Galbia-ti (Fiorentina), Galli (Fiorentina), Giordano (Lazio), Goretti (Perugia), Greco (Torino), Mandorlini (Torino), Osti (Udinese), Tassotti (Lazio), Tavola (Juventus), Verza (Ju-ventus) in Zinetti (Bologna). Trenerja sta Azeglio Vidni in Ser-gio Brighenti. KOLESARSTVO DIRKA PO LOMBARDIJI D LIGA 11.00 v Gradišču Itala Alfieri - Jadran MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Jadran ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE V MNOGOBOJIH 8.30 v Vidmu Nastopa tudi Bor ROLKE KVALIFIKACIJA ZA DP 10.30 v Cortini d’Ampezzo Nastopa tudi Devin NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR ŠD MLADINA 9.00 v Nabrežini Nastopilo bo več kategorij ROKOMET POKAL PRVAKOV Jutri v Trstu povratna tekma Cividin-HapocI Jutri bo v Trstu ob 18. uri povratno rokometno Srečanje za pokal prvakov med tržaškim Civtdinora in izraelskim prvakom Hapcelom, V prvi. tekmi, ki je bila v četrtek prav tako v Trstu, so slavili Lo Ducovi varovanci z 22:20. \ Prednost dveh golov je seveda minimalna, še posebno ker so izraelski rokometaši že v prvem srečanju pokazali zelo dobro igro. Tržačani bedo zato morali tudi jutri igrati zelo zbrano in odločno, da bodo lahko napredovali v drugo kolo tega pokala, kar bi bilo za italijanski rokomet izjemen uspeh, saj so bile doslej vse italijanske ekipe izločene že v prvem kolu. Max STRELJANJE V TRAPU ZA MOŠKE Italija osvojila zlato kolajno 167 udeležencev MILAN — Za današnjo kolesarsko dirko po Lombardiji se je od 188 kolesarjev prijavilo 167, ki bodo zastopali 19 ekip in 13 držav. Poleg svetovnega prvaka Reasa, Knetemanna in Thuraua, ki pa se za dirko niso prijavili, bodo odsotni tudi nekateri prijavljeni znani kolesarji kot Johansson, Visentini, Chi-netti, Laurent in Dierickx. OLIMPIJSKE IGRE •*■■*•-* Olimpijski tekmovalni spored bo imel leta 1984 v Los Angelesu več novosti. Med temi bo tudi ženski tek na 3.000 m, ki bo prvič na olimpijskem sporedu. MONTECATINI TERME - Italija je na svetovnem prvenstvu v streljanju V- trapu ekipno osvojila zlato kolajno med moškimi, medtem ko je z žensko vrsto posegla po srebrni kolajni. Med ženskami pa so slavile zanesljivo zmago Sovjetinje. ALPINIZEM Ameriška alpinista Raymond Genet in Hannelore Schmatz sta pred dnevi osvojila vrh najvišje gore na svetu, nato pa sta na sestopu izgubila svoji življenji. Genet je u-spel priti do tabora v višini 8.400 m, kjer je pa zaradi onemoglosti zmrznil. Schmatzova je nadaljevala pot proti dolini, toda zmogla je le še uro dolg sestop, nato pa je onemogla tudi ona, ter zmrznila v hudem mrazu in viharju, ki je tedaj divjal, Everest je tako zahteval še dve smrtni žrtvi, s tem pa je še enkrat dokazal, da se ni težko le povzpeti nanj, ampak se je težko živ tudi vrniti' z njega. OBVESTILO ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo pošolska otroška telovadba v SKEDNJU začela v ponedeljek, 15. t.m., in sicer z naslednjim umikom: od 16.30 do 17.30 zadnji letnik otroškega vrtca ter prvi in drugi razred osnovne šole; od 17.30 do 19.00 tretji, četrti in peti razred osnovne šole. « « • Košarkarska sekcija SZ Bor obvešča, da bodo treningi MINIBASKETA ob ponedeljkih in četrtkih na stadionu »Prvi maj*, kot sledi: - od 16.30 do 17.45 za košarkarje letnika 1970 in mlajše - od 17.45 do 19.15 za košarkarje letnika 1968 ia 1969 Tel. (040) 79 46 72 (4 I1nl|e) - Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in DOd|etja mesečno 65.00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. oktobra 1979 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. riad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožall< 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo: Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dei» v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I