/ t v Spisi Andrejčkovega Jožeta. I. Črtice iz življenja na kmeti Drugi natis. Novomesto 1906. Tisk in založba J. Krajec nasl. 48898 1T>* Pjlc • 48 4H {■ pa sam šel, proklete babe babaste, ki niste vr- 1 ’ , da lilače nosite." Začne robantiti in popri m; kar na krat dva klina pri lestvi ter pokaže svoj širokokrajni klobuk proti nam. „Stoj!“ zagrmi Janezov glas, ,,kam te pes nese gori; koj se mi poberi od todi, če ne bo druga. Ali si slišal?" „Preje ne, da ti na hrbtu roke zvežem," odvrne moško Makovec. Ali revež se je bil spekel. Janez sproži in ko bi trenol, zdrdra Makovec po lestvi v vežo. „Možje, jaz imam vže dovolj," račne stokati po veži. Ta hudič me je vstrelil s ščetinami v ramo ; oh kaj bo sedaj, kako me skeli!" „Hajdi fantje, sedaj pa le v gore!" reče nam Janez, „da jih več ne pride." Moško smo kora čili za vrstjo skozi vežo, lovci pa so stali na strani in nas milo gledali, kakor mačka klobaso, storiti si pa ni nihče nič upal. — Prišedši na Trdinin hrib, zagledamo od Žikovca sem vse črno lovcev, bili so Kompoljci in Gradiščanje, od sv. Mohorja sem jo pa primahajo oni, ki so nas bili zjutraj zasačili, samo da jih je bilo še nekoliko več, nego preje. — Ko blisek jo ravsnemo po Vese- Nar. t>ibL 3 34 črtice iz življenja na kmetih. lovem gozdu proti cesti in potem naravnost v Cicelj. Ondi-le kder je sedaj pokopališče, bila je rž celo gori do pota, kder se pride z gozda. „Ovbe fantje,“ pravim jaz, ,,skrijmo se v to rž, da si nekoliko odpočijemo; jaz sem vže ves spe¬ han, pa črevlji me tudi žulijo, oddahnimo si to¬ liko, da lovci dalje odidejo in pa da črevlje pre¬ režem na ogljinkih, sicer ne morem več dalje!“ Res zlezemo varno v sredo rži, da bi sledu za seboj ne puščali ter se vležemo v razor. Ne dolgo potem prihrume lovci od Premca sem po poti, ter jo mahnejo naravnost v Šimencev gozd. Bili so ravno tisti prtenohlačniki kakor zjutraj; samo Makovca je manjkalo, ker mu je bil Janez šče¬ tine vsadil v pleča, mesto njega pa je bil ranji Cene, ki je posebno zato sovražil fante ter jih vedno lovil za vojaščino, ker so hodili včasih njegove Maričke klicat. — Tiho smo ležali v rži, kar začne vpiti Martinec! „Crta beži, lovci gremo, kde pa si, beži, — skrij se, skrij, hoj!“ Tako je kričal, mi pa smo se smejali, da bi bili kmalu popokali. ,,Jože“ pravi Cene, ,,tiho mi bodi in nikar ne nagajaj, vsaj veš, da moramo gosposki pokorni biti, s takimi ljudmi je najbolje, da človek lepo Spisal Andrejčkov Jože. 35 ravna.“ — „Črta, če ni za-te, pa mi domov reci, misliš, da rad letam po grmovji lačen, kakor pes. Fantov pa ne bom lovil ne, pa še domačih." In zdaj je začel zopet vpiti, da je vse vprek letelo. To je bil mož, da malo tacih; kolikokrat nam je povedal, kodi naj bežimo, da nas ne bodo lovci -dobili! — Lovci so odšli dalje proti Kranjebrdu, mi pa smo ležali do trde noči v rži. Drugi dan smo obletali še vse hribe in gošče, pa povsodi smo srečno ušli. Nekega večera prideva z Janezom domov, mati so ravno večerjo kuhali, oče pa so v hlevu živini kladali. „Oh Miha,“ dejali so mati, ,,ali si še vender srečno odšel, pri nas so bili noč in dan lovci ter vse kote steknoli, da bi te bili našli." — ,,Nič se ne bojte mati,“ pravim jim, ,,preje morajo imeti vse buče razbite, predno me ženo proti Ljubljani.“ Sedaj pridejo tudi oče v hišo. ,,Miha,“ dejali so, ,,ne vem, če se boš mogel še dolgo odtegovati lovcem, strašno bi te radi v pest dobili. Makovec je obljubil tistim, ki vaji z Janezom prižene, dva bokala žganja, zato ker sta ga obstrelila, vesta kaj, na štajerskem, pra¬ vijo, da ptujih ne love. Idita nekaj časa tja doli služit, da se ta brklarija nekoliko poleže, potlej 36 Črtice iz življenja na kmetih. pa Jehko -o, i domov prideta." „Vsaj res," pravim jaz, , i ' e l»o slaba," in tudi Janez je bil zado¬ voljen. — Navečerjava se prav do dobrega in tudi s voj'' malihe preskrbiva z obilnim brešnom: meni so dali mati veliko svinjsko uho, nadelano z mesom in pšenom, ravno kakor navlašč je bilo ustvarjeno za mojo maliho. „Veš kaj, Janez," pravim jaz, ki sem bil vedno vsih muh poln, „narediva, narediva Ma¬ kovcu še kakošno za odhodnjo, postrašiva ga ne¬ koliko, on ima vsako reč za vzpomin, če se tudi mišnica v kašči sproži. Gotovo bo mislil, da je prišla smrt na vrata trkat." — Proti polnoči se res priplaziva mej njivami proti Mako.včevemu hlevu. — Takrat je krauiarila po vasi tista Kra¬ ševka, ki so jej rekli ,,zmučkana Jera," — ti Andrejček, ne vem, če si jo poznal, jaz sem jo pa, včasih sem še kak nožiček od nje kupil. — Tisto noč je bila ravno sreča nanesla, da je pu¬ stila svojega oslička, ki jej je prenašal po svetu njeno robo, pod Makovčevim kozolcem, ter mu napulila detelje v star gnojni koš, sama pa jo zlezla na osek ter se zarila v mrvo. Jaz ne pre¬ mišljam dolgo, skočim za hišo in odtrgam pest kopriv ter jih vtaknem oslu pod rep, potem pa Spisal Andrejčkov Jože. 37 ga ženem pred hišo. Nekaj časa je brcal in brcal, kazal stare, kakor branjike dolge zobe, slednjič pa, ko ga začno koprive vedno huje žgati', po¬ tegne navskriž svoje suhe čeljusti in jame strašno tuliti: „ia, ia, la, ii, ii, ha, ha.“ „Slišiš Matevž?" začne v hiši stari Makovec sinu, ki sta skupaj spala. — ,,0 ježešta, oče, kaj pa je to?" — „Veš kaj Matevžek, vzpomin je, vzpomin. Kaj praviš, kde je Je?“ - ,,Ovbe, oče, tam pod sklednikom je; kaj le hoče?" —- „Oh smrt je prišla po mene, smrt, Matevžek!" Pri tih besedah je Makovec grozno milo vzdihnol, midva pa sva pustila „Vzpomina" pod steno, ter jo mahnola proti Štajerskemu. Velike ceste sva se ogibala, kolikor sva mogla. Šla sva skozi Lošice, mali Jelnik, Prevoje in tako sva obirala skozi in skozi bolj stranske vasi. Prideva do Podmilj, ko se je jelo ravno da¬ niti. Mimo Jurgeljnove hiše grede, zagledava na pragu starega Jurgeljna, zavitega v ves razca¬ pan kožuh. Prav muhasto naji je pogledoval, in meni se je začelo koj nekaj dovzdevati, da nisva prave poti nastopila. Bila sva še nekaj korakov od hiše, ko stopi stari pod okno in zavpije: „Matiče, idi, idi ven, tukaj le sta dva ptiča, ki 38 Črtice iz življenja na kmetih. bi menda rada vojaščini pete odnesla, idi, pra- šala ju bova, če imata „pos.“ To rekši stopi stari k nama, ali midva ne pomišljava dolgo: Janez ubere starega za vrat ter ga trešči v skladalnico, da so kar drva na kup zdrdrala, jaz pa sem vže tudi stegnol pest, da bi bil prišlemu Matičetu goltanec izdrl; kar se vsujejo iz hiše lovci, in kaj hudirja — bili so Moravčanje. Moral jim je gotovo kdo povedati o najinem begu, da so naji prišli tako daleč čakat. „Miha“, pravim sam pri sebi, ,,sedaj pa le udrihaj, kar se da, če ne, je po tebi,“ in pri tej priči zgrabim bukovo poleno, mahnem krog sebe, in koj jih je pet ležalo. — „Miha <; , pravi Janez, kterega je imelo vže pet lovcev pod koleni, „beži kolikor moreš, mene no rešiš več, — le srečno hodi, vsaj vem, da se več ne vidiva. 11 — Sam nisem vedel, kaj bi storil. Težko mi je bilo prijatelja pustiti, videvši pa, da ni drugače, mahnem še parkrat krog sebe ter si naredim prostor do steze, potem pa jo ude- rem, kar morem, proti cesti. — Takrat sem bil, Bog mi grehe odpusti, rajncega Ceneta ros tako loputnol po glavi, da ni bil nikdar več zdrav. — Janeza nisem res nikdar več videl. Pri vo¬ jakih je jel vedno huje in lilije bolehati in od- Spisal AndrejSkov Jože. 39 slednjič je umrl v Ljubljani. Lovci so ga takrat bili tako pretlačili, da je jel kri bljuvati. — „Daimam vže le enkrat St. Ožbolt za hrbtom," pravim sam pri sebi, ko jo maham doli proti Kon- finarju,,,sedaj sem pa vže dober." — Gori v tistem preklicanem grabnu je vedno dosti potepuhov; ko¬ maj bi bilo, da bi človek prazne žepe tiščal; jaz sem pa takrat imel precej denarja seboj; rajnica mati so mi bili dali šest šmarnih tolarjev, oče pa polno pest petič, nekaj sem imel pa tudi sam, kar sem si bil prislužil z mizarijo. Da bi te hudirja, ne bi bil slabo ogrenol, kdor bi se me bil lotil." — Na Vransko prišedši, se dobro nakosim in napijem pri Gorograncu potem pa jo maham naravnost proti Celju in odtod proti Ptuju. Kajti mislil sem si: čim dalje sem od doma, tim bolje bo. V Ptuji sem pa vže začel nekoliko povpraševati po službah. „Ce se najde kaka taka," dejal sem, „da bo meni všeči, bom pa poskusil, če ne preveč svojih de¬ narjev potrosim." V neki gostilnici povprašam starega moža, ki je sedel pri poličku rumenega Štajerca, če bi mi vedel povedati za kako službo. ,,Službo, hm," namrdne se starec ter me jame meriti s svojimi majhnimi očmi od nog do glave. ,,Ali znaš kako rokodelstvo?" 