VKTMK
CELOVEC PETEK 2. FEB. 1990
Letnik XLV. Štev. 9 (2524)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Kiagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Vertagspostamt
9020 Kiagenfurt
Cena: 7 šil. din. 10
P. b. b.
Priprave za trgovsko akademijo v teku!
Priprave na ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije so v teku! Pred nekaj dnevi je slovensko gimnazijo v Celovcu obiskala komisija, da bi preverila možnosti za namestitev in ustanovitev te višje poklicne šole v njenih prostorih. Komisija, v kateri so bili predstavniki zveznega ministrstva za pouk, koroških deželnih šolskih oblasti, nadzornik dr. Anton Feinig, za slovensko gimnazijo pristojni uradnik zvezne uprave dr. David ter
ravnatelj slovenske gimnazije dv. sv. dr. Reginald Vospernik, je ugotovila, da bi bilo delovanje trgovske akademije z določenimi gradbenimi posegi možno pod streho Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Pretekli torek se je prvič sestala tudi projektna skupina za pripravo trgovske akademije. V njej pod predsedstvom mag. Maje Am-rusch-Hoja sodelujejo deželni šolski nadzornik dr.
Helmut Huber, nadzornik dr. Anton Feinig, dv. sv. dr. Valentin Inzko, mag. Anton Schellander ter ravnatelj slovenske gimnazije dr. Vospernik.
Po mnenju ravnatelja dr. Vospernika je pričetek delovanja trgovske akademije iz organizacijskega vidika mogoč s šolskim letom 1990/ 91, kar so potrdili tudi člani komisije, da pa je sedaj vse odvisno od politikov, če bodo prižgali „zeleno luč".

Starš/ v Ce/ovcu so prepričan/, c/a sta obe šo// -tako zasebna šo/a Mohorjeve kot tuc// javna c/vojez/čna šo/a - potrebni.	smo. /s. Mohar
Združenji staršev v Celovcu za zasebno in javno tjudsko šoio!
Združenje staršev Mohorjeve ljudske šole ter Skupnost staršev, ki zahteva ustanovitev javne dvojezične šole na pedagoški akademiji, zastopata skupno stališče, da sta v Celovcu potrebni obe ljudski šoli. Potreba obstaja, tudi različni pedagoški koncepti, katerih prednosti bi lahko koristili obe šoli, govorijo v prid temu dualizmu", je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci.
Dr. Jože Messner, ki je konferenco vodil v imenu
Skupnosti staršev, in tudi podpredsednica Združenja staršev na Mohorjevi šoli Vida Obid sta zato zavrnila predlog predsednika deželnega šolskega sveta Huga Reinprechta, ki je željo Skupnosti staršev po ustanovitvi šole na vadnici pedagoške akademije odklonil in predlagal status javnosti za Mohorjevo šolo. Oba sta izpostavila sklep nedavnega razgovora obeh organizacij staršev, da podpirata ustanovitev javne dvojezične šole, ter menila,
da bi delovanje obeh dvojezičnih šol ter šolski pluralizem koristila pedagoški praksi ter odgovarjala potrebam časa. Vida Obid je tudi poudarila, da ima Združenje staršev na Mohorjevi zagotovilo lastnika, da statusa šole ne namerava spremeniti.
Tudi dr. Marjan Sturm je potrdil, da je Mohorjeva sporočila narodnostnemu sosvetu, da namerava svojo šolo obdržati kot zasebno.
Dr. Messner je opozoril tudi na mnenje priznanih
pedagogov s celovške univerze ter vodja oddelka na pedagoški akademiji v Celovcu Bernda Sandrieserja, da bi bila ustanovitev dvojezične šole na vadnici pedagoške akademije velika priložnost za razvoj šolstva na Koroškem.
Skupnost staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu se je udeležila tudi sestanka na Uradu zveznega kanclerja preteklo sredo, z ministrico Hawličkovo pa se bo srečala 28. februarja.
10. oktober: kdo bo sodetova!?
Poleg obeh slovenskih osrednjih organizacij je deželni glavar Haider na pogovor o praznovanju 10. oktobra 1990 povabil tudi predstavnike drugih združenj (KHD, KAB,..). Po razgovoru sta podpredsednik Franc Kukoviča in član izvršnega odbora ZSO Mirko Messner ugotovila, da deželni politiki očitno niso pripravljeni odstopiti od že znanega in preživetega vsebinskega koncepta. Haider in njegovi uradniki so vsem organizacijam postavili rok desetih dni, v katerem naj sporočijo, če bodo sodelovale na proslav-Ijanju.
Vabito
Kot vsako leto, bo Zveza koroških partizanov tudi letos priredila proslavo ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih žrtev, ki jih je gestapo zverinsko pobil. Svečanost bo v nedeljo, dne
4. februaija ob 11. uri na pokopaiišču v Svečah.
Udeležili se je bodo tudi gostje iz Jugoslavije. Udeležite se proslave v čim večjem številu in pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in znance.
Slavnostni govor bo imel tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm. Sodelovali bodo pevci iz Bilčovsa.
G/avna pobuc/n/ka „ Ljudske /n/c/af/ve do//r?a Be/e/Bt/rger/n/-f/af/ve Ve//achfa/" Joz/ Hr/bar j/evoj /n Zdravko Hader/ap
V doiini Bete za svetejšo prihodnost
Pobudniki „Ljudske inici- nost o načrtih, s katerimi ative doline Bele/Burgerini- hočejo v regijo, ki je z zapr-tiative Vellachtal" so prete- tjem tovarne celuloze na klo sredo v hotelu „Obir" v Rebrci doživela hud udarec. Železni Kapli informirali jav-	/Da/je na 2. ^trau/j
Dvojezična šoiska spričevala: ZSO podpira starše
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo še nadalje podpirala starše v njihovi zahtevi za dvojezična spričevala za svoje otroke. V razgovoru s predstavniki Urada zveznega kanclerja ter ministrstva za pouk preteklo sredo na Dunaju je tajnik dr. Marjan Sturm zahtevo staršev, ki imajo otroke prijavljene k dvojezičnemu pouku, posredoval zveznim oblastem in pri tem poudaril, daje ZSO v primeru, da šolske oblasti ne bodo ugodile tej zahtevi, pripravljena voditi postopek do vrhovnega sodišča.
Predstavniki zveznih oblasti so na razgovoru obljubili, da bodo zahtevo upoštevali in da bodo z zaključkom šol-
skega leta 1989/90 na voljo dvojezična spričevala.
ZSO kljub tej obljubi poziva vse starše, ki so pismeno ali ustno zahtevali dvojezično polletno spričevalo, da le-to kopirajo in original priporočeno vrnejo ravnateljstvu šole. V kratkem spremnem tekstu naj vračilo enojezičnega spričevala obrazložijo s pravicami, ki so zapisane v 7. členu avstrijske državne pogodbe.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je pri tem še dodal, da bo ZSO pri vseh razgovorih odločno zahtevala izpolnitev te obljube, v nasprotnem primeru pa podvzela ustrezne pravne ukrepe.
Doiina Bela
(/Vada/je vanje s 7. stran;)
vnesti impulze za svetlejšo prihodnost.
Informativnega sestanka so se poleg številnih sodelavcev iniciative udeležili tudi predstavniki političnih frakcij v občinskem odboru (mag. Haderlap za SPO, Franc Smrtnik za EL), predstavniki izobraževalnih ustanov, mag. Huttner od celovške univerze, dipl. inž. Miki od Kmečke izobraževalne skupnosti), dipl. inž. Domej od Skupnosti južnokoroških kmetov, ter nekateri pomembni občani.
Govornika iniciativnega komiteja Joži Hribar in Zdravko Haderlap sta poudarila, da skupina namerava v sodelovanju z različnimi inštitucijami, med drugim z Delovno skupnostjo za samostojni regionalni razvoj", na področjih obrti, kmetijstva, turizma, okolja ter kulture sprožiti znotraj regije impulze, ki bi občanom zagotovili delovna mesta in možnosti za preživetje v sami regiji. Na ta način pa bi tudi preprečili zvišanje števila vozačev na delo ter odseljevanje iz občine.
Kot prvi najpomembnejši ukrep za pomoč regiji in odpuščenim delavcem in delavkam tovarne „Obir" skupina predlaga izdelavo regionalne študije, na osnovi katere bi potem nastali različni projekti za samopomoč (ustanovitev zadruge itd.) ter pobude za investicije posameznikov na raznih področjih.
Ljudska iniciativa, ki bo pravno šele ustanovljena, pa je na sestanku v Železni Kapli izrecno poudarila, da ne gre za novo stranko, temveč za neodvisno skupino, ki hoče preprečiti negativni razvoj hudo prizadete regije.
Za Enotno listo Železna Kapla je iniciativo mladih pozdravil občinski odbornik Franc Smrtnik, ki pa je-preden je predčasno zapustil zborovanje - ostro napadel socialiste v občini in na deželni ravni zaradi njihovega zadržanja v zvezi s tovarno „Obir". Zastopnik SPO, mag. Haderlap na polemiko ni odgovoril, je pa poudaril, da je občina po njego-1 vim mnenju storila nekatere ukrepe (Obirkse jame, načrti za razvoj zdravilišča itd.) ki bodo omilili hude posledice v zvezi z zaprtjem ..Obirja".
Dipl. inž. Miki je dejal, da je KIS pripravljena nuditi strokovno pomoč, mag. Huttner s celovške univerze pa je nakazal težavni položaj regije za ustanavljanje novih podjetij. Svetoval je tudi, da bi bilo za marsikoga potrebno, da bi si pridobil novo poklicno kvalifikacijo.
Nanovo nastala skupina v Železni Kapli bo morala pridobiti večje število strokovnjakov in svetovalcev, če hoče le deloma uresničiti svoje načrte. Hvale vredno pa je, da se v sami regiji združujejo mladi, ki hočejo prispevati k pozitivnemu razvoju svojega življenjskega prosto-
Prof. Vodopivec o odločitvi S!ovencev !eta 1920
,, Odločitev za status quo!"
„Da k; k;7u od/očZtev za koroške 3/ovence jasna in nedvoumna, Mo treka s strani .S/oventje oz. države 3772 jasnZk, nedvoumnZk in atraktivni/: a/ternatZv. Pek pa ni hi/o/ Tako se je na p/ehiseita /0. oktobra 7920 v coni /1 od/oča/o o hrzava/; in ne o nacZona/no-etnZčnZ pripadnosti; od/oča/o se je med dvema državama, ki sta bdi civi/izaci/sko ze/o raz/Zčn/, in končno se je od/oča/o med dvema državama, v katerih so ime/i 3/ovencZ- v obeh enako - /e ob/jabe, nikjer pa svoje državne samostojnosti. .Slovenci na Koroškem, ki so /eta 7920 g/asova/Z ze/eno, v bistva niso g/asova/Z ne za desno, ne za /evo, temveč za statas t/ao/"
IVAN LUKAN
Tako je pretekli ponedeljek v Domu prosvete v Tinjah koroško slovensko odločitev v coni A 10. oktobra 1920 ocenil ljubljanski univerzitetni profesor dr. Peter Vodopivec, ki je s predavanjem na temo „Upanja in pričakovanja slovenske politike od 1918 do 1920" zaključil sklop zgodovinskih predavanj, v katerem sta sodelovala še univ. doc. dr. Andrej Moritsch in dr. Wal-ter Lukan, ki sta v svojih predavanjih obravnavala zgodovino Slovencev od leta 1948 do razpada Avstro-Ogrske leta 1918.
