Delegatsko glasilo občine Ljutomer Številka 6 Leto IV.
25.	junija 1981
Predsednik skupščine občine Ljutomer
SKLICUJE
skupno sejo zborov skupščine občine
za dne 9.7.1981 ob 7. uri
v sejni dvorani skupščine občine z običajnim dnevnim redom, ki ga bodo prejeli vodje delegacij in konferenc delegacij ter delegati družbenopolitičnega zbora po pošti.
Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti sklicujeta ločene seje zborov, ki bodo dne 9.7.1981 po skupni seji zborov v sejni dvorani skupščine občine.
Na dnevni red sta uvrstila naslednja vprašanja:
1.	Ocena delovanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini
2.	Problematika dela delovnih teles skupščine občine in njihova nadaljnja programska usmeritev
3.	Poročilo o delu in problemih Temeljnega sodišča in Javnega pravobranilstva
4.	Informacija o uresničevanju smernic in stališč zborov SO v zvezi s samoupravno organiziranostjo in delovanjem SIS materialne proizvodnje ter sprejem stališč in priporočil za nadaljno organiziranost skupnosti in njihovih strokovnih služb
5.	Sprejemanje družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
6.	Predlog za določitev manj razvitih območij v občini Ljutomer
7.	Sklepanje o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori
8.	Poročilo o delu skupščine skupnosti pomurskih občin
9.	Predlog odloka o spremembi območij katastrskih občin Ključarovci, Logarovci in Precetinci
10.	Predlog odloka o določitvi prispevkov za obrambo proti toči za leto 1981
11.	Predlog odloka o reji domačih živali v mestu Ljutomer
12.	Soglasje k odloku občine Gornja Radgona o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Slaptinci in k. o. Bolehnečici
12.	a Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Ljutomer
13.	Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev
14.	Informacija izvršnega sveta o škodi po pozebi v občini Ljutomer
Vabila za sklic seje prejmejo vodje delegacij in konferenc delegacij ter gradiva, ki niso objavljena v tej številki Delegatskega vestnika, po pošti.
Predsednica družbenopolitičnega zbora sklicuje sejo zbora za dne 9.7.1981 po skupni seji vseh zborov v sejni sobi skupščine občine Ljutomer.
Na dnevni red je uvrstila naslednja vprašanja:
L Ocena delovanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini
2.	Problematika dela delovnih teles skupščine občine in njihova nadaljnja programska usmeritev
3.	Poročilo o delu in problemih Temeljnega sodišča in Javnega pravobranilstva
4.	Poročilo o delu skupščine skupnosti pomurskih občin
Vabila za sklic seje in gradiva, ki niso objavljena v tej številki Delegatskega vestnika, prejmejo delegati družbenopolitičnega zbora po pošti.
POROČILO
O URESNIČEVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V OBČINI LJUTOMER
Glavni smisel in bistvo delegatskega sistema je v tem, da omogoča delovnemu človeku, da odloča o družbenih zadevah, tako v okviru združenega dela kot v družbi kot celoti; ustvarjalcem dohodka tako omogoča, da odločajo in razpolagajo z dohodkom vključno z razširjeno družbeno reprodukcijo.
Z razvijanjem samoupravljanja in dogovarjanja kot s solidarnim zadovoljevanjem potreb ter z demokratičnim usklajevanjem- interesov samoupravno organizirani delovni ljudje sprejemamo pomembne odločitve.
Delegatski sistem zasnovan na načelu enakopravnosti in usklajevanja temeljnih interesov samoupravno organiziranega dela zagotavlja dominacijo interesov delovnih ljudi v združenem delu, hkrati krepi in razvija samoupravne odnose in socialistično demokracijo v celoti.
Bistven dejavnik delegatskega sistema je delegacija, ki je ključni faktor delovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V uresničevanju delegatskega sistema je delegat delujoči subjekt, ki izraža interese svoje delegatske baze in deluje v procesu odločanja, v procesu povezovanja in usklajevanja posebnih skupnih in splošnih interesov.
12 - DELEGATSKI VESTNIK
'	OSNUTEK
Junij 1981
Na podlagi 3. Siena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), (Uradni list SRS, št. 26/74), in 204. Člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74), je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
'	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 320-8/76
Datum:
Predsednik
skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec., 1. r.
OBRAZLOŽITEV
Zakonska podlaga za spremembe dopolnitve odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev delovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij je zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) — (Uradni list SRS, št. 26/73).
Ta v zadnjem odstavku 3. člena določa, da mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati in uskladiti odlok s kmetijskim prostorskim planom. V zvezi z navedenim je že lansko leto Kmetijska — zemljiška skupnost občine začela postopek za revizijo seznama zaščitenih kmetij. Le-ta je posredovala ustrezno informacijo vsem krajevnim skupnostim. Predloge krajevnih skupnosti je obravnaval izvršilni odbor Kmetijsko-zemljiške skupnosti in skupščina Kmetijske-zemljiške skupnosti.
Osnovno merilo, ki ga mora izpolnjevati začščitena kmetija je, da nudi prevzemniku primemo preživljanje. Taka kmetija se ob priliki dedovanja ne more deliti, ampak kmetijo prevzame le en dedič, ostali pa dobijo izplačane nujne deleže, kar znaša polovica od normalnega dednega deleža. Primerno preživljanje, ki jo naj gospodarska enota nudi je enako položaju z delavcem, ki združuje delo v organizaciji združenega dela.
Tako določene kmetije so bile evidentirane v letu 1976, vendar je stanje na terenu dalo podlago za revizijo.
Sedanja revizija pa izboljšuje stanje na terenu, saj se črta iz seznama 32 kmetij, na novo pa se vpiše 45 kmetij. Tako se seznam zaščitenih kmetij od prejšnjih 735 poveča na 748 kmetij, kar je povečaje za 13 kmetij.
O spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi za katere velja posebna ureditev dedovanja je že razpravljal Izvršni svet SO in predlaga pristojnim zborom skupščine, da o osnutku razpravljajo, ga po potrebi dopolnijo in dajo v razpravo za dobo 30 dni.
Pripombe iz javne razprave bo sprejemal Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine. Seznam revizije zaščitenih kmetij je na vpogled na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
Ljutomer, 11. junij 1981.
Izvrši svet
skupščine občine Ljutomer
TISK: ČGP VEČER MARIBOR
2 — DELEGATSKI VESTNIK
Delegatski sistem omogoča, da se interesi delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah in skupnostih ustrezno izrazijo na samoupravni in enakopravni podlagi uskladijo in na tej podlagi uveljavijo na vseh ravneh odločanja o skupnih in splošnih družbenih zadevah.
Z analizo izvajanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov želimo predvsem opozoriti na slabosti in pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema; te slabosti pa predstavljajo zavoro za bolj učinkovito uveljavljanje samoupravnih odnosov in uresničevanja samoupravnih odločitev. Nekaj pozitivnih premikov pri uveljavljanju delegatskih razmer in'odnosov je že opaziti, vendar pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni, saj delegacije svoje z ustavo opredeljene funkcije v celoti še ne opravljajo. Kakšne in katere so težave v izvajanju delegatskega sistema bomo opisali v nadaljevanju poročila,
2.	POLOŽAJ IN VLOGA DELEGACIJ V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH IN NJIHOVO DELOVANJE
zagotoviti tudi vsebinsko in časovno povezanost delegatske aktivnosti z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij zlasti SZDL in sindikata. Te naloge je mogoče uresničiti z odgovornostjo delegacij družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov zlasti SZDL, sindikata, organov upravljanja, poslovodnih organov, delavcev in strokovnih služb.
3.	VLOGA OBČINSKE SKUPŠČINE V PROCESU SAMOUPRAVLJANJA IN DOGOVARJANJA O SKUPNIH INTERESIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
Slabosti ugotovljene pri delu delegacij v temeljnih samo-upravnih-organizacijah in skupnostih se odražajo tudi v delu občinskih skupščin. Pomanjkljivosti v delu občinskih skupščin se kažejo predvsem v tem. da so v občini delegacije premalo povezane pri oblikovanju in usklajevanju skupnih stališč.
Občina je tista temeljna skupnost, kjer teče proces osebnih in skupnih interesov delovnih ljudi in občanov,
Pomanjkljivosti se nadalje kažejo še zlasti v dejstvu, da se pri usklajevanju stališč med delegacijami konference delegacij ne uveljavijo kot bi se sicer morale; posamezni zbori so še premalo samostojni, v njih so premalo prisotni specifični interesi sredin, ker ne prihajajo do izraza v stališčih delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine obravnavajo v enakopravni pristojnosti vsi trije zbori. V tej zvezi pa lahko ugotovimo naslednje:
—	zbori združenega dela še niso mesto prek katerega združeno delo uveljavlja svoj Vpliv na družbenoekonomskem odnose in razvoj, tudi odločitve zborov združenega dela niso v celoti odraz delavcev temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti. Razlog za to paje najbrž premalo, uveljavljena zavest delavcev za odločitve, ki jih sprejemajo zbori združenega dela. Zaradi majhne aktivnosti delegatov so odločitve le formalne. Vzroke za takšno stanje pa je najbrž iskati v premajhni povezanosti temeljnih delegacij s samoupravnimi organi in majhni podpori samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij. zlasti sindikata. Najbrž bo pa tudi potrebno v statutih občin in poslovnikih opredeliti postopke, ki jih je potrebno izvesti v temeljnih organizacijah združenega dela in v njihovih delegacijah pred spremljanjem končnih odločitev na seji zbora.
