MAni 98.
X petik Grudna
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, .'n sicer vsak ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom i gold., za ene kvatre 2 gold.
ii torek in petik. Predplačuje se sta celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za i v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
V zadevah slovenske enakopravnosti.
V mnogih Dunajskih časopisih smo brali, de poslanci Celjskiga kroga, ki so šli na Dunaj prosit gosp. ministra notranjih oprav za prestavo krcsijske vlade Štajarskih Slovencov iz Marburga v Celje; ki je pravo središe on-dašnjih Slovencov, niso bili od njega ne le uslišani, tomuč še ojstro posvarjeni, de taka prošnja izvira le iz ločitniga nagnjenja (se-paratistisches Geliiste), in de Slovencam sploh praviga Austrijanskiga občutka (osterreichi-sches Bewusstseyn) majnka. De je moglo tako obdolženje vedno zveste in Austrii v nar nevarniših časih nepremakljivo vdane prebi vavce Slovenskih dežela hudo v serce zabo-leti, vsak lahko spozna, ki ve, de niso Slovenci le z besedo, temuč de so v djanji oči-tanimu obnašanju ravno nasprotno zaderžanje vseskozi na znanje dajali, in de so smeli vsiga druziga poprej , ko takiga svarjenja iz ust ustavoljubiga ministra pričakovati!
Štajerski poslanci so tedej domu pridši za svojo neobhodno dolžnost spoznali, gosp. ministru pismo *>) poslati, v kterim s prilično pa krepko besedo razjasnijo obdolženje Slovencov , in razložijo njih dela in obnašanje od volitve za Frankobrod noter do nabere za Je-lačičevo armado, ob času Dunajskih prekucij noter do poslednijiga časa , ter sklenejo s te mile besedami: „Naj bo ta kratka pa resnična razlaga, ktero dela (facta) pretekiih časov spričujejo, gospodu ministru v prepričanje de vsaka povedka „Bericht", ki čast in zvestobo Slovencov napada, nič druziga ni, ka kor nesramno početje nevošljivosli, ktera izvira iz obtežene vesti lastne krivice."
Kdo, ki med nami živi, ne bo spoznal resnice teh besed ! Iz tistih „berihtov" izvira vsa krivica, zavoljo ktere morajo Slovenci „Separatisti" biti. To nam je že davnej znano , zakaj ne enkrat ampak večkrat smo slišali iz ust mogočnih gospodov, ki slovenskih časopisov brati ne znajo in le verjamejo, kar jim naši nasprotniki povedo, ravno tiste besede , ki jih je gosp. minister poslancam govoril. Minister ne more sam povsod pričijoč biti, tedej so le „berihti", kijih dobiva, njegovo vodilo.
Kdor pa ve, de je bilo pri nas na Slovenskim pri stari vladi silno malo uradnikov ki so domači jezik pisati znali, in clo veliko tacih, ki še slovensko govoriti niso znali, in kadar so z ljudstvam govorili, se tolmače posluževali, čeravno je bila znanost ljudskiga jezika predpisana, — kdor na dalje ve, de tudi v šolah je bil domači jezik zaterti pan kert, ki so ga le med kmete tišali, — kdor
to in še več ve---kako je na Sloven
skim z ljudskim jezikam pred letam 1848 stalo, bo lahko spoznal, de 4. podstavnih pravic od presvitliga Cesarja narodam dodeljene konstitucije mora marsikterimu bili strašno hud tern v peti, kteriga se drugači znebiti ne misli, kakor če vse tiste černi, natol-cuje, psuje, in ^Separatiste" zato imenuje, kteri se za pridobitev od Cesarja podeljenih pravic potegujejo, se „stariga zatiranja" zne-
w) To celo pismo je natisnjeno v 97. listu „Slovenije" t. 1.	Vred.
biti in se od časov, ki so bili pred sušcam 848, ločiti hočejo. V tem pomenu so pa tudi gospodje ministri s svojim občno hvaljenim programam od 27. listopada 1848 separatisti, in vsak pošten Austrijan, ki ni „re-aktionar", ampak ustavni vladi vdan, je potem takim „Separatist."
Kaj sami mi Slovenci bi ne smeli pravic živati, ki so jih Cesar vsim narodam dali? ali pa le v tisti meri, kakor bi jo nam nekteri taki možaki merili, kterim je nar poprej za njih službo, po tem, zlo po tem pa še le za \judske pravice mar? Javalne je kakšin na-od, ki je bolj pohleven, kakor je slovenski, in gerda laž je, če kdo pravi, debi bili Slo venci kadaj prenapeto terjali, de bi se mogli uradniki, ki imajo z ljudstvam opraviti, čez noč slovensko naučiti, ali če vidimo in slišimo, de pri toliko uradnikih in učenikih na Slovenskim še clo dobre volje ni, se ljudskiga jezika popolnama naučiti, in mu pravico v Ijanji skazati, ki mu gre, — ali zamoremo pri tacih skušnjah veseli biti konstitucije?
Nadjamo se, de modrimu gosp. ministru Dr. Bachu bo enakopravnost narodov pri volitvi novih uradnikov sveto vodilo, in de bo pri vsaeiiu „berihtu" dobro prevdaril, kdo ga je pisal. Le tako bo resnico zvedel. Uradnike, ki bojo svojo službo Cesarju zvesto spolnovali, zraven tega pa tudi ljudskim pra vicam zadostili, bojo vsi pošteni in miroljubi deržavljani spoštovali in ljubili, in med tro-nam in ljudstvam bo kraljevala serčna edinost.
in te pričakujemo od nove vlade! Pri star je ni bilo.
Slovenske dežele morajo, kakor ustava
de nihče Rusinam (Buthenen) ne očila, de so Separatisti", od kterih se poprej nič ni govorilo , kakor de bi jih ne bilo ? Od Slovencov pa in od Slovenskiga se je govorilo in pisalo že pred sto in sto leli! — in vunder se zdej „Separatisti brez austrijanskiga občutka" očitajo, zato ker se tudi za svoje pravice potegujejo!!	(Novice.)
zapove, djansko v pisarnicali in v šolah spoznane biti, de so slovenske po rodu in na rodu svojih prebivavcov, in noben človek ne bo zinil več razpirno od slovenskiga jezika vsih govorov in razpartij bo konec, in s pravim veseljem se bo po tem vsak omikani Slo venec tudi druzih jezikov, posebno nemškiga poprijel, ker je jezik Austrijanske vlade in austrijanskiga občinstva.