Dr. Vodopivec je v zvezi s koroškim plebiscitom 10. oktobra 1920 tudi spomnil na dejstvo, da v slovenskem zgodovinopisju obstajata predvsem dve razlagi plebiscitne odločitve: prva, po kateri naj bi Slovenci glasovali večinsko v prid Avstrije pod vplivom socialno-demokratskih obljub in propagande, prepričani, da glasujejo za republiko socialne in z njo narodne pravičnosti in svobode, saj jim je to poleg dunajske vlade obljubljal tudi Florian Groger s svojo provizorično deželno vlado za Koroško (univ. prof. dr. Janko Pleterski), po drugi tezi, ki jo je ob 60. obletnici plebiscita razvil dr. Andrej Moritsch, pa je bil odločilni dejavnik, ki je plebiscit odločil v avstrijsko korist, slovenski koroški kmet, ki je v strahu, da bo izgubil svoja tržišča onstran Drave in v podobnem strahu pred jugoslovansko ^agrarno konkurenco, glaso-' val za koroško enotnost.
Prof. dr. Vodopivec je pri tem poudaril, da obe tezi vsaka zase vsebujeta precej argumentov, da pa sam razmišlja tudi o tretji, o dejstvu, da slovenske politike - kot politike slovenske samostojnosti in slovenske države - ki bi jo simboliziral slovenski narodni voditelj, zaupanja vredna slovenska narodna stranka in slovenska vlada, leta 1918-20 ni bilo.
Opozoril je, da so slovenski zgodovinarji še danes prepričani, da je bila s pretirano samozavestjo in hkratno omahljivostjo slovenske politike v Ljubljani že v novembru 1918 storjena „tista usodna napaka, ki je pripeljala do odločitve o plebiscitu na Koroškem". Vodopivec je pri tem navedel primer, kako nekritični so bili v Ljubljani in kako malo so poznali razmere in razpoloženje med ljudmi, posebej med Slovenci na Koroškem. Tako so ljubljanski politiki v pogajanjih s koroško deželno vlado od 9. do 12. decembra zavrnili Dravo kot demarkacijsko črto in hkrati sami razmišljali o plebiscitu na Koroškem, prepričani, da bodo z javnim glasovanjem pripojili k jugoslovanski državi vse sporno ozemlje.
Predavatelj je dalje poudaril, da je slovenska politika v Ljubljani s prekinitvijo neposrednih pogovor s Celovcem po začetku vojaških bojev decembra 1918 izgubila prednostni položaj in pristala v defenzivi, s čemer je bila od januarja 1919 dalje odločitev o meji na Koroškem dejansko prepuščena antantnim zaveznikom in mirovni konferenci, katere izid je bil tesno
povezan z Milesovim poročilom.
V zvezi z vojaškimi boji na Koroškem v prvi polovici leta 1919 pa je dr. Vodopivec dejal, da je „pristaš tistih, ki menijo, da pomena teh bojev ne kaže precenjevati". Dejal je, da je sam pregledoval sočasne dokumente francoskih poročevalcev s Koroške ter da ni dobil vtisa, da bi vojaškim bojem pripisovali posebno težo. Večji je bil po mnenju predavatelja pomen slovenskih in jugoslovanskih vojaških posegov na Koroško v aprilu, maju in juniju 1919, čeprav ne iz vidika diplomatskih razmer, temveč predvsem iz vidika razpoloženja koroškega prebivalstva. Že poleti 1919 je bilo vzdušje izrazito nenaklonjeno Jugoslaviji in se je še nadalje spreminjalo v avstrijsko korist. Vsi poskusi, da bi ta negativni trend nasproti Jugoslaviji ustavili oz. celo obrnili, pa niso uspeli, v letu 1920 se je z odprtjem demarkacijske črte še celo poslabšal.
Dr. Vodopivec je na koncu svojega predavanja pritrdil prof. dr. Pleterskemu, da je bil osnovni problem plebiscita leta 1920, da ni spraševal po etnični, temveč po državni pripadnosti. Tako je plebiscit tudi odločil o državnem in ne narodnem smislu, je dejal predavatelj in zaključil, da so iz vidika koroških Slovencev zavezo, ki je obljubljala narodno enakopravnost znotraj avstrijske države, tragično in usodno naglo prekinili Nemci. „Prihajajoč z one strani meje, s sončne strani Alp, kjer so ta čas prav tako prekinjenje vse zaveze, zato ne vidim razloga, da bi se v spominu na plebiscit - ob njegovi 70-obletnici - čutili Slovenci s severne strani meje posebno zavezani avstrijski državi. Končno je treba spoznati, da vprašanje priznanja manjšine ni vprašanje pripadnosti k tej ali oni stranki in ideologiji, temveč priznavanja temeljnih civilizacijskih norm in demokracije", je poudaril univ. prof. dr. Peter Vodopivec.
KSŠŠ/G: predlog za Hrvatico v državnem zboru
Kot smo že na kratko poročali v torkovi številki, je bilo 26. januarja 1990 na občnem zboru izvoljeno novo vodstvo Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Predsednik je Marko Kušej iz Šmihela, podpredsednik Eduard Trampuš iz Doba, tajnik Adrian Kert iz Nonče vasi in blagajnik Marko Jernej iz Šmihela.
Po poročilih predsednika, tajnice in blagajnika o preteklem delu je sledila dveurna diskusija, v kateri je vneto sodelovalo veliko članic in članov in tudi edini častni gost, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
Občni zbor je sprejel sklep, da bo letos po enoletnem odmoru zopet „Slovenski praznik" v Gradcu ter da bo klub skušal zboljšati odnose do štajerskih Slovencev in do njihovega društva „Č!en 7". 70-letnica plebiscita na Koroškem bo po besedah predsednika ena osrednjih točk v delovanju novega odbora. Razsodba ustavnega sodišča pa nudi študentom in študentkam pravo priložnost, da se v svojih diplomskih nalogah ali disertacijah ukvarjajo s posledicami te razsodbe. ZŠO bi tako diplomsko nalogo ali disertacijo štipendirala, je poudaril tajnik dr. Marjan Sturm.
Zanimiva je bila diskusija o vlogi bodočega zastopnika manjšin v avstrijskem parlamentu v okviru Zelene alternative. Predlog klubaša je bil, naj ta oseba ne bi bila koroški Slovenec oz. Slovenka. Nalogo naj prevzame zastopnik/zastopnica druge narodne skupnosti npr. gradiščanska Hrvatica - tako je predlagal klubaš. Javila se je skupina ljudi, ki bo na osnovi tega predloga napisala ustrezno resolucijo.
To, kar „REP" v svojih člankih že nekaj časa upošteva, kar ljudje že nekaj časa pravilno izgovarjajo, je bilo na občnem zboru končno sprejeto: „Od zdaj dalje se klub končno imenuje: „Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu". REP
7^ o/c/er okstaja kapt-JLV ta/Zzem, okstaja tur/; potreka po Zroonm/.sf/ČM; partZ/Z, po orgrouž/ro/i; Zn korken: /evZcZ", /e o/? roku 27. kongresa KPA deja/ ostrojez/Čnt ana/Zt/k avstrijske po/tttke ter znan; avstrtj-ski esejist A/ickae/ .Sekarang.
KOMEN
dr. FRANC/JA ZM//7TRA
27. KOMGHES KPA
/;; s' tem; kesedami/e zade/ g/avico žek/jar medtem ko ves meščanski .svetpro.s/av//a tako imenovan; dokonča; propad rea/nega socZa/Zzma v država/; evropskega Fzko-da, se namreč v država/; takozvanega z/atega Zakoda - razen kratkotrajne škodo-
željnosti na račun rea/soci-a/Zzma - n;' kaj spremenZ/o; ajZkovo k/agostanje s/ej ko prej s/on; na ncrcs/jZvem pro-tZs/ovju med de/om Zn kapZta-/om, z/ast; pa tud; na škaa-da/oznem izkoriščanju tretjega sveta. .Sorazmerna k/o-gZnja	z a kodu e	Evrope,
severne Amertke Zn Japonske teme/j; na p/ečZk, krvi Zn znoja prekZva/stva Ajrike, Azije Zn južne AmerZke Zn gorje, kadar si kodo/judstva tek cekn zače/a zavedat; svo-pk moč;.
Propad rea/nega socia/Z-zma se je odraža/ tud; na 27. kongresu avstrijskik komunistov. predo/go so k/apčev-sko s/ed/k vsem sovjetskim avanturam ter s/ tako zapravi/; ves ag/ed, k; so s; ga prZ-dokZk v času autZ/aš/stZčnega koja med /ek 7924 - 7943 ter dos/ednega zastopanja de-/avsk/k /ateresov v /etu 7939.
Zato je razvese/jZvo dejstvo, da tako osekn/ kot tud; vsekZnsk/ rezu/tat/ tega kongresa oketajo Zskanje svoje Zdenktete ter prenekanje
v/oge nekr/kčne propagande neke ve/es;7e, k; tuk/k jtka/ očZtno tud; sama več noče.
Za/ v sedanjem sestavu centra/nega kom/teja KPA a/ več nokenega koroškega S/ovenea - vendar oč/tao ne tokko po krivd/ partije kot vse ko/j po krivdi tisti/; nek-daujZk /30-odstotn/k koroški/; s/oveask/k komun/stov, k; so v zadnjem času kakor podgane zapusti/; potup/ju-jočo se /adjo k: s; potskak proaeracjše za/edje.
Upat; je, da kodo S/ovenc; v reorgnnZzZraa; Komunistični jmrtiji AvstrZje okra;:;/; dos/eduo zaveznZco v koju za svoje pravZce - nov; pred-sednZk 5;7kermayer kot tud; nova predsednZca Soka sta to vsaj preprič/jivo napoveda/a Zn ok//uk;7u.
Ivan Lukan
SLOVENSKiVESINN
Slovenija
2. februar 1990 3
AKTUALN) POGOVOR
V -S/ovgfM/; 30 po 9.	zoče/1 3 pre^^o/f/no
At//77/7 <3 77/0. Afof Aaza, 3e 5o za /37*e<73f<7/77'At/ 3/ove7i-3Adgt/ pT-g^.se^fua 771 77/cgove č/ane, za zAo/*e .sAapi-Č77ig .S7ouea7y'e m za po/ozaa/e v 0AČ7777/A pofegova/o Aa/* ucč Aaar/fJalo^, 3f7*aaA 771 uo/7/777'A g7*apac7/. P7*va 777<? <7 77/77777, Dg77703 (z<7/*7/Zg/7/'g .s7oU<?7/3Ag OpOZ7C7/g), V
AafereTTi 30 porezane ^/ove773Aa JeoioAT-af/ČTia zveza, tSoc/aMemoAT-a^Aa zveza ^/oveape,	,S7o ve/73 Aa
A/TiečAa zveza, 37oveT73A7 A7*3Ča773A7 Je/TioAz-af/ 777 Ze/e/77' .S7over77ye, /e že oA/avf/a .svo/o vo/7/770 /73/0 za pT-e<73e<7777'Aa 777 č/aae pT-e<7.se<737va ^/oveaije. C/av777 AaarAJa/ je 03T-e<77/ja o3eAao.s7 De77703a 777 pi*vaA .Soc7'a/77o<7e777oA7*a73Ae zveze <77*. Jože P7/Č777A. V 7ej ,s7e-V7/A7' oAjav/ja7770 povzefeA 7*azgovo7*a z /7/7777, A/ 37a ga op/*av77a Voze PovžeA 777 /va/7 LaAaa.
„S hitrimi koraki v demokracijo!"