IZTT I Trst Član italijanske«; zveze časopisnih |f založnikov FIEGli KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK PRIJATELJSKO SREČANJE MED «STAREJ» MLADENIČEMA* ZA MIR IN RAZOROŽITEV V SVETU Italijanski tisk posveča obisku predsednika Pertlnija v Jugoslaviji veliko pozornost in to zaradi dobrih in prijateljskih stikov, ki vežejo državi ter zaradi zelo važnega mednarodnega političnega trenutka, ki ga predstavlja obisk v okviru aktualnega vprašanja popuščanja napetosti v Evropi in v svetu. Slavnostni ton obisku pa daje dejstvo, da predsednika Pertini In Tito pripadata Isti generaciji; bila sta ugledna borca proti fašizmu in nacizmu ter se sedaj oba zavzemata za družbeno pravičnost ter neodvisnost narodov. Ob tem obisku so skora| vsi najpomembnejši italijanski časopisi poslali v Beograd svoje posebne poročevalce ali zunanjepolitične komentatorje, da lahko neposredno sledijo Pertinljevemu obisku v sosednji državi. C0BBIERE BELLA SEBA di na krizo na Bližnjem vzhodu in na vprašanje odnosov med Sovjet- Poročevalec milanskega dnevni- sko zvezo in ZDA, ki^razburjajo danes svetovno javno mnenje in vsekakor ne prispevajo k boju za htevata razorožitev in popuščanje mir in razoroževanje v svetu. ka piše v članku z naslovom »Tito in Pertini, stara mladeniča, za- napetosti*, da je bil prvi dan pogovorov med državnikoma posve- «Meja med Italijo in Jugoslavijo,* je dejal Tito, «je med najbolj od- čen predvsem vprašanju novega prtimi na svetu, kar priča tudi re-mednarodnega ravnotežja sil v E- kordno število odnosov. Kljub te-vropi in svetu, upoštevajoč stali- mu pa v tem trenutku, popuščanje šča in zaključke nedavne konference neuvrščenih držav na Kubi. List poudarja odločilno Titovo vlogo na tej konferenci, kot tudi dej- ten jezik miru in sodelovanja*, stvo, da je Jugoslavija tista država. ki se v zadnjem času najbolj zavzema za mir in za nove politične odnose v svetu. Dobesedno pa prinaša Pertinijevo izja- napetosti doživlja krizo in naša naloga je, ustvariti pogoje, da bo Evropa v kratkem govorila enoten jezik miru in sodelovanja*. cj4dtmti! Socialistično glasilo piše, da ima vo pred spomenikom neznanemu obisk državnega poglavarja v Ju-junaku na beograjski Avali: »Pri- goslaviji dvojen pomen: okrepitev šel sem v Jugoslavijo, da še en- dobrososedskih odnosov med dr-krat poudarim važno vlogo, ki jo žavama, po katerih se lahko zgle-ima naše prijateljstvo za ohrani- dujejo vsi evropski narodi ter opo-tev miru in dobrih odnosov v tem zorilo, da je antifašistični duh, Ti- delu sveta.* ta in Pertinija, dosleden opomin tistim desničarskim in reakcionarnim krogom, ki še niso pozabili zgodovinskega izročila odporništva. Avanti poudarja, da sta «starejša mladeniča* v pogovorih posvetila precejšnjo pozornost mednarodni konferenci o varnosti in la Repubblica Poleg poročila iz jugoslovanskega glavnega mesta, objavlja rimski dnevnik tudi nepodpisani komentar z naslovom «Meja, ki ne sodelovanju v Evropi, ki bo pri-deli», v katerem pisec poudarja hodnje leto v španskem glavnem mednarodni vlogi Italije in Jugo- mestu, sla vije, prva v sklopu pakta NA TO, druga pa kot nosilka idej neodvisnosti in neuvrščenosti. »Kljub različni družbeni in politični ure- LA STAMPA «V pričakovanju poglobljenih po- diiv^”p4še~La*RepubbUea:*«ftna- ££ tini in Tito posvetila prvo srečanje izmenjavi mnenj 0 najbolj žgočih in aktualnih mednarodnih ta obe državi interes, da se nju ni odnosi v bodočnosti še bolj okrepijo in izboljšajo, zato Pertinijevo srečanje s Titom ni le zgolj , ... , _ .... snidenje dveh velikih antifašistič- Premih ter predvsem o zakonih borcev, ampak predvsem sre- k,h zasedanja neuvrščenih držav čanie noslavariev dveh držav ki v Havanl- Pertini, ki je označil canje poglavarjev dveh držav, ki Jugoslavijo je prv, kg medJ državama in za plodnej-k' ŽTJELjSl.ttS: fc «1»«« mt Jugoslavijo in E- 1’ Unita prisostvoval rokovanju Tita in Pertinija.