40 Črtice iz življenja na kmetih. „0 to pač to,“ pristavim jaz, „mizar sem in pa tesar, kar kdo koče.“ „Mizar in tesar, — nu potlej bi ti pa sve¬ toval na Ogrsko hrasti obrezovat. Tamkaj si lehko več prislužiš, nego tukaj mej nami, kder je vže polno mizarjev.“ „Sment“, mislim si, „vsaj to-le res ni slabo. Crez zimo ostanem na Ogrskem, vzpomladi pa se vrnem domov, tačas se bodo vojaške homatije ravno nekoliko polegle, 11 in res jo mahnem še tisto popoldne proti Ogrskemu. Ali vrag to plen- taj! Nekaj časa je še bilo, dokler sem bodil po Štajerskem, potem pa je jelo prihajati čedalje bolj puščobno. Vasi so bile vedno bolj poredkoma, vročina huja in huja, drevesa [»a nikder nobenega, da bi se bil mogel v senco vleči. Žeja me je tria, pa pomagaj si, ker ni bilo nikakega stu¬ denca in krčme, še za cesarsko podobo nisem mogel pijače dobiti. —• Tako sem hodil tri dni lačen in žejen, in če sem prišel do kake vasi ter sem povprašal, kde hrasti sekajo, vedno so mi dalje veleli. „Menda so v sami peklenski luknji tisti gozdi," rentačil sem vedno bolj nevoljen, ,,da ne morem do njih priti; pes vender, da bi mi pri vojakih ne bilo moglo slabeje biti, kot mi je tu.“ Spisal Andrejčkov Jože. 41 Nekega večera, ko je vže solnce zašlo in mi je večerni hlad nekoliko pot zlajševal, sklenol sem dalje potovati, da bi prišel do kake hiše in si lakoto in žejo nekoliko potolažil, ki sta me vže zelo trli. Kakor sem vže preje rekel, ravno tako-le lepo je svetil mesec, kakor nocoj. „Lej Miha,“ dejal sem sam pri sebi, „kako je bilo prijetno včasih doma, ko si zvečer po vasi hodil s fantini in prepeval: Nocoj je pa prav svitla no & Ker mesec sveti celo noč, Kor mesec sveti celo noč, In men’ zaspat’ ni moč. Nocoj bi pa rad zaspal, če prav mesec lepo sveti, ko bi se imel le kam vleči.“ Tako pre- mišljevaje krevsal sem dalje po planjavi. Ne dolgo potem zapazim v daljavi luč. „Cast. bodi Bogu,“ pravim, ,,sedaj bom vender prišel do kake hiše,“ in delal sem pol veče korake, da bi bil preje tam. — Pa kaj mislite, kaj sem zagledal, ko pridem blizu? Krog velicega ognja so skakali nagi ljudje, veliki in majhni in grozno grdo kri¬ čali. ,,Ali sem prišel na Klek mej coprnice, ali kaj-li,“ pravim sam pri sebi, ,,kaj tacega pa zo¬ pet nisem videl svoje življenje. Včasih sem slišal doma o Pesjanih, ti bi jim bili po glasu popol- 42 črtice iz življenja na kmetih. noma podobni, samo ušes nimajo pasjih, kakor so rekli rajni stric, da je imajo Pesjani.“ Strah me je bilo, da nikoli tega, in mislil sem jo vže v stran zaviti, kar mi priletita dva krepka hrusta nasproti ter me ustavita. Gobezdala sta nekaj in vpila nad menoj; da Bog' nas varuj; videvša pa, da ju ne razumem, jameta govoriti po slo¬ venski, toliko da sem ju za silo razumel; iz¬ praševala sta me, kdo da sem, in mi velela, naj grem ž njima k ognju. „Ko bi jaz imel le tisto poleno v rokah," mislim si, „kakor sem je imel ; v Podmiljih, jaz bi vama vže pokazal, kdo da sem, pa sedaj sem v vajinih rokah.“ — Krog ognja je stalo nekaj vozov in zraven po trati so se pasli konji, suhi, kakor sami gredeljni, krog pota pa je ležala odrta mrha. Debelo sem gle¬ dal to čudno druhal, oni pa mene. Bili so raz- mršeni in črni, kakor sami peklenščeki; le malo jih je bilo zavitih v stare zamazane cunje, drugi pa so skakali krog ognja, kakor jih je Bog ustvaril, kar v Adamovih hlačah. Babe so dojile otroke, nektere so pa kuhale v velikih kotlih; moški so mesarili tisto odrto mrho, ktero sem imel v začetku za tele, videvši pa konjska kopita, sem koj vzpoznal, da je mlado žrebe, ki jim je Spisal Andrejokov Jože. 43 menda na poti krepalo. Ker sem bil zelo lačen in žejen, zaprosim jih, da bi mi dali kaj jesti in piti. Koj mi prinese stara zgrbljena baba kos Špeha in v čutari nekaj pijače; mislil sem, da je voda, pa ko pokusim, bilo je žganje. Špeh sem položil na stran; kajti nisem ga mogel jesti, če tudi sem bil lačen, ker je bil ves umazan in osvalkan. Videvši, da mi Špeh ne diši, izvleče zraven mene sedeči rujavokožnež iz kotla velik jezik ter mi ga da, Špeh pa je sam kaj slastno povžil. Nekoliko zavoljo lakote, nekoliko pa tudi zavoljo zvedavosti pokusim jezik, da bi vedel, kakošno je konjsko meso. Ni bilo slabo, samo nekoliko je dišalo, torej sem vsega pohrustal. —- „Naj si vže bo,“ pravim sam pri sebi, „uocoj ostanem v tej druščini, če so prav cigani, ker >vem, da me ne puste dalje; zjutraj zgodaj pa, ko bodo" še trdno spali, pobegnem jo s tega satan¬ skega prebivališča. Pa ni bilo tako, kakor sem mislil. Cigani me spravijo na voz, v kterem je bilo nekaj slame in me trdno privežejo k lestvam, potem pa se spravijo otroci k meni, mi preiščejo vse žepe, ter pobero do zadnjega bora vse, kar je bilo v njih. Najrajši bi bil podavil to gorna- zen, pa sc nisem mogel ganoti. — Celo noč ni- 44 Črtice iz življenja na kmetih. sem zatisnol očesa, vedno sem premišljeval, kako bi se rešil tih pošastij. Drugo jutro me zopet odvežejo. Velik, ves poraščen cigan stopi k meni in pravi: „Brate, sedaj si naš; če te je volja, pristopi k naši druščini in priseži nam zvestobo, če ne, pa te kar poturčamo.“ Pri tej priči pokaže mi velik nož. Kaj sem hotel storiti, moral sem se vdati. „Naj bo,“ dejal sem sam pri sebi, „ker ni drugače, j bom pa poskusil to službo. Saj zato mi Bog ne bo zameril, če sem to storil; vsaj krast ne bom hodil, le nosil bodem za njimi, ko pa domov pri¬ dem, bodem se pri gospodu fajmoštru ali pa pri menihih v Kamniku do čistega vsega izpovedal, pa bo.“ Sedaj prinese neka baba dva lesena klinčka, položi ju navskriž, mi veli položiti desno roko na-nju, potem pa zamomlja nekaj besedij nad njima ter mi ju da, rekoč, naj ju denem v žep, ker to je znamenje prisege, ki sem jo storil. „Ti in tvoja klinca, grda coprnica,“ pravim sam pri sebi, ,,proč ju pomečem pa bo, kedar se mi bo zdelo, potlej me pa v uho piši, če me hočeš.“ Cel teden smo se vlačili po planjavi, pa prišli nismo nikder do nobene hiše. Jaz sem se bil vže dobro navadil žganje piti, Špeh jesti in Spisal Andrejčkov Jože. 45 tudi konjsko meso mi je dišalo. Bil sem vže, tako rekoč, popolnoma cigan, samo da nisem na pol nag hodil. Nekega jutra odideta dva naših tovaršev nekam, povedal mi ni nihče kam. Zvečer prideta nazaj in se pogovarjata dolgo z našim glavarjem, kteremu so rekli Jeno. — Zvečer nismo šli spat kakor drugekrati; pili smo in jedli, otroci pa so gnali svoj „vija, vaja, uja haja,“ da je kar po ušesih zvonelo; mislil sem, da sem v hosti, kder je polno čukov. Proti polnoči naprežemo konje in gremo dalje. Mej potjo stopi k meni Jeno in pravi: „Denes moraš izkazati, da si vreden naše druščine. Kmalu srečamo nekega bogatega mesarja, kterega moraš ubiti in oropati." Meni je začelo mrzlo prihajati. „Ljudi pobijati," mislim si, „Bog in sveta mamka božja, tega pa ne!" — Nismo dolgo hodili, ko se prikaže po planjavi sem člove¬ ška podoba. Glavar pošlje mene in še nekega dru- zega cigana, s kterim sva bila najbolj prijatelja, ker je bil nekako bolj človeški nego drugi, naprej. Približava se mesarju. „Ubij ga ti," pravim to- varšu, „jaz ga ne morem." — ,,Le ti ga ubij, jaz ga ne smem," mi kratko odgovori. — Dolgo sva se pričkala, kdo bi ga ubil, slednjič pa se 46 Črtice iz življenja na kmetih. vender pokaže nekaj vozov sem po planjavi, ki so me rešili zadrege. Sam Bog je je bil takrat poslal. Mesarja smo pustili pri miru ter šli dalje, Jeno pa je grozno klel, ker nam je izpodletelo. Crez tri dni potem pridemo v Zagreb. Spra¬ vili smo se v neko krčmo, kdor je bila ravno godba. Pili in plesali smo, da je vse vprek le¬ telo. Jaz sem se vrtel z neko še precej zalo natakarico, da je vse z mene teklo, in delal sem se, kakor bi mi vse drugo ne bilo nič mari, v glavi pa sem si jo bil vže iztuhtal. Ko vidim, da so cigani vže zelo pijani, in da se več ne zmenijo zame, izpustim urno babo iz rok ter jo poberem skozi dveri in bežim na cesto, kder so bili vozniki. Kmalu jih dobom nekaj, ki so šli v Ljubljano: povem jim kaj se mi je zgodilo, ter jih prosim, da bi me skrili kam na voz. Vtak¬ nili so me bili v „prično“ in me zametali s plah¬ tami in tako sem prišel srečno domov. Tako sem jo bil uvihnol ciganom, pa še dan denašnji, primojruka, ko bi me dobili, som mrtev.“ Pekec je končal svojo povest, mesec je prilezel ravno nad hišo, v vasi pa so začeli fantje peti: Spisal Andrej okov Jože. 47 Nocoj je pa prav svetla noč, Ker mesec sveti celo noč, Ker mesec sveti celo noč In men’ zaspat’ ni moč. Jaz pojdem pa k svoji ljub’ci v vas, Da bodem imel kratek čas, Da bodem imel kratek čas Bom šel k svoji ljub’ci v vas. Krasno se je razlegala pesem, jaz sem pa vzdihnol: „beatus ille, qui procul negotiis etc.