Gospod Pučnik, nam lahko predstavite programske razlike med Slovensko demokratično zvezo in vašo Socialdemokratsko zvezo!
Razlike so predvsem v samo-razumevanju teh dveh zvez. Ko je demokratična zveza nastala, se je razglasila za gibanje, ki naj bi pripeljalo do pluralistične demokracije v Sloveniji. Socialdemokratska stranka se je že v svojem razglasu ob ustanovitvi opredelila kot politična stranka, torej ne kot gibanje.
Druga stvar je, da mi socialni demokrati poudarjamo socialno komponento v okviru demokratične družbe. Nam torej sama demokracija ne zadošča, temveč še posebej poudarjamo, da mora biti ta demokracija tudi socialna, kar pomeni, da se morajo v konkretnem času in prostoru maksimalno upoštevati socialni kriteriji pri razdeljevanju družbenih dobrin, predvsem pa tudi v odnosih v proizvodnji.
Kako bi opredelili pojem socialne demokracije?
Za nas je socialna demokracija aplikacija ali prenos temeljnih človekovih pravic na področje proizvodnje in razdelitve duhovnih in materialnih dobrin. Gre za naslednje: temeljne človekove pravice si med seboj nasprotujejo, kajti meja mojih pravic je tam, kjer se začenjajo pravice drugega. Če izhajamo iz tega, je vsaka družba konfliktibilna, harmonije ni, harmonične družbe ni. Osnovni problem vsakega družbenega sistem je, kako te konflikte uravnavati in usklajevati. Vsako pričakovanje neke harmonije je utopija. Najboljša tehnologija za to je pravzaprav evropski pojem pravne države. Ta pa je v bistvu tudi aparat nasilja, kajti norme so mi všeč, dokler me ne omejujejo. Tu pa nastopi to, kar je za nas socialne demokrate bistveno v tem kontekstu, tem osmišlja-nju pravne države. Za nas je demokracija tista tehnologija, s katero se ljudem zazdi, ali pa vsaj deloma dejansko tako je, da sami aktivno sodelujejo pri postavljanju ni uzakonjanju teh norm. Ta vtis udeleženosti je realno gledano seveda močno pretiran, ampak kljub temu
zadošča, da nastane vtis, da je to njihov produkt, da so oni sodelovali, da so aktivna stran pri nastajanju norm pravne države, in sicer preko raznih procedur, volitev, kontrole pri izvajanju in uporabi države, vsega tega pluralističnega men-talizma in tako naprej. Preko tega mehanizma postane za nas pravna država s svojimi normami in z državo, ki je v ozadju, sploh sprejemljiva, sploh na nek način znosna.
Kako da se je vaša zveza povezala v Demos, kje so ideje za to?
Naša zveza je storila še več, mi smo celo dali iniciativo, da nastane Demos, mi smo si za to prizadevali že lani aprila, maja in kasneje zopet junija, julija, vendar brez uspeha. Vzrok za to je v tem, da so v Sloveniji po sprostitvi politične represije začele na veliko in nekako divje nastajati vse mogoče politične organizacije. To pa praktično pomeni cepitev vseh sil politične opozicije v različne stranke. Zato smo že aprila razposlali pismen predlog, da se začnemo pogajati o koordinaciji našega delovanja in o pripravah na volitve. Ime našega tedanjega projekta je bilo demokratična lista.
Vzroki so torej po eni strani pragmatični, saj smo še relativno slabo organizirani in imamo vse svoje otroške bolezni. Naša organizacijska mreža še ni tako popolna, da bi zajela vsako občino, vse zveze skupaj pa lahko zajamemo vso Slovenijo. Poleg tega smo mi v glavnem vsi politiki po delu.
Po drugi strani pa nam manjka izkušenj za organiziranje in tudi naša sredstva so minimalna, ker se financiramo samo iz članarin naših članov, in si ne moramo privoščiti bogve kakšnih medijev, preko katerih bi vodili volilni boj.
Ali iz volilnega sklada ne sprejemate določenih finančnih sredstev?
Mi doslej še nismo prejeli nič, je pa obljubljeno, da naj bi od prvega januarja vsaka zveza prejemala sredstva za dve plačani mesti. In sicer za mesto političnega funkcionarja in administratorko.
Drugi vzrok, da smo se zdru-
žili v Demosu, je bil v tem, da imamo vrsto skupnih programskih točk. Če jih naštejem samo nekaj: to je po eni strani odprava enopartijskega realsocialističnega režima ali političnega sistema, njegova nadomestitev z nekim pluralističnim, večstrankarskim, in po drugi strani zahteva, da se spremeni status Slovenije v Jugoslaviji. Okrog tega kompleksa so vse te zveze enakega, skoraj identičnega mnenja in to je tudi nekako vsebinska povezava med nami.
Kaj pa identiteta vaše politične organizacije v Demosu?
Pri tem obstaja seveda vedno določena nevarnost, kajti dokler nastopaš individualno, lahko nastopaš samo s svojo specifičnostjo, s svojimi akcenti v programu, v skupnosti to ni mogoče. Vendar smo v tem smislu realisti in izhajamo iz sedanjih pogojev političnega dela. Vemo namreč, da v Sloveniji danes še sploh ni pogojev za normalno profesionalno politično dejavnost, saj moramo šele opraviti temeljni kulturni premik, ki je pogoj za takšno politično delo. Mnenja sem, da socialni demokrati ta čas sploh še ne bi imeli možnosti uveljavljati svoje specifične akcente, neodvisno od tega, da smo kot organizacija še zelo šibki in da so naše možnosti zelo omejene. Združena opozicija hoče skupno opraviti ta kulturni premik, uveljaviti demokratični, pluralistični politični sistem civilnega tipa, in kolikor hitro mogoče tudi kaj storiti za spremembo statusa Slovenije v Jugoslaviji v smislu konfederacije. Mislim, da sc bo šele takrat začelo pravo strankarsko življenje s svojimi specifičnimi interesi in seveda s konkurenco.
Ciril Zlobec trdi, da je konfederacija v Jugoslaviji že dejstvo. Tudi v partiji se približujejo tej ideji. Ali to pomeni poenotenje slovenske politične kultnre ali pa smatrate, da so vladajoče strukture konfedera-listične zgolj iz volilnotaktič-nih razlogov?
Primarno gre za nekaj drugega. Partija in njene filiale, kot npr. socialistična zveza, se v bistvu v svoji notranjosti, v
svoji programatiki spreminjajo. In one so nekje v tem smislu vedno nekaj korakov za tem, kar je pravzaprav slovensko oporečništvo že pred nekaj leti zahtevalo. Naj omenim samo Novo revijo, 57. številko, s prispevki za slovenski program. Torej je ona nekako vedno nekaj korakov za to sedanjo slovensko opozicijo. Postopoma pa spreminja svoje nazore in sprejema pravzaprav naše zahteve. Tako je tudi kar zadeva konfederacijo. Še do pred pol leta sta pravzaprav socialistična zveza in partija zavračali pojem konfederacija, nato sta kasneje znašli, avtorje menda Ciril Ribičič, sedanji predsednik cekaja, takozvano asimetrično federacijo. To je bil prvi korak, da bi se zbližali z 'našo zahtevo, ker mi smo že takrat v 57. številki Nove revije postavili zahtevo po konfederaciji. Oni se skušajo milimetrsko nekako približevati. Rekel bi, da je treba pozdraviti to spreminjanje njihovih konceptov. To je vsekakor pridobitev za slovensko politično moč v odnosu do ostalih v tej Jugoslaviji, vendar moramo te stvari gledati res toliko zgodovinsko pravično in objektivno in oceniti, da tekajo za našim programom, kajti v nasprotnem primeru ne bi imeli več nobene možnosti v slovenskem političnem prostoru.
Zato so zajahali ta patriotski val in junaško krmarijo za nami. Jaz sicer to pozdravljam, obsojam pa, da se partija predstavlja, da ona rešuje slovensko suverenost. V bistvu pa je bila v zgodovini prav ona tista, ki je Slovenijo na tako čuden način zapletla v to Jugoslavijo, da ne govorim o Dolomitski izjavi pa kasneje o 45. in 48. letu in tako dalje. Po drugi strani je do pred kratkim ves čas to federacijo branila, a kljub temu pravi, da brez zveze komunistov slovenske samostojnosti ne bi bilo. To ne ustreza realnosti. Slovenskemu političnemu vodstvu sem zameril, da ob sprejemu amandmajev, ki smo jih mi leto dni forsirali in se leto dni borili z uradno ustavno komisijo v Sloveniji, ki jih je striktno zavračala vse do zadnjih tednov pred zaključkom te
JOŽE PUČN!K
Rojen 1. 1932, končal klasično gimnazijo, v Ljubljani študiral čisto filozofijo in primerjalno križevnost, diplomiral I. 1958, istega leta aretiran, obsojen na 9 let strogega zapora zaradi člankov v Reviji 57. Po petih letih prišel prvič iz zapora. Takrat je napisal nekaj člankov v Perspektivah. Nato znova za dve leti v zapor, od koder je bil odpuščen I. 1966. Skupno je „sedel" nekako 7 let. Nato je odšel v Nemčijo. Moral je ponovno študirat v Hamburgu, ker je bila njegova slovenska diploma izgubljena, zaplenjena. Tam je študiral sociologijo in pedagogiko in leta 71 doktoriral na hamburški univerzi, od takrat predaval sociologijo na majhni univerzi v Luneburgu. Zaradi razmer v Sloveniji, zaradi njenega osvobajanja, kot pravi, se je odločil, da se upokoji in se predlanske jeseni vrne v Slovenijo.
verzije, ni priznalo našega deleža. Potem jih je končno sprejela, vsaj nekatere, vseh ne, in nato so oni sklicali slavnostni zbor v skupščini, jih razglasili in niti ene osebe z naše strani, iz slovenskega zbora za ustavo, ki je instanca slovenske opozicije, ali pa iz alternativnih zvez niso povabili na slavnostno razglasitev. Zopet so bili komunisti med sabo. Povabili so Smoleta, ki je v bistvu član cekaja, je pa predsednik te njihove socialistične zveze ali karkoli že je, in pa nekaj predstavnikov zveze borcev in nikogar drugega. Oni so si po stari navadi prilastili to, kar je slovenska kultura v celoti, v svojem mišljenju tudi javno nekako dojela, formulirala, javno postavila in zahtevala. No, to so stvari, ki so že na meji politične morale.
Vaše izjave so v zadnjem času predvsem konstruktivne narave. Dajete vtis, da želite bolj graditi kot rušiti.
To je res, jaz sem v več izjavah poudaril, da se bom zavzemal za skupne nastope vseh političnih sil v Sloveniji, kadar gre za reševanje temeljnih problemov slovenskega naroda.
Na volilnem zborovanju v Cankarjevem domu ste tudi rekli, da se Demos ne namerava maščevati, temveč naj novejšo slovensko preteklost ocenijo zgodovinarji. Kakšen odnos imate do NOB?
Po vsem, kar vem, je potrebno zgodovino NOB pa tudi povojnega obdobja napisati na novo. To, kar imamo doslej, je črno-bela slika. Na eni strani to, kako so komunisti tu v Sloveniji razlagali, na drugi strani, kako so,recimo, razlagali nekateri iz emigracijskih krogov nekje v inozemstvu, v Argentini ali tudi kje drugje. To ni zgodovina tega obdobja Slovenije. Niti eno niti drugo.