—	Tudi vloga zborov krajevnih skupnosti še ni v celoti uresničena. Ugotovljeno je sicer, da so delegati v teh zborih aktivni, prebralo paje povezanosti interesov delovnih ljudi in občanov s sprejetimi odločitvami.
—	Družbenopolitični zbor občinske skupščine ima zelo obsežno nalogo in odloča enakopravno z ostalima dvema zboroma skupščine. Ugotovljeno je, da so delegati v družbenopolitičnih zborih premalo povezani s SZDL, oziroma se delegati premalo zavedajo, da so soodgovorni za stališča, ki se tam oblikujejo. Ta zbor je dolžan opozarjati na skupne in splošne interese, zato je ustava usmerila funkcijo DPZ na uresničevanje in razvoj teh interesov. Delo tega zbora je potrebno omejiti ha sistemska vprašanja, mora pa obravnavati tudi vprašanja iz delovnega področja drugih dveh zborov, o katerih sicer ne odloča, o njih pa posreduje svoje predloge in mnenja, posebno ko gre za skupne in splošne interese.
Iz vseh teh naštetih ugotovitev sledi naslednje:
—	Večina delegatov je preveč zaprta ali prepuščena sami, sebi in premalo povezana z delegatsko bazo, z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki v občini; ,
—	občinska skupščina se preveč uveljavlja kot organ oblasti, premalo pa kot pobudnik in dejavnik pri dogovarjanju in sporazumevanju. Zbori občinske skupščine posvečajo Dremalo pozornosti spremljanju stanja po posameznih področjih družbenega življenja, izvajanju politike in aktov, ki sojih sprejeli;.
—	delegacija še vedno ni tisti organ, preko katerega bi temeljna organizacija in skupnosti uveljavljale svoje interese v občinski skupščini. To potrjuje ugotovitev v analizi, da delegacije še nimajo zagotovljenega enakovrednega položaja z organi upravljanja. Se vedno menimo, daje program skupščine
DELEGATSKI VESTNIK - 11
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
—	stanovanjsko naselje med ( železniško progo na severovzhodu, Ormoško cesto in Užiško ulico,
—	stanovanjsko naselje, ki ga omejujejo Ormoška cesta, Kaučičeva ulica in Stari trg,
—	obojestranska zazidava ulice Ante Trstenjaka, Staneta Rozmana in obrtno-stanovanjska cona ob Jeruzalemski cesti — zazidalni načrt Ormoška — Lendavska,
—	celotno Kidričevo naselje — v mejah, ki ga določa zazidalni načrt tega območja,(št. projekta: 1517/79) z dne 25/9-1979,
—	obojestranska zazidava Cankarjeve ceste, Vrazova ulica in Razlagova ulica do stavbe Dimnikar.
3. V lirle območje mesta Ljutomer spadajo vsa ostala območja po urbanističnem načrtu mesta Ljutomer (številka projekta, 1380/75 z dne marec 1980).
6.	člen
Za Izvajanje določb tega odloka skrbi sanitarna, veterinarska In komunalna inlpekclja.
če pristojna inlpekclja pri izvajanju nadzora ugotovi, da upravičenec Iz 2,, 3. In 4. Člena odloka ne izpolnjuje pogojev tega odloka, prepove na-daljno rejo domačih živali in predpiše ustrezne ukrepe.
7.	člen
KAZENSKE DOLOČBE
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
—	ki redi domače živali v nasprotju z določili tega odloka,
—	ki ne uredi hlevov in drugih prostorov ter naprav namenjenih za rejo domačih živali v skladu z veterinarskimi in sanitarnimi predpisi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Dosedanji odlok je vseboval določbe po katerih je bila prepovedana reja domačih živali v ožjem območju mesta Ljutomer, izjemoma je bila dovoljena le reja perutnine pod določenimi pogoji. Od leta 1965, ko je bil sprejet tovrstni odlok pa do danes se je mesto razširilo tako, da so nastala nova stanovanjska naselja, po novo sprejetih urbanističnih in planskih dokumentih. Glede na to so nastale potrebe po reviziji odloka in določitev novih meja ter pogojev za prepoved reje domačih živali. Novi odlok določa tri območja, ki regulirajo rejo domačih živali.
V najožjem območju bo veljala prepoved za vse domače živali, v samo območje pa spada ožji center mesta in blokovna cona, karje iz vidika sani-tarno-higienskih pogojev nujno potrebno. Rejci domačih živali bodo morali v tem območju popolnoma opustiti rejo koncem tega leta. Ravno tako Je prepovedana reja domačih žlvaU v ožjem delu mesta Ljutomer, ki Je nekoliko širše, Izjema Je reja perutnine, ki je dovoljena pod določenimi pogoji, vendar samo za lastne potrebe, to Je v manjšem številu, Domače živali pa bodo v tem območju lahko redila le tista obstoječa gospodarstva, ki jim Je kmetijstvo glavni vir dohodka. Tudi za te bo reja dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta odlok,
Sirle območje mesta je območje po urbanističnem načrtu in v tem je dovoljena reja domačih fivall v skladu z veterlnarsko-sanitarnimi predpisi.
V letu 1980 v mesecu oktobru je bil pripravljen osnutek odloka o prepovedi reje domačih živali na območju mesta Ljutomer, ki ga je obravnaval odbor izvršnega sveta za urbanizem, prostorsko planiranje in varstvo okolja, Izvršni svet in pristojni zbori SO dne 29/10-1980 ter dan v javno razpravo. V javno razpravo se je zlastiVključila krajevna skupnost Ljutomer in je le-ta organizirala razpravo na zboru občanov, kjer so bile dane naslednje pripombe:
—	krajevna skupnost Ljutomer podpira sprejem tega odloka.
—	v 2. členu odloka se naj upoštevajo izjeme za rejo domačih živali v ožjem območju mesta samo za tiste občane, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka (pripomba je bila upoštevana),
—	izjemoma naj tudi v ožjem območju mesta redijo domače živali občani, ki so si pridobili status kmeta po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih. Pripomba ni bila upoštevana, zlasti zato, ker si status kmeta lahke pridobi tudi tisti občan, kateremu ni kmetijstvo glavni vir, ampak dopolnilni vir dohodka, kar pomeni, da takšen občan nima pravice rediti živine v ožjem območju mesta po določbah odloka.,
—	v odlok je potrebno vključiti določbe, po katerih je potrebno vsak primer obravnavati posebej. Pripomba ni upoštevana, zlasti zato, ker mora tovrstni odlok stvari kompleksno obravnavati In predpisati pogoje glede na . sanltarno-higienske predpise, poleg tega pa bi bilo nesprejemljivo z ozirom na obseg dela pristojnega upravnega organa,
—	v odlok Je potrebno tudi vnesti določbe za določitev časa, zlasti za občane, ki bodo Izgubili pravico do reje domačih živali po tem odloku. Pripomba je bila upoštevana in je v 9. čl. zapisano, da rejci domačih živali, katerim kmetijstvo ni glavni vir, izgubijo pravico do reje 31/12-1981.
Drugih pripomb ni bilo.
.	Glede na dane pripombe je bil pripravljen predlog odloka, ki ga je obravnaval odbor Izvršnega sveta za urbanizem, prostorsko planiranje in varstvo okolja, izvršni svet in predsedstvo občinske skupščine. Tudi na predlog odloka so bile dane nekatere dodatne pripombe kot na primer: v predlog odloka se naj poleg dveh območij to je ožje in širše le opredeli najožje območje v katerem naj velja prepoved za rejo vseh domačih živali, da naj bo izjema za rejo perutnine v ožjem območju samo za lastne potrebe in rejo domačih Živali v širšem območju pod določenimi pogoji za obstoječa kmetijska gospodarstva.
Na podlagi pripomb Je bila na seji Izvršnega sveta imenovana posebna delovna skupina za pripravo novega predloga odloka. Delovna skupina Je pripombe preučila in tudi v celoti upoštevala kot je to določeno v odloku. Predlog odloka je prav tako ponovno posredovan KS Ljutomer da organizira razpravo.
Izvršni svet je na seji dne 18/6-1981 obravnaval predlog odloka in ga predlagal pristojnim zborom občinske skupščine, da o njem razpravljajo in ga sprejmejo v predloženem besedilu.
Ljutomer, dne 18/6-1981
DELEGATSKI VESTNIK -3
STRAN 29 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
edini in tisti, ki delovno motivira, vodi in ustnega delegacijo, kar ni prav, saj bi delovna usmeritev delegacij morala imeti svojo osnovo v programih organizacij in skupnosti;
—	nekatere delegacije in družbenopolitične organizacije še ne pojmujejo pravilno vlogo delegatskega sistema v naši družbi. Predvsem ni v redu to, da se zapirajo v svoj ozki okvir. Da bi družbenopolitične organizacije in drugi organi lahko skupaj z delegacijami opravljali zadane naloge, morajo seveda biti pravočasno in točno seznanjeni z gradivom, kije predmet razprav. O informiranosti in obveščenosti delegatov vemo, da ni najboljša, čeprav seje v splošnem precej izboljšala vsaj na relaciji občinska skupščina—delegatska baza. Razen s temeljnimi gradivi so delegati vse bolj pogosto seznanjeni tudi z mnenji, stališči in predlogi družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih subjektov, ki sodelujejo v procesu delegatskega odločanja. Povzetki gradiv objavljeni v Poročevalcu so v bistvu skrajšana informacija o določehi problematiki, v Delegatskem vestniku pa objavljamo gradivo za seje skupščine.