“ III. Črni graben. Pustimo za zdaj Pekca, in poglejmo ne¬ koliko drugo osebo, ki se sme tudi šteti mej originale naše pohlevne doline, ki zna še bolj živo pripovedovati in opisovati čudne prigodbe, ki so se godile za njegovih mladih let. Bilo je binkoštno soboto večer. Ves prašnat in truden jo primakam iz Ljubljane domov, da bi se zopet nekoliko razveseljeval mej domačimi drugovi ter obiskal znamenito božjo pot pri sve¬ tem Valentinu. Da bi si lakoto iu žejo nekoliko 48 črtice iz življenja na kmetih. utolažil, stopim v gostilnico k Jur ju ter zaprosim večerje, da bi si umiril nekoliko svojega sitnega tirjalca, ki ne pozna nobene prizanašbe, ter mu dal njegov delež. Kmalu mi pritrese Marička lep košček svinjske gnjati in polič vina, kar mi je tako dobro dišalo, da so me oče Jurij kar čudno gledali, da povživam tako slastno te božje dari. Ker je bilo v sobi veliko pivcev, ki so bili vže vsi dobro „matevžasti“ (da po krašinjski povem) in ni bilo moči izpregovoriti ž njimi kake pametne, zato se nisem hotel dolgo časa muditi mej to druhaljo, temveč poberem svoja kopita in odrinem počasi proti domu.^Ker naša hiša stoji na maj¬ hnem hribci, ki se zove „Konj‘ in je ta konj še veliko bolj neroden, nego kteri si bodi kacega ogrskega huzarja, zato mi ne bo nihče zameril, da sem lezel na njegov hrbet prav po polževo.. Voda je bila izprala ozko pot, — ki še prav za prav tako lepega imena ne zasluži in jej ga tudi dal ne bom, kedar izdam kak zemljevid krašinjske okolice, — torej sem vedno štorkljal po kolesnicah in jamah ter večkrat celo nepri¬ jetno poljubil farovško mejo. Jeziti se nisem hotel preveč, ker sem videl, da niso tega krivi niti gospod fajmošter, niti učitelj niti „mežnar,“ Spisal AndrejCkov Jože. 49 ampak gorjanski hudournik, ki pridrvi včasih v pohlevno našo vasico. Bilo je ravno polnoči, ko pridem do Lukinega kozolca ter se vležem na trato. „Sedaj-le,“ pravim sam pri sebi, „bodo fantje dan zvonili, bom pa poslušal." Res ni bilo treba dolgo čakati. Kmalu se prikaže v zvoniku luč, potem pa se oglasi prijetno zvo¬ njenje. To noč začno vže o polnoči dan zvoniti, da bi čarovnice ne imele toliko moči. Zdelo se mi je, da še niso nikdar domači zvonovi tako milo peli, kakor nocoj; polastilo se mo jo neko čutje, ki ga ne morem izreči. Vse pripovedke rajnice matere o tem večeru so mi prišle v vzpomin: kako čarovnice to noč po polji lazijo z belo ruho ter pobirajo roso, kako mrliči plešejo po pokopališči; da teče v vsakem studenci o polnoči eno minuto zlato, eno pa srebro itd. — Gledal sem na pokopališče, pa prikazati se ni hotel nikakoršen mrtvec. — Dolgo sem poslušal milo zvonjenje ter zrl proti cerkvi, kar me vzbude iz zamišljenosti trdi koraki bližajočega se člo¬ veka. Povzdignem glavo, da bi videl, kdo še tava o tej uri po tem kraji, in pri tej priči pri¬ kaže se izza velikanske Lukine črešnje majhena, široka oseba. Nar. l)il)l. 4 50 Črtice iz življenja na kmetih. ,,Dober večer," ogovori me, in koj vz po z na ni starega Dobrovoljca. ,,Glej, glej," nadaljuje, „pa še tako pozno zvenaj, ali se pa ne bojiš, da bi te požrl strahomel, nocoj jih je mnogo tod! okoli; ha, ha; — greš iz Ljubljane je-li?“ „Kaj pa vi lazite tako pozno okrog?" pra¬ vim mu, ,,vsaj bo tudi vas pohrustal." „E, prekelj sem bil nasekal tam-le v meji, pa nisem imel preje časa po-nje iti. Sicer sem vže stara šleva, pa še vender rad sleparim po noči okrog, ker po vasi več ne smem, grem pa v hosto, kakor volk." To rekši vrže butaro prekelj na tla ter se vsede na-njo. „Glej si no!" pravi dalje, „pri Jurji imajo še luč zgoraj; šel bi si še po frakcij brinjevca, pa vem, da mi ga Marička ne bo hotela dati, ker je vže pozno. E, naj pa bo, napravim si i pipico tobačka, potlej pa grem v listje spat." ,,Veste, oče," pravim mu, „posediva še ne¬ koliko, pa mi boste kaj povedali o „črnem grab¬ nu," ker mi je ravno na misel prišlo. Vi ste vže zelo stari, toraj bodete to najbolje vedeli. I Včasih sem slišal, da so gori Francoze pobijali, ali je bilo res?" Spisal Andrejčkov Jože. 51 „0, res je bilo res, še veliko so jih. Zato pa bode tudi Francoz, kedar pride sem, vse po¬ žgal dve uri na dolgo in široko. Slišal sem, da imajo zapisan ta kraj na Francoskem z rudecimi črkami po imenu „črni graben"/ „Kdo pa so vender bili tisti ljudje", po¬ vprašam ga dalje, „ki so bili tako neusmiljeni? domači, mislim, vsaj ne“. „E je, vse vkupe je bilo, največ je bilo tacih potepuhov, ki niso hoteli delati, jeli bi bili pa radi dobro. Pa še nek drugi mož je .bil, — Bog mu grehe odpusti, — katerega ne¬ rad omenim; tisti je tudi marsikateremu Fran¬ cozu pomagal na oni svet, ne z dejanjem, am¬ pak z besedo. In ravno pred petdesetimi leti na binkoštno soboto večer bi bili tudi mene kmalu poslali z drugimi Francozi vred v „večno Liko purana ručat", pa Bog me je še vender obvaroval. — To se je tako-le godilo: Jaz sem služil pri Korošci tisto leto za hlapca, ko so bili Fraucozje v naših krajih. Ne vem vže, kaj nama je bilo prišlo s Korošcem navskriž, da sem popustil službo ter stopil brez pomisleka v fran¬ cosko armado, ki je šla na Rusko. Oh, vsaj pravim, kako nespametna in trmasta je mladost! 52 Črtice iz življenja na kmetih. Mati so se jokali, oče pa so rekli: „Le pusti ga, kar si je izvolil, to bode pa imel. Sedaj je kruha pijan, pa se bode vže iztreznol.“ Kako prav so imeli rajnki oče!“ — „Komaj sem znal puško nositi, vže so nas poslali proti Avstriji in od todi dalje na Rusko. V začetku se mi je kaj prijetno zdelo; kajti dali so mi bele hlače in lepo višnjevo suknjo, in to vse se mi je tako dobro podajalo, da sem bil sam sebi prav zelo všeč, in Balantova Je¬ rica, ki je takrat, ko smo mimo marširali, ravno koze pasla pri Žužinem kozolci, rekla je pozneje, da sem bil najgorši mej vsimi Francozi kozje- bradci“. — ,,Nevajen pa dolzega pota in večkrat lakote in žeje oslabel sem tako, da obležim na poti proti Orodnemu in ne morem več dalje. Prineso me v Grodnu v bolnišnico, kder se me polasti huda vročinska bolezen. Dva meseca se nisem ganol iz sobe. Okreval sem počasi sicer, ali bil sem grozno slab. Jel bi bil rad, pa mi niso dali, le toliko sem dobil, da sem dušo nekoliko pri¬ vezal. Kolikokrat sem vzdihoval: „0, ko bi imel sedaj-le tisto vino in kruh, ki sta mi osta¬ jala pri Korošcu, kako bi bil srečen!“ Spisal Andrejčkov Jože. 53 ! Nekega dne nastane grozen krik spodaj na ulici, vse je vpilo: ,,Bežimo, bežimo, Rusi gredo!“ Sam nisem vedel, kaj je. Stopim na ulice, da bi poizvedel, kaj se je zgodilo, pa tu se je mešalo vse, kakor na sodni dan. Konji suhi, kakor gre- deljni in komaj na pol živi, vojaki vsi razcapani in smrtnobledih obrazov so drli skozi mesto. Nihče [ni imel niti sablje niti puške; videti je bilo, kakor bi bili vsi berači celega sveta od smrti vstali in se tu nakopičili. Povprašam nekega starca, ki je stal zraven mene, kaj to pomeni, in ta mi razodene vso nesrečo francoske armade. Kaj mi je bilo začeti ? „Tukaj pa ven- der ne ostanem,“ pravim sam pri sebi, ,,in če mo imajo vže Francozje tako pri pičlem, da ko¬ maj živim, kaj bodejo še le Rusi z menoj počeli. Jermene mi bodo drli živemu po hrbtu, pa je prodajali za čižme.“ Brzo stopim nazaj mej svoje bolne tovarše, ki so pa bili zapustili posteljo ve¬ čidel vže vsi, ki so se le količkaj mogli ganoti, ter šli — Bog te obvaruj — kamor jo kdo mogel. Urno natvezem svoje cape krog sebe, vrh črev- ljev obujem še velike opanke iz klobučevine, ktere sem nosil preje po sobi, in mesto svojega plašča zagrabim veliko husarsko haljo, v ktero 54 črtice iz življenja na kmetih. sem se ves zavilč Kakor sem bil vže slab, ven- der sem jo prvi dan še precej dobro mahal dalje; razven nekaj denarjev in malo kruha nisem imel nič s seboj. Drugi dan sem jel vedno bolj pešati, mraz me je bil prevzel in čim bolj sem sc zavi¬ jal v svojo haljo, tim bolj me je zeblo. — Proti večeru pridem do neke bajte, pred katero je ležal crknjen konj, kteremu pa je manjkala na zad¬ njem bedru cela kepa mesa. ,,I tu-le noter bo¬ dem nekoliko stopil," pravim sam pri sebi, „da si zakurim ogenj in ogrejem nekoliko zmrzlc ude." Pa kako so razveselim, ko najdem v hiši vže ogenj zakurjen, zraven njega pa človeka, ki je meso pekel. Zaprosim ga, da bi še meni dovolil prostorček pri ognji, kar je prav rad storil: po¬ tem pa si jameva pripovedovati svoje dogodbe. ,,Bil sem stotnik pri generalu Ney-u,“ jame mi praviti. „Ko smo zapustili nesrečno Moskvo, pošlje Ney en oddelek naše armade prek Dnjepra, da bi se potem na drugi strani pridružili glavnej armadi. Pa kdo popiše naš strah, ko najdemo most podrt, za nami pa se prižene Rusov ko listja in trave. Ni bilo dolgo premišljevati. Dnjeper je bil premrznjen, toraj zapove Ney armadi nasto¬ piti nevarno pot po ledu. Komaj sta bili dve Spisal Andrejčkov Jože. 55 stotniji vojakov sredi Dnjepra, ko se jame led gugati, in ko bi trenol, pogreznejo se vojaki v vodo. Videvši, da tu ni moči na drugo stran priti, zdirjam dalje ob vodi, da bi si poiskal varnejši kraj. pa led je bil vže povsodi nalomljen. Kazalo mi ni druzega, kot vdati se grozovitej osodi. Varno stopam po ledu, peljaje za seboj konja, in z veliko težavo pririnem jo vender srečno na drugo stran. Lakota in mraz sta me hudo trla, pa premagoval sem se, kolikor je bilo moči; namenil sem se bil proti Galiciji, da bi ondi obiskal nekega znanca, ki bi mi potem pomagal priti v mojo domovino. Denes pa mi je poginol konj in sedaj ne vem, ali bom še kedaj videl svoj domači kraj.