Treba jo bo ponovno razsvetliti. Jasno je, da se je v ta odpor ljudstva proti okupatorjem, italijanskim in nemškim, nekako vmešala koncepcija svetovne revolucije, ki je vnašala vanj specifične strukture itn. z zelo grdimi in obžalovanja vrednimi posledicami.
Dimitrij Rupe! se je zadnjič izjavil za odcepitev Slovenije. Vi ste v odnosu do Jugoslavije bolj zmerni. Zagovarjate konfederacijo kot dokončni ali prehodni status Slovenije?
Zdi se mi, da o tem, kam bo šel razvoj danes,sploh še ne moremo govoriti. Trenutno se mi zdi edma realistična možnost, da uveljavimo status konfederacije za Slovenijo. To pomeni: meje med Jugoslavijo z ostalo fda//c na 4. A/rau;/
„S hitrimi koraki..."
,s J?, ifran;)
Evropo ostanejo nespremenjene. Kar se spremeni, je notranja zadeva Jugoslavije. To olajša mednarodnopravne implikacije tega vprašanja in zagotavlja določeno podporo diplomacije v inozemstvu.
Vključujete v ta status tudi slovensko nacionalno valuto in vojsko?
Mislim, da je potrebno vsebinsko uveljaviti gospodarstvo suverenost. V kolikor pa se valuta ne normalizira, kajti to, kar imamo danes, tudi ta novi dinar, to ni normalna valuta, to je še vedno deklarirana, administrativna valuta, bomo morali Slovenci imeti svojo. Kar zadeva vojsko, to je verjetno dolgoročna zadeva, mislim, da je minimalno, da Slovenija zahteva vrhovni nadzor nad vsemi vojaškimi enotami na njenem ozemlju. V kakšni obliki se to konkretizira, bo pokazala prihodnost.
Koroški in tudi ostali Slovenci v zamejstvu smo v zadnjem obdobju zelo kritični do odnosa Slovenije, predvsem Jugoslavije do nas. V bilateralnih odnosih med državami se pogosto ne počutimo kot subjekt, temveč le kot nadležen drobiž. Kakšno je stališče Demosa, če pride na oblast, ali če postane vsaj močna opozicija?
Naše osnovno stališče je, da je dolžnost in pravica matične Slovenije organizirati in podpirati Slovence po vsem svetu. Konkretno to pomeni, mi bomo zahtevali, da se vpelje posebno ministrstvo za Slovence izven meja matične države. Te probleme je mogoče ustrezno reševati samo na nivoju državne inštitucije. Seveda pa bo pri tem vedno veljalo, da so za nas Slovenci na tujem v prvi vrsti Slovenci, in da jih ne bomo razlikovali niti po religiozni niti po politični pripadnosti pa tudi ne po njihovi vlogi v pretekli vojni. V tem pogledu izhajamo iz prava in naš namen je organizacijsko povezovati Slovence po vsem svetu, seveda v prvi vrsti te, ki so v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, pa tudi ostale v diaspori. Temu odgovarja tudi koncept svetovnega slovenskega kongresa.
Kakšne sn vaše napovedi za volilni uspeh Demosa?
Trdne prognoze ni mogoče postaviti. Minimalno, kar bomo dosegli, je, da bomo zelo močna opozicija v slovenskem parlamentu. Obstajajo pa tudi realne možnosti, da zmagamo. Vendar jaz danes v to nisem stoprocentno prepričan.
Kaj pa mladinska ZSMS?
To še ni jasno, kako se bo odločila. Rada bi bila pri opoziciji, hkrati pa zopet pri partiji. O tem bo morala odločiti sama.
Predvidevate, da se bodo komunisti in socialisti združili v volilnem boju?
Saj so eno in isto, to so vsi komunisti. Dejansko so to isti ljudje, v vodstvu socialistične zveze so člani cekaja komunistične partije. Kako se imenujejo, je njihova zadeva.
Mislite, da bodo postavili skupno volilno listo?
Za določene stvari verjetno skupno, v nekaterih pa bodo nastopali ločeno. To je stvar kalkulacije, kaj bi jim prineslo več glasov. To je pragmatično vprašanje.
Slovenci kot pragmatiki bodo volili tistega, ki jim bo dal večji in boljši kos kruha. Verjetno bo pri prihodnjih volitvah bolje odrezal tisti, ki bo bolje gospodaril. Ali vaš Demos razmišlja o gospodarskem konceptu?
Seveda je to eden od temeljnih problemov. Vendar mi ne moremo predstaviti konkretno izdelanih programov, kajti potrebno je začeti pri temeljnem vprašanju, in to je odstranitev politike iz gospodarstva. Nadalje mora politika ustvariti okvirne pravne pogoje, da se gospodarstvo začne razvijati inovativno in profesionalno. Šele potem, ko ti procesi zaživijo, je mogoče vplivati tudi z določenimi političnimi mehanizmi, recimo preko davka, subvencij za nova delovna mesta, pomoči pri zapiranju velikih podjetjih, ki niso rentabilna, in po drugi strani vsaj kratkoročne pomoči pri drobnem gospodarstvu, da bi dobili več delovnih mest itn. Nihče nima natančne podobe, kako bo to konkretno potekalo. Ne partija, pa tudi mi ne. Vemo pa, s čim hočemo začeti.
Ste za restavracijo kapitalizma?
Ne. Moderne družbe premagujejo tako kapitalizem kakor socializem. So onstran teh tradicionalnih pojmov iz 19. stoletja. V 21. stoletju bo šlo za dobro organizirano družbo.
Če se povrnemo k volitvam, v kakšno koalicijo seje Demos pripravljen povezati. Pridejo v poštev tudi komunisti oz. socialistična zveza?
V notranjih političnih vprašanjih zagotovo ne. Tu so naše razlike še vedno bistvene, čeprav na papirju obstaja večja sorodnost kot pa v strukturi mišljenja pri nas in pri njih. Edina možnost za sodelovanje je projektno sodelovanje, recimo reševanje statusa Slovenije v Jugoslaviji. To je splošno nacionalno vprašanje, ki mora biti nadstrankarsko, ki ga morajo reševati vse organizirane politične sile pa seveda tudi celotna slovenska kultura. Pri tem je seveda mogoče in celo zaželjeno sodelovanje.
Kaj menite v Demosu v zvezi z gospodarsko blokado in slo-vensko-srbskim sporom?
Srbska blokada sploh ni problem. Problem je ta federacija, ki ni niti realna država niti federaciji niti unitaristična država. V bistvu gre za nekakšen kaos. S srbsko blokado se ne bi smeli posebej ukvarjati, mi moramo ukreniti vse potrebno, da uveljavimo našo politično in gospodarsko suverenost. Vse ostalo je stranski produkt. Začeti moramo pri bistvenih rečeh. In jaz sem odločno proti vsaki polemiki s Srbi, proti sleherni polemiki z drugimi in proti vsem tem diskusijam. Mi se koncentrirajmo na naše razmere, zahtevajmo in uveljavimo našo popolno suverenost!
Gospod Pučnik, s tem,ko se prizadevate za demokratični, večstrankarski sistem, pojmujete zahodno demokracijo za idealno in v vsem posnemanja vredno?
Nikakor ne. Dobro poznam tudi pomanjkljivosti zahodne večstrankarske demokracije. Nikakor je ne idealiziram. Menim, da izbiramo med dvema slabima sistemoma, sedanji se ni obnesel, bodočega pa bomo morati oblikovati sami in ga kolikor mogoče izboljšati.
Tovarišu Aiojzu Krautu v siovo
V Šmihelu nad Pliberkom smo se 25. 1. 1990 za vedno poslovili od soborca Lojza Krauta, pd. Kopšni-ka. Pokojni se je rodil pred 69 leti pri Poltniku na Bistrici, torej v družini, ki je bila in je še znana po zavednosti, značaju, dobrem gospodarjenju ter je eden izmed stebrov slovenskega življa na Koroškem. Tudi Lojz je spoznal, da je moč v izobrazbi. Zato je že kot mlad fant odšel na kmetijsko šolo v Slovenijo, da si pridobi znanje ne le za kmetovanje, temveč za življenje sploh.
Poltnikovemu Lojzu, kakor smo mu domačini pravili, pa se je brezskrbno življenje kmalu končalo, saj se je nenadoma - kot vsi drugi koroški Slovenci -znašel v velikih skrbeh za bodočnost. Ko se je začel pojavljati nečloveški fašizem, je bil mladi Lojz takoj med tistimi, ki so svarili in delovali proti novi rjavi kugi. Leta 1938, ko je prišel hitlerizem tudi pri nas na oblast, pokojni ni okleval in čakal: skupaj z bratom Igorjem in drugimi fanti se je uprl. Bil je globoko prepričan, da se mora upreti barbarstvu in pomagati tlačenim in zasuž njenim. Že leta 1939 se je pokojni Lojz uprl Hitlerju in pobegnil čez mejo v Slovenijo, da je tam opozarjal na pretečo nevarnost fašizma.
Priključil se je rodoljubom v takozvani Loški četi, leta 1941, ko je bil v Novem mestu, pa se je preko domačina dr. Rudija Čika povezal z OF in partizani, ter jih podpiral in živel v ilegali. Sredi leta 1943 se je na Dolenjskem priključil partizanskim vrstam, decembra istega leta pa so ga Nemci ujeli in nato je bil v raznih taboriščih, od koder se je vrnil avgusta 1945.
Poltnikov Lojz pa svojega prepričanja tudi po vrnitvi v svoj ljubljeni rojstni kraj ni spremenil. Ponovno se je zagnal za naše pravice in enakopravnost naših ljudi in naroda. Že v prvih letih po vojni smo ga srečevali v naših mladinskih in kulturnih vrstah, aktiven pa je bil tudi v zadružništvu in v Zvezi koroških partizanov, v kmečki zadrugi Pliberk in v Zvezi slovenskih zadrug. Prav zaradi svoje izobraženosti je mnogo prispeval k razvoju naših struktur, sam pa je ostal vedno skromen, velik idealist in borec za pravice malega človeka, še posebej pa svojega naroda.
Poltnikovega Lojza bomo pri svojem delu zelo pogrešali, ohranili ga bomo v častnem spominu kot velikega borca in idealista. Žalujoči ženi Micki in vsem sorodnikom izrekamo isreno sožalje, ikej
Hugo Gotzhaber postal novi župan
KOTMARA VAS. - 8. januarja letos je iz zdravstvenih razlogov odstopil dolgoletni župan Josef Struger (SPO), ki je bil v tej funkciji 14 let. V teh letih se je v Kot-mari vasi marsikaj spremenilo. Ena najpomembnejših pridobitev je gotovo vodovod. Med najvažnejšimi načrti za prihodnost pa je seveda kanalizacija. Na seji v četrtek, 25. januarja, je občinski odbor izvolil novega župana. Za kandidata SPO Huga Gotzhaberja, dosedanjega L podžupana, je glasovalo 13 odbornikov, in sicer socialisti ter odbornika EL in FPO. Zastopniki OVP so oddali prazne glasovnice.
Nova sta tudi oba podžupana. 1. podžupan je Bruno Buzzi, ki je tudi predsednik SPO Kotmara vas in vodja frakcije, 2. podžupan pa Thomas Goritschnig (OVP, doslej Josef Liendl). V občinskem predstojništvu pa sta še Anton Wa!dhauser (SPO) in Johann Perkoinig (OVP). Spremenil se je tudi sestav nekaterih odborov.