—	Pri tem bi lahko še dodali, da so gradiva preobširna, prezahtevna, včasih na zelo strokovnem nivoju, čeprav smo že velikokrat poudarili, da naj bodo gradiva pripravljena v izvlečkih. jedrnato in predvsem razumljivo.
—	Delegati in delegacije so od seje do seje prepuščeni sami sebi, stališča izvršnega sveta so delegatom pogostokrat dana na sami seji, zato so sklepi formalni, enostranski;
—	povratne informacije v zvezi s posredovanimi sklepi so neugodne, največkrat pa sploh ni odgovora kako temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v praksi uresničujejo odločitve;
—	največ pasivnosti delegatov izhaja iz premalo uveljavljene vloge delegacij v sredinah, ki sojih izvolile. Delegacija, ki ni vključena v razprave in odločitve o pomembnejših vprašanjih razvoja temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, bo svoje delo nujno zreducirala le na obravnavo gradiv za seje skupščine in njenih zborov;
—	poseben problem so še vedno konference delegacij, kjer se združujejo zlasti vse tiste delegacije, ki zaradi premajhnega števila delovnih ljudi ne morejo imeti svoje delegacije." Delegati posameznih delovnih skupnosti se sej ne udeležujejo, ker tudi same ne sklicujejo sestankov delovne skupnosti. Nosilci konferenc delegacij so zaradi takega odnosa primorani pošiljati na sejo zbora združenega dela samo delegate iz svoje organizacije. Temu problemu je še kako potrebno posvetiti pozornost.
4. ANALIZA UDELEŽBE IN AKTIVNOSTI DELEGATOV NA POSAMEZNIH ZBORIH SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER V LETU 1980
Z vzpostavitvijo in uveljavljanjem delegatskega sistema se pojavlja nujna naloga, da analiziramo in raziskujemo samoupravne in druge odnose, ki se ob tem oblikujejo kakor tudi ovire in težave, ki se pojavljajo v delovanju in razvoju delegatskega sistema kot integralnega dela samoupravljanja.
V kratkem bomo z nekaterimi podatki prikazali delovanje posameznih zborov občinske skupščine v času od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980;
1.	Udeležba na sejah posameznih zborov:
—	zbor združenega dela 12 sej; poprečna udeležba 72 %
—	zbor krajevnih skupnosti 11 sej; poprečna udeležba 81 % — družbenopolitični zbor 12 sej; poprečna udeležba 73 %
2.	Število delegatskih vprašanj
—	zbor združenega dela 19 poprečno 1,5 na sejo
—	zbor krajevnih skupnosti 17 poprečno 1 na sejo
—	družbenopolitični zbor 12 poprečno 1 na sejo
3.	Število razpravljalcev na sejah;
—	zbor združenega dela 59 poprečno 5 na seji
—	zbor krajevnih skupnosti 22 poprečno 2 na seji
—	družbenopolitični zbor 51 poprečno 4 na seji
4.	Delegiranje delegatov na seje zborov: za zbor združenega dela niso delegirali:
—	KOMGRAD	10	krat
-	MURA TOZD Oblačila	9	krat
—	Gi,mnazija F. Miklošiča	8	krat
—	Zdravstveni dom
Marles
Emona AGROPLOD	7 krat
—	Imgrad, Agrotehnika
Tehnostroj TOZD — servis
TOZD — Proizvodnja
KZ Mursko polje Veržej	6 krat
—	Radenska hotel Jeruzalem
Tehnostroj DSSS	5 krat
—	VVZ Ljutomer. Upravni organi SO Ljutomer. Obč.
sodišče, Elektro '	4 krat
V primerjavi z letom 1979 ugotovimo, da je udeležba delegatov na zboru združenega dela padla, saj v letu 1980 beležimo 72% udeležbo. Posebej velja to za MURO. KOMGRAD. ZD. EMONO, AGROTEHNIKO in GIMNAZIJO. Vsi ti so se sej slabo udeleževali tudi v prejšnjih, letih tega mandata.
Z delegatskim sistemom smo uvedli delegacijo, ki naj bi bolje artikulirala stališča delavcev. Z zamenljivim mandatom pa je delegacija dobila tudi možnost, da na seje zborov in skupščin pošlje delegata, ki je najbolj seznanjen s problematiko in strokovno kvalificiran za problematiko.
Ko je delegacija po navadi številčno močna, naj bi bilo to samo po'sebi jamstvo, da bodo številni člani delegacije lažje vzdrževali stik s temeljno samoupravno skupnostjo oziroma organizacijo. V raziskavi smo ugotovili, daje v praksi bistveno drugače in da mnogoštevilne delegacije pošiljajo na seje vedno istega delegata ali nobenega, kot je to primer v nekaterih konferencah delegacij.
Zamenljivost delegatov v temeljnih delegacijah ni zadovoljiva; zamenjljivost v konferencah delegacij npr. Radenska hotel Jeruzalem, ki tvori konferenco delegacije skupaj s Certu-som. Viatorjem. Kolodvorsko restavracijo, prodajalno vina Slovin-Ormož, Logarovci, Veržej in ima eno delegatsko mesto, pošilja delegate samo iz svoje sredine. Isto velja za Elektro TOZD gradnja-montaža, ki tvori delegacijo skupaj z rajonom, Cestnim podjetjem in ŽTP-proga, PTT, iz teh. doslej ni bil še delegiran noben delegat.
Poseben problem je Agrotehnika, ki tvori konferenco delegacije skupaj s Petrolom, Borovo, Peko, knjigarna, Tobačna tovarna — trgovina, Surovino, KOTO, Zarja, Koloniale, Cvetličarna, Agrariacoop. Izbira, Zavarovalnica Triglav in prodajalna Povrtnina — ima eno delegatsko mesto in na sejo delegira delegate iz Agrotehnike, in še to zelo poredko:
Emona TOZD Agroplod skupaj z Intesom, SDK in Pomurska banka delegira delegate iz Emone, iz ostalih ni bil še nobenkrat na sejo delegiran njihov delegat.
Na splošno lahko ugotovimo, da velja za vse konference delegacij enako: namreč, da neredno pošiljamo delegate na seje in še to samo iz sredine, kije nosilec konference delegacije. Konferenca delegacij upravnih organov SO in občinskega sodišča pošiljata delegate le iz svoje delovne skupnosti, čeprav so v konferenco delegacij vključene tudi druge delovne enote.
Za zbor krajevnih skupnosti niso delegirali delegata:
—	krajevna skupnost Cezanjevci	3	krat
—	krajevna skupnost Logarovci—
Berkovci	2	krat
— krajevna skupnost Veržej	2	krat
Nadalje lahko ugotovimo, da nekatere krajevne skupnosti na seje delegirajo samo enega delegata, čeprav imajo'2, 3 ali 4 delegatska mesta: npr: Križevci, Logarovci—Berkovci, Ljutomer, Razkrižje, Stročja vas in Veržej.
Sej družbenopolitičnega zbora se niso udeležili:
en delegat 2 krat
en delegat 3 krat
en delegat 7 krat
Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delegatov. Do problema sklepčnosti je prišlo predvsem zaradi tega, ker je ena delegatka spremenila stalno bivališče, na porodniškem dopustu sta bili dve delegatki, ena delegatka je na šolanju, en delegat pa nima več svojstva delegata.
Delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine šd delegati vseh družbenopolitičnih organizacij združeni v okviru SZDL in delujejo na podlagi enotnih smernic teh organizacij:
Družbenopolitični zbor je obravnaval informacijo o delu družbenopolitičnega zbora občine Ljutomer, ki je bila obravnavana na skupni seji predsednikov družbenopolitičnih zborov
10 - DELEGATSKI VESTNIK
ska klet« Ljutomer, DO »Mlekopromet« Ljutomer in Emona TOZD »Agroplod« Ljutomer.
—	Delovne organizacije primarne proizvodnje bodo v tem srednjeročnem obdobju plačevale 0,32 % od doseženega dohodka v tekočem letu;
—	delovne organizacije sekundarne proizvodnje po 0,16% od doseženega dohodka v tekočem letu;
—	lovske družine pa 1,3 % od dohodka iz lovišč.
Za zasebne kmetijske proizvajalce je bil že v lanskem letu sprejet odlok in le-ti plačujejo prispevek v višini 1,3 % od kata-sterskega dohodka.
Izvajanje predlaganega odloka ne bo bremenilo sredstev proračuna.
Izvršni svet je o predlogu že razpravljal in predlaga pristojnim zborom, da o predlogu razpravljajo in ga sprejemajo po enofaznem postopku.
Sprejem po enofaznem postopku predlagamo zaradi hitrejšega dotoka sredstev za financiranje sistema obrambe. Obramba pred točo že deluje.