“ — Videti, da še precej razumljivo slovenski govori, se mi je koj dovzdevalo, da ne more biti rojen Francoz. „ Gospod,” pravim mu, „ne za¬ merite, če vas vprašam, od kodi ste doma, ker se midva še precej dobro razumeva po besedi, jelito da niste Francoz?” ,,Jaz sem Dalmatinec,” odgovori mi, -„moji stariši žive v Šibeniku in imajo ondi lepo pre¬ moženje, ali kaj, ker ga ne bom nikdar vžival; tudi meno bode krila ledena skorja v tej sovraž- nikovej deželi, kakor vže marsikoga.” 56 Črtice iz življenja na kmetih. Bevež se mi je zelo smilil, videti ga tako pobitega. „1 no,“ pravim mu, ,,je vže hudič, kder ni Boga. Jaz sem tudi daleč doma, blizu Krašinje, kder se gre proti Ljubljani, če veste, kde je. Meni se je dobro godilo pri Korošci, vsako ne¬ deljo sva ga pila s starim Bučem pri Seniku kaka dva bokala ali pa še več; tukaj moram pa graditi suhe skorjice, pa še tih mi manjka; glejte, tako-le je. Pri vsem tem pa vender še ne obupam; Martinčev gospod so dejali, da Bog nikoli ne pošlje nesreče brez sreče, oni pa vže vedo to, ker imajo sveto pismo. Nič se ne bojte, gospod, v strahu božjem bova vže podrgnola to nesrečo. Ker vam je konjiček poginol, bova se pa njegovega mesa poslužila ter si ga napekla za več dni j, mej tim časom bova pa vže prišla do kakih usmiljenih ljudij! Siromak se je nekoliko potolažil. Napolnila j sva malike s konjskim mesom, potem pa jo od- rinola dalje. Hodila sva, da se Bogu usmili. Štirnajst dni nisva imela nič gorkega v ustih in večkrat sva vže mislila, da naju mora biti konec, pa Bog naju je bil vender ohranil. Slednjič pri¬ deva na avstrijansko zemljo v Dembico, neko vas blizo Tamovega, kder je imel stotnik znance. Spisal Andrejčkov Jože. 57 Jokaje je obžaloval sivoglavi Poljak, ki je bil stotnikov boter, — kakor mi je pravil -- najin revni stan; kajti bila sva suha ko smrt, vsa raz¬ capana, noge ozeble in vse žuljave. Mojega to- varša je dobrotljiva gorkota v sobi tako prevzela, da je zbolel in več tednov ni mogel iz postelje. — Blagi mož nama je rekel, naj ostaneva pri njem do vzpomladi, kar sva prav rada obljubila. Stotnik se je celo zimo domo držal, ker je bil silno slab, jaz pa sem hodil po vasi, kolikor se mi je poljubilo. Kmalu sem se bil privadil poljskega jezika, in ker nisem imel pri svojih dobrotnikih nobenega opravka, hodeval sem v krčme, kedar sem imel kak bor, in tu v veseli druščini mej samimi Poljaki popevali smo polj¬ ske pesni in pili „vodko." — Mej tako druščino mi je zima kmalu minola in bil sem zelo vesel, da pridem zopet domov. Kolač sva jela še v Dembici, potem pa sva se odpravila na pot. Stotnikov boter je napravil zadnji dan še gostijo, da nisem še nikoli pri taki bil. Ves dan in vso noč smo ga pili, godci so igrali in jaz sem vrtil urne Poljakinje, da jo vse vprek letelo. Slednjič me še prosijo, naj jim zapojem kako slovensko narodno pesen. Brzo 58 črtice iz življenja na kmetih. jim zakrožim znano fantovsko, in da bi se svo¬ jim plesalkam bolj prikupil, začnem: Na Poljskem imam. ono, Na Kranjskem pa dve, Pa poljska je gorša Ko kranjske ob6. Tisti večer nisem nič drugače mislil, kakor da som v Semkovi krčmi doma, kdor smo se : včasih tako dobro imeli. Da bi bil ves „kranjski fant od fare,“ vtaknem velik ,,pušljec“ za klo¬ buk, kateri so mi naredila dekleta. Drugo jutro se posloviva s preljubljeno hišo, in kakor rad sem šel domov, vender sc mi je inako storilo, ko sem zadnjič segel v roke čvr¬ stim Poljakom in Poljakinjam. Se jedenkrat krep¬ ko zavriskam na poljskej zemlji, potem pa se odpeljeva proti ljubemu domu. Ravno binkoštno soboto večer okoli devetih prideva v Št. Ožbolt na pošto. — Ljudi je bilo povsodi vse polno, toraj sva komaj dobila pro¬ stora v stranskej sobi pri majhni mizici. Po ve¬ čerji pijeva še polič vina ter si napraviva tobak, zvenaj pa je bil voz vže pripravljen, ker sva sklo- nola še tisti večer peljati se do Krašinje. — Nama nasproti pri drugej mizi je sedelo kakih osem prav čvrstih korenjakov; imeli so na mizi bokal Spisal Andrejčkov .Jože. 59 vina in veliko skledo mesa, ktero so brez vilic in nožev tako srdito trgali s svojimi velikanskimi prsti, kakor bi bili vže devet dnij tlako delali. Jaz je pregledujem in pregledujem, pa vender nisem mogel nobenega vzpoznati, čeravno mi je bila znana vsa št. ožboltska fara in še velik del moravske. „Kdo bi bili ti ljudje,'■ mislim si, ,,nič kaj prida jih ni videti." Delal sem se, kakor bi se nič ne menil za-nje, skrivajo pa sem je vedno opazoval: Videl sem, kako so ogledovali stotnika, in kedar je ta pogledal na svojo zlato uro in se je verižica zalesketala, vselej so se spogledali in velik hrust črnih vlas, ki je sedel na oglu mize, je večkrat sunol svojega tovarša s komol¬ cem v rebra ter mu pomežiknol z očmi. ,,Naj¬ bolje bo," pravim sam pri sebi, ,,če se preje ko mogoče odpraviva izmej te druščine," zatoraj tudi stotnika opomnim, da bi skoraj šla." „E kaj," pravi mi, „vsaj se nama ne mudi. Dones sem tako vesel in dobre volje, veš kaj, dajva ga še en poliček." ,,I če ste pa vi pri volji,' pravim mu, ,,sem pa jaz tudi. — Hej, ti mlada, prinesi ga še en polič, pa le hitro, če hočeš, da se pridem jutri k tebi ženit!" pravim natakarici, ki ni bila no- 60 črtice iz življenja na kmetih. bena druga, kot Balantova Jerica; ona me ni poznala več, jaz sem jo pa. — • Mej tern, ko mi¬ dva pijeva še tisti polič vina, zmuzajo se oni potepuhi počasi ven, da sam nisem vedel kdaj, in ko se ozrem po njih, sta sedela še samo dva pri mizi. Jaz sem ga imel že nekoliko v glavi, ker sva se ga bila vže preje na Vranskem na¬ lezla, toraj se nisem dosti menil za nje. Bližala se je vže polnoč, ko zapustiva krčmo ter skobacava na voz. „Gospod“, pravim stot¬ niku, ko smo drdrali ravno mimo Rozinovega hleva, ,,pištole pa le imejte pripravljene, po tej¬ le dolini ni nič kaj prida ljudij.“ — ,,Nič se ne j boj“, pravi mi, „je vže vse pripravljeno." Pridemo na kraj znamenja, kder se pravi ,,za Bajarji." Noč je bila temna, da še ceste ni¬ smo razločili pred seboj. Sedaj nekdo prav čvrsto zažvižga. „0 Jezus, Marija, kaj bo pa sedaj!" zavpije voznik in lopne po konji, da je šel, ka¬ kor bi ga bil veter nesel. Zdajci zasumi grmovje kraj ceste in šest možakov skoči k vozu. Še sedaj mi je pred očmi tista strašna noč. — Jaz planem z voza, skočim k bližnjemu plotu, odlo¬ mim kol in bijem kakor besen krog sebe. Videl sem, kako so mahali s koli po stotniku, kterega Spisal Andrejčkov Jože. 61 so bili izvlekli iz voza. Dvakrat se zablisne in — pok, pok! zagrmi po dolini. Strašno kletje se začuje. „Ubijte ga, ubijte hudiča, mene je vstrelil!“ drl se je gromovit glas. — „Prokjeti morilci! — Ali ni več rešitve za¬ me! — o Bog!