Novi župan je v svojem pozdravnem nagovoru orisal glavne probleme, ki čakajo
Jože IVakoun/g (EL)
občino v prihodnjih letih; to so kanalizacija, razširitev vodovodnega omrežja, prizidek k ljudski šoli in otroški vrtec. Namerava pa prepustiti tudi večjo veljavo odborom; predsedniki naj redno poročajo pri občinskih sejah. Vse občane je prosil za sodelovanje, predvsem društva, ki jih je v občini 23. Ugotovil pa je tudi, da je občina Kotmara vas lahko zadovoljna, da v njej živi tudi slovenska narodna skupnost; sožitje in sodelovanje pa dobro funkcionirata: „Tudi sam govorim slovensko. Kjer je odkrita volja, je tudi vedno mogoče najtipot!"
Prejšnji župan Josef Struger je poudaril, da se je vedno pošteno prizadeval, da bi deloval za vse občane. V dvojezični občini je še prav posebno treba iskati vse, kar nas povezuje; za to pa je potrebna strpnost in medsebojno spoštovanje. Zahvalil se je vsem društvom za sodelovanje in prebivalstvu za dolgoletno zaupanje. Novemu županu in občinskemu vodstvu je želel veliko uspeha v prihodnosti.
Občinski odbornik EL Jože Wakounig je v obeh jezikih čestital novemu županu in obema podžupanoma ter obrazložil, zakaj je EL glasovala za Gotzhaberja in dodal: „Pričakujemo pa tudi, da se bo sožitje med obema narodnima skupnostma, med občani in občankami slovenskega in nemškega jezika razvijalo - kakor je bilo doslej - v smer sodelovanja, spoznavanja in spoštovanja." Zahvalil se je tudi dosedanjemu županu Josefu Strugerju in dosedanjemu podžupanu Josefu Liendlu za vse, kar sta napravila za skupnost.
Poštni avtobus strmogtavi! v prepad
WOLFSBERG.-Na sedlu Pack se je minuli konec tedna pripetila huda prometna nesreča: poštni avtobus, ki vozi na relaciji Celovec - Gradec je v nekem ovinku začel drseti in padel skoraj 20 metrov globoko v prepad. Nesreča je terjala dve smrtni žrtvi, 12 potnikov pa je bilo ranjenih. Med jimi so bili tudi Miro Polzer (23) iz Šentpri-moža, Franz Prepotnik z Obirskcga in Marija Schmiedmaier iz Železne
Novi ravnateiji
LED1NCE. - Referent za šolstvo koroške deželne vlade Herbert Schiller je z veljavnostjo 12. februarja 1990 imenoval vrsto novih ravnateljev na raznih deželnih šolah. Med njimi je tudi Pepi Miil-ler, ki bo prevzel ravnateljstvo ljudske šole v Ledincah.
Kaple.
Vzrok nesreče še ni dokončno razjasnjen, žandarmerija pa domneva, da je šofer avtobusa vozil prehitro. Vprašanje je tudi, če ni morda cestna uprava preslabo skrbela za cesto.
Bogata ponudba
CELOVEC. - Tradicionalni sejem „Gast 90", ki bo letos od 17. do 22. marca na celovškem sejemskem razstavišču, je razprodan. Svoje sodelovanje je prijavilo skoraj 400 razstavljalcev, zato so morali na sejmišču celo postaviti dodatno montažno halo. Kot javlja sejemska direkcija, bodo razstavljalci letos prikazali predvsem možnosti za zvišanje kvalitete posameznih turističnih podjetij, ki naj bi tako lažje zadovoljila potrebe letoviščarjev.
AKTUALN!
POGOVOR
s predsednikom Strokovnega združenja pedagoških deiavcev Francem Kukovico
Mnogo staršev k dvojezičnemu pouku prijavijenih otrok po vsej južni Koroški zahteva dvojezična spriče-vaia. Misiite, da bodo deželni politiki pripravljeni ugoditi tej želji?
Koroška politika je ta čas še daleč od tega, da bi zmogla stvaren dialog, tak, ki bi vseboval upoštevanje in razumevanje potreb in želja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Torej spričevala ne bodo dvojezična?
Po vsej verjetnosti bodo otroci zaenkrat le na eni šoli na Koroškem dobili dvojezična spričevala.
Bi imela deželna vlada ali šolska oblast možnost, da odobri dvojezična spričevala?
Seveda, saj je bil po naročilu deželnega glavarja Haiderja možen tudi ukaz deželnega šolskega sveta za Koroško, ki vsebuje predpis, da morajo spričevala poleg razrednih učiteljev podpisovati tudi dodatni učitelji, čeprav ta ukaz z dne 3.7.1989 niti ni v skladu z določili šolske zakonodaje.
Podoben predpis bi deželni šolski svet za Koroško lahko izdal seveda tudi v zadevi dvojezičnih spričeval in tako omogočil njihovo izstavitev.
Torej manjka le dobre volje?
Moti me, da je deželni šolski svet za Koroško na predlog referenta, okrajnega šolskega nadzornika Franza Wiege!eja 17. 1. 1990 izdal odredbo o prepovedi izstavitve dvojezičnih spričeval. In to še v trenutku, ko je zvezne ministrica Haw!ičkova odprla možnost za izstavitev. Po moji presoji bi nas moral nadzornik za dvojezični pouk Wiege!e v tej zadevi podpreti.
Kako si starši po vaši presoji lahko vendarle še izborijo pravico do dvojezičnih spričeval?
Če bodo starši le v nemščini napisana spričevala vrnili, morajo ravnateljstva to zadevo javiti šolski oblasti. Tudi to bi pripomoglo, da s tako izraženimi zahtevami staršev na dvojezičnih ljudskih šolah kmalu dosežemo pravico do dvojezičnih spričeval.
Sami ste ravnatelj dvojezične ijudske šole. Kaj boste storili, če vam kdo vrne spričevalo?
Po službeni poti bom to javil šolski oblasti in hkrati zaprosil za naknadno izstavitev dvojezičnih spričeval. Rad bi upošteval želje staršev. Predstavljam si, da bodo podobno ravnali tudi drugi ravnatelji.
Vse več zahtev za dvojezična spričevala
Zahteve staršev po izstavitvi dvojezičnih spričeval za učence, ki obiskujejo dvojezični pouk, postajajo vse širše po vsej južni Koroški. V ta namen smo zaprosili predsednika Strokovnega združenja pedagoških delavcev Franca Kukovico in nekatere starše za kratko obrazložitev zahtev in reakcij na zahtevo. Skupna izpoved: čeprav je Deželni šolski svet v posebnem pismu odklonil izstavitev dvojezičnih spričeval, so starši in tudi nekateri učitelji pripravljeni, da izterjajo uresničitev te pravice.
Marion Urbajs, Vrba:
PZxmeno ycm zahtevaZa, da mojem;; otroka iz.stavi/o dvojezično s/vičevaZo. Namesto .svojega odgovora pa /e ravaa-teZj //adske s o/e 7 v Vrb; izročiZ otroka kaverto, v kateri je biZa kopija aavodda Deže/aega so/.skega sveta, da izstavitev dvojezičnega spričevaia ni dovoi/ena. č/pant, da si bom Ze se izborda to pravico, m is Zim pa, da to ni Ze moja osebna zadeva, temveč da bi moraZe pomagati tadi sZoven-ske narodnopoZitične organizacije.
Ingrid Ramšak, Žitara vas:
Pred dvema tednoma sem posZaZa pismeno zahtevo na Zjadsko soZo v kitari vasi, da moji hčerki P vi Mariji izstavijo dvojezično spričevaZo. Zdaj sem iz vašega časopisa zvedeZa, da TtežeZnisoZski.svet to pravico, kijab odprti možnosti, ki jo ponaja ministrica, odkZanja. Poda pri tej zahtevi, bom na vsak način vztrajaZa, saj mi jo zagotavZja zakon. Če bo hčerka dobiZa spričevaZo Ze v nemščini, ga bom vrniZa in ponovno zahtevaZa dvojezično.
Sigi Kolter, Bilčovs: ž?e
Žani sva z ženo zahtevaZa, da bi nama posZaii vsa soZska sporočiZa v sZovensčini. Letos ob začetka šoZskega Zeta sva ponoviZa, tadi žeZjo po dvojezičnem spričevaia, a pismenega odgovora ni biio. Pe dni sva ponoviZa, a pismenega odgovora ni biZo. Pe dni sva ponovno zahtevaZa izstavitev dvojezičnega spričevaia in zahtevaZa pismen odgovor. Če pa bo ta negativen, pa ne namerava popasti vse dotiej, da si ne bova izterjaZa te pravi-
Simona Rovšek, Škofiče:
ProbZem dvojezičnega spriče-vaia za sina Mitja se v/eče že dobro Zeto in poZ, saj sva z možem že jaitja Z9&S vr/aia enojezično spričevaZo in zahtevaZa izstavitev dvojezičnega. Znano nama je, da je ravnateZj skojiskc ZjacZ.skc šoie najino zahtevo posredovaZ DežeZnema soiskema sveta. Pam pa se je stvar astaviia po načeia.' Če moičis, vsem odgovoriš. Pri zahtevi bova vztrajaZa in se po potrebi pos/ažiia tadi pravnik sredstev.
SLOVENSM
HEUTE
DieSeite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNK
Der S!owenische Kulturverband fur zweisprachige Schule an der Padak
Der Slowenische Kultur-verband/Slovenska prosvetna zveza stellt in einer von Ob-mann Tomaž Ogris und Sekretar dr. Janko Malle unter-zeichneten Presseaussendung fest, daB die Zahl der slowe-nischsprachigen, zweispra-chigen und deutschsprachigen Familien, die an einer of-fentlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt in-teressiert waren, im Wachsen begriffen ist. Mittlerweile sei der Bedarf mit der Errich-tung einer privaten zweispra-chigen	konfessionellen
Volksschule in der Klagen-furter Hermagoras/Mohorje-va teilweise erfullt worden, der Bedarf nach einer zwei-sprachigen offentlichen Volksschule in Klagenfurt aber nach wie vor gegeben sei. Die politisch Verant-
wortlichen auf Bundes- und Landesebene konnten daher nicht aus der Verantwortung fur das zweisprachige Erzie-hungs- und Bildungswesen entlassen werden. Zweispra-chige und interethnisch kon-zipierte Erziehungs- und Bil-dunsgmaBnahmen sollten den Erfordernissen eines mo-dernen und zeitgemaBen Schulwesens Rechnung tra-gen. Um dieser Zielsetzung gerecht zu werden, liegt es nahe, die offentliche zwei-sprachige Volksschule in den Raumlichkeiten der Padago-gischen Akademie in Klagenfurt unterzubringen. Damit wiirde man auch gunstige Voraussetzungen fur eine praxisnahe zweisprachige Lehrerausbildungs schaffen, heiBt es in der Aussendung.
„Burgermitiative VeHachta!" fur einen neuen Anfang in der Region
Im' Vellachtal bzw. in der Gemeinde Eisenkappel/Že-lezna Kapla wird es der nach-sten Zeit zur Griindung des Vereines „Burgerinitiative Vellachtal/Ljudska iniciativa doline Bele" kommen, die nach der SchlieBung des Zell-stoffwerkes „Obir" in Rech-berg/Rebrca und der damit verbundenen Entlassung von rund 220 Beschaftigten Im-pulse fur einen neuen Anfang in der Region setzen will.