Junij 1981.
Izvršni svet
Skupščine občine Ljutomer
PREDLOG
Junij 1981
Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o osnovah in načelih planiranja in o fmancjranju dejavnosti krajevnih skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 o kriterijih za določitev območij, ki so manj razvita na območju občine Ljutomer je Izvršni svet na seji dne 18/6-1981 razpravljal o določitvi manj razvitih območij oz. naselij in predlaga Zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, da sprejme naslednji
količine in kvalitete vode. Zaradi teh in nekaterih drugih objektivnih razlogov se program vodooskrbe vzhodnega območja v občini ni realiziral v preteklem obdobju, ampak se bo v tem srednjeročnem obdobju. Glede na to, da se program vodooskrbe ni realiziral tudi na območju krajevne skupnosti Razkrižje, zlasti pa na hribovitem predelu, zato se predlaga, da se vasi Globoka in Kopriva kot izjemoma dodatno uvrstita med manj razvito območje za srednjeročno obdobje 1981—1985 za uresničitev nalog na področju vodooskrbe iz preteklega srednjeročnega obdobja.
Prav tako naj pri izvajanju te naloge s sredstvi sodeluje območna vodna skupnost „Mura” Murska Sobota in SIS za komunalno in cestno dejavnost Ljutomer.
Za ureditev vodooskrbe na tem območju pa je krajevna skupnost Razkrižje v prejšnjem srednjeročnem obdobju prejela 500.000 din sredstev iz občinskega proračuna po takrat veljavnem družbenem dogovoru in sicer kot namenska za to manj razvito območje.
Izvršni svet predlaga Zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, da obravnava predlog sklepa za določitev manj razvitih območij oziroma krajevnih skupnosti in naselij ter ga sprejme v predloženem besedilu.
Ljutomer, dne 18/6-1981.
Izvršni svet skupščine občine Ljutomer
PREDLOG
maj 1981
Na podlagi 4. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 186. člena ustave SRS in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
O PREPOVEDI REJE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU MESTA LJUTOMER
STRAN 29 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
4 - DELEGATSKI VESTNIK
vseh pomurskih občin. Ugotovljeno je bilo, daje družbenopolitični zbor večkrat obravnaval vprašanja, ki se ne tičejo tega zbora. Delegati bi morali prihajati na sejo s stališči družbenopolitičnih organizacij, katera so jim delegatska baza, še prej morajo biti stališča DPO usklajena v okviru SZDL.
Nadalje lahko ugotovimo, da se prisotnost delegatov na sejah v polletnih mesecih (čas letnih dopustov) zmanjša.
Poseben problem predstavljajo skupine delegatov za zbor združenega dela SRS, ki imajo skupni sedež v eni izmed občin.
V naši občini ima sedež skupina delegatov občin Pomurja za področje izobraževanja in kulture za zbor združenega dela, deluje pa tudi skupina delegatov za zbor občin, medtem ko se delegati zborov za druga področja (gospodarstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kmetijstvo, obrt in državni organi) vključeni v 'skupine v drugih občinah. Skupini delegatov v naši občini zasedata skupno in sta povezani z zbori skupščine.
Problemi so pri udeležbi delegatov v skupini za zbor občin in zbor združenega dela. Nekateri delegati se sej ne udeležujejo.
Dve delegatki iz občine Gornja Radgona za ZZD se sej ne udeležujeta, zato smo urgirali pri občinski konferenci SZDL Gornja Radgona, da se delegatki zamenjata. Štiri delegatke so bile 3 krat odsotne, en delegat 5 krat odsoten.
Nekoliko je boljše v delegaciji za zbor občin SRS, kjer je udeležba delegatov na sejah zadovoljiva. Vodja skupine delegatov za zbor združenega dela je izgubil svojstvo delegata s prevzemom novih nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Občinska konferenca SZDL Ljutomer je bila zadolžena, da je pripravila predlog za novega delegata, ki že opravlja to funkcijo.
Skupine delegatov ugotavljajo, da so dnevni redi posameznih sej zborov skupščine SRS preobširni, kar jim onemogoča, da bi predelali celotno gradivo.
Zavest in discipliniranost sta za delo delegacije pač odločilnega pomena. Tega se delegati najbrž povsem zavedajo, vendar pa večkrat tako ne delajo.
Menimo, da bi bilo potrebno z anketo ugotoviti zakaj se nekateri delegati ne udeležujejo sej, ker pa sama udeležba na zborih še nič ne pove o aktivnosti, jo je potrebno ugotoviti še z oblikami aktivnega vedenja na zborih, kakšne so delegatske pobude, pripombe, stališča, ki jo delegacije prenašajo v občinsko skupščino, kakšno je informiranje, kateri so glavni viri informacij za odločan je, kako se sprovaja obveščanje o izvajanj u občinskih sklepov, ali se je obveščanje izboljšalo, zanesljivost in zadostnost informacij, kakovost obveščenosti, kaj ovira delovanje delegatskega sistema, vzroki za neaktivnost delegacij ter mogoče še katero vprašanje, ki bi razbistrilo še marsikatero nejasnost v izvajanju delegatskega sistema v naši občini.
5.	PRIPOROČILA IN SMERNICE ZA NADALJNJE DELOVANJE
Pri delovanju in nadaljnjem razvijanju delegatskega sistema v občini moramo imeti v vidu zlasti naslednje:
—	delo delegacij mora biti močno podprto z aktivnostjo političnih organizacij, zato naj bodo pri oblikovanju stališč in mnenj v delegacijah ter odločitvah skupščine vselej prisotna tudi stališča družbenopolitičnih organizacij;
—	delegatom oziroma delegacijam se mora z nenehno politično akcijo zagotoviti enakovreden položaj z organi upravljanja, potrebno pa je tudi vključevati delegate v spremljanje problematike njihove delovne skupnosti;
—	delovna usmeritev delegacij mora imeti v programih samoupravnih organov svojo osnovo, temeljne organizacije združenega dela in skupnosti in še zlasti sindikat morajo zagotavljati povezanost vseh delegacij znotraj delovne organizacije z delavskim svetom, tesno morajo sodelovati s strokovnimi službami in poslovodnimi organi;
—	povratne informacije so delegati dolžni prenesti iz vsake skupščine v bazo, predvsem je še potrebno utrditi in razširiti delegatska vprašanja, pobude in predloge, s katerimi lahko delegacija vpliva na urejanje razmer v ožjem in širšem družbenem prostoru;
—	družbenopolitične organizacije v organizacijah in skupnostih so dolžne spremljati družbeno zavzetost in aktivnost
posameznih delegatov ter predlagati nadomestne volitve tam, kjer posamezni delegati ne delujejo ali se je njihovo število zmanjšalo;
—	delegatski sistem bo potrebno nenehno poživljati in razširjati z novimi nietpdami dela.
V vseh delovnih sredinah je potrebno doslednjeje uresničevati usmeritve, ki so jih na podlagi dosedanjih analiz sprejeli delegati v zborih občinske skupščine jn v širši družbenopolitični skupnosti. Od neposredne zainteresiranosti in aktivnosti delegatov je odvisno kako zbori občinske skupščine uresničujejo svojo aktivno vlogo pri urejanju vseh temeljnih vprašanj in sprejemanju samoupravnih uresničitev. Zbori občinske skupščine vse bolj postajajo mesto za odločanje o vseh širših družbenih vprašanjih in se vključujejo v neposredno razreševanje zadev, ki se tičejo življenja in dela ljudi.
Takšna usmeritev dela- pa zahteva sprotno prilagajanje programov dela aktualnim družbenim razmeram. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi pobudam delegatov in delegatskim vprašanjem, ki bi prav tako morale imeti odraz v programih dla zborov. Oceniti je tudi potrebno, v kakšni meri ustreza sedanja organiziranost stalnih delovnih teles v občinski skupščini in v zvezi s tem predvideti ustrezne rešitve.
Glede uresničevanja širših družbenih zadev je potrebna ocena dela skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbore republiške skupščine in še posebej kako se uresničuje program zborov republiške skupščine , v delovanju zborov občinske skupščine.
Namen tega poročila je opozoriti na slabosti, pomanjkljivosti in napake, ki se kljub napredku na področju uresničevanja delegatskega sistema pojavljajo. Pri tem se poročilo omejuje na pojave, ki v praksi pomenijo največje odstopanje od delegatskega sistema in delegatskih odnosov.
POVZETEK
IZ POROČIL O DELU DELOVNIH TELES SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER ZA ENOLETNO OBDOBJE IN NJIHOVA PROGRAMSKA USMERITEV DO IZTEKA TEGA MANDATNEGA OBDOBJA
Na splošno moramo ugotoviti, da povezanost med temeljnimi, delegacijami in skupščino občine še zdaleč ni na tisti višini, kot smo si to zamislili in želeli ob sprejetju statuta občine v letu 1974,' v katerem smo opredelili tudi mesto, in vlogo delovnih teles skupščine. V odločitvah skupščine še je vedno premalo stališč, ki bi bila oblikovana v delegatski bazi, prevladujejo pa tista, ki so bila oblikovana v glavnem znotraj organov skupščine oziroma njenih delovnih teles. Takšen način dela bi nujno in čimprej morali preseči s tem, da bi bolj prisluhnili problemom, predlogom in pobudam temeljnih delegacij in delegatov in tako dosegli, da bi v odločitvah prevladovale tiste pobude, ki bi izhajale iz dejanskih potreb delovnih ljudi in občanov. Usklajevanje takih pobud pa bi pred odločitvami v skupščini morala opraviti njena deldvna telesa, ki so v posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti ravno tako predlagatelj za odločitve v skupščini, kot je to izvršni svet.