“ Te besede so bile zadnje, ki sem jih čul iz stotnikovih ust. Zaletim se mej ubijalce, da bi rešil svojega dobrotnika, pa zdajci me loputne nekdo prek glave, da se zgrudim nezaveden na tla. Dan se je vže jel delati, ko se vzdramim. Pogledam krog sebe, zdela se mi je vsa sinočna dogodba, kakor bi se mi bilo sanjalo. Spravim se po konci, pa noge so se mi tresle, kot šibe. Po vlaseh in za vratom po srajci se je držala sesedena kri kar v žmuldjih. Počasno grem kraj ceste in kaj zagledam? Pod mejo je ležal moj stotnik mrtev. Bil je ves slečen, samo krvava srajca in spodnje hlače so mu krile telo. Glavo je imel vso razbito, trebuh razparan, roke in prsi strašno razmesarjene. Groza me je izpreletela, ko zagledam to nečloveško delo; zgrudim se zraven njega na tla in jokam se milo, kot otrok. — Po cesti od Blagovice gori pride star berač. „Mož“, pravim mu, lepo vas prosim, dobodite 62 črtice iz življenja na kmetih. kacega človeka, da to-le mrtvo truplo kam spra¬ vimo". Berač me nekaj časa gleda, potem pa povpraša: „Kdo pa je bil ta človek?" ,,Moj prijatelj", rečem mu, ,,prišla sva sku¬ paj z Buškega". „Francoz tedaj “ zamrmra in zmaje z glavo. — „Veste kaj", pravi potem, „jaz vas ne po¬ znam, vi pa mene ne, toraj ostane mej nama, kar vam bom povedal. Tu-le v našem kraji je vže sploh navada, Francoze pobijati, zatoraj si ne upam vaše želje izpolniti, potlej bi še meni slaba pela. Meni to tudi ni kaj všeči, da s timi reveži tako živinsko ravnajo, vsaj so ljudje, ka¬ kor mi, pa povedal vam bodem nekaj, kar sem čul sam iz verjetnih ust, pa veste, da mej nama ostane. - Pravijo, da so nek gospod — Bog jim bodi milostljiv — obljubili vsakemu sto dnij odpustka, kdor kacega Francoza ubije. Pa mol¬ čite o tem,, ne zinite nikder besedice; — kajti jaz sem vže star, bodem kmalu umrl, nečem tedaj, da bi zavoljo tega rajtcngo dajal pri Bo¬ gu, ker take reči okoli trosim. Verjemite pa le, je res, kar sem vam povedal. Ne mislite, da je ta prvi Francoz, ki je tukaj poginol, o ne, je vže dosti njegovih tovaršev šlo tja, kder ni muh. Spisal Andrejčkov Jože. 63 Ce ste zadovoljni, prinesem vam rovnico, pa ga bodeva kar tukaj pokopala.'* Kaj sem kotel druzega storiti!" — Berač mi prinese kmalu rovnico in predno je priplavalo solnce izza gor, ležal je vže moj prijatelj v hladnej zemlji. Uoma so bili zelo veseli, ko me zopet vi¬ dijo; mati so se samega veselja jokali; kajti mislili so me vže zdavnaj mrtvega, Pripovedo- f vali so mi, kako so po št. ožbolski dolini Fran¬ coze pobijali, jaz pa sem molčal o vsem, kar sem vedel in tudi rano na glavi sem skrbno skrival, dokler se mi ni zacelila. Se le, ko so bile vse francoske homatije v tih krajih kon¬ čane, povedal sem celo prigodbo.“ Tako mi jo pravil Dobrovoljec ,,o črnem grabnu", katero ime je po Slovenskem sploh znano. črtice iz življenja na kmetih. Hi IV. Stara korenina Krašinjskih županov. „Včasih je vže še bilo, včasih, a sedaj ni več tako!“ sliši se sploh govoriti mej starimi možmi, ki ne morejo dosti prehvaliti nekdanjih dobrih časov. Te misli so bili tudi oče Dobro- voljec v nedeljo popoldne v Županovi gostilnici. Bilo je vže pozno popoldne. Visoki jagnedi, ki stoje pred Županovo hišo, obsenčevali so fa- rovško dvorišče, bela streha na zvoniku pa' se je lesketala v rumenih žarkih zahajajočega solnca. V Županovi krčmi je sedelo pri vsili mizah polno pivcev, katerim je bilo rumeno vince vže precej glave razgrelo, in marsikateri očanec sivih vlas je zakrožil denes zopet s hri¬ pavim glasom kako staro slovensko, katero si je bil še zapomnil od svojih mladih let.' Ve¬ selje vse druščine pa je bil krčmar Jože, naj¬ veselejši mož cele vasi. Kot vrtalka se je sukal po sobi, ploskal z rokami, dleskal s prsti ter se tako sladko smejal svojim gostom, da so ti samega veselja dali še za par bokalov vina in Spisal Andrejčkov Jože. G5 Žibertov Marka, nekdanji najbolji kotrobantar, — kakor je sam pravil, — rotil se je pri vsik sedmerih kofernicah, da je ni take krčme več od Ljubljane do Dunaja, ako bi je tudi po dnevi z lučjo iskal. — Ko se je naveličal smejati, vsel se je k drugi mizi, in tu je jel pripovedovati razne reči iz svojega življenja. Pravil je, kako so je odre¬ zal ogrskim huzarjem po madjarsko, ko ga niso pustili iz hiše. „To so bili sami mustačasti, črni cigani",\ dejal je, ,,hoteli so imeti ,,palenke“ in Špeha, jaz pa sein je odrinol od dverij in rekel moško: „Sem emberek Madijar idam na Beli grad!" potlej so me pa pustili. — Drugokrat so prišli pa Cehi, ko so se najeli in napili, začne me naganjati suh trobentar, rekoč: „Zatracani sedlak,l kde jest dceruška tva?" jaz pasem re¬ kel: , Basama, jaz nejsem sedlak, sem paholek, paholek, nejmam dcernšky!" Pa je bilo vse dobro. Jaz in učitelj sva sedela v drugi sobi, in čeravno sem bil tisto popoldne nekako melan¬ holičen, vendar sem sc moral na vse grlo sme¬ jati krčmarju Jožetu, slišavši ga tako moško govoriti madjarski in češki. „Jožko“, pokličem ga, ,,ulite nekoliko k nama, vaša bisaga je vedno Nar. bibl. d 66 Črtice iz življenja na kmetih. polna šal, ' bodete še nama katero povedali, za¬ pojte najpreje tisto slovaško od „husičke“. „Koj, koj, le počakajta." — Sedaj se je zasukal nekoliko krati po sobi, plosknol z ro¬ kama, pogledal kvišku in sladko smeje se jel je peti: Zletela husička, Zletela liusička, Padla sred potočka, Pila vodičku vodičku Pila vodičku. Tralala la la la. „Te pesni se ne nauči noben Krašinjan", jel je ponosno pripovedovati, ko je odpel. „Jaz sem dal vojakom šest bokalov vina, da so me je naučili. Celo noč smo ga pili; — vojaki so peli, jaz sem je pa poslušal, — presneta kapa, pa sem se je naučil". — ,,Jožko! sedaj pa še povejte, koliko sta s starim Ožinjevcem vina popila, ko ste ga to pesen učili," pravi učitelj. „Eac bic bac, cel sod sva ga popila, prav cel sod, jelite oče Ožinjevec." „Da, da Jože, ti vže veš, cel sod sva ga popila, pa ga bodeva še jeden sod, predno se jc naučim", pravi stari Ožinjevec s širokokraj- Spisal Andrejčkov Jože. 67 nim klobukom, ki je sedel pri drugi mizi in je vže tacega matevža imel, da mu je bila glava vže čisto na mizo zlezla. Mej takimi veselicami se je bila noč kmalu približala. Krčmar postavi luč na mizo, položi zraven svečnika velik utrinjač, kakor krojaške škarje, potem pa se jame zopet glasno krohotati, da se je po vsi vasi slišalo. Mej tem se odpro dveri in v sobo stopi stari Dobrovoljce z vrečo črez ramo. — ,,Dober večer vam Bog daj!“ reče ter se vsede vštric mene k mizi. , Jože! pol frakcij na žganja mi bodeš pri¬ nesel, vina ne pijem, ne stori mi nič kaj dobro, žganje pa pogreje po trebuhu, jeli ti“. To rekši se obrne k meni, izvleče iz žepa svojo pipo ter me poprosi tobaka. „Kaj pa ste nosili v vreči ?“ vprašam ga, ko mu ponudim mehur. „I' tja-le h Kruljcu sem bil šel, obljubil mi je bil pol mernika ječmena, pa ga še ta globuzda niomlatil; vže dve leti mi ga je dolžan, pa mu kar ne gre iz pesti, ne vem, kdaj ga bodem dobil/ 4 Ko pijemo dalje, začne Dobrovoljec: ,,To-le je vže stara krčma, stara, najstarejša v Krašinji. Tukaj so bili vsi krašinjski župani doma; tedaj 68 Črtice iz življenja na kmetih. menda še ni bilo „purgarmojstrov“, kakor sedaj. Takrat, ko so krašinjsko cerkev zidali, ležal je mojster cel dan na županovem hlevu ter pre¬ mišljeval, kako bi zobokal cerkev, da bi se strop ne podrl. Tedaj niso bili zidarji menda še tako umetni, kakor dan denašnji; sedaj pa Lah vse naredi, Lah. Tukajšnji župani so bili zelo slo¬ veči, pol Krašinje je bilo njih; na te-le njive, ki jih imate pri vas, pri Miklavci, Opaltarji in pa na farovško Reber so samo bob sejali. V cerkvi so imeli posebno rakev, kamor so pokopavali župane. Vsaj ste videli predlanskim, ko so cerkev popravljali, kake velike truge so bile notri, to so bile vse županove. Pa kaj še to, hiša, hiša je bila denarna. Tu je bila jedina krčma todi okrog, — meni so vse to stari oče pravili, Bog jim daj nebesa, oni so pa vže vedeli, — naj¬ imenitnejši ljudje so tukaj ostajali, celo cesar Jožef je prenočil v tej-lc sobi, kder je sedaj šola. Kaj mislite, celo cesar je ležal na županovih posteljah. Sedaj je pa vse proč, nič več ni tistih dni j, kot so bili nekdaj. Takrat sem imel več srebra v žepu, kot imam sedaj kufra. Pa kaj čemo, Bog nas tepe, ker smo jeli Krašinjani nekoliko poredni biti, pa vsaj so drugi tudi. Spisal Andrejčkov Jože. G9 Jaz še pomnim, ko je bila ta-Ie hiša lesena. Potlej si je pa predzadnji župan — Jurij mu je bilo ime — izmislil, da bi si hišo sezidal tako, kakoršne imajo v Ljubljani, ker so začeli tudi drugi Krašinjani hiše zidati, namreč Burgar, Korošec, pa rajni Boldin tudi. To je bilo tisti čas, ko so se začele francoske vojske, ko sem jaz še pastirčeval, oče so pa jelševe kole zabijali in brano delali za novo županovo hišo; kajti tukaj je bilo preje močvirje. Stari župan Jurij je kmalu potem umrl, in najstarejši sin Matevž je prevzel gospodarstvo. Takrat sem jaz začel ravno fantovati. Vojskine homatije so se jele čedalje bolj motati, dan na dan so šli vojaki skozi Kra¬ ši njo. Bilo jih je videti, kakoršnih je kdo hotel: Črne Jurje, Ulanarje, potlej pa tiste — kako se jim vže pravi, — ki so imeli kosmate kape, grozno veliki ljudje, in Bog vedi koliko še dru¬ žili. Pri nas so bili takrat nekaj časa