Im Rahmen einer Informa-tionsversammlung am ver-gangenen Dienstag in Eisen-kappelZŽelezna Kapla pra-sentierten Exponenten der Biirgerinitiative ihre grund-satzlichen Vorstellungen liber den Tatigkeitsbereich des Vereines, wobei wichtige Schritte in Zusammenarbeit mit der Osterreichischen Ar-beitsgemeinschaft fiir eigen-standige Regionalentwick-lung, sowie anderen Institu-tionen (Uni-KlagenfurtZCe-lovec, andere Ausbildungs-zentren) gesetzt werden sol-len. Durch verschiedene Pro-
jekte, konkret ist an die Schaffung einer Genossen-schaft gedacht, soli einem vermehrten Auspendeln aus der Region sowie einer Ab-wanderung der Bevolkerung durch die Schaffung neuer Einkommensmoglichkeiten in den Bereichen Gewerbe, Landwirtschaft, Tourismus, sowie Impulsen auf dem Sektor des Umsveltschutzes und der Kultur entgegengewirkt werden.
Als erster Schritt fur die Entwicklung konkreter, auf die Region und ihre Bevolke-rung abzielender Projekte wird die Durchfiihrung einer Regionalstudie gefordert, wobei auch klargestellt wur-de, daB es auch bei der Bevolkerung der Region zu einem Umdenken kommen mussen wird.
Wie von den Sprechern der Initiative betont wurde, ver-steht sich diese keinesfalls als neue Partei, sondern als un-abhangige Gruppe, die im Vellachtal zu einem neuen Anfang beitragen will.
Die Forderung nach zweisprachigen Zeugnissen wird immer iauter
Immer mehr Eltern in ganz Stidkarnten verlangen fiir die zum zweisprachigen Unter-richt angemeldeten Kinder auch die Ausstellung von zweisprachigen Zeugnissen. Der Landesschulrat fur Karnten verschickte vor einigen Tagen an alle Schulleitungen einen Brief, in dem er fest-stellt, daB zweisprachige Zeugnisse nicht erlaubt sei-en. Damit aber stellt sich die Kiirntner Schulbehorde auch gegen die von Frau Bundes-minister Hawlicek geauBerte Feststellung, daB zweispra-chige Zeugnisse den beste-henden gesetzlichen Bestim-mungen im Bereich des Lan-desschulrates nicht wider-sprechen.
Im Gesprach mit dem „S!o-venski vestnik" betonten die befragten Eltern, daB sie in ihrem Kampf fiir das Recht auf Ausstellung zweisprachi-ger Zeugnisse nicht nachge-benwerden. DerVorsitzende der Padagogischen Fachver-einigung, Franz Kukoviča, stellt in diesem Zusammen-hang auch klar, daB die Karntner Schulbehorden je-derzeit die Ausstellung zwei-sprachiger Zeugnisse verord-nen konnten. Kukoviča for-dert insbesondere den fur den zweisprachigen Unterricht zustiindigen Bezirksschulin-spektor Franz Wiegele auf, die Forderung nach zweispra-chigen Zeugnissen zu unter-stiitzen.
Datum		Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek		Kulturna taberna	ODPRTJE RAZSTAVE	Kulturno društvo
2.2.		Pri Jokinu	Seka Tavčar-Frank) - aktuaina deta	Pri Jokinu
20.00		v Celovcu		
Petek		Modestov dom	VESELOIGRA ..LAŽNIVEC"	
2.2.		v Celovcu		
20.00				
Petek		Galerija	OTVORITEV RAZSTAVE Mario Reis,	
2.2.		Renate Faike	naravni akvareii-risbe	
20.00		vLibučah		
Sobota		Avta ijudske	KONCERT Gostujeta: Oktet Suha	SPD ..Bilka"
3.2.		šote		
19.30		vBilčovsu		
Sobota		Giavnašota	KONCERT ..PONIŽANI IN RAZŽALJENI"	..Podjuna-Pliberk",
3.2.		v Pliberku	Gostuje: MePZ „Rož" iz Šentjakoba	SPZ ..Edinost" in
19.30			v Rožu	MoPZ „Kratj Matjaž"
Sobota		Miadinskidom	PREDAVANJE: JOSIP VIDMAR,	DSPA
3.2.		SŠD Mikschaiiee 4 zagovornik in kritik reaiizma v umetnosti		
10.30		Celovec	Predavatelj: dr. Franc Bernik, čtan SAZU	
Nedelja		farna dvorana	VESELOIGRA LAŽNIVEC	KPD„P)anina"
4.2.		v Selah	(Cario Goldoni) Gostuje: igratska skupina SPD	
14.00			„Srce" iz Dobrle vasi	
Nedelja		Farnš dvorana	PREMIERA LUTKOVNE IGRE ..DOMOVINA"	KPD
4.2.		v Šmihelu	Nastopa: Lutkovna skupina KPD Šmihei	
11.00				
Nedelja		farna dvorana	RAZSTAVA KNJIG IN MOŽNOST OGLEDA	KPD ..Pianina"
4.2.		v Selah	KNJIŽNICE	
po 1. in 2.				
maši				
Ponedeijek Dom prosvete			SUKANJE IKON Voditeljica:	Sodatitas
od 5. do		v Tinjah	Anica Vrečar	
11.2.				
od 9. do 13.				
ure				
Sobota		pri Ravšu	PUSTNI PLES - igra ansambel Cha- cha - cha	SPD ..Jepa-Baško
10.2.		vLedincah		jezero"
19.30				
Sobota		Miadinskidom	..PREVAJALSKA DELAVNICA" Seminar	DSPA
10.2.		SŠD Mikschaiiee 4, ..Probtemi prevajanja iz nemščine v		
9.30-12.00 v Celovcu			stovenščino" vodi dr. France Jerman.	
			Udeieženci lahko prinesejo s seboj primerke	
			svojega prevajanja v obravnavo na kraju samen.	
Nedelja		Farna dvorana	Ponovitev igre KAPLAN MARTIN ČEDERMAC,	SPD ..Rož"
11.2.		v Šentjakobu v R. Nastopa oder Rož, režija: Marjan Sticker		
19.30				
Nedelja		farna dvorana	PROSLAVA OS SLOVENSKEM KULTURNEM	SPD ..Zarja"
11.2.		v Železni Kapli	PRAZNIKU pod geslom: ..Povej mi vso resnico:	
19.30			Svobodnemu čtoveku res ne gre, da bi laga!"	
Torek		Dom prosvete	SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE	Sodaiitas
13.2.		v Tinjah	Vodi: dir. Mirko Srienc	
18.00				
Sreda		vetiki javni studio	SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob	SPZ. KKZ
14.2.		koroškega radia	slovenskem kulturnem prazniku v	
19.30		v Celovcu	spomin 130-letnice rojstva	
			skladatelja Huga Wolfa	
			Spored: Eva Novšak - mezzosopran, Janez Kompoš - bariton. Gabrie!	
			Lipuš-bariton. Klavirska spremljava: Horst Knauder	
			Nagovor-Jasna Novak-Nemec	
	D A7<ZTA\/E			
	t A v E			
Ceiovec				
	Gaierija v knjigarni Mohorjeve - razstava slik, grafik in kipov dijakov			
Zvezne gimnazije za			Slovence v Celovcu. - Ku!turna taberna Pri	
Jokinu-		Seka Tavčar	- Franki, aktuaina dela	
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 31.1.1990
dobite (ši!.) ptačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	11,60	12,20
za 1 angleški funt	S	19,40	20,40
za 100 franc, frankov	f	202,00	212,00
za 100 itai. !ir	Lit	0,925	0,975
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	781,50	805,50
za 100 hoiand. guldnov Hfl		615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	694,20	712,20
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
11 petič z dodatno štev.	5 dvanajstič ........... 540.814.-
.......................434.584.-	168 enajstič 1........... 8.047.-
467 petič ............... 15.354.-., 1789 desetic .............. 755 -
Nadstrankarski časopis
koroških Siovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ceiovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att!inie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
izdajateij in zaioinik/Herausgeber und Verieger: Zveza
vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefpn 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugosiavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/3! 1123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din.).
	^ (/F A/		i A/4
5 , (/<T^	T /	6	
		s	^A/^T
č?		ii	
13	13 ^ c 4^	ii T/5	
16 tA4			
SLOVENSKA
ŠTUDiJSKA
KNJ!ŽN!CA
Mikschaiiee 4,
9020 Cetovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske zvočne kasete in VIOEO-kasete (kavcija 50, izposojnina 10 šil. na dan). Študijska knjižnica je odprta: ob ponedeljkih, torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
NOVE MLADINSKE KNJIGE
D)SNEY Watt - Zgodbe za vsak dan v letu : jesen, zima, pomlad, poletje. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. -157 str.: barvne ilustr.
DEKUCA LASTOVKA : slovenska ljudska pravljica. -Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. - [16] str. : barvne ilustr. - (Velike slikanice)
MAKAROVtČ Svetiana -
Coprnica Zofka : pravljica. -[S.L.]:[s.n.],[1989].-[30] str.
: barvne ilustr.
MAL Vitan - Pravljica potuje : o radiu in televiziji. - Ljubljana : Mladinska knijga, 1989. - 47 str.: barvne ilustr. - (Velika izobraževalna slikanica)
SMULLYAN Raymond M. -
Aliča v deželi ugank: zgodbe za otroke pod osemdeset. -[2. natis]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1989. -151 str.: ilustr.
SNOJ Jože - Palčki so! : za vse tiste, ki še hodijo s plišastimi medvedki spat. - Ljubljana Mladinska knjiga, 1989. - 113 str. : barvne ilustr. - (Knjižnica Sinjega galeba; 273)
VANDOT Josip - Kekec in Bedanec. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1989. - [26] str. - barvne ilustr. - (Zbirka Cicibanov vrtiljak)
TRIBUNA BRALCEV
Nikomur ne gre za preprečitev manjšinskega mandata!
Koroška komisija: potrebno je pojasniio
k članku „Prvo zasedanje koroške komisije, „nt", 26.1. '90, str. 2 in 3
V prejšnji Izdaji „Našega tednika" (26. januar 1990) se neimenovani pisec v prispevku „Bomo nekega dne le še nemško govoreči Slovenci" zaletava v vrsto sodelujočih na pogovoru delovnega krožka ..Manjšine" Zelene alternative 20. decembra v Ti-schlerjevi dvorani v Celovcu. Ker piscu zmanjkuje stvarnih argumentov, se zateka k preizkušeni metodi sprenevedanja in podti-kovanja.
Tako npr. povsem zamolči, da so v delovnem krožku poleg večjega števila Slovencev sodelovali tudi dve Hrvatici z Gradiščanskega, mag. Terezija Stoišič in Marijana Grandič ter dva sodelavca ..Hrvatskih novin", Peter Tyran in Franjo Schruiff. Terezija Stoišič že od zadnjega kongresa Zelenih dalje vodi delovni krožek v okviru ZAL. V njem sodelujejo poleg predstav-
nikov manjšin tudi sogovorniki iz vrst večinskega naroda. Iz Štajerske npr. Doris Pollet-Kam-merlander, sodelavka ZAL, s Koroške pa odvetnik dr. Brug-ger, docent dr. Holtzinger, ki šteje med pionirje zelenega gibanja, ter prof. Gstettner. mednarodno priznan strokovnjak na področju interkuiturne vzgoje in dvojezičnega šolstva.
To pa nekaterim funkcionarjem KEL ni prav nič po godu. Hubert Miki npr. se je tako zelo spozabil, da je prof. Gstettnerju odrekel pravico diskutirati o dvojezičnosti vse dotlej, dokler se ne nauči slovenščine. Vsi navzoči v krožku so to nekulturno izjavo samozvanega ..zastopnika" manjšin zavrnili, tajnik NSKS in predsednik KEL pa sta molčala. Za svoj „novi dialog" sta si svoje partnerje očitno že izbrala: „Moja naloga pa gotovo ni soditi o nje-
govem (Haiderjevem) značaju, ampak vzeti na znanje, da je deželni glavar in da je tudi v zvezi z manjšinskimi vprašanji naš pogovorni partner." (K. Smolle v „nt", 12. jan. 1990).