Vlogo oziroma funkcijo delovnih teles lahko strnemo v naslednje osnovne naloge oziroma obveznosti:
—	da spremljajo in se seznanjajo s stališči, pobudami in mnenji temeljnih delegacij, konferenc delegacij in drugih subjektov, ki predstavljajo in usklajujejo potrebe in interese svoje sredine;
—	da po usklajevanju interesov in pobud ter na podlagi lastnih ugotovitev predlagajo skupščini oziroma posameznim zborom ustrezne odločitve;
—	da spremljajo uresničevanje sp'rejete politike in aktov skupščine.
' Da bi delovna telesa skupščine dejansko opravljala zgoraj omenjene naloge, bo potrebno ob sprejemanju dopolnjenega statuta občine bolj določno opredeliti njihovo funkcijo, pa tudi sestavo, ki mora izhajati iz delegatske baze, to je, da bi naj bili člani delovnih teles izvoljeni v delegacijah in organizacijah in ne šele na zborih skupščine, kar slabi njihovo povezanost in odgovornost do delegatske baze.
Za nekatera delovna telesa pa je sploh značilno to, da pri
DELEGATSKI VESTNIK - 9
STRAN 30 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGE:
— Izvršni svet Ocenjuje, da sta poročili o stanju in problemih Temeljnega sodišča Murska Sobota in enote v Ljutomeru za Ido 1980 primerni za obravnavo na zborih skupščine občine, saj k-ti nakazujeta oceno dosežkov nove organiziranosti in procesa družbene preobrazbe pravosodja v preteklem obdobju in opo-zirjata na problematiko v zvezi s preventivnim delovanjem in učinkovitostjo reševanja zadev.
—	Izvršni svet nadalje ocenjuje, daje Temeljno sodišče — enota v Ljutomeru pri izvajanju svojih nalog upoštevala sprejete sklepe in stališča zborov občinske skupščine, kot je to razvidno iz poročila.
Tudi na področju javnosti dela so bili doseženi 'določeni rezultati, saj se delovni ljudje in občani preko sredstev javnega obveščanj a seznanjajo z družbeno negativnimi pojavi, pri čemer pa izvršni svet predlaga, da je take primere potrebno tudi na primeren način objavljati.
—	Pri reševanju zemljiško-knjižnih vprašanj naj Temeljno sodišče, enota v Ljutomeru tudi v bodoče daje prioriteto zadevam s področja izvajanja agrarnih operacij, to je komasacij in melioracij.
—	Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so začeli dokaj uspešno delovati; zagotoviti pa je potrebno primerne kadrovske ih organizacijske pogoje za njihovo nadaljnje delovanje, zlasti pa je dati povdarek izobraževanju članov poravnalnih svetov in le-to preko delavske univerze izvesti v letošnjem letu.
— Na področju cenitve vseh vrst nepremičnin je-še vrsta neopredeljenih strokovnih rešitev, zlasti pa pri delu sodnih cenilcev, saj prihaja v praksi do večjih razlik pri določitvi višine odškodnin. Glede na to naj Temeljno sodišče-enota Ljutomer skupaj z javnim pravobranilcem v Murski Soboti organizirata čimprej posvet z vsemi sodnimi cenilci za reševanje tovrstne problematike.
—	Sodelovanje temeljnega sodišča, enote v Ljutomeru je bilo z pristojnimi občinskimi upravnimi organi uspešno, zlasti pri reševanju zemljiško-knjižnih zadev, s čimer je potrebno tudi nadaljevati v prihodnje.
—	Podružbljanje sodne funkcije preko samoupravnih sodišč- in drugih ustreznih oblik, ki jih predvideva zakon, je potrebno družbenopolitično oceniti in se tudi opredeliti za vrsto in število samoupravnih sodišč.
Izvršni svet predlaga pristojnim zborom občinske skupščine. da obravnavajo poročili in ugotovitve, stališča in predloge izvršnega sveta, jih po potrebi dopolnijo in sprejmejo.
Ljutomer. 9/6-1981
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
Na podlagi 17. in 20. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74)je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1981
1.	člen
Za pokrivanje materialnih ih funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga pred
stavljajo strelna mesta, plačujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela prispevek in sicer:
—	delavci v TOZD primarne kmetijske proizvodnje in sicer: Kmetijska zadruga »Ljutomer—Križevci«- Križevci pri Ljutomeru TOZD »Mursko polje« Veržej. TZO »Kmetovalec« Ljutomer. TZO »Klas« Križevci pri Ljutomeru.
DO »Ljutomerčan« Ljutomer TOZD Živinoreja — poljedelstvo« Ljutomer. TOZD »Vinogradništvo« Ljutomer, TOK »Kooperacija« Ljutomer
DO Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota. TOK »Gozdarstvo« Ljutomer
v višini 0.32 % od dohodka.v tekočem letu;
—	delavci v TOZD sekundarne kmetijske proizvodnje in sicer; DO »Ljutomerčan« TOZD »Ljutomerska klet« Ljutomer, TOZD »Močna krmila« Ljutomer, TOZD Mesna predelava »Simentalka« Ljutomer, DO »Mlekopromet« Ljutomer, Emona TOZD »Agroplod« Ljutomer v višini 0.16 % od dohodka v tekočem letu;
—	druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti in sicer: Lovska družina Ljutomer. Lovska družina Križevci. Lovska družina Bučkovci 1.3 % od dohodka iz lovišča, DO Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, TOZD »Fazan« Beltinci in Lovska družina Videm ob Ščavnici pa 1,3% od dohodka za tisti del lovišč, ki ležijo na območju občine Ljutomer.
2.	člen
Prispevek iz L člena tega odloka plačujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji za območje občine Ljutomer.
3.	člen
Prispevek po stopnjah iz 1. člena tega odloka se plačuje v korist območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo Maribor na račun št. 51800-842-030-591.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih . objavah občin Pomurja in se uporablja od 1/1-1981 dalje.
Številka: 320-1/81 Datum: dne
Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec. 1. r.
OBRAZLOŽITEV:
Zakonska podlaga za sprejem Odloka je zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79),' ki v 17. členu določa: Če ni sklenjen samoupravni sporazum iz 15. člena tega zakona in sredstva za izvedbo sprejetega programa območne skupnosti niso zagotovljena, določijo občinske skupščine z branjenega območja višino prispevka za vse člane območne skupnosti oziroma za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. Petnajsti člen pa določa, da organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti določijo višino in način plačevanja prispevka. Organizacije združenega dela plačujejo prispevek iz dohodka kot je to določeno v odloku. Območna samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo je za obdobje 1981 — 1985 poslala članicam samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti v obravnavo in sprejem že 17/12-1980.
Konferenca podpisnikov je na 3. redni seji ugotovila, da vsi predvideni podpisniki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu in zato predlaga sprejem odloka v smislu določil zakona o sistemu obrambe pred točo.
K samoupravnemu sporazumu o financiranju sistema obrambe pred točo niso pristopile: DO Ljutomerčan TOZD »Simentalka«, TOZD »Močna krmila« in TOZD »Ljutomer-
DELEGATSKI VESTNIK- 5
opravljanju svoje funkcije ne kontaktirajo preko zborov in da imajo specifično vlogo pri razreševanju določenih vprašanj. Med taka telesa lahko štejemo komisijo za vloge in pritožbe, komisijo za verska vprašanja in še nekatere. Izmed delovnih teles naše skupščine nastopajo kot predlagatelji do skupščine in zborov naslednja delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja;
—	komisija za odlikovanja in priznanja;
—	statutarno-pravna komisija;-
—	komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov;
—	komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Vsa 'ostala delovna telesa pa - bodisi ne obravnavajo vprašanj iz področja dela skupščine ali pa so v zadnjem man-dathem obdobju bila neaktivna.
Glede tega, kakšna delovna telesa bi bilo potrebno v prihodnje ustanavljati, ali delovna telesa skupščine po dosedanji praksi, ali pa tudi pri posameznih zborih, je v precejšnji meri odvisno od razmer in potreb v naši občini. Tudi v naši občini že več časa prevladujejo stališča, da bi zbori skupščine morali imeti vsaj nekatera delovna telesa, saj se skupščinska ne vežejo na delo posameznih zborov, temveč na skupščino kot celoto. Z ustanovitvijo delovnih teles v posameznih zborih bi zagotovili, da bi se specifični interesi izražali v posameznem zboru in bi stališča oblikovana v organizacijah združenega dela našla svoje mesto v zboru združenega dela, stališča in pobude iz krajevnih skupnosti pa v zboru krajevnih skupnosti.
O teh pobudah in predlogih bodo morale v pripravah za volitve in za sprejem statuta občine razpravljati tudi družbenopolitične organizacije.