Bavarci, oh, ti so imeli godbo, da še nisem nikdar take slišal. Mladi župan se je takrat ravno ženil, imel je svojo nevesto v Moravčah. Nekega večera zaprosi generala, če sme iti ž njegovo „bando“ v Moravče, ker je bil ravno god njegove pri¬ hodnje žene. General mu dovoli. „Samo to“, 70 Črtice iz življenja na kmetih. pravi, ,,8'lej, da se mojim ljudem kaj no zgodi". „Nič bati," pravi župan, ,,vsaj pojdejo fantje z nami". Proti desetim zvečer se zberemo na ,,Ka¬ nalu", kder je vže od nekdaj fantovsko zbirališče; „banda“ nas je vže čakala. — O pol jednajstik pridemo v Moravče, kder je vže vse spalo, le fantje so ukali po vasi. Zdajci pa se oglasi tisti veliki boben: bom, bom, bombotn, bom, da so se kar Moravče tresle. Ko bi trenol so bile luči na vsili oknih, ljudje pa so drli na vežne prage gledat, kaj se godi. Vsi Moravčanje so bili takrat po konci, krčmarji so nam prinesli vina, da re¬ veži nismo vedeli kam ž njim; jaz sem ga bil vže tako sit, da sem ga rajncemu Mehcu za šte- bale vlival. Domov prišedši je župan vojakom še posebej postregel ter je dobro obdaroval. Kmalu potem se je župan oženil; zelo mi je bilo žal, da nisem bil pri njegovem ženitovanji, peljal sem bil ravno Korošcu kraste v Trst. — Mla¬ da županja je bila žena, da malo tacih, mož jo je neizrečeno ljubil, pa kaj bi je tudi ne bil: bila je pridna gospodinja, molila je rada, delala tudi, kaj pa se koče še več. Tedaj so bila dekleta sploh še vsa drugačna, kot so pa sedaj, ko nosijo tiste obroče, da bi človek moral kmalu podboje pri dverih Spisal Andrejčkov Jože. 71 podreti, da bi se baba v vežo skobacala; pa tudi spačene še niso bile tako, kakor dan denašnji, ko jo res vže navada, kakor vi, gospod učitelj, več¬ krat pravite, da tisti, ki preje pride, preje melje. Pa Bog je vže tako hotel, da je žena ravno ondi življenje končala, kamor je najraje hodila: vedno je hodila po božjih potih, pa jo je tudi na božjem potu doletela smrtna ura. Bilo je 1805. leta, še sedaj dobro vem. Pred velikim šmarnom zjutraj se napoti žena k Novi Štifti na Štajersko. Mož jo je prosil, da bi se peljala, ona pa mu kratko odgovori: ,*^}frfe-moj Matevž, potlej bi šel pa konj na božjo pot; ne pa jaz.“ Bila je tisto jutro nekako otožna. Po farovški Rebri grede pa se obrne nazaj in pravi možu: „Matevž, še sedaj-lo me poglej, vsaj potlej me ne boš več videl! ‘ in žena je res ve¬ dela. — Po noči pred velikim šmarnom se oblak utrga in pri Novej Štifti nastane tak naliv, da je hotelo vsa poslopja odnesti. Romarji so ležali na nekem oseku, mej njimi tudi županja. Na krat sc pridrvi voda, prekucne osek in odnese romarje s seboj, le malo sc jih je rešilo. Veliki šmarijin dan sediva se županom tam-le v veži pri mizi — okrogla miza je bila, še vse dobro pomnim — jaz sem sedel pri oknu in pil polič 72 Črtice iz življenja na kmetih. vina, na drugi strani pa župan. ,,Kaj praviš Jaka,“ roče mi, „kaj to pomeni, da sem denes tako žalo¬ sten, nekaj me skrbi, pa ne vem kaj“. „1 no,“ pra¬ vim, „včasik vže tako pride človeku, da ima skrbi, pa ne ve zakaj, nič se ne meni zato, bodo vže pro- š!o.“ Komaj dobro izgovorim, ko stopi v vežo Ši¬ mencev hlapec Jernač. „Matevž!" pravi županu, ,,nikar sc preveč ne ustraši, nekaj ti bodem pove¬ dal — žene ne bodeš več videl, utonbla je. Vsi kra- šinjski romarji so potonili, samo jaz in pa še dva druga smo ušli.“ Župan je kar pal po mizi in tako strašno jokal, da še nisem slišal nikdar ka- cega moškega tako jokati, menil sem, da bode znorel. •— Županjo so pokopali pri Novi Štifti, ter jej postavili na grob železen križ, ki se še dan denašnji vidi. Župan pa je umrl kmalu po tejstrašnej zgodbi. Tako se je razkosalo nekdanje županovo premoženje in razprodalo mej vaščane, hišo smo pa prenaredili v šolo. Toliko nam je povedal Dobrovoljec o nek¬ danji mogočnosti krašinjskih županov, potem pa je izpil svojega pol frakoljna žganja ter šel do¬ mov. Nama pa je krčmar Jože še jedenkrat zapel od .,liusičke“, potem pa sva so spravila v postelj. -•-<>S.'»£>-« . 73 Spisal Andrejfikov Jože. V. Železni križ. Svatovščina je bila pri sosedih v ponedeljek po tisti nedelji, ko se bere evangelij svetega Matevža: „Niliče ne more dvema gospodoma slu¬ žiti," in jaz sem bil tudi pričujoč. — Svatje so šli zjutraj v bljižnjo vas na Koreno po nevesto in jaz sem šel ž njimi; kajti vedel sem, da mi ne bode manjkalo tvarine pri takoj priložnosti značaje in navade svojih vaščanov bolj na tanko opazovati, izvlasti ker so bili mej svati takošni možje, o katerih sem vedel, da bodo veselje cele druščine. Prišli smo na Koreno. Tu se je godilo vse tako, kakor se sploh godi pri slovenskih sva- tovščinah. Nevesta Zefa se je jokala, menda sama nevede zakaj, družica Marijanica se je jo¬ kala, ker je videla sestro jokati, ženin pa se je držal, kakor smrtni greh. Jaz nisem hotel tih treh skesanih oseb niti tolažiti niti milovati, ker nisem vedel, s čim bi bilo bolje začeti, temveč šel sem na vrt, kder so sedeli vsi moji tovarši 74 črtice iz življenja na kmetih. in tovarišice v strahu božjem se razveseljevaje. Naš vže poznani krčmar Jožko je pel od „hu- sičke“, oče Ožinjevec so učili učitelja neko polko, ki se pričenja in končava z dolgočasnim „tra — tra — tra — traa“, v sredi pa se tudi dokaj'ne izpremeni, Lukin Janez pa je streljal in vriskal, da mi je vse po učcsih zvonelo. — To se je godilo na Korenem in to je bil še-le začetek. Po tem začetku je bila poroka, po poroki pa smo sc vseli k velikanskim mizam, kder sta imela prvo mesto oče starešina iti mati teta. Vse popoldne sem sedel potolažen v strahu božjem pri mizi, ne mene sc niti za godce niti za starega Ožinjevca, ki je pravil tisto staro povest: „Kako so je jokala nevesta Rebeka, ko je šla od poroke, ženin Izak pa se je smejal in ukal, ker se je bil tako dobro oženil; pozneje pa se je Rebeka smejala, ko je prevarila moža, Izak pa se je jokal, ko je izvedel, da je mesto zajca kozla večerjal.“ —■ Vse to me ni dokaj za¬ nimalo, pričakoval sem zvečer še vse kaj boljega, ali goljufal sem se. — Proti večeru me jame noga boleti, ker me je bil zjutraj proti Korenemu črevelj ožulil, in moje veselje je bilo uničeno, uničeno za celi večer. Žalosten in zamišljen sem sedel kraj 75 Spisal Andrejčkov Jožo. družice, kakor bi bil premišljeval vse nezgode tega sveta, družica pa se je smejala na ves glas, menda zato, ker sem bil jaz žalosten in osoren. Vže sem mislil zapustiti veselo druščino in | podati se v postelj uživat blagega pokoja, ko stopi v sobo po vsi vasi dobro znani berač Mr- tanovec, golorok in gologlav. ,,Vošim dober večer, Pa zalo hčer, Da bode znala pisat’ in brat’ Pa fante štemat,“ jel je narekovati po svoji stari, šaljivi navadi, vrgel veliko, vso za- i kr pano maliho v kot za peč, ter se meni nič [ tebi nič vsel k mizi. „Glej ga Mrtanovca“, pravi Flerijanek, maj- [ hcn, suh možiček, „kdo pa je vže tebe klical? I Ti moraš biti vendor povsodi, kakor podrepna muha.“ ,,Klicali ste me, klicali oče Flerjan!“ ,,Morda sto vže pozabili, je vže dolgo od vlan’,“ jel je krožiti s hripavim glasom, zraven pa se tako strašno grdo držal, da bi bil človek mislil, da je kak strah iz Voltairejevih iger. ,,Kdc imaš pa citre,“ vpraša ga dalje Fle- j rijanek,“ sedaj-lc bi nam lehko katero zasviral?“ Črtica iz življenja na kmetih. 76 ,,Veš Flerijanek, duša božja, citer pa nimam več. Glej hudimana, citre bi bile mene ob grunt pripravile, ko bi ga bil kdaj imel, le počakaj, naj ti povem, kako so me bile nairliale. Bilo je le-ono leto, ko je bila vojska na Laškem. Ne¬ kega večera pred pustom pride ta-le Ajdinar k meni ter me prosi, da bi šel ž njim pod Lipo- vico citrat, ker gori so imeli fantje navadno sho- dišča, ko je bila še Lenčika doma. „Pes te potiplji", pravim sam pri sebi, „vsaj bi bilo res dobro, ako bi nekoliko postopil tja 1 gori. Tobaka ravno nimam, črevlje bo treba dati nakovat črnemu Jurju, dobro bi bilo, ako bi si kak bor prislužil. Le stisnem citre pod kožuh ter jo vrežem ž njim pod Lipovico. Gori sem citral in citral in bil sem si vže toliko prislužil, da bi bil lehko tobaka kupil in črevlje dal nakovat, pa Bog ti ga vedi, kaj sem mislil, da sem se ravno takrat udeležil druzega naglavnega greha, lakomnosti. Dejal sem sam pri sebi: ,,Bore za tobak in črevlje imaš vže v žepu, tih ti nihče ne odvzame, kaj pa, ko bi še ne¬ koliko zabrenkal, pa bi si zaslužil za frakelj žganja." In res začnem brenkati. Ravno sem naj¬ huje pritiskal, ko dveri zaškripljejo in v sobo sto- ! Spisal Andrejokov Jože. 77 pita dva žendarja. Mene nista koj videla, torej skri¬ jem brž citre za peč. Pa sam hudir mu je menda po¬ vedal za-nje: ker segel je za peč, pa jih je vzel. Fantine sta spodila ven, meni pa sta rekla, naj pri¬ dem v grajščino po citre. — „Le imejte jih doli“, dejal sem, „po-nje pa vžo ne grem ne, nemara bi me I še kaj priprli.