m
Denašnja slika vam kaže mesto Ptuj v sedanjej podobi v podnožji hribca s starinskim gradom.
Drava teče od zahoda proti izhodu.
Mesto ima dve predmestji, blizu 400 hiš in nad 3500 prebivalcev slovenske in nemške narodnosti.
Hiše v mesti imajo večinoma po jedno ali po dve nadstropji. Trgov je več, a največji je St. Flor ij an ski trg. Cerkve so tri: 1) stolna cerkev, 2) cerkev 8v. Petra in Pavla in 3) cerkev sv. Ožbalda. Stolna cerkev je velika in ima posamez stoječ zvonik. Ta zvonik je zelo trdno zidan, ter je bil v prvih časih za vojaško rabo. Visok je 53 m in s kotlovino (bakrom) pokrit. Cerkev je zidana v gotskem zlogu in od znotraj posebno lepa. Okolo cerkve in zvonika se vidi mnogo starinskih, največ rimskih spomenikov. Cerkev sv. Petra in Pavla pri ininoritskem samostanu, 1360. leta pozidana, je tudi lepo okrašena, ter je farna cerkev Slovencev v Ptujskej okolici. Samostan tikoma cerkve je velik in prostoren. V predmestji „Kaniža" stoji cerkvica sv. Ožbalda, ki jo 850. leta na mestu nekdanjega rimskega teinpla sezidana. Cerkvica ima nekaj starih spomenikov, ter je podružnica velike slovenske župe (fare).
Mesto ima različne urade, deželno gimnazijo, petrazredno deško in štiri-razredno dekliško ljudsko šolo, gledališče, narodni dom, bolnico in hiralnico. Poslednji dve je sezidala štajerska hranilnica 1875. leta. Vojašnice so bile njega dni različni samostani. Preko Drave peljeta dva mostova na veliko Ptujsko polje. Prvi je lesen, drugi železen od južne železnice, ki se je tu 1860. leta odprla.
Meščani se pečajo največ s trgovino in obrtom ; okolica s poljedelstvom in vinarstvom, katero posebno v Halozah in Slovenskih goricah vže od časa Rimljanov slovi.
Zelo lep je visoki grad grofice Herberstein-ove, ki stoji nad mestom. Ondu vidimo lepe vitežko sobe, stare podobe, nekdanje hišne oprave i. t. d. Iz grada je krasen razgled po vsem mestu, preko velikega Dravskega polja in daleč tja v Haloze in Slovenske gorice.
Grad v tej podobi kakor je zdaj, stoji od 1(556. leta.
Pod gradom na severo-vzhodnej strani stoji četvero-razredua narodna šola okoliških Slovencev, ki je v lepem in primernem zlogu zidana.
Anton Pore/car.
Starih Slovanov bog Triglav.
__ljudje, bodi si kristjani ali nekristjani, nikoli in nikjer niso bili brez
boga. Takih poganov ni bilo na svetu, da bi ne bili oboževali kacega bitja in si ga predstavljali za boga. In tudi naši pradedi, stari Slovani, dokler so bili še pogani, oboževali so različna bitja in jih častili kakor bogove. Po njihovej veri je bil svet poln viših bitij, ki so narejala razne prikazni in iz-premembe v prirodi. Razlikovali so dobra in hudobna bitja. Dobra so zvali b o-gove, hudobna pa bese. Kar je dobrega na svetu, vse je od bogćv; a kar je slabega, to so naredili besi. Bogovi so delili ljudem zdravje, blagostanje, srečo v rodovini, zmago v vojski, sploh vse telesne in duševne dobrote; besi
pa so trosili bolezni, vzbujali razpore in sovraštva, narejali siromaštvo ter vse, ker je slabega med ljudmi.
Prvi in najimenitnejši med bogovi starih Slovanov je bil Sva rog, stvarnik nebes in zemlje, svetlobe, toplote, bliska in groma. Njemu so Slovani največjo čast skazovali ter mu darovali vole in druge žrtve. Temu najvišemu bogu so nekateri Slovani rekali tudi P e r u n.
Med mnogimi drugimi bogovi, ki so jih častili stari Slovani, bil je najimenitnejši Triglav, bog zemlje, morja in zraka.
Triglav je božanstvo največje modrosti, svetega reda, življenja in solnca. V podobi trojice predstavljeni Triglav je znaeil trojno svetlonosno moč, ki so jo primerjali trem letnim časom: vzponi ladi, poletju in zimi.
Znamenje solnenega boga Triglava je bil zlat trikot. Dolgo so častili Triglava za trojednega boga in ga zato tudi slikali v podobi treh glav. Triglava so oboževali stari Slovani v denašnjej Nemčiji ob reki Labi in stari slovanski Pomorci na obalih baltijskega morja. Poganski Slovani so zidali svojim bogovom zelo lepe hrame, ki so se pa, kar se samo o sebi umeje, zelo razlikovali od krščanskih cerkva. Tak prekrasen hram so bili postavili bogu Triglavu v mestu Štetinu ob izlivu reke Odre na Pomorjauskem, kraj baltijskega morja.
Kip solnčnega boga Triglava v tem prekrasnem hramu je bil od čistega zlata, a na glavi mu je blestela krona, nakitena z dragim kamenjem. Ud krone mu je visela preveša preko obraza in mu ga zakrivala. Tri glave so značilo tudi to, da je Triglav gospodar nad nebom, zemljo in pod zemljo ; obraz mu je bil zato prekrit, da bi ne videl ter bi odpuščal grehe ljudem. Bogu Triglavu je bil posvečen črn konj, katerega so oskrbovali njegovi duhovni. Ta konj je prorokoval vse dogodke, ki se bodo zgodili v bodočnosti.
Triglavov hram (tempel) v Štetinu je bil okrašen po vseh stenah s človeškimi in živalskimi podobami.
V hramu so shranjevali orožje, katero so vzeli sovražnikom, pa tudi zlate in srebrne čaše in rogove divjih bikov, v katere so pihali, kadar so klicali v boj.
Triglav se imenuje še danes najvišja gora na Kranjskem, ki ima tri vrhove, drug pri druzem; srednji teh vrhov je najvišji, vzdiguje se 2865 m v visočino.	— 6.
Iz stare knjige.
^	(Spisal Ksaverij.)
IJffifostelja mi je stala pri oknu. Bilo je z večera. Ležal sem in zrl na Iff^j-kos neba, ki se je videlo skozi zatcmnele šipe. Nekaj zvezdic je trepetalo
P°d smjevkaatimi oblaki .... lyi Priletel je na moje okno netopir, ostudna žival. Odprl je usta ter govoril: „Tu polegaš in neumno misliš! Po sveti pa se gode stvari «namenite. Vstani in idi, žal ti ne bode!* In odfrčal je.....