Slovenske dežele se niso poneinčile po prej, ko je/edina nemšina kraljevala, — tode prosto ljudstvo je v omiki in v vednostih zaostalo, de Bog pomagaj! Ni bilo ljudstvu pri-merjeniga poduka v šoli, ni bilo bukev, ni bilo nič , od kodar bi se bilo ljudstvo zamo-glo podučiti, ker slovenskih bukev ni imelo nemških pa brati ni znalo. Omika slovanskiga jezika sploh je zaostala, ker seje jezik 18 milijonov Austrijanskih Siovanov zatiral, in drugi narodi so nam večidel po pravici očitali; „pojte Slovani rakam žvižgat, sej nimate v svoji literaturi nič." Kmet je lazil po kan eelijah in je dobival pisma v nemškim jeziku ki jih je nosil dostikrat od Poncija do Pilata preden mu jih je kdo — prav ali ne prav — razložil. Še le v lotu 1849 so mogli učeni vsih Slovanov vkup poklicani biti, de so iz delali besednjak za kancelije!
Leta žalostni stan odverniti, je želja tavžent in tavžent rodoljubnih Slovencov, — de se pa ta želja izpolne ali saj pa gotovo iz polnovati začne, imamo od Cesarja podeljeno ustavno pravico terjati, brez de bi zato za služili ime „Separatistov" in de bi nam pra viga Austrijanskiga občutka manjkalo, kteri občutek smo vselej djansko pokazali.
Poslednjič še eno vprašanje: Kako je to,
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. Začasni vodja Ljubljanski-ga gimnazija, gosp. Dr. Kleeman je, kakor so Novice že povedale, ministerstvu uka na-svetoval, de naj se slovensko berilo za spod-nji gimnazij v Ljubljani s pomočjo skušenih slovenskih pisateljev napravi. Gosp. minister mu je odgovoril, de gosp. Macun v Terstu že izdeljuje tako knjigo, in da naj se gosp. Dr. Kleeman z njim zastran tega pomeni. Gosp. Kleeman je prašal slovensko družtvo v Ljubljani za svet, kaj je dalje storiti in ako bi se hotlo slovensko družtvo tudi tega dela vdeležiti? Slovensko družtvo je gosp. vodju odgovorilo, daje rado pripravljeno s pripo-močjo svojih udov tega imenitniga dela se vdeležiti, de mu je pa znano, de je rodoljubi gosp. Macun svoje delo že večidel izdelal, de tedaj slovensko družtvo prepozno pride, scer pa misli, de tako delo, ki je namenjeno vsim slovenskim deželam, neobhodljivo potrebuje posvetovanja in pripomoči mnogih strani. Gotovo bo gosp. minister doveršeno gosp. Macunovo delo vodjam vsih gimnazij v pretres dal, in potem še le natis naukazal.
(Novice.)
Ljubljana. V sredo „5. t. m. je prišel a. bataljon domačiga polka „HohenIohe" iz Ogerskiga v Ljubljano. Sprejela ga je muzika narodne straže in kup Ljubljančanov,
Pervi list deželniga zakonika za krajnsko kronovino je prišel na dan v slovenskim in nemškim jeziku.
V novim letu se bo vsaki dan poštni voz (Male) mej Reko in Postojno vozil.
Celovec 1. Decembra 1849. „Ali bo še dolgo tako, bomo vsi vertoglavi," je neki verli vlastenec v Sloveniji pisal. Ja res! taka je. Naše ministerstvo pri vsakej priložnosti oznanuje in poterduje, da je mu narodnost in jezik austrijanskih narodov sveta, nedotakljiva
reč; — zapoveduje, „da si v tistih kronovi-nah , ki obsežejo več narodnost, vsakteri uradnik znanje v deželi navadnih jezikov zadobi in sploh si prizadene, enako pravico vsih narodov podpirati in v djanju jej veljavo pridobiti;" — deputacijam obljubje: „da bojo nižji uradi gotovo z ljudstvom v materinskim jeziku poslovali in odpisovali;" — naše ministerstvo vse to obljubje, zapoveduje in zagotovljuje, — zraven se pa sliši, da nove naprave urav-navne komisije na znanost potrebnih jezikov clo nič ne marajo; kar smo od novih uradnikov zaslišali, je vse najlepša ironia na mini-sterske besede in obljube , in na ravnopravnost vsih narodov. Morebiti je v Beču tudi kaka fabrika, ktera bo gg. uradnikom z novimi, dobro plačanimi službami vred tudi po ustavi neobhodno potrebne jezike poslala!? Slišali smo, da so terdi Nemci, alj taki go-
spodi, kterih slovenščina je to, da je zibika na slovenskej zemlji tekla, priporočeni za slovenske službe! Dela naravnost protigovore besedam in obljubam in pravicam : ali bo še dolgo tako, bomo vsi vertoglavi. —
Govorivši od neke Dečke fabrike spomnim se na novič tiste dobroznane, alj malo hvaljene fabrike, ki za vse kronovine naše raz-prostrane carevine sostavke kuje, in jih pod različnej obleki v vseh novinah prodaja. Že enbart sem opomnil, da ove sostavke malokdo bere, nihčer pa ne porajta; dones moram pa še to pristaviti, da ova naprava vladi, in kakor pravijo, dobrej reči več škoduje, kol koristi. Ni dolgo, kar je dobromisleča „Ce-lovčanka" naskok napadla „Česke narodne novine" in „siidslavische Zeitung", in ju ojstro karala in na vso sapo oprovergovala. Obe novine ste v Celovcu in po celej kronovinici malo, malo poznane, razun slovenskoga družtva ju malokdo pozna, ker ste pisane v liberalnim, in naverh še v slavjanskim duhu; s takimi spakami se naši kronovinčani nočejo pečati; že Ricijove liberalne novine jim tako presedajo in želodec težijo, da so že morali sdravnika jiskati, tožili so mende g. ltici-ja. — Una stranka pa, ustavna in liberalna, je jela po tistih dveh novinah praševali, in že gre glas, da misli marsikteri, ki prej od „siid-slavische Zeitung" še vedel ni, ove novine za novo leto si naročiti. Nitim ur in vetilum! Tako bojo tisti sostavki iz tiste fabrike svoj cilj in konec težko dosegli. Za tega voljo prosimo vodj tiste fabrike, da naj naj vrednikom kro-novinskih novin ojstro naložijo, gratis poslane fabriksartikelne skerbnej in modrej prebirati in v svoje novine le samo tiste nalisnuti, v kterih se bravcam znani sostavki karajo in opro-vergovajo; smešno in nedostojno je, posebno za ministerske alj polministerske novine, po Donkvišotovo proti velru mahati. —