Bolj jasno se Smolle ni mogel izraziti o vsebini svojega „no-vega dialoga" (^pogovora): to je po eni strani dogovarjanje s Haiderjem (in Trattnigovo) o ločevalni politiki v šolstvu in prekinitev diskusije z vsemi tistimi, ki se zavzemajo za ohranitev skupne šote, za razširitev dvojezičnosti in proti ločevanju narodnosti pri nas doma in po svetu.
Pa še tole: v krožku nikomur ne gre za ..preprečitev manjšinskega mandata", kot trdi pisec v „nt", temveč prav narobe. Edinole Smoleju gre za zagotovitev Smollejevega mandata. Krožek pa si je zastavil nalogo, da izdela nov manjšinski program, ki bo ustrezal družbenim predstavam Zelenih, ne pa zagovornikom ločevanja.
P. S. 7o p/smo sem posredovat za objavo seveda fud/ uredn/šfvo .,nf"
dr. Jože Messner, Ceiovec
Pisec članka trdi, da sem se na seji ..Delovnega odbora koroške pedagoške komisije" zavzemal za ustanovitev dvojezičnega razreda, čim se k dvojezičnemu pouku prijavi 1 otrok. Ta trditev ne odgovarja resnici.
V enem svojih prispevkov sem poudaril, da je treba razlikovati dvoje:
1.	Potrebno število otrok za ustanovitev dvojezičnega razreda. To število je trenutno na predšolski stopnji in na nižje organiziranih šotah 7.
2.	Potrebno število otrok za ustanovitev dvojezične skupine v razredu, kjer večina otrok ni prijavljena k dvojezičnemu pouku. Na območju dvojezičnega šolstva je to (najmanjše) število 1.
Mnenja sem, da je treba po vsej Koroški, tudi tam, kjer dvojezične šole ne obstajajo, omogočiti poučevanje v slovenskem jeziku vsem otrokom, če to starši želijo.
še misel k zaključku omenje-
nega članka s podnaslovom „Ob robu..."
Če nekdo doseže možnost učenja slovenskega jezika na ljudskih šolah po vsej Koroški, torej tudi izven dvojezičnega območja, in to je dosegla ZSO (družina Messner-Zeichen, odvetnik dr. Brugger), potem nikakor ni logično, da se v omenjenem članku dr. J. Messnerju podtika, češ da je morda tudi on za ločevanje otrok v Celovcu. Tako pisanje v zagovor storjeni Smoilejevi napaki je dokaj čudaško ravnanje. Pisec članka ima nas bralce za zelo pozabljive in popoinoma nesposobne za kritično razlaganje dogajanj.
Ne igrajmo se „vojno med NSKS in ZSO" tudi na šolskem področju. Raje storimo vse. da bi omogočili razvoj in obstoj dveh ljudskih šol v Celovcu (Mohorjeve in javne ljudske šole na pedagoški akademiji), kjer bi se poučevalo tudi v slovenskem jeziku.
Franc Kukoviča
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN! NATELEV!Z!J!
9.05 Družina Adams; 10.30 Domotožje o St. Luisu; 14.05 Eva; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.20 Dinastija - Denverjev klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.45 Pesem o umoru in uboju; 0.10 Aktualno; 1.00 Poročila.
11.00	Šport; 16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Hotel; 17.30 Kraj srečanja narava; 18.00 Bavarsko sodišče;
19.000	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih; 21.20 Zadeva: Zapad; 22.00 čas v sliki; 22.25 Šport; 23.00 Monty Python F)yngov cirkus; 23.35 Usnjene jope; 0.30 Otok izgubljenih ladij; Poročila.
9.00 Risanka; Smrkci; Sladoled za plesalce; Kam, kje, kako med počitnicami; Sokoli; 11.40 V hribih se dela dan; 12.15 Domovina; 15.25 Teleski 90; 16.30 Dnevnik; Mozaik; 18.00 Spored za otroke: Pojdi nekam; Pika nogavička; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nafta; 21.15 G. Barski: Plačanec; 23.10 In ladja pluje.
9.05 Družina Adams; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.05 Dragulji 7. kontitenta; 14.40 Strašilo gre v Ameriko; 16.00 Otroški Wurlitzer;
18.00	Panoptikum; 18.30 Šport;
19.00	2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 čas v sliki; Šport; 20.15 Družinski praznik; 22.00 Igra za življenje; Aktualno; 23.50 Loping; 1.40 Poročila; Ex!ibris.
10.30 Šport; 16.00 Moja najljubša viža; 17.00 Draga družina; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zoff v Beverly Hillsu; 22.00 Srčni list; 23.25 Neposredno v soboto; 0.40 Poročila; 0.45 Ex!ibris.
9.00 Spored za otroke: Radovedni taček; Lonček kuhaj; Storžkovo popoldne; Ciciban, dober dan; 10.15 Mladi Sherlock; 14.20 Lassie - nov začetek; 15.55 Žarišče; 16.45 Spored za otroke; 16.55 DP v košarki; 18.30 V Šabonu Yanomamije; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Kolo sreče; 22.25 L. Greer: Lepi upi; 23.15 Drugačen odnos.
9.05 Kulturni obzornik; 11.00 Tiskovna ura; 14.05 Beneški Casanova; 15.30 Spored za otroke; 17.00 X-Large; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 čas v sliki; Šport; 20.15 Neapeljska ljudska opera; 23.55 Aktualno.
9.05 Šport; 10.15 Kulturni zajtrk; 11.00 Šport; 13.00 Dober dan, Koroška; 14.00 Športno popoldne;
17.15	Klub seniorjev; 18.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca;
20.15	Over the tpo - Moj oče prekosi vse; 21.55 Polica Epidemy; 1?3.10 Simon Templar; 23.10 Šport.
8.50 Otroška matineja: Živ žav; 9.20 SP - veleslalom (ž); Pika nogavička; Lepi upi; 11.00 Alo, Alo; 11.30 Ansambel Štirje kovači; 12.20 SP -veleslalom (ž); 14.10 Dediščina Guldenburgovih; Dnevnik; 16.45 Po sledeh Pink Panterja; 18.50 Risanka; Dnevnik; 20.05 Podarim - dobim; 20.17 G. Mihič - E. Kusturica: Dom za obešanje; 21.10 Zdravo.
9.05 Alf; 10.30 Beneški Casanova;
14.00	Pepey; 14.05 Konny in Peter muzicirata; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Sibirija; 23.30 Simon Templar; 0.15 Aktualno.
16.40 Leksikon umetnikov; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Alf; 18.30 Wur-litzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Paradies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Telo - duh -zavest; 23.25 Moja očetnjava je vsak obljuden svet; 0.25 Aktualno.
9.00	Spored za otroke; Da ne bi bolelo; 9.55 Mozaik; 16.30 Dnevnik; 16.40 Poslovne informacije; 16.45 Mozaik; Zdravo; 18.10 Spored za otroke: Radovedni taček; Miti in legende; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Drama; 21.10 Osmi dan; 21.55 Dnevnik; 22.15 Človek in glasba;
23.00	Videostrani.
Petek, 2.2.
Magazin novih knjig
Sobota, 3.2.
Od pesmi do pesmi -od srca do srca
Nedelja, 4.2.
18.10-19.00
(glasb, oddaja). Duhovna misel (žpk. Marko Jernej)
18.10-18.30:
Dogodki In odmevi
Ponedeljek, 5.2.
Stare dekve tožba -
Dober AbrosMra
Spored za 4.2.1990, ob 14.00, TV A2
#	Etan-Brnca: proizvodnja se prilagaja zimi
#	Potrebe in želje po dvojezičnem otroškem varstvu/Bilčovs, Bekštanj
#	Češčenje svetega Antona v Goselni vasi
#	IVIalo za šalo, malo zares: Turnir v malem nogometu
#	Otroci
6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem
Iz spominov Fani VVieser
* Glasba
Kriminaika: „Smrtni patent*'
Petek, 2.2.1990, TV Al, 20.15 - Smrtni patent" je podnaslov nocojšnje serije „Derrick". V njej bo komisar Derrick (Horst Pappert) raziskoval skrivnostno smrt v nekem munchenskem kletnem arhivu. Po ugotovitvi, da je v prostoru šlo za fizičen obračun - tako so pokazale najdene sledi - je jasno, da gre za umor; spretni komisar naposled najde tudi storilca.
Boj proti nehumanim razmeram
Ponedeljek, 5.	2.
1990, TV 1, 22.10 -
Naslov drame je „Sibi-rija". V njej se stari moški (Siegmar Ber-gelt) bori proti nečlovečnosti in postrežniški rutini v domu onemoglih. Ob tem se spominja ujetništva v Sibiriji. Na koncu skuša častno umreti. Delo je napisal Felix Miterer.
!n !adja p!ove: ita!.-franc. fi!m
Petek, 2. 2.1990, TV LJ1, 23.10 - Film „In ladja plove" je delo režiserja Fellinija. V nosilnem elementu filma se kaže podoba družbe, ki gre proti svojemu koncu, razpeta med upanjem in vdanostjo v usodo, fatalizmom in obljubami, dopolni pa jo skupina srbskih beguncev, ki jih mornarji rešijo iz morja. Soočanje teh dveh svetov odkrije njune točke predvsem v ozadju zgodovinskega dogajanja, saj gre za čas, ko je bil v Sarajevu izvršen atentat na prestolonaslednika Ferdinanda.

OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo v šolskem letu 1990/91 prešolati na gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 5. do 28. 2. 1990, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16 ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljenemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 4. julija 1990.
3.	Konec maja 1990 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-P). 1,9020 Celovec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Rcginatd Vospernik i.r., ravnatelj
VPISOVANJE
na dvojezični srednji in višji šoti za gospodarske
poktice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
bo od 5. do 28. februarja !990.
Na izbiro so tri izobraževalne možnosti:
#	1-letna gospodinjska šola
#	3-letna strokovna šola za gospodarske poklice
#	5-letna višja šola za gospodarske poklice z maturo. Pogoj za sprejem v vse tri
tipe šol je uspešno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po tel. št.
0 4253/343.
Formularje za vpis prejmete v šolski pisarni ali po pošti. Izpolnjene tiskovine oddajte na šoli najkasneje do 28. februarja 1990.
Priložite polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo in v 5-letno višjo šolo je potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 4. julija 1990.
Vodstvo šole
TR!BUNA BRALCEV
!z drugega zornega kota
Spet sem bral članek, tokrat v zadnji številki „Punta", časopisa KSŠS/D, ki govori o odklonilnem zadržanju za skupno praznovanje ob 70-letnici plebiscita.
Vsakega koroškega Slovenca razveseljuje in mu vliva ponosa, ko sliši o prizadevanjih in skrbeh mladine za obstoj narodne skupnosti. Tudi jaz se ji priključujem. Hotel pa bi le izraziti nekaj misli k temu članku.
Vsak človek bi bil najprej prepričan, da ne more sodelovati z ljudmi, ki mu niso naklonjeni in ga skušajo zatirati. In če bi sodeloval, bi veljal za izdajalca. Drži. A kako naj se zadrži taisti človek, če so sile, ki mu nasprotujejo, na oblasti? Ali naj ne upošteva teh oblasti in se ne briga zanje ali pa naj si z izkušeno previdnostjo in lisičjo spretnostjo skuša odkrhniti kak delček oblasti? Zame bi bilo logično drugo. Gotovo v tem primeru tudi za vas, dragi ..Dunajčani". Omenjeni članek pa posreduje vtis, da le ni tako.
