vsek daa> nun aedeU ia premikov PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT* .m i LETO—YEAK XXV. m. ua a tk« ygr Chicago, m, torek, 21. juniji (June 21), 1932. ■Miline at spadal vata af peetage proT^did Amt la aaatlaa 1101, Aet of Ost t, lOlf, aalkortaed Velebiznis razsipava BI denar za propagando Urad trgovske zbornice porabi letno Štiri milijone za "čuvanje" kongresa; glavnemu pro-pagandistu plača $75,000 na leto Waahington. — Velebiznis ne pozna varčevanja v zvezi s svojo propagando, kot to zahteva od vlade. iSenator Nye iz North Dakote je te dni povedal senatu, da Ameriška trgovska zbornica porabi za vzdrževanje svojega washingtonskega urada nad štiri milijone letno, svojemu glavnemu propagandistu M e r 1 e Thorpeju pa plača letno $75,000. VVashingtonski urad trgovske zbornice se špecializira na "varčevanje" kongresa in pri tem delu uposluje stotine uslužbencev. Pred nekaj leti je bil njen urad majhen in je bilo uposle-nih v< njem le pol ducata ljudi. Zadnja leta pa je zgradila marmornato palačo za dva milijona in svoje povečano oko naperila na slehernega kongresnika in senatorja in preko njih na vso deželo. Kampanja za "balanciranje budžeta" je bila večinoma njeno delo. Pri tem so ji dobro ae-kundirale jate lobistov, ki tudi "pazijo" na kongres in iščejo posebnih privilegijev. Najbolj glasna je bila v svoji zahtevi za znižanje plač zveznim uslužbencem in za vladno varčevanje. Pri prvem je bila uspešna in forsirala redukcijo, ki zna&ajo krog deset odstotkov. Krik proti vladni potratnosti, ki je sicer velika, pa je le krinka, pod katero lOCTlVr bankrotirani kapitalizem, ki zvrača krivdo za krizo na kongres in vladno potratnost. "Ves program trgovske zbornice je najnesramnejše pod-vzetje, ki je bilo kdaj znano javnosti. Denar razmetava kot pijan mornar, vlado pa obsoja, ker plačuje svojim uslužbencem življenjsko mezdo," je rekel Nye. "S stalnim brenkanjem na u-sesa publike in naglašanjem gesla: "balancirajte budžet!" se odeva v plašč patriotizma, kot to dela vsak malopridnež in hi-pokrit," je dostavil senator iilaine iz Wioconsina." Pogajanja radarjev v IHI-noisu spel v zastoja Tudi druga konferenca, ki je trajala dva tedna, je bila zaman Padee uposlenosti v dr-žavi Niw York Državna uradnica urglra izredno zasedanje legistature New York. — (FP) — Zaposlenost v tovarnah v državi New York je padla za 6.7% v mesecu maju, se glasi poročilo državno komisarke za industrije Frances Perkins. • Mezdna izplačila v istem mesecu so se tudi znižala skoro za deset odstotkov, v zadnjih treh letih pa za 45%. Mesec maj zaznamuje največji povprečni padec zaposlenosti in izplačane mezde, odkar je pričel državni delavski de-partment zbirati zadevno statistiko. Miss Perkins je izjavila, da bi morale državne ln federalna vlada potrošiti več denarja v svrho gradnje javnih del, ker so privatne industrije omejile svoje aktivnosti. Urgirala je izredno zasedanje legislatu-re, ki naj bi dovolila dvajset milijonov dolarjev za gradnjo cest in drugih projektov, da se tako ublaži brezposelnost. Nova carinske aaije vstajajo v Evropi Sest manjših držav, »zastopanih v Laueannu, se je zedinOo zs dve teki uniji. Avstro-nem-tki