* Čustveni občutek, ki zgo vropsko gospodarsko skupnostjo. vov^ priča o '« ** jgT SS^Siji” jS v Beogradu med obiskom Italijan- ^ pokazali veliko zanimanje za ju- skega predsednika. Tito je gostom iz Italije podrob- goslovanske uspehe v notranji in zunanji politiki, s svoje strani pa no orisal smernice jugoslovanske so gostitelji izrekli Pertiniju pri- zunanje politike ter potek in o-zadje konference v Havani in se- znanje za ugled, ki ga slednji u-živa tudi izven meja Italije, kot znanil Pertinija s svojimi pogle- velik antifašistični borec. OBISK HUA GUOFENG A V EVROPI Pomembno kitajsko odpiranje Zahodu Ugledni gost bo dospel v Italijo 3. novembra Država nujno potrebuje industrijske proizvode PEKING — Kitajski predsednik Hua Guofeng je včeraj prispel v mesto Xinjiang na severu države, odkoder bo v ponedeljek zjutraj odpotoval v nekatere države zahodne Evrope in sicer v Francijo, Zvezno republiko Nemčijo in Italijo, kjer se bo zadržal od 3. do 6. novembra. Mao Tse-Tungov naslednik bo prva najuglednejša kitajska politična osebnost, ki obišče zahodno Evropo, po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske. Hua Guofengov obisk v Evropi spada v širšo diplomatsko in politično akcijo kitajskega vodstva, ki v zadnjem času skuša na vsak način okrepiti vezi z visoko industrializiranimi državami predvsem zaradi gospodarske pomoči, ki jo te države že nudijo Kitajski. Z druge strani, pa se Peking še Vedno boji morebitnega sovjetskega «prodora* na Zahod, čeprav so države, ki jih bo obiskal članice vojaškega pakta NATO. Kitajska pa nujno potrebuje visoko specializirano tehnologijo za razvoj lastne industrije ali tako imenovanih štirih modernizacij, države, ki jih bo kitajski voditelj obiskal pa iščejo nova mednarodna tržišča za prodajo svojih izdelkov. Kitajskega predsednika bodo na obisku spremljali zunanji minister Huang Hua in skupina gospodarstvenikov, ki bodo imeli vrsto razgovorov s predstavniki nekaterih velikih zapadnih industrij. Kot smo že omenili, bodo gostie iz Daljnje-ga vzhoda prispeli v Rim v soboto, 3. novembra, po vsej verjetnosti pa bodo zadnji dan bivanja v Italiji nosvetili obisku Benetk, vsekakor tega niso še uradno potrdili kot niso še dokončno objavili spored srečanj. ki jih bo Hua Guofeng imel z itahianskimi voditelji. Vatikan pa je včeraj ponovno uradno demantiral. da se bo papežev predstavnik srečal s članom kitaiske deleeaci-je, kot so Drpd dnevi pisali nekateri časopisi, (st) • PSRTINI V BEOGRADU (Nadaljevanje s 1. strani) odlične, je bil govor o zapuščenih italijanskih nepremičninah v bivši coni B (gre za rešitev 639 prošenj prav tolikih družin), o vprašanju ribolova na Jadranu, kar je v pristojnosti EGS, ter v Tržaškem^ zalivu, kar bosta obe državi rešili z medsebojnim sporazumom. Zadnja točka tega dela je bila italijanska zaskrbljenost zaradi stalnega upadanja vpisov v italijanske šole v Jugoslaviji. Z jugoslovanske strani so izrazili razumevanje za italijansko zaskrbljenost in poudarili, da Jugoslavija nudi svojim narodnim skupnostim vse možnosti razvoja. S tem so se pogovori med obema delegacijama končali. Specifično o osimski problematiki naj bi govorili med obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca v Italiji, kamor ga je Malfatti povabil in kamor bo šef jugoslovanske diplomacije odpotoval najbrž v prvih mesecih prihodnjega leta. Popoldne je predsednik Pertini odpotoval v Sarajevo, kjer bodo leta 1984 zimske olimpijske igre. V Sarajevu se bo Pertini danes sestal s predsednikom predsedništva SR