V kratkem povzetku smo pripravili pregled delovanja delovnih teles skupščine za enoletno obdobje in sicer od aprila 1980 do maja 1981 in njihovo programsko usmeritev do izteka mandatne dobe v aprilu 1982.
1.	SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO;
V	obdobju poročanja je imel 6 sej s poprečno udeležbo 81 %. Svet je v svoji pristojnosti ali kot predlagatelj do skupščine in posameznih zborov obravnaval zlasti naslednja vprašanja m zadeve;
—	srednjeročni razvojni plan ljudske obrambe in obrambne načpe,
—	načrt vzgoje in dela v okviru občinskega štaba teritorialne obrambe,
—	analiza izgradnje zaklonišč.
—	problemi sistema zvez v občini.
—	druga vprašanja iz področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Zbori skupščine občine so vse predloge in pobude sveta sprejeli skupaj s smernicami za uresničenje odločitev. Odločitve in stališča skupščine so nosilci obrambnih priprav zadovoljivo uresničevali.
Do konca mandatnega obdobja v letu 1982 bo svet za ljudsko obrambo, varnost in samozaščito opravljal naloge, ki izhajajo iz srednjeročnega razvojnega plana ljudske obrambe in spremljali izvajanja sprejetih odločitev pri nosilcih obrambnih priprav.
2.	KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE
je v obdobju poročanja imela dve seji s 66% udeležbo.
Komisija je reševala pet vlog, od tega je prejela 4 vloge od občanov, 1 vlogo pa od organizacije.
Reševane zadeve se nanašajo na
— socialne zadeve 1
— stanovanjske zadeve 3
— premoženjske zadeve 1
Komisija je vloge s svojimi ugotovitvami in priporočili poslala pristojnim organizacijam in skupnostim z zahtevo, da
uredijo pritožbena vprašanja v svoji pristojnosti, komisiji pa o rešitvah poročajo v določenem roku.
Med letom je prišlo v komisiji do kadrovskih sprememb in tako je bila izvoljena nova predsednica ter imenovana nova tajnica komisije.
Komisija ugotavlja, da se število vlog in pritožb v zadnjem obdobju občutno zmanjšuje, kar je posledica večje pravne varnosti občanov in bolj urejenih razmer ter odnosov, v katerih živijo ali delajo delovni ljudje in občani. N a drugi strani pa ne gre prezreti dejstva, da so v zadnjem obdobju pričele delovati nekatere družbene institucije, ki urejajo razmerja in odnose med posamezniki, organizacijami in skupnostmi in na katere se delovni ljudje in občani vse bolj obračajo. To so predvsem sodišča združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja in še nekateri drugi.
Komisija za vloge in pritožbe bo do konca mandatne dobe imela seje po potrebi, pri svojem delu pa se bo povezovala s posameznimi organizacijami in skupnostmi v občini. Pri reševanju posameznih primerov bo zahtevala pomoč družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, sodelovala pa bo tudi z republiško komisijo za vloge in pritožbe in sicer v tistih primerih, ko bo potrebno reševati pritožbene zahtevke, kijih posamezniki iz naše občine naslavljajo neposredno na republiško komisijo.
3.	KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA
V	času poročanja je imela 7 sej z 90% udeležbo.
Komisija je obravnavala zlasti naslednja vprašanja:
—	kadrovske spremembe v izvršnem svetu in upravnih organih skupščine občine.
_ izvolitev delegatov družbenopolitične skupnosti v samoupravne organe posameznih organizacij in skupnosti’, ki so posebnega družbenega pomena. Predlagala je zborom skupščine občine izvolitev sodnikov temeljnega sodišča, tožilca in njegovih namestnikov v temeljnem javnem tožilstvu, neprofesionalnih sodnikov sodišča združenega dela in sodnikov porotnikov za temeljno sodišče,
—	pripravila in predlagala zborom skupščine v sprejem družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju! kadrovske politike v občini Ljutomer.
—	obravnavala in reševala druge zadeve, ki spadajo v njeno pristojnost.
Ob pripravi za izvolitve in imenovanja za pomembnejše javne funkcije je sodelovala s kadrovsko koordinacijo pri OK SZDL in po potrebi tudi z drugimi družbenopolitičnimi orga-nizasijami.
Program dela komisije do izteka mandatne dobe vsebuje enake naloge kot jih je komisija opravljala v obdobju poročanja. Posebno pozornost bo posvetila spremljanju uresničevanja družbenega dogovorora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini in ocenila, kako samoupravne organizacije in skupnosti uresničujejo doličila dogovora oz,- kako so svoje samoupravne akte uskladile z dogovorom. Kot posebno pomembno nalogo pa bo imela komisija v zvezi s pripravo predlogov kandidatov -za nove organe skupščine ob začetku novega mandatnega obdobja v aprilu 1982.
4. KOMISIJA ZA DRUŽBENE NADZORE
'i za čas poročanje je imela 2 seji z 80 % udeležbo.
Komisija je obravnavala prekoračitve pzplačil osebnih dohodkov v posameznih organizacijah in skupnostih za mesec januar 1981. Sprejela je priporočilo tem organizacijam, da osebne dohodke spravijo v okvire dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in da svoje planske akte za leto 1981 vkladijo z resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine. Učinka tega svojega priporočila komisija ni ugotavljala, temveč je to prepustila izvršnemu svetu in zboru združenega dela. Komisija je v svojem sestavu doživela nekatere kadrovske spremembe, vendar se po sprejemu programa dela še ni sestala.
Program dela komisije se nanaša na:
8 - DELEGATSKI VESTNIK
lovito in konkretno obravnava problematiko dela na tem področju.
2.	Javni pravobranilec je v skladu z novim zakonom o javnem pravobranilstvu dajal posebno pozornost preventivnemu delovanju, zlasti v primerih, ko bi lahko prišlo do sodnih sporov in pravni presoji pogodb o prometu nepremičnin med družbenim in zasebnim sektorjem, karje imelo za posledico, da ni prihajalo do sodnih postopkov.	. .
3.	Izvršni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje pristojnih občinskih upravnih organov z javnim pravobranilcem zelo uspešno, pri čemer pa meni, daje potrebno s takim sodelovanjem nadaljevati, zlasti pri reševanju premoženjskih pravic v naši občini.
Na podlagi razprave glede na podano problematiko bo izvršni svet zagotovil, da bodo pristojni nosilci nalog v skladu z veljavnimi predpisi:
—	pristojen občinski upravni organ (krajevni uradi in premoženjsko-pravna služba) bo pri prometu s kmetijskimi zemljišči po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih zahteval ob sprejemanju ponudb za oddajo kmetijskega zemljišča zem-Ijiško-knjižni izpisek in po potrebi tudi pooblastilo;
—	pristojen občinski upravni organ bo v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih pristopil k reševanju vprašanj presežkov maksimuma kmetijskih zemljišč, pri čemer pa bo moral tesneje sodelovati z enoto sodišča, geodetsko upravo in kmetijsko zemjjiško skupnostjo občine;
—	zadolžil bo pristojen občinski upravni organ, da bo po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini prvočasno (do konca marca za tekoče leto) pripravil odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer, ker je le-ta osnova za določitev odškodnine pri razlastitvah ali pogodbah, ki nadomeščajo razlastitev za odvzeto stavbno zemljišče.
Za nadaljnjo reševanje odprtih vprašanj na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči ter opremljanja le-teh izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednja,
SKLEPA:
L Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost mora pripraviti srednjeročni program pridobivanja in opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo in nadaljevati s pripravo ustrezne urbanistične dokumentacije, kar bo osnova za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo. Na ta način bo doseženo načrtno pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino in pravočasno opremljanje le-teh za potrebe gradnje.
•	2. Izvršni svet naj zagotovi pripravo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini, ker je obstoječi odlok v nasprotju z zakonom o združenem delu v tistem delu, ki opredeljuje oddajanje stavbnih zemljišč z licitacijo. Glede 'na to je potrebno odlok vskladiti z določbami zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in opredeliti oddajanje stavbnih zemljišč z javnim natečajem, pri čemer pa upoštevati ustrezne kriterije.
Ljutomer, 12/6-1981
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
POROČILO
O STANJU IN PROBLEMIH TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI — ENOTE V LJUTOMERU ZA LETO 1980
Pri obranavanju poročila enote v Ljutomeru je potrebno odgovoriti na stališča in priporočila, ki jih je sprejela občinska skupščina pred enim letom.
Ob tej priliki je občinska skupščina sprejela med drugim tudi priporočilo, da mora sodišče doseči večjo javnost dela, posebno glede tistih postopkov in odločitev, kadar gre za
družbeno nevarne pojave. V zvezi s tem je na Temeljnem sodišču dogovorjeno, da posamezni vodje enot o družbeno pomembnejših pojavih sproti seznanjajo sredstva javnega obveščanja, ki naj objavljajo v kratkih izvlečkih odločbe sodišča. Na ta način smo želeli doseči ne samo seznanjanje javnosti o tovrstni družbeni problematiki, temveč tudi preventivno delovati na preprečevanju družbi nevarnih pojavih. Sredstva javnega obveščanja sn dokaj uspešno opravile te naloge z izjemno nekaterih pomanjkljivosti, kar pa je v veliki meri pripisati temu, da se ta praksa šele uvaja in pri tem nimamo večjih izkušenj.