Zgodovina nas uči, da je manjšina primorana sodelovati z večino, včasih tudi pod slabšimi pogoji, če se hoče razvijati. Nikakor nočem vzbujati vtisa, da naj se slabši podredi oziroma asimilira. Vedno si kuješ svojo usodo sam. Zakaj naj bi se torej koroški Slovenci v koroški javnosti skrivali ip ne izrabljali vseh priložno-
sti, da seznanimo vse ljudstvo, ne le sotrpine, z vsakdanjimi problemi manjšine? Zakaj bi se zapirali in jamrali, kot je to navada nekaterih, češ, kako slabo nam gre. Vem, da smo v določenih krogih nezaželeni.
Globoko pa sem prepričan, da nas bodo koroški ljudje priznali samo tedaj, če bomo sami, ne izključno jezikovni in drugi strokovnjaki, za nas znali stvarno predložiti ljudstvu našo zagatno stanje. Ne bo zadostovalo, zraven pa se sami osmešimo, če bomo zgolj tolkli po naših javnih zastopnikih. Trebajih je podpirati, tudi če ga včasih polomijo. Enotnost in medsebojno zaupanje nas bosta držala pokonci, ne pa razdvojenost in nezaupanje. Pameten človek se iz napak uči in skuša iz slabega narediti najbolje.
V mojih očeh torej naše sodelovanje pri plebiscitni obletnici ne bi bilo ..prohaidersko", kot to mnogi pojmujejo. Nasprotno! Imeli bi priložnost, da izrazimo misli in ključna vprašanja tudi iz našega zornega kota, stvarno in po resnici. Lahko bi na ta način odpravili delček prepreke med narodnima skupinama. Kajti zagotovo se naše misli ne bojo odbile od vseh ušes. Haider slej ko prej ni vsa Koroška.
Adrian Kert, Nonča vas
<


Najstarejši?
V mestu Fudžair v Združenih arabskih emiratih je umri Kalfan bin Mohamad, katerega so imeii za najstarejšega človeka na svetu. Star naj bi bi! 130 let, vendar nihče ne pozna njegovega točnega rojstnega datuma. Menda tudi nikoli ni šel k zdravniku.
Siva mrena
Kadilcem že tako grozi veliko bolezni, zdaj pa so ameriški znanstveniki ugotovili, da se z vsako pokajeno cigareto poveča možnost, da ljubitelji sivomodrih nikotinskih oblačkov zbolijo za sivo očesno mreno. Raziskava, v kateri je sodelovalo 838 ribičev, starih od 30 do 94 let, je pokazala, da kadilce pred dopolnjenim 70.letom siva mrena prizadene dvakrat pogosteje kot tiste, ki so kajenje opustili pred več kot desetimi leti. Z vsako pokajeno cigareto se tveganje povečuje. Torej razlog več, da prenehate kaditi!
Foto-natečaj: „P!anine v sbki"
Slovensko planinsko društvo v Celovcu tudi letos razpisuje fotografski natečej „Planine v sliki." Vsak lahko pošlje do 3 slike (barvne ali črno-bele) na naslov: Slovensko planinsko društvo, 9020 Celovec. Rok za sodelovanje je 28. februar. Slovensko planinsko društvo bo marca t. 1. pripravilo razstavo poslanih fotografij, 10 najboljših pa bo nagrajenih.
Javna dvojezična ijudska šofa v Čeiovcu!
Skupnost staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, ki se zavzema za ustanovitev šole na vadnici pedagoške akademije, tudi vas naproša za finančno podporo na konto „Dvoje-zična šola" pri Posojilnici-Bank Celovec, bančna štev. 39.103, štev. konta 3.033.313.
Offentiiche zweisprachige VS in Kiagenfurt!
Der Blternkreis zweispra-chige Volksschule in Kiagenfurt, der sich fur die Er-richtung einer offentlichen Schule an der Ubungsvolks-schule der Padagogischen Akademie einsetzt, bittet um Unterstutzung auf das Konto „Dvojezična šola" bei der Posojilnica-Bank Celovec, BLZ 39.103, Kon-to-Nr. 3.003.313.
Izraz nezadovoljstva
Čikaška mestna uprava je izdala dovoljenje za gradnjo najvišjega nebotičnika na svetu: imel bo 125 nadstropij, visok bo 585 metrov, končali pa naj bi ga do konca leta 1993.
Sears Tower, ki prav tako stoji v Čikagu, bo torej s svojimi 110 nadstropji in 436 metri le še tri leta najvišja stavba na svetu.
Ameriški črni umetnik David Hammons je oseminštiridesetletnega črnskega pridigarja in nekdanjega predsedniškega kandidata Jesseja Jacksona upodobil kot modrookega, plavolasega belca in delo skupaj z napisom „How You Like Me Now?" (Kako sem vam pa zdaj všeč) razstavil ob prometni ulici v Washingtonu.
Vendar pa se Jackson por-
treta ni dolgo veselil. Kmalu so mladi črnci sliko s kladivom razbili na koščke. Menili so namreč, da je podoba žalitev za ameriške črnce.
Jackson pa ni mislil tako. Črni politik je dal portret skupaj s kladivom postaviti nazaj na isto mesto. To je pojasnil z besedami:	„Kladivo pona-
zarja bes in nezadovoljstvo črncev nad njihovim položajem v tej državi."
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Prestopna bomba: B. Oblak v Selah
Mar?/ Oraže (Se/e) /n /Vada Fojkars/a v/ceprvak;n;7.
Slovenski klubi upajo na vigred
Najbolj prominentno pridobitev med vsemi koroškimi klubi javljajo Selani: v prestopnem roku se jim je namreč pridružil svetovno znani Branko Oblak, ki je bil nazadnje prijavljen pri ASV Celovec. Branko Oblak je že dalj časa opazoval Selane, ki so bili v jesenskem delu prvenstva nemočni in tako pristali na zadnjem mestu lestvice 1. razreda D. Zdaj si Selani seveda obetajo, da bi zaostanek vendar še lahko
Okreptjen ŠK Dob/Aich
Odbojkarski klub Dob si je za letošnje prvenstvo zastavil visoka cilja: ženska ekipa hoče v koroško, druga moška pa v regionalno ligo. Doslej sta obe ekipi na najboljši poti, da osvojita naslov prvakov v svojih razredih, vodstvo kluba pa se zaveda, da bo potrebno za prestop v regionalno ligo kvaliteto moštva še izboljšati. Zato so Dobljani dolgo iskali okrepitev in jo zdaj očitno našli: ŠK Dob je namreč včeraj pri odbojkarski zvezi prijavil Mirka Jezernika, ki je doslej z OK Mežica nastopal v drugi jugoslovanski, nazadnje pa v slovenski ligi. Z njim se bodo igralci ŠK Dob odpravili tudi na enotedenske priprave na Roglo, tako da bi kar najbolje pripravljeni nadaljevali v prvenstvu.
nadoknadili, čeprav si ne delajo prevelikih utvar. Na vsak način pa je pričakovati, da bo Branko Oblak uspel motivirati pretežno mlade igralce Selanov.
Slovenski atletski klub javlja v bistvu le en odhod, ki pa je bil pričakovan. Richard Burger, že jeseni sprt s SAK, je klub zapustil in se pridružil ASV Celovec. Sicer pa v vrstah SAK ni prišlo do sprememb. Z novim legionarjem bo vigredi nastopala tudi Globasnica, kateri se je pridružil Mirko Mišetič, doslej igralec NK Šmartno. Za malo senzacijo je poskrbela Rikarja vas, ki je od Klopinja pridobila izvrstnega Vukadina Lalo-viča. Največ novih v svojih vrstah pa ima Šentjakob, kije pridobil Mihija Kunčiča (prej SAK in Sturm Graz), Rein-holda Kollerja in Michaela Olipitza.
ATUS spet prvak
Igralci moštva ATUS Borovlje so si minuli vikend spet zagotovili naslov koroškega nogometnega prvaka v dvorani. V finalni tekmi so premagali Treibach s 4:1, v tekmi za tretje mesto pa je Rožek premagal ekipo FC Šentvid s 6:3. Peta je bila Kot-mara vas, ki je premagala koroški ligaški klub WAC s 6:2, sedmi pa je Grebinj, kije „povozi!" Smarjeto kar s 7:2.
Sredi februarja se bo začelo vigredno prvenstvo v vseh razredih koroške namiznoteniške zveze. Na kratko si oglejmo, kako so v jesenskem delu igrale slovenske ekipe in slovenski igralci. Izpostaviti je treba žensko ekipo DSG Sele (Nada Fojkar, Marti Oraže), ki z enim samim porazom zaseda drugo mesto za Podrožco. Fojkarjeva in Oražetova sta tudi v posamični razvrstitvi na drugem in tretjem mestu, boljša je le Zora Zalokar iz Podrožce.
Moške ekipe so uvrščene slabše, saj je prva ekipa iz Sel v koroški ligi le na zadnjem mestu (brez točk), kljub temu, daje Mirko Matjaževič tretji na lestvici posameznikov. Igralci SŠK Obir, ki tek-
mujejo v spodnji ligi, so osvojili vsaj pet točk in so tako šesti, najboljši igralec pa je bil Zdravko Smrtnik, ki je na 7. mestu ranglestvice. Druga ekipa Selanov je v 1. razredu-vzhod deseta, isto mesto pa zaseda tudi najboljši posamezni igralec Tone Korenjak. Škoda, da Selani letos nimajo več mladinske ekipe, saj je še lani dobro tekmovala v prvenstvu. Tako ostaja le upanje, da se bodo ostale ekipe še zboljšale.
Sicer pa nekateri slovenski igralci tekmujejo za druge klube: Kupper in Mohar za Modestus, Luschnik in Komatitsch pa za TTC Železna Kapla. Najbolje je uvrščen Marko Kupper, ki je 3. v tretjem razredu.
Smučarski tečaj SŠZ odpovedan
Sicer je Filzmoos na Salzburškem pravi raj za ljubitelje zimskega športa, toda letošnja zima je prizadela tudi ta kraj nedaleč od Dachsteina. Prizadela pa je tudi smučarje, ki so se tja odpravljali s Slovensko športno zvezo, da izpopolnijo svoje znanje. Vodju smučarskega tečaja Danilu Prušniku ni preostalo drugega, kot da zaradi pomanjkanja snega tečaj odpove in ga preloži na naslednje leto.
Lastnik hotela Bischofs-mutze Heinz Steinbacher se kljub odpovedi (in to brez posledic za SŠZ) že veseli, da bo februarja 1991 lahko gostil dvojezične prijatelje s Koroškega: „1 frei mi scho wahnsin-nig!" Gotovo pa se veselijo tudi udeleženci, ki bodo naslednje leto šli s SŠZ na smučarski tečaj.
TERMIN!
ŠAH
Nedel ja, 4.2.199)1: Gospa sveta - SŠZ/Carimpcx I (9), Breže -SŠK Obir H (9).
MEDNARODNO
t. - H. 3. 1990: Odprti mednarodni hitropotezni turnir za šahiste. šahistkc in veterane na Bledu. Informacije nudi Šahovska zveza Slovenije. 61000 Parmova 33, tel : 0 61/316-346. Prijava možna še 1. marca.