Bosne in Hercegovine Raifom Dizdare-vičem in si bo ogledal stari del mesta, medtem ko je popoldne predviden odhod v Dubrovnik, kjer se bo obisk predsednika Pertinija končal. Bivši k vesi or Guida oproščen obtožbe lažnega pričevanja CATANZARO — Bivšemu milanskemu kvestorju Marcellu Guidi je kazensko sodišče, kamor je vložil priziv proti obsodbi zaradi lažnega pričevanja, verjelo. Včeraj ga je namreč popolnoma oprostilo. Guido so obtožili lažnega pričevanja med catanzarskim procesom proti Fredi in Venturi ter seveda Valpredi. Govorilo se je, da je bivši milanski kvestor pokazal taksistu Rolandiju Valpredovo sliko, nakar je Rolandi med soočenjem spoznal v Valpredi človeka, ki naj bi se sumljivo kretal okoli Kmečke banke v Milanu tik pred atentatom. To dejstvo je Guido zanikal, vendar ni prepričal porotnike in niti tožilca, ki ga je predal pretorju v na-daljni postopek. 24. maja lani ga je pretor obsodil na 4 mesece, sedaj pa si je mož izposloval zadoščenje z oprostitvijo. BENEŠKI DNEVNIK ZARADI PREDČASNEGA RAZPUSTA KRAJEVNE SKUPŠČINE V nedeljo bodo v občini Dreka izvolili nov občinski svet Do razpusta je prišlo zaradi notranjih sporov v KD - Tri kandidatne liste -Vrsta nerešenih gospodarskih in družbenih vprašanj ČEDAD — Dreka, ki šteje manj kot 450 prebivalcev, je najmanjša občina Beneške Slovenije, številni zaselki so razpršeni po pobočju Kolovrata in obdajajo jih tista majhna obdelana zemljišča, s katerimi ima človek več dela kot dobička. V nedeljo bedo v Dreki predčasno volili novi občinski svet. Gre za pomemben dogodek v revni zgodovini te občine. Do razbitja ravnovesij v večini, ki so jo sestavljali svetovalci KD in PSI in ki je v teh štirih letih upravljala občino je prišlo zaradi notranjih sporov v Krščanski demokraciji. Na nedeljskih volitvah bodo nastopile tri stranke: socialisti, demokristjani in krajevno neodvisno gibanje z listo «Pravica in svoboda* (Giustizia e Liberta). Že iz zelo površne analize krajevne stvarnosti je takoj razvidno, da je Dreka skorajda simbol emarginacije, ki že dolga leta bremeni Beneško Slovenijo. Najbolj žilavim silam nove uprave bo zaupana nelahka naloga, da začnejo reševati, tudi v okviru možnosti, ki jih nudi osimski sporazum, številna vprašanja, ki tarejo prebivalstvo: izseljevanje, razpadanje kmetijstva, postopno upadanje slovenske kulturne dejavnosti, pomanjkanje socialnega centra in proizvodnjo, da bi Dreka lahko premostila sedanji trenutek Životarjenja. PEREČE VPRAŠANJE DOBAVE VODE V NADIŠKIH DOLINAH Vprašanje dobave vode v nadi-ških dolinah še ni rešeno. Tudi .po koncu poletja, ko je moralo prebivalstvo z velikimi žrtvami premostiti pomanjkanje vode, se težave še nadaljujejo. Stanje je zelo resno še zlasti v nekaterih zaselkih, kjer je pomanjkanje vode vplivalo tudi na turistično dejavnost. To vprašanje je v videmskem pokrajinskem svetu sprožil pokrajinski svetova- .......................................................iiiiiimtiiiiimimiiimiimimiiiiiii OB PRISOTNOSTI MINISTRA EVANGELISTU A V Genovi danes svečana otvoritev mednarodnega navtičnega velesejma Včeraj so organizatorji na tiskovni konferenci predstavili časnikarjem, letošnje novosti, od najmanjših plovil do prekooceanskih jadrnic (Od našega poročevalca) GENOVA — Danes bodo v Genovi ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Evangeiistija svečano odprli 19. mednarodni navtični velesejem, ki sgvpgdij z 9. mednarodnim velesejmom potapljaške o-preme. Že včeraj pa so kljub zadnjim mrzličnim pripravam povabili na to za pomorstvo najvažnejšo prireditev časnikarje, da bi jih seznanili z dosežki italijanskega športnega ladjedelništva in na splošno z vso dejavnostjo, ki je tesno povezana z navtično rekreacijo. Na 150 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora pa niso prisotni samo italijanski operaterji, temveč tudi številni zastopniki tujih podjetij, saj sodeluje na velesejmu kar 25 držav, med katerimi tudi Jugoslavija. Vseh podjetij, ki so predstavili svoje izdelke je kar 1.573 in je torej popolnoma razumljivo zanimanje vseh, ki jim je pomorska rekreacija pri srcu. Na tiskovni konferenci so prireditelji (zveza, ki združuje vse lad-jedelniške obrate) z velikim poudarkom prikazali gospodarski pomen te panoge, ki je bila predolgo let podcenjevana in bojkotirana. Še vedno pa vlada v Italiji prepričanje, da je navtični turizem elitna rekreacija, ki si jo lahko privoščijo le petičneži. Predstavniki proizvajalcev so zato napovedali, da se bodo vsestransko zavzeli, da bi prisotne oblasti javno spremenile mnenje. V svojem izvajanju so navajali, da je industrija pomorskega športa in rekreacije pomembna postavka v italijanski plačilni bilanci. Italijanske družbe, ki so prisotne samo na genovskem velesejmu dajejo zaposlitev 25 tisočim delavcem. Ko pa so jih časnikarji vprašali, koliko znaša bruto dohodek te dejavnosti, so se operaterji izmi- •iiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiinuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii LETOŠNJA TEMA JE ZGODOVINA PREVAJANJA NA SLOVENSKEM V Črnem vrhu začetek petega srečanja slovenskih in jugoslovanskih prevajalcev Zanimivo predavanje Mateja Rodeta o začetkih prevajanja pri nas - Zasedanje se nadaljuje danes, jutri pa se bo vseh 50 udeležencev podalo na izlet v Idrijo in Cerkno (Poseben dopis) ČRNI VRH NAD IDRIJO - Včeraj se je začelo v hotelu Bor v Črnem vrhu nad Idrijo že peto tradicionalno srečanje slovenskih in jugoslovanskih književnikov prevajalcev. To pot bo srečanje posvečeno temi iz zgodovine prevajanja na Slovenskem in bo trajalo tri dni. Včeraj popoldne je po uvodnih besedah predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev profesorja dr. Franeta Jermana najprej spregovorila podpredsednica občinske skupščine Idrija Draga Urbaso-va. ki je pozdravila kakih 50 navzočih književnih prevajalcev iz Slovenije in vseh ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin. V svojem nagovoru je zaželela udeležencem srečanja uspeh pri delu ter jim na kratko orisala zgodovino, kulturno zgodovino in gospodarski položaj i-d' Pske občine. Prvi je spregovoril Matej Rode in sicer je govoril o zgodovini prevajanja v luči teorije prevajanja. V svojem obsežnem referatu je Rode najprej opozoril, da nam razlago kaj je prevajanje daje veda, ki se imenuje teorija prevajanja. V svojem referatu se je Rode o-mejil le na književno ali umetniško prevajanje. Dejal, je, da teorija prevajanja loči štiri oblike prevajanja glede na prenosnika. Prva o-blika je ustno-ustna, torej taka pri kateri prevajalec sproti prevaja besedilo iz ustne oblike in jo posreduje prav tako v ustni obliki. Druga oblika je ustno-pisna, kar pomeni, da prevajalec besedilo izvirnika spoznava ustno, prevod pa opravi pisno. Tretja oblika prevajanja je po Rodetu pisno-ustna, gre za prevajanje po katerem ima prevajalec pred seboj napisano besedilo v jeziku izvirnika, potem pa prevod posreduje le ustno in kočno je tu četrta oblika, to je pisno-pisna obli ka. Nedvomno je samo ta oblika tista pri kateri je mogoče opraviti u-metniški prevod. O pravem prevajanju lahko govorimo po Rodetovih besedah, če besedilo prevoda ohrani kar je mogoče več pomenov, ki jih je imelo besedilo izvirnika. O pravem prevajanju torej lahko govorimo le, če prevajalec zavestno skuša posredovati vse pomene, ki jih vsebuje izvirnik. V tem smislu je zato treba zgodovino umetniškega prevajanja na Slovenskem nekoliko premakniti naprej. Tako verjetno ne bomo šteli več za prvega slovenskega