Čudni glasi se razlegajo po mestu; govori se, da na Laškim spet vre in se nekaj kuje, in da je maršal Radecky na novo 30— 40,000 vojakov tirjal. Kaj je na tej novici, ne vem; to je pa gotovo, da se vojaki sada v hudej zimi den na den vežbajo. Sam sem vidil honvede, ki so se vežbali; prav čudno se mi je zdelo, ki sim slišal častnika (oficirja) takole komandirati in vpiti: „an mik sau" (auf mich schau?), „nit red", „reck sauen" itd... Gospod častnik je mende bil Talijan, novaki so pa bli Madjari; ne vem, alj so ga sirote kaj zastopili; ja ga nisim zastopil. Meni se zdi, da je od ministerstva vojaštva že postava na svitlo prišla, da se mora v nižjih vojaških šolah vse v materinskim jeziku ob-učovati. Alj vežbanje ni predmet vojaške šole? —
Ministerski komisar pri komisiji za oslo-bodnjenje zemljišč na Koroškim je našega knezo-škofa napravil, da bi se to važno in težavno delo z božjo pomočjo srečno dognati zamoglo. Pondelek, to je: 3. tega mesca bojo stolni dehant mesto bolnega knezoškofa veliko mešo peli; vsi udi ove komisije bojo pričijoči, In tudi ljudstvo je blo povableno. — Pri tej priložnosti tudi z veseljem opomnem, da se je patent za oslobodnjenje zemljišč na Koroškim že poslovenil, in da bo v kratkim na svitlo prišel. Slovenci! koljka sreča bi bla za vas, ako bi vi ali vaši otroci znali gladko slovensko brati, ta postava in vse druge vas živo, živo zadenejo, alj bi ne bla velika sreča za vas, ako bi jih prav dobro zastopili! Alj kaj bo, če ne boste imeli slovenske šole? Svetli cesar in njegovo ministerstvo vam do-liro hoče, vas hoče rešiti jarma ptujega jezika, alj vi tega — nočete, le silite za — nemščino, in tako ne znate ne slovenski ne nemški. Slovenske postave bojo za vas izhajale, slovensko bojo morali uradniki z vami govoriti, na slovenske uloge slovensko odpisovati, vojaki bojo se v nižjih vojaških šolah v maternim jeziku učili: — zato Slo-
venci ! bodite modri, najte si dopovedati, in prosite, ja tirjajte slovenske šole! —
Naši knjigoteržci se že čudijo, da se deržavni zakonik in vladni list v slovenskim jeziku tak redko kupuje. Še nobeden uradnik si ga ni naročil; in v 3 — 4 tednih bo že možebiti moral po slovensko uradovati! Kako bode to mogoče? Slovenske čerke se učiti, slovenske bukvice in razglase prebirati, je težavno in modro; pri zelenej mizi sedeti, in terditi: da ni Slovencov na Koroškim, da vsi nemško znajo itd. to je lehko in sladko. Da bi se ti gospodi le ne golfali! Prosti kmet, kteri vas redi in plača, dobro ve, ktere pravice je mu svitli cesar po ustavi podeljil; on jih dobro ve, in jih bo tudi terjal. —
Svečan.
Hervaška in serbska dežela.
Govori se v prihodni ustavi za Hervaško in Slavonsko to, de ne bodo le po predlogi herv. slav. narodniga zbora vojskine, denar-svine in tergovinske reči splošnimu ministerstvu izročene, timuč de bo minister Kulmer odgovorin skupno za vse djanja ministerstva. Po ukazu oktroirane ustave cesarstva se bo narodni zbor posvetoval čez prenaredbo deržavljanskih in kaznovavnih pravdnih postav po namerah splošnih postav cesarstva. Na mestu banskiga veča bode mende deželna vlada enaka vladam družili kronovin nastopila.
Po načertu nove uravnave granice bi vsakimu graniškimu brigadirju dodan bil vodni častnik (Stabsoficir) auditor in vojni komisar za vlado in apelacijne reči; po dve tovaršii bi bile soseska, ktera bi se sama uradovala; perva dva bataljona bi bila vedno cela na nogah in v službi, četerti in tretji zapisana ali raz-pušena; graničar bi od deržave dobival obleko, v službi tudi plačo in kruli; boste bi se mej graničarji in deržavo delile; le 2 bataljona vsaciga polka bi imela iz dežele iti• stotnik in drugi častniki bi le v vojaških rečeh gospodarili, oskerbništvo bi bilo srenjsko pod vodstvam stotnika, auditorja in še eniga redniga častnika iz tretiga ali četertiga bataljona, oskerbniških častnikov bi ne bilo več.
Herv. slavonsko general komando je naznanilo, de je pričetik tergovanja pri raste-lih na bosniški meji pripušen; izpeljava orodja in municijona je še prepovedana.
V toplicah Daruvar so se pred enimi tedni reči godile, ki bi jih komaj kaki bosniški kodia počenal. K dražbi bere želoda v grajšinskih liostah se je steklo veliko kmetov. Stolni sodnik si jc namenil jih prisiliti, da bi želod po ceni od grajšine napovedani kupovali. Kmeti so se kot ustavno slobodni deržavljani temu vstavili, in ko sodnik prenehal ni, so jeli (ipiti in togotiti se. Kar sodnik, pištoli v rokah skoči med ljudstvo, pokliče vojašinjo in ji ukaže v ljudi vsekati, ter je večim posestvo prodal, druge v ječo djal, in nekej tovaršij Gradiškancov vbogim kmetam dal na eksekucijo, kteri so vojšake še rediti mogli. Župan sela je pobegnil v Zagreb in bil do bana šel, ako bi mu bili pos dali; tako je lc tožbo poslal banu, in drugo podal ban-skimu namestniku, ta pak, naprošen od komi-tata, je župana vkleniti ukazal. Ran je vstavil tako zatiranje naroda, in celo prigodbo preiskati zapovedal. Vsi zaperti so izpušeni in se bodo prosti izprašovali.
Austrijanska dežela.