Samoupravna organiziranost sodišča, ki je bila deležna določene kritike na zadnji seji občinske skupščine, je enaka kot pri ostalih sodiščih v SR Sloveniji. Na tem področju ni prišlo do večjih sprememb vse od ustanovitve Temeljnega sodišča. Smatramo pa, da je v sedanjih organizacijskih okvirjih, v katerih delajo posamezne enote, vključno z enoto v Ljutomeru v zadostni meri dosežena samoupravna organiziranost, kjer lahko delavci in sodniki tukajšnje enote enkopravno z drugimi odločajo o svojem delu, o pogojih in rezultatih dela. S tem ni rečno, da smo dosegli najboljšo samoupravno organiziranost, saj je potrebno upoštevati, da so pretekla komaj tri leta od kar delamo v novih pogojih in bo na tem področju prav gotovo šel razvoj dalje.
Za poravnalne svete, ki so sicer ustanovljeni po vseh krajevnih skupnosti, velja enaka ugotovitev kot za pretekla leta in sicer, to da se občani samoiniciativno neradi obračjo nanje in to kljub ugotovitvi, da so poravnalni sveti drugače delavni in sproti rešujejo zadeve in da jih sestavljajo sposobni občani, ki uživajo v svoji okolici ugled. Poravnalnim svetom nudimo zaenkrat pomoč z občasnimi nasveti in drugimi oblikami, neposrednega sodelovanja. V začetku letošnjega leta je bil za člane poravnalnih svetov predviden seminar v okviru DU, na katerih bi predavali sodniki tukajšnje enote, vendar do tega seminarja iz neznanih razlogov ni prišlo.
Občinska skupščina je obravnavala v preteklem letu poročilo o delu sodišča in sprejela ob tej priliki tudi zahtevo za hitrejšo in učinkovitejšo reševanje zemljiškoknjižnih zadev, zlasti v komasacijskem postopku. Z dodatno zaposlitvijo delavca v zemljiški knjigi, z boljšo organizacijo in z večjo storilnostjo smo na tem področju dosegli več kot zadovoljive rezultate. To je razvidno predvsem iz podatka, da so se nerešene zadeve občutno zmanjšale, saj je bilo v začetku leta 1980 nerešenih 1378 zadev, medtem, ko je bilo na koncu leta 1980 571 nerešenih zadev. V času poročanja seje to število znižalo na 400 -nerešenih zadev. Smatramo, da smo v zemljiški knjigi dosegli boljše rezultate tudi iz razloga, ker smo uvedli dosledno nagrajevanje po delu. Komasacijskemu postopku dajemo od vsega začetka absolutno prednost in tudi sproti rešujemo razne probleme z upravnim organom občine, ki se pri takem zahtevanem in obsežnem delu pogosto pojavljajo.
Pravna pomoč se daje občanom dvakrat tedensko, to je ob ■ ponedeljkih in ob sredah v popoldanskem času. Pravno pomoč daje za to določeni sodnik, vendar so praktično pri tem udeleženi vsi sodniki, saj se občani po navadi obračajo nasodnika, ki ga bolje poznajo, ali pa rešuje njegovo zadevo. Čeprav je taka praksa nezaželjena, ker mnogokrat po nepotrebnem bremeni vse sodnike, jo vendarle dopuščamo, ker želimo občanom ustreči, saj se zavedamo, da se obračajo na sodišče, ko so v največji stiski.
Ljutomer, 28/5—1981
Vodja enote
Ivo ŠUMAK, dipl. Iravnik. 1. r.
STRAN 31 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
6 - DELEGATSKI VESTNIK
—	razprave o politiki dlitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	povezanost o politiki delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	povezanost z organi inšpekcijskega nadzora, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in službo družbenega knjigovodstva zaradi obravnave družbeno škodljivih pojavov, na katere naletijo ti organi pri svojem delu na območju občine,
—	sprejemanje mnenj in stališč v zvezi z analizo banke glede smotrnostikoriščenja kreditnih sredstev v zasebnem sektorju,
—	delitev stanovanjskih kreditov in stanovanj v organizacijah združenega dela,
—	ugotavljanje in verifikacija črnih gradenj na območju občine,,
—	analiziranje poslovanja v invalidski obrtni delavnici »8. Maj«.
5.	KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
je imela v zadnjem Jetu 6 sej s 76 % udeležbo. Na osnovi sprejetih stališč je dajala pobude in smernice organizacijam in skupnostim ter njihovim komisijam za odlikovanja tistim posameznikom in organizacijam, ki so zaslužni za družbenoekonomski razvoj in krepitev samoupravljanja.
Komisija je v zadnjem letp prejela 6 predlogov za odlikovanja s strani družbenih organizacij in društev, 16 predlogov organizacij in skupnosti, 1 predlog pa je podala komisija sama. Število predlogov za odlikovanja je bilo v letu 1980 nekoliko ' manjše kot v prejšnjih letih, to pa iz razloga, ker je bilo zaradi hude bolezni predsednika republike začasno ustavljeno sprejemanje predlogov.
Komisija je v letu 1980 pripravila osnutek dogovora o izročanju odlikovanj SFRJ na ravni občine, ki gaje skupščina kot predlog pred nedavnim sprejela.
V	letu 1980 so bila v občini podeljena naslednja odlikovanja:
— red dela z zlatim vencem 1
—	- red republike z bronastim vencem 1
—	red zaslug za narod s srebrno zvezdo 7
—	red dela s srebrnim vencem 10
—	medalje zasluge za narod 5
—	medalje dela 3
—	Občinska družbenena priznanja 4
Komisija je predlagala zborom skupščine občine dopolnitev odloka o občinskih družbenih priznanjih, s katerim se uvaja še dodatno priznanje dkupščine občine ob posebnih priližno-stih za zaslužne organizacije in posameznike. Na novo je bila določena tudi osnova denarne nagrade, ki jo prejmejo posa-r mezhiki z občinskim družbenim priznanjem.
Kot negativno stran pri oblikovanju in obravnavi predlogov za podelitev odlikovanj in priznanj je potrebno omeniti to, da se predlogi po večini oblikujejo v ožjem krogu ljudi posameznih Organizacij in skupnosti, zato si bo potrebno prizadevati, da se bodo o upravičenosti predlogov izrekle tudi družbeno-plotičnč organizacije v OZD in krajevnih skupnostih, zlasti pa tiste delovne skupnosti, iz katerih izhaja predlog. Predloge za odlikovanja in priznanja bo potrebno pripravljati po enakem postopku kot volitve, to se pravi, da bi organizacije in skupnosti morale posameznike, ki so zaslužni, evidentirati in kandidirati ali se na drug ustrezen način izjaviti o predlogih.
Kot svojo programsko usmeritev je komisija sprejela naslednje naloge:
—	skrb za uresničevanje stališč, sprejetih na regijskih posvetih,
—	pobude, da bodo organizacije in skupnosti v večjem številu predlagale za odlikovanja delavce iz neposredne proizvodnje, ki dosegajo nadpoprečne rezultate pri delu in so aktivni tudi pri uresničevanju in razvijanju samouprave,
—	predloge, da bodo ob izteku štiriletne mandatne dobe predlagani za odlikovanja posamezniki, ki so posebej zaslužni za uresničevanje delegatskega sistema v občini in republiki,
—	pozornost, ki jo je potrebno posvetiti obeleževanju življenjskih jubilejev zaslužnih posameznikov in vzglednih organizacij,
—	prizadevanja za večjo javnost dela komisij in za množično obravnavo predlogov za odlikovanja in priznanja,
—	povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami v zvezi z delom komisij in skrb za to, da bo politika odlikovanj postala sestavni del kadrovske politike,
—	pozornost predlogom za odlikovanja zaslužnim posameznikom in uspešnim organizacijam, ki so povezane z 40-letnim jubilejem ustanovitve OF slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti,
—	organizacija in vsebinska priprava posveta s predsedniki komisij za odlikovanja v organizacijah in skupnostih.
6.	VERSKA KOMISIJA
je imela 3 seje s poprečno 78% udeležbo, od tega je bila ena skupna seja s člani koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL, ena pa s člani komisije za ugotavljanje in spremljanje tujih idejnih vplivov pri OK ZKS.
Komisija je v glavnem obravnavala informacije, ki jih je posredovala komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, pripravila novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini, ocenila izvajanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih, pri čemer je ugotovila, da se določila odloka ne upoštevajo y celoti, obravnavala je primere verske nestrpnosti v krajevni skupnosti Razkrižje in reševala druga vprašanja', ki-na področju odnosov z verskimi skupnostmi spadajo v njeno pristojnost.
Komisija je pri svojem delu ugotovila, da z njene strani ni posebnih pripomb na odnose z verskimi skupnostmi v občini in daje sodelovanje s predstavniki teh skupnosti dobro.
V	programske naloge do izteka mandata je komisija vključila naslednje naloge:
—	ustvarjanje pogojev za nadaljnje sodelovanje z verskimi skupnostmi v občini,
—	obravnavanje gradiv in stališč, ki jih bo posredovala republiška komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
—	sodelovanje z organi in organizacijami v okviru občine po vprašanjih, ki spadajo v pristojnost komisije.