prevajalca Primoža Trubarja, kje pa je torej začetek umetniškega prevajanja pri Slovencih pa je še vprašanje, morda pri Prešernovi Lenori ali Linhartovi Županovi Micki, je zaključil svoj referat Matej Rode. Za njim so spregovorili še Milan' Colič iz Beograda in sicer je govoril iz zgodovine preva- janja, napak v prevajanju kot tudi o prirejanju prevoda biblije. Za njim je prav tako govorila udeleženka iz Beograda Marta Frajnd in sicer o reviji Slovan in Alfredu Lloydu Hardyju. Tudi tretji referat je bil včeraj iz Beograda in sicer je Gordana B. Todorovič govorila o kritiki prevedene književnosti. Danes bomo slišali še celo vrsto referatov, med njimi bo govoril dr. Kajetan Gantar o Horacovi Spomladanski pesmi v treh prevodih, Tatjana Leničar bo govorila ob 130-let-nici prvega slovenskega Robinzona, dr. Frane Jerman bo govoril o prvem prevedenem filozofskem delu pri nas. Drago Bajc bo spregovoril nekaj o prevajalcu Cenetu Kop-čavarju. Govorili bodo tudi kolegi prevajalci iz Makedonije, Vojvodine in Hrvaške. Jutri pa bo društvo priredilo za vse udeležence izlet v Idrijo in Cerkno DUŠAN ŽELJEZNOV kali na vse načine, češ da je pregled nemogoč zaradi razvejanosti panog. Končno pa je le prišla običajna italijanska resnica na dan: podatki, ki jih dobiva združenje podjetnikov so zaradi «davčnih problemov* (utaj) nižji, kot so v resnici. Tiskovni konferenci, ki se je spremenila v pravi besedni spopad med časnikarji in organizatorji velesejma zaradi izključno gospodarskih interesov, ki vodijo izbire proizvajalcev, je sledil ogled razstavnih prostorov. Ocena, da je ta velesejem na j večji v Italiji in med najpomembnejšimi v svetu je popolnoma upravičena, saj človek ne ve, kam bi obrnil svoje zanimanje, ker ima pred sabo skoraj vse, kar premore svetovno tržišče. Prvo kar takoj udari v oči je precejšnje število manjših in srednjih plovil, predvsem jadrnic. To pa še ne pomeni, da na velesejmu niso prikazane tudi o-gromne prekooceanske jahte, a prireditelji so ves svoj propagandni napor usmerili v srednja plovila. Kot rečeno, imajo na razstavišču levji delež predvsem jadrnice in manjši gliserji, ki porabijo manj goriva, kar je s sedanjo energetsko krizo popolnoma razumljivo. Največ je jadrnic z balastno smerno ploskvijo najrazličnejših razsežnosti, a tudi jadrnice s premično kobilico so dobro zastopane. Na velesejmu je ogromno novosti, da je naštevanje skoraj nemogoče. Skupni imenovalec novih pridobitev je predvsem želja, da bi plovila postala dostopnejša' najširšemu krogu ljudi. Ob tem je skoraj presenetljivo koliko razstavnega prostora in propagandnega truda so namenili jadralni deski mindsurf, saj si to plovilo lahko, vsaj finančno privošči vsakdo. O pomenu genovskega velesejma pa najzgovornejše priča podatek, da trgovci šele po, začetku sejma objavijo nove cene plovil na italijanskem tržišču. VOJKO COLJA Rop v stanovanju furlanskega slikarja VIDEM — Dva zamaskirana in o-borožena neznanca sta vlomila v vilo znanega furlanskega slikarja 68-letnega Giovannija Toffola, ki svoja dela podpisuje s psevdonimom Anzil, ga z 58-letno ženo Fanny zaprla v majhno sobo, seveda oba zvezana, in premetali celotno stanovanje. Njun »trud* se je izplačal, kajti zlikovca sta si nabrala, z de narjem v gotovini in dragulji ter zlatnino, za kakih 40 milijonov Ih’ plena. Poleg tega sta roparja od nesla s seboj tudi samokres kal. 22, puško beretta in karabinko. Toffolova sta se po dolgem času s težavo rešila vezi in nemudoma zadevo prijavila policiji, ki je sicer uvedla preiskavo, vendar kaže, da sta bila roparja že daleč. Mancini obtožuje KD «vpliva na sodstvo» RIM — «Jaz, v nasprotju z Andreottijem, ne zaupam rimskemu sodstvu: tu utišajo vse večje politične škandale in tu ima KD izreden vpliv nad sodniki. Je morda samo naključje, da pridejo najbolj delikatni postopki v roke dr. Dome-nicu Sici in da o teh se ne zve ničesar več.