Dunaj. Dan nastopa vlade nj. velič. sedajniga našiga cesarja je bil 2. grudna 1848. V spomin tega dneva so nj. velič. 2. grudna 1849 stvarili novi red za zasluge deržavljanov kteriga kolj stanu. Vstanovilni patent obseže XVII. stavkov. Imenu cesarju je v temu patentu že pristavljeno ime velikiga vojvoda vojvodine serbske. Novi red se bo dajal avstrij. deržavljanam, kteri so v vojski ali ob časi mini posebno vdanost cesarju in domovini skazali, ali občnimu pridu s povzdigo kme-
tijstva al obertnije z učenosti in vednosti itd. imenitno priniogli. Reda so tri verste, namreč: velikiga križa, komturov in vitezov. Dohodkov pri redu ni, dolžnosti tudi ne.
Dne 2. t. m. je bila tudi velika pojedina pri cesarju.
Ravno tisti dan so sopet srečko potegnili za tretjo versto denarskih listkov, kteri se bodo koj v srebro in baker izmenovali. Vzdignjena je bila versta s čerko B, ktera obseže listke po 10 krajcerjev. Tudi pred že vzdignjene čerke C in F obe imate listke po 10 kr.
Dr. Fišhof, nekdajni poslane in deržavni pod-tajnik, je izpuščen iz ječe, v kteri je bil 9 meseov zavolj izpraševanja čez obdolženje puntanja zaderžan. Spoznan je mende čisto nedolžin.
Dan 2. t. m. so se po odpravljenimu snegu sopet pričele vožnje po železnicah blizo Dunaja.
5. dan t. m. je deržavna tiskarnica izdala VI. zvezik deržavniga zakonika.
Ministerstvo kmetijstva obljubi darilo 200 cekinov za nar boljši novo knjigo od kmetij-skiga ravnanja, ki bi bila za kmetijske šole.
Prof. šembera je pričel nauk českiga jezika in slovstva na dunajski velki šoli, in prof. Kuzmany luteranski bogoslovski nauk v češkim jeziku. —
J. Z Dunaja, 3. Decembra. Velik hrup je vstal v našej milej domovini, ko so perve pole slovenskega deržavnega zakonika v beli svet stopile. Nerazumljivo, polno tiskarnih po-greškov, neslovnično, protivno duhu slaven-skega jezika i Bog večni ve, kaj še vse je moralo vbogo detice tihoma pobrati. Drugi list pride na svitlo, i valovi penečega morja se hipoma vležejo, temna megla nevolje se razgerne i prisije žarko solnce pohvale novorojenemu. Hvala lepa! Ako Bog dade i sreča junaška, bo sleherni list bolje napredoval. Zastran očitanih pregreškov zamorem tukaj par besedic pridati.
De je v pervein listu toliko tiskarnih po-greškov ostalo, pride le od tod, ker sostav-Ijači (Setzer) deržavne tiskarne le čerki-ce slavenskega jezika ne umejo. Nobednemu se še ne sanja, kaj da sostavlja. Zastran izpuščanja pologlasnika e pred čerko r, ako jo glasnik nasledje, sini z g. vrednikom sam govoril. On bode, kakor hitro se več v tej reči znajdenih vlastencev zoper to oglasi, od svojega načina pisati odstopil, akoravno ne moreni zamolčati, da ima tudi on s cirilico pisajoče Serbe i Čehoslavene na svojej strani, ako pri toni ostane. Vsakikrat izverstni presta vek občinstvu podati, je marsikdaj zlo težko zavoljo naglosti prestavljanja. Nekteri ra-zglas g. prestavljavec zvečer prejme, in do jutra druzega dne mora prestavljen biti, kakor se je unidan pri razglasu zastran slad-korjevega cola zgodilo. Sledni previdi, de v jednej noči se preslavek ne more narediti, pregledati i prepiliti, kakor bi bilo želeti. I vendar se še pripeti, da je slovenski presta-vek jasneji od nemškega izvirnega tevta. Kdor v mojih besedah dvomi, naj prečita in pretrese 5. paragraf pervega razglasa III. lista: ...... und dass die richterliche Verfiigung
oder das Erkenntniss auf den Scliutz und die Wiederherstelung des gestorten Besitzes besehrankt sei." „S c h u t z und W,i e-d er hers t el 1 u ng des gestorten Besitzes" kako temno, kako nejasno, kako nedoločno! Čitaj pa slovenski prestavek: „in de sodnikova naredba daljej iti ne more, kakor de posest brani, ali če je niotjena bila, jo v poprejšni stan postavi." Kako jasno i natanjko določeno! Scer pa drage vlastence zagotoviti zamorem, de se bo naš verli gosp. prestavljavec v prihodnjih listih tudi občno zaželjenih novejših oblik poprijel. — (Konec sledi.)
v
leska in TVforavska dežela.
Dr. Pravoslav Trojan je spravljen v je-
čo k izpraševanju. Veliko se govori o taki osodi slavniga českiga poslanca. Nar bolj je dozdaj še obveljala misel, de je obdolžen goljufij. Iz odbora za odvezo zemljiš je torej že odpravljen.
Cesar je deželnimu poglavarju pisal, de je zlo zadovoljin s prejembo na Ceskim in v Pragi, in z dozdajno službo poglavarja. Njemu in ljudstvu se zahvali. —
Ogerska iu Enlelsha dežela.
Major Levarlovski, vodja razpušene trume slovaških prostovoljcev, je naznanil, de je častnikam te trume zavolj dokazaniga domoljubja pripušeno tudi v prihodnič svoje sablje in svoje puše prideržati.
Iz te, zdaj domu izpušene vojašine ne edin prostak ni stopil v c. k. armado, častnikov le pet.
Frančišek Romer (Boinay) benediktinski duhovnik in učenik v Požonu je zavolj pun-tanja v orožju (služil je puntarjem kot žolnir) za osem let v terdnjavo v železju obsojen.
29 pred cesarskih, slednič puntarskih vojšakov je vojaška sodba v Aradu obsodila nekaj k smerti, nekaj v ječo: polni maršal Hajnau je smertno kazin spreobernil v 18 letno ječo v terdnjavi.
Hajnau je vpeljal razglaševanje vsih ukazov v treh jezikih , nemškim, madjarskim in slovenskim po časopisih tega jezika, kterih edin, »Slovenske noviny" na Dunaju izhaja.—
Generalmajor Ferdinand Majerhofer od Griinbuchl je storjen začasni deželni poglavar, in Eduard Griez od Ronse, dozdaj krožni poglavar v Zadru, ministerjalni komisar za vojvodino serbsko in temeški banat. Pismo Ludovika Batthyanyi-a na Košuta.