—	udeležba na posvetih in seminarjih, ki bodo obravnavali odnose med družbo in cerkvijo,
—	nadaljnje spremljanje izvajanja odloka o pogrebnih svečanostih v občini,
—	sprotno obravnavanje in reševanje vseh pomembnejših zadev, ki se na tem področju pojavljajo.
7.	Komisija za ugotavljanje neupravičenih dohodkov v tem enoletnem obdobju ni imela nobene seje in je praktično nehala delovati'	/
8.	STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA
je v Času, ki ga obravnava poročilo, imela pet sej s 70%udeležbo.
Komisija je imela tri razprave v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine, eno razpravo v zvezi z amandmaji k ustavi SFRJ in SRS in eno razpravo o osnutku vzorčnega statuta krajevnih skupnosti.
Člani komisije so se vključili v javno razpravo o ustavnih amandmajih, osnutku statuta občine in osnutku statutov krajevnih skupnosti, ki jih je organizirala občinska konferenca SZDL.
Komisija je pri pripravah osnutka statuta občine in razpravah o predlogih amandmaj ev k ustavi SFRJ in SRS sodelovala s svetom za družbenopolitični sistem pri OK SZDL ter drugimi ustreznimi organi in organizacijami ter vsklajevala določila osnutka statuta občine s pripombami in predlogi izjavne razprave.
Program dela komisije za enoletno obdobje obsega zlasti naslednje naloge:
—	priprava dokončnega besedila predloga statuta občine za sprejem v zborih skupščine občine,
—	priprava osnutka in predloga poslovnika o delu skupščine občine in posameznih zborov,
—	priprava aktov o ustanovitvi in delovnem področju delovnih teles skupščine in posameznih zborov,
—	sodelovanje pri oblikovanju aktov za volitve v skupščino in njene organe v letu 1982,
—	pomoč organom krajevnih skupnosti pri oblikovanju in sprejemanju statutov krajevnih skupnosti,
—	spremljanje uresničevanja določil statuta občine v or-
DELEGATSKI VESTNIK - 7
STRAN 32 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
ganizacijah in skupnostih in skrb za vsklajevanje samoupravnih splošnih aktov organizacij in skupnosti z določili statuta občine.
9.	KOMISIJA ZA VPRAŠANJE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV
je imela 8 sej z 90% udeležbo.
V enoletnem'obdobju je komisija obravnavala zlasti naslednja vprašanja:
— sklepala o dodeljevanju priznavalnin borcem NOB,
— opravila revizijo dodeljenih priznavalnin,
— razreševala probleme v zvezi s plačili zdravstvenih storitev za borce NOV in sprejemala ustrezne sklepe,
— ocenila uporabo sredstev, ki so bila iz proračuna občine dodeljena posameznim krajevnim skupnostim za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB v občini,
— razpravljala in zavzela stališče do družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani.
— sklepala ali zavzela stališča glede vrste drugih vprašanj, ki se nanašajo na varstvo pravic borcev in aktivistov NOB v občini reševala nekatera socialna vprašanja borcev NOB.
Komisija je v sodelovanju z občinsko zdravstveno skupnostjo in občinskim združenjem ZB NOV reševala vprašanje sistematičnih zdravniških pregledov borcev, kar paje bilo zaradi kadrovskih težav v Zdravstvenem domu realizirano šele v aprilu 1981.
Komisija v obdobju poročanja ni posvečala dovoljne skrbi socialni varnošti vojaških vojnih invalidov, zato bo to nalogo bolj konkretno reševala v naslednjem programskem obdobju.
Za naslednje enoletno obdobje je komisija sprejela naslednji program dela:
— obravnavala bo poročilo o socialni varnosti borcev NOV in vojaških vojnih invalidov in sprejela ustrezne zaključke,
— pregledala bo stanje grobov in grobišč borcev in bo skrbela za njihovo redno vzdrževanje,
— obravnavala in sklepala bo o novo sprejetih vlogah za priznavalnine in skrbela, da bodo postopki hitri.
— analizirala in ocenila bo izvajanja samoupravnega sporazuma o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB na območju občine in podpisnike sporazuma opozorila na njihove obveznosti,
— pri reševanju vprašanj socialne varnosti borcev NOB in vojaških vojnih invalidov bo komisija sodelovala z ustreznimi organi pri občinski zdravstveni skupnosti, skupnosti socialnega varstva, z občinskim združenjem zveze borcev NOV in pristojnimi organi skupščine občine. Glede ugotavljanja socialnega varstva borcev in vojaških vojnih invalidov bo sodelovala tudi s soCialno-zdravstvenimi komisijami pri posameznih krajevnih skupnostih.
— komisija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju in sprejemanju vseh tistih aktov, ki opredeljujejo socialni položaj in varnost borcev NOB in vojaških vojnih invalidov.
10.	Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu za obdobje preteklega leta ni predložila poročila o svojem delu.
Ljutomer, 18. 6. 1981
Povzetek je na osnovi poročil in programov delovnih teles skupščine pripravila strokovna služba skupščine občine Ljutomer
IZVLEČEK IZ POROČILA
O STANJU IN PROBLEMIH JAVNEGA PRAVOBRANILCA V MURSKI SOBOTI ZA L. 1980
Delovanje javnih pravobranilstev seje od sprejema zakona o javnem pravobranilstvu in drugih sistemskih zakonov, ki urejajo promet z nepremičninami v letu 1976 — znatno spremenilo. Vedno manj je formalnega zastopanja v pravdah, vedno več pa preventivnega delovanja ter dajanja strokovne pomoči
subjektom, ki jih po zakonu zastopa javno pravobranilstvo. Preventivno delovanje je zlasti pomembno v primeru, ko so na vidiku sodni spori. Javno pravobranilstvo skuša s pravno argumentiranim delovanjem, osvetljenim tudi z družbeno-poli-tičnega vidika doseči, da se sprti subjekti dogovorijo in sporazumejo brez sodnega postopka. Takšno delovanje javnega pravobranilstva je največkrat uspešno, kar se kaže v vsakoletnem opadanju števila pravd pred sodiščem.
Preventivno delovanje javnega pravobranilstva pa je pomembno tudi pri pravni presoji pogodb o nakupu ali prodaji oz. zamenjavi nepremičnin med družbeno pravnimi osebami in zasebniki. V večini primerov na intervencijo javnega pravobranilca, če le-ta ugotovi, da bi bila z nameravano prodajo ali nakupom nepremičnine oškodovana družbena lastnina, stranki že sami prilagodita pogodbo tako, da javnemu pravobranilcu ni treba vlagati izpodbijalne tožbe.
Subjekti, ki jih javno pravobranilstvo po zakonu zastopa, pa se tudi sicer vedno pogosteje obračajo nanj za pravna mnenja in drugo strokovno pomoč. Zaradi vse večjega uveljavljanja KS v našem družbeno-političnem sistemu se njihovi predstavniki zaradi pravnega varstva premoženjskih pravic in nudenja pravne pomoči vse pogosteje obračajo na javno pravobranilstvo, zlasti v primerih, kadar gre za prpbleme komunalno-materialne narave ali v zvezi z uveljavljanjem stvari v družbeni lastnini. Ta pomoč pa bi lahko bila še uspešnejša, če v nekaterih krajevnih skupnostih ne bi bile prisotne različne težave, ki so največkrat v tem, da KS v vsebinskem in organizacijskem pogledu še niso povsem izoblikovane in da še vedno ni povsod ustrezno opredeljen način njihovega financiranja. Poleg tega so pri njih pogoste kadrovske spremembe in mora zato javno pravobranilstvo v kontaktih z njihovimi predstavniki na novo pojasnjevati dolžnost JP glede zakonitega zastopanja in jih seznanjati s predpisi, ki razrešujejo premoženjsko-pravne in druge probleme. Zaradi takih razmer se še dogaja, da se javni pravobranilec vključuje v reševanje premoženjsko-pravnih zadev šele takrat, ko je že nastopila konkretna sporna situacija z vsemi pravnimi in materialnimi posledicami.
Javno pravobranilstvo se uspešno povezuje tudi s premo-ženjsko-pravnimi službami občinskih skupščin, ki večkrat potrebujejo pomoč pri razreševanju premoženjsko pravnih razmerij. Tak način delovanja neposredno vpliva na odpravljanje in preprečevanje konfliktnih situacij v prometu z nepremičninami med družbenim in zasebnim sektorjem, zlasti pri prisilnih odvzemih nepremičnin občanom bodisi z razlastitvijo bodisi na podlagi odloka občinske skupščine o prenehanju lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih zaradi družbenih potreb kompleksne gradnje.
Javno pravobranilstvo nudi premoženjsko-pravnim službam občinskih skupščin strokovno pomoč tudi sicer pri premoženjsko-pravnih odločitvah, kreiranju novih pravnih predpisov v zvezi s prometom nepremičnin, politiki cen za kmetijska in stavbna zemljišča ip.
Javno pravobranilstvo v vsakoletnem poročilu skupščine oz. izvršne svefe pomurskih občin opozarja na negativne pojave in daje pobude za spremembo predpisov? ki se v praksi izkažejo kot neustrezni ali pomanjkljivi.
Murska Sobota, 3/6-1981
Občinski javni pravobranilec ŠIFTAR Štefan, dipl, pravn.
1. r.