*. Te obtožbe vsebuje intervju so cialističnega poslanca Mancinija tedniku «Panorama*. Mancini med drugim trdi, da ga je Sica večkrat zaslišal o važnih zadevali kot o a-feri telefonskega prisluškovanja, ki se je končala z obsodbo manjših ribic, medtem ko je prisluškovalna mreža delovala za razne državne ustanove predvsem iz političnih namenov, pa tudi v korist velike, tako zasebne kot javne industrije*. «Ne pretiravam*, zaključuje Mancini svoj intervju, »če trdim, da ja slabo delovanje nekaterih državnih organov v direktni zvezi s spori med skupinami v notranjosti KD*. NEAPELJ — Geometer Enrico Gay, ki je ubil Filomena Napolita-na in nato padel pod streli karabinjerske izvidnice, je za naročeni umor že dobil 4 od 10 domenjenih milijonov. Znano je namreč, da je umor, da bi «opral čast* hčere, ki jo Napolitanov sin ni hotel poročiti, «naročil» kmetovalec Sebastiano Schettino. Tega so aretirali in med zasliševanjem je zadevo sicer priznal, vendar se izgovarja, da je Gayu naročil naj da Nepolitanu samo «pošteno lekcijo*, nikakor pa ni naročil umora. lec Petričič, ki je med drugim vprašal, zakaj še ni prejel odgovora na pismeno vprašanje o tem problemu, ki ga je pred časom vložil na pokrajini: to dokazuje, je dejal Petričič, da se pokrajinska uprava premalo zanima za vprašanje dobave vode. V odgovoru je predsedujoči odbornik Lenna dejal, da bo novi vodovod, ki ga gradijo, rešil vse probleme. Seveda pa bo vprašanje o-stalo nerešeno še zelo dolgo, če ne bodo pospešili gradnje vodovoda, ki poteka zelo počasi še zlasti v gorskih predelih. Pokrajina pa je, mimo vprašanj dobave vode, še enkrat dokazala, da ji ni do razprave o osimskem sporazumu in o vprašanjih slovenske, nemške in furlanske kulture. Vsekakor pa bo morala v kratkem razpravljati o obnovi potresnega področja, ko bo v razpravi govor tudi o teh vprašanjih. KPI ZA ENOTNOST LEVICE V Špetru Slovenov se je sestalo vodstvo krajevne sekcije KPI, ki je razpravljalo o splošnih političnih vprašanjih, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Uvodno poročilo je v imenu videmske strankine federacije podal pokrajinski svetovalec Petričič, ki je govoril o stanju v Furlaniji, kar zadeva obnovo potresnega področja, gospodarstvo in razvojni načrt, o možnosti razširitev ugodnosti osimskega sporazuma na območju videmske pokrajine in o načrtu dejavnosti slovenske komisije KPI. V nadaljevanju svojega govora se je Petričič zaustavil pri nekaterih krajevnih vprašanjih, kot je vprašanje zaposlovanja na tem območju, vprašanje družbenih storitev in pobude za sestavo enotnih list za upravne volitve leta 1980. O vsem tem se je razvila živahna razprava, v katero so posegli vsi prisotni. Vsekakor bodo v kratkem izdali več stališč, ki so prišla do izraza med razpravo. KPI je še zlasti kritična do stanja v občini Dreka, kjer,levičarskim političnim silam ni uspelo, da bi sestavile enotno listo kot alternativo Krščanski demokraciji. Sicer pa je zaključke razprave povzel član pokrajinskega tajništva KPI Elvio Ruffino, ki je med drugim tudi poudaril pomen, ki ga KPI polaga na vprašanje komprenzorija Julijskih Predalp. kjer je zaradi stalnih pritiskov gospodarstvo v razsulu. Cene novih modelov lancie bete in delte RIM — Z 28. oktobrom bo Lancia (Fiatova skupina) poslala v promet nova modela bete in delte. Cene, po formuli «ključi v rokah*, so naslednje: beta 1600 — 9.764.000, beta 2000 - 10.685.000, delta 1300 4 M - 7.534.000, delta 1300 5 M -7.947.000 in delta 1500 — 8.419.000 lir 110 let polnjenja Radenske (Poseben dopis) RADENCI — Znana turističi zdraviliška in proizvodna delovri