Častiti prijatel! šest teških mescev sim se mučil z vladnimi rečmi, in ko sim se hudim okoljšinam vmakniti in deržavno službo zapustiti moral, je pervo, kar čutim, grenkost. Kaj mora pač dobro mislečim domoljubom gren-kejše biti, kakor v lastni domovini dvosfra-nosti obdolžen biti!
Ako bi kdo mojo dozdajno politiko naravnost zavergel, bi me to ne jezilo, tega pa ne moram prestati, da bi mi kdo očital, da sim svojo moč v to rabil, da bi domovino v nevarnost pahnul. Moja cela minulost, ki je vsim od mojega početja odperta knjiga, bi morala vsako sumljivost odgnati. Ker je vonder moje dolgo prebivanje v Beču mnogim v spodtiklej, hočem tedaj vzrok tamošnega prebivanja naznaniti.
Vi, častiti prijatel, veste, da sim se z dovolenjeni odbora deželne hrambe in več pri meni zbranih deržavnih poslancev v tabor podal, da bi z Lambergom govoril, in ga, ako bi bilo mogoče, napravil, da bi se bilo na postavni poti ravnalo. Ker ga pa vonder ni bilo v našem taboru, sim menil, da se pri Jelačiču znajde, tedaj sini z dovolenjem generala Moga majorja Bubna tje poslal z naročilom, da naj generala Lamberga še v tisti noči v pogovor k meni povabi. Ako bi se pa Lamberg ne znajdel v sovražnem taboru, sini rekel od mene molčati. Bubna ni Lamberga v Jelačičevem taboru najdel, in v zaupu, da bo on kmalo prišel, je on brez moje vednosti in volje pri-merje sklenil. Te reči le zato opomnem, ker je bilo meni, me v sum pripraviti, to delo oporečeno.
V tem .času so v tabor poslani deržavni poslanci take sklepe storili, ki niso samo nezaupanje do mene zapopadli, tem več tudi armadi nekoristni bili.
Naznanil sim to reč deržavnim poslancem in jim svetval, čez to reč naj pred z častniki se pomeniti. To se zgodi, in tudi častniki so bili mojih misel, da ni varno, sklepe deržav-nega zbora armadi naznaniti, in v to so poslanci dovolili, ko so častniki izrekli, da hočejo, ako bo Jelačič kraljevemu rokopisu (v kterem mu je bila vojska prepovedana) nasproti ravnal in jih napadel, se tako dolgo
— 39J -
bojevati, da bo cela sovražna armada ogersko zapustila.
Hotel sim se potem v Pešto nazaj podati, pa na poti sim zvedel od enega kurirja, ki mi je tri cesarske pisma izročil, da je Lamberg umorjen. V imenovanih pismih mi je bilo naročeno , da je Lamberg za neomejenega kralje-viga pooblastenca in Juri Maylath za kraljevega namestnika zvoljen, in da moram to in raspušenje deržavnega zbora podpisali. Hitil sim tedaj nazaj, da bi sam z Jelačičem govoril, in da bi ga bil, ki je do zdaj kraljevi rokopis za nepristen in podvežen deržal, s tem sam prepričal in primoral, deželo s svojo armada zapustiti. Ker mi to ni po sreči steklo, sim hitel v Beč in scer zavolj dveh vzrokov: Pervič sim hotel nepostavnost prijetih rokopisov izreči, in drugič žalostno smert Lamberga poravnati; da bi samovolja to djanje v deržavno nesrečo ne porabila. Tudi zato sim se v Beč podal, ker sim upal, da se bode naša reč tam poravnala in moji domovini žugajoča nesreča odvernila.
Govoril sim z Vessenbergom, na kterega so mi vedno kazali, in sim mu povedal, da naše postave nobenega deželnega poglavarja ne poznajo, in da se deržavni zbor po postavah le takx-at razpustiti zamore, ko je njegovo opravilo dognano. Zavolj Lamberga sim mu rekel, da je zavolj tega sodno preiskovanje napeljano, da se torej ta reč ne mora v nesrečo cele dežele porabiti in še manj zato, ker je deržavni zbor to reč grajal. Opomnil sim tudi Vessenberga, da je na Dunaju vzrok Lambergove smerti iskati, ker na postave niso porajtali. Da se take nepostavnosti za naprej več ne gode, naj mi dovolijo izrečenje barona Bay-a za ministra predsednika poslati, kar bom po svoji dolžnosti rad podpisal.
Drugi dan sim pismo od cesarja prejel, v kterem mi je bilo dovoljeno odstopiti, in podpisal sim tudi barona Bay-a za ministra predsednika. Zraven tega je bilo pa še drugo pisanje priloženo, v kterem mi je bilo zapovedano namesti barona Esterhazy-a barona Recsey-a podpisati, kar nisim hotel storiti, ker odstopni minister le svojega naslednika podpisati sme, in ta še le zamore druge ministre zvoliti in jih v poterjenje predložiti. To sim Vessenbergu pisal in zraven tudi barona Recsey-a opominal, se v to reč ne mešati. Recsey me je vbogati obljubil. Kmalo potem sim zvedel od tistega rokopisa, kterega je Recsey podpisal in samostojnost Ogerskega vničil. Poiskal sim Recsey-a in mu vpričo prič očital nepostavno djanje. V zadevi rokopisa pa sim izrekel, da je v njem tako ne-porajlanje postav in napovedba vojske proti Ogrom; da Ogrom ni druzega storiti, kakor za branibo' dežele skerbeli.
Potem zapustim Beč in se podam skoz Oedenburg na svoje posestva, kjer sim se s svojimi uradniki in deželani na vojsko napravil, da domovini ne le s svetom, tem več tudi z blagom in kervjo pripomorem in pokažen, da sim zvest sin domovine.
Pa previdnost je sklenila, drugači z ma-noj ravnati; zavolj nesrečniga pada moram postijo varovati in roke križem deržati. Upam vonder, da se bode v moji zlomljeni rami kmalo toliko moči zbudilo, da se bodem moral proti pokončavnemu sovražniku dvigniti, da bom deležen ali slavne zmage, ali, če mora biti, velike smerti mojega naroda.