“ Konec tedna mi prinese birič, tisti suhi, sključeni dedec, zaplato papirja, rekoč, naj se oglasim pri gosposki in za tisto zaplato sem mu moral plačati pet krajcarjev. — V grajščini so mi dali citre nazaj, ali moral sem plačati odškodovanja i štiri dvajsetice, eno pa za priklado, da bi te hudirja, I pa je šel zaslužek in pa še drugo zraven. Nekoliko jezen, nekoliko žalosten stisnem citre pod paz- ! duho ter grem proti domu. Prišedši na Koroščev i travnik do tistega krivega gabra, pa pravim: „Ves dobiček je šel gospodi v mošnjiček; jaz pa | ne bom gospodi služil, ki ima sama dovolj. Hvala Bogu, citre, dolgo sem vas imel, ali kamor je I šla krava, tja naj gre še telc,“ in — lop! — j treščim je v gaber, da so se kar razletele. Od ; takrat imam pa mir pred gospodsko.“ „Mr,tanovec, zakaj si pa podplate odtrgal pri črevljih ?" vpraša ga Škante, velikanski mo- *zak, ko je jenjal pripovedovati. 78 Črtice iz življenja na kmetih. ,,Eaca na vodi, kaj pa tebe brigajo moji podplatje. Zato sem je odtrgal, ker jib ne po¬ trebujem. Lanjsko vzpomlad sem nosil gnoj gori-le v Jurčetov breg, — presneta bodi, toliko sem ga nesel, da ga Mehele s svojo kljuso, tisto suho, še toliko ne pelje ne, — pa sem ga nesel na¬ ravnost navkreber, pa mi je izpodletelo, pa sem pal tako nazarensko, da se je ves gnoj na-me zvrnol. Od takrat pa, primojruha, sem tako obljubo storil, da ne bom vse življenje več pol groša na podplatih raztrgal, pa ga tudi ne bom.“ Mej svati je nastajal vedno veči hrup, kolikor bolj so se praznili kozarci. Meni začne prihajati vro¬ če v tesnej sobi, torej si napravim tobak in grem pred hišo na klopico hladit se. Nisem dolgo sedel, ko tudi Mrtanovec pricenca s svojo maliho ven ter ; se vsede zraven mene. Nekaj časa sedim tiho pre- j gledovaje zvezde na nebu, kar se domislim že- , leznega križa, ki je stal samoten v kotu na pokopališči. .Večkrat sem ga skrbno ogledoval, ali ni bilo moči izvedeti, kdo leži pod njim, ker so bile črke vže vse razpraskane, vaščanov pa mi tudi ni vedel nihče povedati druzega, kakor da je oni človek pri nekem požaru konec storil, kar je mojo radovednost še bolj zvekšavalo. Spisal Andrejekov Jože. 79 f ,Oče“, pričnem po kratkem molčanji, ,,vi [ste vže zelo stari, skoraj najstarši v našej fari, I povejte mi, kdo je pokopan pod onim križem, ki stoji v kotu na desnej strani kapele.“ „Blneški vrtnar — Smolarjev Tone so mu. rekli; mora vže biti blizu šestdeset let, kar je storil nesrečno smrt.“ i „ Ali mi ne bi mogli povedati kaj več o njem?-' vprašam ga dalje. ,j ,,0 pač, vse še dobro vem, kako je bilo. Tedaj sem ravno pustil pri Šimencu pastirsko službo ter šel služit prvikrat za hlapca k Tonicu. '—'Poslušajte, bom povedal, kako je bilo s tistim vrtnarjem. Nekega večera pridem domov s Crnovč, ka¬ mor sem bil mostnice peljal. V veži je večerjala družina, v hiši pa sta sedela pri mizi, — vrtnar Smolarjev Tone in pa rajni Tonic, Bog mu daj nebeško luč; samo Rezike, domače hčere, ni bilo nikder. Videti, da se stari grozno grdo drži in da tudi vrtnar ne blekne nobene, kar ni bila njegova navada, vsedem se tudi jaz tiho k peči, ter si napravim tobaka; kajti mislil sem si, jima vže kaj navskriž hodi, torej je najbolje, da ju pustim. Ker pa le ni bilo pričakati nobene besede 80 Črtice iz življenja na kmetih. iz starčevih ust, zato pravim sam pri sebi :1 „Kaj pa, ako hi ti nocoj prvi zinol, morda ne i mreta na tir priti, poskusi. 1 ' In res se pomaknem od peči k mizi ter pravim Tonicu: „Ovbc, ode To* nic, kaj vže to, da ste denes tako hudi, s^cer ni vaša navada, da bi molčali, nocoj pa st J tihi, kakor sveti Janez v oltarji." „Kako se ne bi jezil, ko mi vlastni otroci 1 glavo belijo in grob kopljejo. Drugi ljudje veste, kaj se godi pri našej hiši, in meni na,pove živa duša nič o tem, in vender sem le jaz oče in gospodar pri tej hiši, jaz moram skrbeti za vse. Oni večer sem slišal ropot pod oknoin, ali vedel nisem kdo je, torej sem v stran streli!, od slej pa, pri moji živi veri, ne bom več v stran streljal, meril bom, dobro meril, in stavili, da ga bom zadel, če je tudi sam peklenšček* Bom li videl, če moja stara, oslabela roka še dobro meri ali ne. Koj jutri bom poročil onemu prekle ¬ temu mazaču, naj mi ne hodi več kroglmoje, hiše po noči, če hoče imeti zdrava jetra, Jsicer naj se ga Bog usmili, jaz se ga ne bom. Kdor po noči hodi krog mojih oken, ni pošten čl|vek, ampak tat, ropar!" Tako je govoril stari vej. raz¬ burjen in solze so mu stopilo v oči. Spisal Andrejčkov Jože. 81 To slišavši sem koj vedel, kam pes taco moli, — Tu-le doli v Koroščevi hiši je stanoval takrat nek ptujec, lep mlad fant; od kodi je prišel, tega ni nihče vedel. Pečal se je z zdrav¬ ništvom; ker pa je bolnike le večidel s pušča¬ njem in mlačno vodo zdravil, ter je toliko časa dremsal in dremsal, da je vsako kapljico krvi iz njih spravil, zato mu niso ljudje dokaj za¬ upali, zato so ga še-le tedaj klicali k bolnikom, ko je vže duša zapuščala telo; on pa je tudi skrbel, da je vsakdo, ki mu je prišel v roke, zapustil svetne težave ter se preselil v večno življenje. — Kakor sem vže rekel, bil je zal fant, in.m a^ sikako dekle ga je milo pogledovalo skozi okno, kedar se je šetal v nedeljo popoldne po rasi ter. pušil iz dolge turske pipe. Topičeva Rezika je bila takrat stara kakih osemnajst let, zala de-' klica, da malo tacih, torej ni čuda, da se jc tudi mlademu zdravniku prikupila. Odkar jo je videl j prvikrat v domači cerkvi, hodil je vedno tja gori, I kar je takrat še tim lože bilo, ker je bila pri Tonicu še krčma in ni nihče mogel koj od za¬ četka kaj napečnega soditi; Rezika se je pa tudi rada ž njim kaj pomenila, ker je bil mladeneč 82 črtice iz življenja na kmetih. zelo prijazen. Staremu se šesenjalo ni, kaj sc mej hčerjo in zdravnikom kuha, še vesel je bil, ker je dobil tako zgovornega gosta v hišo. Kdor pa je njuno obnašanje bolj na tanko opazoval, videl je koj, da je mej njima še kaj več, nego zgolj prijateljstvo. Zdravnik je zahajal vedno bolj pogosto k Tonicu, in ker je bil dan vedno kraji noč pa dolga, zato je včasih tudi po noči pri¬ romal pod njeno okence, da bi jej povedal se¬ kaj važnega, kar je pozabil po dnevi. Jaz sem ležal v praproti pred hlevom ter vse dobro vedel te reči. Lehko bi mu bil včasih spodmcknol lestvico, da bi bil telebil na tla in si razbil bučo, pa dejal sem: „Ce je všeči staremu in Reziki, naj bo pa še meni; čemu se bom vtikal v noicijc. ki mi niso nič mari, slednjič bi še Tonic mislil, da jaz hodim za njegovo hčerjo, kar me Bog varuj; Reziki pa tudi nočem nagajati, ker me ima rada in mi večkrat kupi tobaka. Naj hodi k nji zastran mene, jaz ne bom imel niti izgube niti dobička, in skupil jo pa bo fante, skupil, če preje ne, pa pozneje. — Takrat je za¬ hajal k Tonicu tudi Blneški vrtnar, tudi čeden fant, samo nekoliko stareji, nego zdravnik. Ker mu je bil oče umrl in je bil on jedini otrok, mo- Spisal Andrejčkov Jože. 83 r r ral je vrtnarijo popustiti ter prevzeti doma v oče- tovej hiši gospodarstvo. Videti pa, da možu ni dobro samemu biti, izvlasti če ima veliko posestvo, sklenol si je poiskati tovaršico, ki bi mu poma¬ gala prenašati križe in težave pri gospodarstvu, za kar pa se mu ni zdela nobena tako pripravna, kot Toničeva Rezika. Stari videti, da je fant varčen in priden, tedaj dober gospodar, ni imel nič zoper to, le Rezika se ga je branila in bra¬ nila, čeravno ni vedela povedati vzroka zakaj. Na svetu pa je vže tako; kar ve jeden, to ve tudi drugi, in tako se je raznesla tudi novica o Rezikinem znanji z zdravnikom kmalu po vasi in slednjič je priromala tudi do očinib ušes. Ker se je zvečer stari le vedno huje jezil, jel sem ga tolažiti. „Nikar se ne jezite / 1 dejal sem mu, ,,jeza vam bo škodovala in slednjič boste še zboleli. Čemu to ? Kar potolažite se, vsaj morda ni tako hudo, bakor mislite; mlada kri rada nori . 11 »Potolaženi bodite, aha, to se lebko reče! Le bodi potolažen, če si dekle po norčiji na¬ koplje nesrečo na glavo, in bodo ljudje s prstom za njo kazali. Kdo bode drugi vzrok, kakor oče, ki ni dosti pazil na-njo. Da bi jo pa temu 6* 84 Črtice iz življenja na kmetih. pritepencu dal, Bog - me ne kaznuj, tega pa ne, ni kratko ni malo, dokler bom mogel še s ka¬ kim udom gibati.' 