organizacija Radenska v Radenci* je včeraj proslavila 110-letnico p°| njenja mineralne vode. Slavnost11, govornik na prireditvi, ki se K vključila v praznovanje gornjera* gonskega občinskega praznika, fj bil Milan Kučan, predsednik skup ščine Socialistične republike Slov? nije. Razvoj in načrte delovne »f ganizacije, v kateri je 2.200 žari slenih, je predstavil generalni rektor Radenske, za zbrane v avt hotela Radin pa so pripravili pesW kulturni program. Ob visokem jubileju delovne c( ganizacije so se spomnili tudi P? membnega obmejnega sodelovanj' in zlasti dogodka izpred 10 let, Jj sta v Gornji Radgoni pokojni prri sednik republike Avstrije Franc nas in predsednik SFRJ Josip Bri Tito odprla «most prijateljstva če* reko Muro*, nato pa obiskala B’ dence. Delovni kolektiv je 110-letnico pri slavil tudi z izgradnjo depandans' k hotelu Radin, v kateri je 220 Pl' stelj, odprli so muzej, ki prikazni' razvoj Radenske in Radenc ter n? vo pošto in bančno poslopje. Predsednik skupščine SR Slorij nije Milan Kučan je v slavnostni govoru uvodoma naglasil, da sme niče, ki so jih v Radencih sprejf o razvoju do leta 1985 dokazujefi da delovno organizacijo zelo žari sluje sedanjost in prihodnost, dejal: «Gotovo je delovna organ' zacija Radenska med prvimi, v W teri delavci razpravljajo o tak' skrbno pripravljeni analizi, in ') ceni uresničevanja tekočega plan? . _ i • ? i _ __: razvoja v prihodnjem obdobju, up? števaje pri tem možnosti razvoj* Pomurja.* O razvoju Radenske P* je predsednik Milan Kučan poveda* «Za smernice, ki razkrivajo bodo? razvoj Radenske in Radenc, bi n1 lo mogoče trditi, da so ambiciozni Ta 2.200-članski kolektiv z 1,3 rij lijarde ustvarjenega dohodka, ki f med največjimi evropskimi polnil' mineralne vode, med največjimi pr? izvajalci brezalkoholnih pijač j1; med vodilnimi naravnimi zdrav1*1: šči v državi, ki kot temeljni dolP? ročni cilj zastavlja nalogo, da pr? raste v nacionalni gospodarsko Pf slovni sistem, ki bo s poslovno rij ničnim sodelovanjem, industrija^ kooperacijo, skupnimi vlaganf marketingom in večjim izvoze1', sposoben biti tudi nosilec razvoj1' višjih oblik mednarodnega gosp? darskega sodelovanja.* Ostali del govora je predsedri skupščine SR Slovenije Milan h? čan. namenil aktualnim družbeno ekonomskim in samoupravnim vpf® šanjem. .. V Radencih so visok jubilej 1 pomembne gospodarske uspehe P? vezali tudi s kulturnim dogajanje^ Poleg muzeja so pripravili tudi o? bro obiskano srečanje s pesnike' Kajetanom Kovičem, v razstavne1) prostoru pa je odprta nadvse Pr' vlačna razstava grafik akadems*? ga slikarja Lojzeta Logarja in knj1 ževni opus Kajetana Koviča. ERNEST RUŽIČ PORDENON - Agenti letečega delka videmske kvesture so arij rali 29-letnega Giannija GiraldiJ’ po rodu iz Verone, kateremu so, pepelniku avta odkrili štiri zavW Ue heroine. JADRANSKI KOLEDAR 1980 z zbirko Prežihov Voranc DOBERDOB Matjaž Kmed S PRIJATELJI POD MACESNI STENSKI KOLEDAR ZTT Četrta knjiga v letošnji zbirki je nagrada za prednaročnike, ki naj izberejo eno od teh izdaj: 1. 2. 3. Branko Babič LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Maksim Gaspari MONOGRAFIJA Bogdan Tekavčič KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI IN ŽENSKI Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 Ur CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU SAMO DO 31 OKTOBRA Po 1. novembru 22.000 lir 16.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. Navedite: »Za Jadranski koledar«, številko nagradne knjige in vaš naslov. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst O V Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 maja 1. Gorica. PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA, sporočite jim številko izbrane knjige.