Še to opomniti moram, da nisim nikdar nobene reči brez dovoljenja svojih ministrov storil, in da od takih postav od leta 1848, po kterih bi bile naše postave vničene,nikdar nič slišati nisim hotel. To sim v privatnem in uradnem stanju vedno s svojim djanjem poterdil.	(Presne.)
Iz Ogerskego zvemo, daje okolj Preš-burga že na Donavi toliko ledu, da mlinarji več mleti ne morajo, in da se tamošni prebivavci boje, da jim bo za tega voljo moke majnkalo, tudi je, kakor zvemo po vsih kra-
jih velik sneg in mraz, pri nas pa imamo tako lepo jesen.
Ptuje dežele.
Nemška. „KoIner Zeitg." je glas pognala, de austrijanska vlada pruski s vojsko žuga, ako bi ta zdaj nemški narodni zbor sklicala. Pruski vladni časopisi resnico tega taje. —
V	Berolinu se je pričela velika kaznovav-na pravda proti učenimu svetovavcu Waldek zavolj lanskiga punta. Perve seje očitne sodbe pričo silne množice slušavcov so mu priložnost bile, precej sumljivosti — v sebi že male — se znebiti. Slabeje kaže za štacun-skiga služabnika Olim, kteriga ob enim sodijo, in kteriga izprašovanje marskaj noviga rozo-deva.
Virtemberški deržavni zbor za posvetovanje ustave se je pričel l.dan grudna, Saksonski zbor 26. dan listopada t. I.
Sliši se, de austrijsnska armada na Češkim bo prestopila v Saksonsko kraljestvo, puntarskim načinam v okom priti.
Francoska, V narodnim zboru hudi prepir. Desna stranka je hotla, de bi se udovam in otrokam mestnih stražnikov, kteri so bili v boji proti republikanci vbiti, kaj iz deržavne denarnice podarilo. Temu se je levica ojstro vstavila, vstal je prepir, glasni hrup besedi in upitja, žuganje in obdolževanje, clo zvunaj zbora se je več poročnikov serditih v dvoboju skusilo.
V	Algerii so se arabski rodovi proti Francozi vzdignili, in francoska armada (11,000 mož,) jih dozdaj ni zamogla vkrotiti. Dol-žuje se vojskovodja general Šaron nemarnosti. —
V	Parizu pričakujejo do konca t. m. perviga poslanca cesarja Hajtijanskiga.
4000 mož francoske armade na Bimskim je vlada nazaj domu poklicala.
46 prijatlov kraljestva Henrika V. je policija v Parizu napadla pri nekimu zboru, in jih zaperla, vsi so bili zvunaj eniga, v krasni gosposki obleki.
Predsednik republike je zbrane, novo izvoljene poglavarje deželnih departementov slovesno nagovoril, in med drugim jim ukazal, de že zdaj imajo pripravljati ljudstvo k temu, de ga bo v 3 letih vnovič volilo za predsednika.
Med vlado Sandvikskih otokov in tam-kejšnim konsulam Francozov je prepir vstal; Francozi so se šiloma terdnjave polastili, ter jo zopet zapustili, in s konsulam vred se domu odpeljali na Francosko.
10. ga t. m. misli predsednik L. Napoleon v počastenje svoje izvolitve veliki spregled narodne straže in veliko pojedino napraviti.
Bosna. Od stanja bosniških zadev se „Agramerici" piše, da se bodo Kedulak iz Vihača in njegovi sosedji novim davkom, ki jih je travniški vezir razpisal, zoperstavili. Govori se, da je v Travnik 8000 vojakov prišlo. Bavno tako se tudi bernškim novinam piše: V Bosni je mir, ali ljudstvo ima veliko skerb zavolj pomanjkanja živeža. Veliko orožja in druge vojskine priprave se iz Rumelie v Bosno prevažvajo, terdnjave se popravljajo, in neprestano se dela, da bodo pred dokončane. Vse mesta v Bosni dobivajo pomnožene posadke, posebno v tistih krajih, v kterih so se vstajniki vsedli. — Turška vlada še dvomi, koga da bi za poveljnika bosniške armade postavila; do zdaj je še cela armada pod poveljništvom Tahir-pašata, od kterega se povsod govori, da bode v kratkem Bosno zapustil. Gosto premembo deželnih vladarjev v Bosni, kakor tudi v drugih turških deželah, narod malo obrajta, ker vsak vezir nove postave in povelja vpelje, ki djansko stanje namesti ga poboljšati, le slabši store, in tako pride, da, akoravno Tahir-paša ni ljudolju-ben, se vonder Bosnijaki boje prihodne osode, ko bodo drugega poglavarja dobili.
m © p o 1 i t i s k i del.
Ilirskoslaveaski jezik.
Iz početka ne bilo bi mudro, berzo vse prevratiti i prevelika premenu i burju zagnati u jezika i slovstvu; takove stvari moraju le na tihom i po malo jedna za drugoj se upeljati.
Kolar.
Verlo koristno bude za nas Slovence, ako se naši učeni muži i vlastensko misleči mladenči s književnim ilirskim jezikom po malo soznane. Velika korist, ktera bude iz toga za naše slovensko pleme i za vse Jugoslavene izvirala, se u kratkom še povedati i razložiti ne more. Toliko skušnja uči, da narod toliko nagleje k blagostanju i narodnoj sreči napreduje, kolikor si bolje prizadeva, da se po bra-terskoj ljubezni i uzajemnosti sjedini i složi. Jedinstvo i sloga medjusobna dajate narodu važnost i moč u vsili opravilih. Sloga jači, nesklad tlači. Braterska ljubezen naj nas Jugoslavene veže, ona naj je nam skala, na kteru prihodnost svojega naroda zidamo; da budemo podobni mudromu mužu, k«ji je svoju liišu na skalu sozidal, prišli su vetrovi, priletela je burja, pa hiša se ni poderla, ker je bila na skalu sozidana.