4 Dolgo se je še mož jezil, vrtnar pa ni rekel ni bev ni mev, ampak zmajal je z glavo, vošil lebko noč ter odšel domov. Mene je jel vže za¬ spanec nadlegovati, zatorej sem jo pomaknol v hlev na slamo ter sladko zaspal, stari pa je po¬ gasil luč, šel v zgornjo sobo, kder je spala Re¬ zika, in še dolgo po noči stal pri odprtem oknu z napeto puško, pričakovaje krščenega zajca. Tisto noč ni bilo zdravnika, drugo jutro tudi ne, menda je zvedel starega namere. —V ne¬ deljo zvečer sem ravno konjem nastlal in zobanje napravil, potem pa se vlegel na voz pred hlev, kar pride sem od kozelca zdravnik, pristavi lestvo k oknu in potrka lahno na šipe. Kmalu se pri¬ kaže k oknu belo oblečena ženska, bila je Re¬ zika. Dolgo sta se pogovarjala, pa razumeti nisem mogel kaj, le toliko vem, da se je Rezika jokala. Slednjič postopi zdravnik kaka dva klina na¬ vzdol, stisne še jedenkrat Reziki roko ter reče: „Bog te obvaruj in mene nikdar ne zabi,“ po¬ tem pa zgine za kozelcem. Zdajci se zasliši iz podstrešja strašna kletev in —• pok! zagrmi proti 85 Spisal Andrejčkov Jože. kozelcu. Pa stari je slabo meril, zadel je veje stare belice, ki je stala kraj kozelca, in hruške so se vsule s češuljami vred na tla. — ,,Zopet mi je odšel hudič,“ zarenčal je Tonic ter se na¬ potil naravnost v zgornico hčere zmerjat. Dobro sem slišal, kako je vpil: „Ti grda potepenka ti, tedaj še tega se mi manjka, da bodeš sramoto delala rnojej hiši. Le kar pusti mi ga z nimar od slej, če ne ti raztrgam vse cunje, ki sem ti jih pripravil, pa te poženem nago po svetu. Išči si potem živeža, kder koli hočeš, v mojo hišo te nočem več; dobro si zapomni!“ Drugi dan ni bilo zdravnika več v vasi, nihče ni vedel, kam je prešel, le stara kokošarica Katreška je pravila, da ga je videla iti tisto jutro še pred dnem po cesti s popotno torbo črez ramo, ko je ona ravno odmolila zadnji očenaš za duše v vicah ter si napravila po svojej*navadi pipico tobačka za zajutrek. Minoli sta kake dve leti od tistega večera, ko je zdravnik zginol. Po vasi so ga bili vže popolnoma pozabili, le kokošarica Katreška je zmolila včasih kak očenašek za njegovo dušo, ker jej je bil, kakor je večkrat pravila, spravil sitna kurja očesa z nog ter je ni tako grdo me- 86 črtice iz življenja na kmetih. šaril, kakor druge ljudi. Rezika je bila še zala deklica, kakor popred, le bolj tiha je postala. Stari je ni več silil k možitvi, ker je vedel, da jo res še nekoliko premlada, nevarnosti se pa tudi ni bilo bati več od nobene strani, kar je bil odšel zdravnik. Bilo je krog- malega šmarna. Ravno smo bili i dokončali košnjo in Tonic nam je napravil dobro : večerjo; pet bokalov vina nam je bil dal. Mej pijačo mi pride na misel, — sam ne vem kako — , tisti zdravnik. „Kaj pravite,“ začnem proti drugim, .,kam je li prišel tisti zdravnik, ki je hodil k nam, nobena živa duša ne ve nič več o njem.“ „Naj bo, kder hoče,“ pravi rajni Luka,, nič ni bilo vrednega pri njem, razven puške. Veste oče, prav ste storili, da ste ga odpodili, kakor psa, on bi vam bil še kaj naklepal, gotovo vam bi bil, pri moji zeleni. Veš Rezika, pa nikar ne bodi huda, da tako govorim, je res“, dejal je Re¬ ziki, ki je sedela tiho pri mizi, „vsaj sedaj je vže, kar je, pa vender, da rečem, jaz ga nisem nič kaj rad videl. Primojruha, jaz bi bil vže zdavna tam, kder muh ni, ko bi me bil on zdra¬ vil. Dvakrat je prišel k meni, ko sem imel vro- 87 Spisal Andrejčkov Jože. činsko bolezen, pa mi je ta namerkaj toliko vode velel piti, da bi bil kmalu utonol; potlej sem pa poslal po konjederko v Domžale, pa sem bil kar precej dober.*' Vozniki in ptujci, ki so preje pili v stran- skej sobi, spravili so se bili vže večidel k po¬ čitku, nam pa je vže tudi tekel zadnji bokal, ko se nakrat duri odprd in v sobo stopi velik, ves poraščen mož, zavit v črn plašč, na glavi pa je imel oficirsko kapico. Srpo je pogledal po hiši, vsel se v kot k drugej mizi ter zauka¬ zal prinesti polič vina, potem pa ni črhnol več besedice. Ko je izpil, vrgel je na mizo sre¬ brno desetico, pa je odšel. Mi se nismo dosti zanj menili, ker takrat, ko še ni bilo železnice, so prihajali razni ljudje po cesti. Ko pa jo drugi večer zopet prišel in potem zaporedoma, ob ravno tistej uri in vedno jednako opravljen, začelo se nam je pa le čudno zdeti. Stara Sem- kulja pa, ki je prišla vsak večer k nam, nare¬ dila je vselej, kedar ga je videla, grozno velik križ in strahoma vzdihnola: , Bog nas varuj hudega!“ Po vasi pa je raznesla novico, da hodi k Tonicu, — Bog in sveti križ božji — rogati v vas. 88 črtice iz življenja na kmetih. Neko popoldne nesem v farovž tri kljuke - prediva, ki smo g'a bili dolžni za biro. Stari Andrejček je ravno vežo belil, gospod so pa se¬ deli na klopici in nekaj čitali. Jaz oddam predivo in ravno mi je bilo na jeziku, da bi bil vprašal gospod fajmoštra, ali je kaj res ali ne, kar ljudje trabuzgajo in stara babščeta po vasi raznašajo: da hodi hudič k nam, ko pride od cerkve sem naš črni gost. „Kaj pravite gospod fajmošter," vprašam jih, „kdo je neki ta-lc človek? vedno hodi k nam pa nič ne govori." „Kak ptujec najbrže; se mu vže prijetno zdi v tej dolini," odvrnejo kratko. ,,Naka,“ pravi Andrejček, ter si popravi svoj ves apnen slamnik na glavi, ,,jaz sem to vse j drugače uganol. Jaz sem tuhtal in tuhtal, sled¬ njič pa sem hrže ko ne na pravo žilo zadel; zlo — zlomek naj me, če ni ta človek na vsem svetu takošen, kakor je bil tisti Koroščev dohtar, vsaj ste ga poznali; in pa on bo." Fajmošter so zmajali z ramama ter odšli v sobo, z Andrejčkom pa sva tako presodila, da je črni gospod Koroščev dohtar; sklenola sva pa o tej reči molčati. Spisal Andrejokov Jože. 89 Odkar je začel ptujec prihajati k Tomcu, je tudi vrtnar vedno bolj silil z ženitvijo, bodi si, da se mu je res mudilo, ali pa, da se mu je zdel črni gost nevaren človek, posebno pa, ker se je bila Rezika nekaj duij sem vsa izpremenila. Ali naj je vže bilo, kar je hotelo, vrtnar je pri¬ čakal, česar je vže dolgo želel; tretji ponedeljek zjutraj bila je poroka v farnej cerkvi vkljub Rezi- kinim oviram, ki se je vedno branila možitve. — Rezika, ki je bila vže preje tiha, postala je sedaj še bolj otožna, le malo je govorila, na sa¬ mem pa je vedno jokala. Mož je mislil, da se jej toži po domu, da pa jej bode pozneje vže prešlo, ko se nekoliko privadi, ali Rezika je le ostala, kakor je bila: tiha in žalostna. — Tudi ptujec je le malokdaj prišel b Tonicu, kar se je bila Rezika omožila, videli so ga pa večkrat po noči hoditi krog Smolarjeve hiše, kar je ljudem še bolj glavo zmešalo in po vasi še več hrupa napravilo. To je trpelo tja do adventa. Adventno ne¬ deljo zvečer pridem vže pozno domov z Vranskega, kamor sem bil peljal dva človeka; doma so vže vsi spali, le oče in pa mladi Smolar sta bila še v hiši. Komaj spravim konje v hlev in voz pod 90 črtico iz življenja na kmetih. streho, kar začne biti plat zvona. Jaz tečem na cesto, da bi videl, kde gori, tačas pa tudi pri¬ tečeta iz hiše Tonic in Smolar. „0 Jezus!“ za¬ vpije Smolar, „moja hiša gori!“ Nihče ni več črhnol besede, kakor besni tekli smo tjakaj, vsak je hotel biti prvi. Tja prišedši smo našli vže vse v ognji, ljudi pa skoraj nikder nič. Vežne dveri so bile zapahnene. ,,0h moja žena!“ viknol je Smolar in zaletel se v vrata, da je kar ključav¬ nica odletela. Hiša je bila narejena po stari šegi. Spodnji del je bil sezidan, zgornji pa, kder sta imela vse premoženje in tudi postelji, bil je lesen. Dobro smo videli skozi okna, kako je planol Smolar v vže vso gorečo sobo ter nesel od puha omamljeno ženo iz postelje. Srečno smo bili prc- ■< stregli spodaj Reziko, in Smolar se je ravno pri¬ pravil poskočiti na tla, kar se vdere vsa goreča greda nanj ter ga zagrebe v požar. — Drugo jutro smo našli vse sežgano truplo, ni bilo več znati človeške podobe. Pokopali smo nesrečnega moža kraj njegovega očeta v kot na pokopališči, Tonic pa mu je oskrbel spomenik, železen križ. — Rezika je sicer zopet ozdravela, ali bila ni več tista, kot popreje. Jelo se jej je me¬ šati in leto pozneje je tudi njo rešila smrt zem- Spisal Andrejčkov Jože. 91 skega trpljenja. Dva dnij po tistej nesrečni noči našli so mrtvega v Savi tudi črnega gosta, ki ni bil nihče drugi, kot zdravnik. Skandrov Lovre pa je pozneje pripovedoval, da je videl tisti večer, ko je Smolar pogorel, in je on ravno s hribov prišel, kder je krompir in repo bral, črnega gospoda na Ciceljnu pri Simen- čevem znamenji, kder je grozno milo jokal, po¬ tem pa kakor besen zdirjal v dolino. ' 4