Da se izobraženi Slovenci s ilirskim jezikom soznanimo i se ga navadimo, je nam neobhodno potrčba: vendar ne silimo nikogar, da bi ilirsko pisal. Sila nije nigdar mila. Vsakomu slovenskomu spisovatelju naj jc popolnoma svobodno, da piše ali "po siovensko ali po ilirsko, kakor mu je drago. Mi ga vse jednako spoštujmo i častimo. — Vredništvo kmetijskih Novic je tako svobodomiselno in prijazno činilo, pri upeljevanju našega pravopisa. Prijateljsko su u Novicah pisatelji svoje misli razlagali i dokazovali, da se ovi pravopis upeljati mora. Ako se je nekak človek preostro oglasil, hotel se gerdo prepirati i smešnjavu delati, se mu je jasno i po mužko povčdalo, da nije prav se potrebnoj i dobroj stvari ustavljati, i javno se prepirati. Zato se je pak pravopis po tih vlastencih lahko i naglo, kakor bi rekel, ipso facto upeljal. — Bavno tako ljubeznivo su se vlastenci u novinah Slovenija obnašali; vsi goreči za srečo našega naroda su sjedinjeno i složno se poganjali za to, što su za potrčbno spoznali.
Bavnajmo se ravno tako složno sada pri upeljevanju ilirskoga jezika!
Slovenščine nigdar ne zametujmo; ona je zemljišče, na kojem stojimo i slovstvo naše dalje zidati hočemo. Zidovje bi se pak naravno ne utverdilo, ako bi počeli zemljišče podkopavati, na kojem zidati želimo.
Naše priprosto ljudstvo naj govori u raznih krajih Slovenie različno, kakor do sada. Tudi Nemci imaju za cehi Nemčiju samo jeden jedini književni jezik i ljudstvo govori vendar povsuda le po domače.
Pišimo še za napred po slovensko vse, što je samo za priprosto ljudstvo namenjeno, postavim: molitne, gospodarstvene i kmetijstva se tičuče knjižice; naše kmetijske Novice; obči deržavni zakonik, ukaze,zapovedi, oznanila, oklice i tako dalje. Mi smo že zadovoljni, ako se u pisarnicah le po slovensko vendar jedenkrat uradovati počne. Ne terjajmo ilirščine, — še slovenščina se bude uradnikom od početka utakovala. Ovo ne more drugače biti: Omne initium ardet. Ne zamerimo jim, ne očitajmo jim, ako se jim nekaka pogrčška bude podkradla; pohvalimo jih, ako ravno bi u njih spisih skoro polovina nemških slov se snajšla. Ua skušaju po slovensko uradovati, to ie vsakako hvale vredno, toliko hvalevred-nejše, ker jih to od početka mnogo truda stoji. Take smešnjave Slaveni vendar ne budemo nigdar u pisarnice dobili, kakoršnu imaju Nemci u svojem »kanclajštilu."
Nasproti tomu pak pišimo po književno ilirsko, to je po jugoslavensko, vse, što je za izobražene i učene domorodce; vse, što je tako imenitno, da imaju citati (brati) i razu-miti vsi Jugoslaveni, to je Slovenci, Horvati i Serblji. Za sada pišimo .samo u času nekak kratek sostavek u našu Slovenijo , pa kolikor moguče lehkorazumljivo , u kratkih stavkih (Satzen) i po slovensko, samo u tistih osmerih slučajih obernimo bešedu po ilirsko. Mi ne smemo slovenščino zapustivši s jednim skokom u književni jugoslavenski jezik pla-nuti, temoč po malo, tako po času se ilirščini približevati, da slovenski čitatelj (bravec) ku-mej čuti, da po ilirsko pišemo, da se njemu zdi vse lčpo po slovensko. Mi slovenščine ne smčmo zapustiti, nego (temoč) vse naše
pleme pazljivo i varno bližje k jeziku knjičev-noniu peljati. S jednim okom gledajmo napred na književni jezik, da se mu bližamo, s drugim pak na zadnja kolesa, da se ne prenaglimo. Lčpo opomenja naš slavni Kolar u knjigi Klasove o potrebe jednoty spisovneho jazika pro Čechy, Moravany a "Slovaki: »Iz početka ne bilo bi mudro berzo vse prevratiti i preveliku premčnu i burju zagnati u jeziku i slovstvu, takove stvari moraju le na tihom i po malo jedna za drugoj se upeljati."
Da oprostite — sit venia verbo — koristno i dobro bi bilo, da bi si slovenski domorodci pripravili knjigu: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik, ker se u njoj glede sloge i uzajemnosti književne obširno govori. Spisana je po ilirskoslaven-sko, blizo tako kakor ovi sostavek. — llavno tako bi bilo želeti, da se šolska knjižica: Predpisi latinsko - i cirilsko - slavenski razširi med učiteljskimi pripravniki i med djaki (študenti); u njoj se najde naukoslovje pisavno (Schreib-lehre), abeceda i čitanje (branje) s cirilskimi tiskavnimi i pisavnimi pismeni (antiqua und cursiv) i devet predpisov latinsko- i cirilsko-slavcnskih. *)
Primimo i lotimo se toga važnoga dela od vsih strani, sada jc naj priložneje vreme k tomu. Želja za književnu slogu je med Slovenci probudjena, slavenska plemena našega cesarstva hrepene i teže za slogoj i uzajem-nostju, sama vlada naša je poklicala od vsa-koga slavenskoga plemena u cesarstvu po dva učena muža u Reč (Dunaj), da bi vsa narečja se, kolikor moguče, sbližala u izrazih uradnih (in der Terminologie des Amtstiles); i to važno delo za vradnike i za Slavene je že dokončano i se bude pri toj priči tiskalo.
Zato le napred u imenu božjem, da se složimo u književnom jeziku s bratri svojemi Horvati i Serblji: Kdčr brat bratu ruku pruži (poda) onde rod i dom ne tuži!
Matia Majar.
Trap.
(Pripovedka.)
Bil je en oče, ki je tri sine imel. Dva sta bla brihtna, nar mlaji pa trapast. Primerilo se je, de je oče vmerl. Starši in sre-dni sin si meni nič tebi nič posest razdelita, tako, de na mlajšiga nič ne pride. Trap gre proč, stopa tje v en dan naprej in milo joka. Gre po svetu in narpred sreča tropa pijaneov, ki so se ga naserkali, so ukali ino vse sorte okrogle krožili. Zlo se jim zamerzi, jokajo-čiga vidit. Padli so čez trapa in ga hudo na-šeškali. »Kjer se mi veselimo, pravijo, tam se ne sme žalovati."
Trap se bolečin vije in prosi. »Bom pa kaj druziga, pravi, za naprej delal, če ljudi srečam. Le povejte, kaj?"
Pijanci. Prav! le govori: Imamo ga, pa še bi ga radi!
»Bom storil" odgovori trap. Pri ti priči ga puste; on pa odide, gre in gre in koraka naprej.
Pride do samotniga kraja. Blo je na velki cesti. Tam je neki mož veliko dnarja zgubil in ga ravno skerbno iskal. »Imamo ga, pa še bi ga radi!" upije trap, ko iskajočiga vgleda.
Ta meni, de je dnar najden in veselo ptujcu nasproti gre. Dajte sem prijatel! mu reče, moj je, pa vi veliko plačo dobote. — Pa trap kroži to svojo na dalej in uni je menil, de se norca dela. Vzame tedej bič in mu vroče zaklada.
»O joj! plaka neumc,večne bom tako govoril, pa povejte mi kako hočem, de bo ljudem všeč."v
Ptuje. Če te kak tak praša in če druziga ne veš, reci: Nič, nič! —
»Bom storil*', pravi trap. Potem odide, gre in gre in koraka naprej.
#) Knjiga imenovana: Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik — ima 130 stran u velikoj osmini i velja 4o kr. sr. Predpisi veljajo 20 kr. sr. Obedve knjigi ima na prodaj za ovu cenu u Celovcu Sigmund, u Lju-blani Lerber in Kremžar, u Terstu Zivic, u Golici Paternoli, u Marburgu A. Ferlinec, u Ptuju Spritzaj, u Celju Jeretin, u Gradcu Majer, u Krajn-skom mestu Reš, u Novom mestu Vejpustek, u Radgona Vajzinger, u Uelaku Poznik , u Zagrebu Supan. Ktor gotovih novcev za 10 iztiskov meni fraukirano posle u Žabnice (Saifnitz in Karnten) dobi jedennajstu knjigu na verh.
Pride do vode. Tu so ribči ribe lovili. »Nic! nic!" Zavpije trap, jih vgledavši. Ribči res še niso nič vjeli in bli so silno nevoljni. Vse plane zdaj z mrežjimi dragovi na siiho. Trap je vnovič tepen.
Trap. »Odpustite! kako čem pa reči?"
Ribči. Dans eno, jutro dve! je naš pregovor. Ta nam je všeč.
»Prav!" odgovori trap. Potem odide, gre in gre in koraka naprej.
Pride do vislic. Tukaj so ravno babo obešali. Dans eno, jutro dve!" vpije trap. Ljudem se je ženica smilila, zlo jih tedej besede neumniga zdražijo. Zagrabijo ga in ga tako nabijejo , dc se komaj zave.
Trap. »Rog se vsinili! al nisim prav govoril?"
Ljudje. Tepec! drugikrat reci: Bog se vsmili duše.
»Bom" odgovori trap. Potem odide, gre in gre in koraka naprej.
Pride do konjederca, ki je ravno paro deri. »Bog se vsmili duše! Bog se vsmili duše !" reče trap in se začne z vsiga gerla smejati. Tudi konjederc misli, de norce vganja. Bil je tamin mož, z kterim se ni blo šaliti. Prijel je poleno ino je trapa silno namahal.
Trap. »Kakov bi bil pa reči mogel?"
Konjederc. Čakaj! bom ti jo zasolil. Pri tem mu pokaže trop krojačev, ki se tepd. Tje pojdi, mu reče, in prašaj: Al kozla je-z d ari te?
„Bom" pravi trap. Potem pa odide in koraka, kamor mu je zavkazano.
Pride do krojačev. »Al kozla jezdarite?" jih praša. Komaj uni »kozel" zaslišijo, se hipoma vsi vanj-ga zaderve in ga tako nemilo z vatli omerijo, de mu pleča in herbet začerne.
Trap. »Zakaj vam prav ni? Ne vem, kaj bi bli vi željeli."
Krojači. Tepec pojdi! Če še tako tropo srečas reci: Tako se le norci spremlajo. Potlej boš pametno govoril.
»Prav!" odgovori trap. Potem odide, gre in gre in koraka naprej.
Pride do gospodov in gospodi čin, ki se po planu radujejo in sprehajajo. »Tako se le norci spremlajo", jih trap nagovori. En čas ga gospoda kislo gleda,ker pa le ne odjenja, gospodje svoje španske palce vzdignejo in ga tako premlatijo, de je bolj mertev kot živ.
Ko se zbrihta, je gospoda odšla, le eden je še sem in tje hodil; tega on praša, kako de bi bil govoriti mogel.
Gospod. Kak prilizk bi bil izrekel, postavim : Sloga in sprava. In še dar bi bil dobil.
»Bom" pa drugo pot bolje opravil, pravi trap. Potem odide, gre in gre in koraka na-
Prel-
Pride do vojšakov, ki so ravno v boj gro-rneli, in le po kervi hrepeneli. Peli so divje pesmi, polne ognja in bojne nadušenosti. »Sloga in sprava" , jim trap upije , dar pričak-vaje. Pa spekcl se je. Miroljubne besede vojšake tako razkačijo, de ga z bodali in puškami sujejo-, tepejo in 1 juto terpinčijo.
»Tako že spet ni prav !" stoka trapec, povejte mi vender, kaj bi vsim všeč bilo.
Vojšaki. Beseda mož je: Bimo jih, dajmo jih! Ie babe drugač govore.
Trap. »To si bom zapomnil." Potem pa odide, gre in gre in koraka naprej.
Bla je noč, ko v neko vas dospe. Perva hiša je bla posebno bogata. Pa ravno to noč so čez to hišo tatje prišli in že so lestvice pristavili v shrambe se zmuzati.
Ko jih trapec zagleda, začne upiti: »Bimo jih, dajmo jih! bimo jih dajmo jih!"
Strah tatov ni za popisati, ko te besede zaslišijo. Mislili so, de ljudje nadnje gredo. Res je to klicanje trapa spijoče ljudstvo prebudilo. Vse vre vkupej in kmalo so tatje za-sačeni. —
Gospodar hiše, ki je bil bogat in je bil zdaj v nevarnosti vse zgubiti, je bil grozno vesel. Trapa je k sebi vzel in ga noter do smerti pri sebi obderžal. Zakaj Je njemu se je imel za obrambo bogastva zahvaliti.
Dva nauka daje življenje trapa. Pervič: ljudem se nikol ne vstreže. Drugič: Tud slep šinkovc sčasama korito najde.
Jovan Terdina.
Smešnica.
Dva skupej pijeta. Pervi reče drugemu: Ni vonder boljšega na svetu kakor en kozarc dobrega vina. Drugi pa mu zaverne: Eno vedro je vonder še boljše.