načrt oživljen Chicago. — Drugo pogajanje, odkar je prenehalo rudarsko delo v Illinoinu 1. aprila, med za-Htopniki rudarske unije in lastniki rovov, je bilo v soboto končano brez kakih rezultatov v Majestic hotelu. Poskus, da se konferenca na Željo governerja obnovi v Springfieldu še ta te-00 sa nasičevanje ločnih delavcev, ki so brez dela; dalje potrebuje približno $37,000,000 za saoata-le plače svojim nameščencem, predvsem 14,000 učiteljem in u-čiteljicem javnih šol; končno je mesto zapadlo s obrestmi in glevnlcami rasnih bondov v skupni vsoti |10,000,000, Skrat-ka, čtkaško mesto nujno potrebuje $81^500,000 posojila. Deputacija šteje 86 moš. Zupan Cermak je dejal, da denarja za naslčevenje brezposelnih, kolikor so ge dobili ss nadeljnj* državne zadolžnice, je še sa mesec julij, nakar bo blagajna opet prazna. Meato Ima pod svojo direktno oskrbo od 180,000 do 180,000 družin brezposslnlh delavcev, oziroma okrog 760,000 oseb. Take Javne oskrbe reve-žev mesto še nI Imelo v svoji sgodovlnl. V oeaata so kaveaje ia- Le FoNette ehnevtt evejo sahte- vo Izdan Ja federalnih boedov se pet milijard VVaahlngton, O. C. — V pon-deljek so senatorji progresivnega bloka sejel! novo ofenaivo za federalno pomoč brsapoeel-nim delavcem. Senator La Fol-lette je ponovno predlotil ovoj načrt se federalno izdanje bondov v vsoti 500,000,1000 sa Jsvns dsls; s tem nsčrtom naj bi se nsdomsstll predlog senatorja Wagnerja za dve milijardi dolarjev. La Follettu ao obljubili rasni liberalni senatorji, med temi tudi Norrls Is Nsbrasks, da ta bodo podpirali. Reakcionarjl, pristaši administracija, ki so doslej nssprotovsll vsaki formi federalne pomoči za brezpooelne, so zdaj voljni podpreti Wag-nerjev načrt, ker Je manjši. Pristaši Hoovrove administracije so v strahu, ds La Fotlstte ■dej prodre s svojim načrtom, pe skušajo zmešati štreno' pro-gresivcem z mnogimi kompromisi. Bsitčni odssk nižje zbor niče Je bil čez nedeljo povab-Ijen v Belo hišo ns konferenco. Kekor poročsjo, Je zdsj Koovsr pripravljen dovoliti 800 milijonov dolsrjsv direktne pomoči li sklada rekonstrukcljske finančne korporaclje sa one sekcije dežele, kjer ni več lokalnih fon dov za podpiranje brezposslnlh. VELIKA BANČNA FIRMA BO LIK ODIRALA Likvidacije Je posledica poloma Kroger Je vih podjetij Mase. — (PF) -Lee, Hifgins & Co., ogromen finančni sindikat, ki ima tesne stike s J. P: Morgan 4 Ca, bo likvidirala. Firme ime devet-najet podružnic v raznih ameriških meetih. Ta firma je repreaentirala Ivan Kreugerjeve interese v Združenih državah. Po samomoru kralja vžigalic je utrpela velike iz|ube radi padoa vrednostnih papirjev In to je vzrok, da je uradno nasnantla likvidacijo. Lee, Higglns ft Co. je prodala ameriškim lnvestorjem sa več kot sto milijonov dolarjev vrednoetnih papirjev Kreu-gerjevih podjetij, ki nimajo ee-daj nikake vrednosti. Eden partnerjev Lee, Hig-glno A Co. je bil prva oeebe v Združenih državah, ki je bila obveščena o K reuger je vam samomoru v Parlsu. Zadržal js vsot o samomoru vsč kot ossm ur, medtem ko so bils borze v raznih delih 'svete ssposiene s prodajanjem delnic Kreugerje-vlh podjetij. Davila Je »ottačll upor vojaških lodalcov Santlafo, CMia, 90. Jim. -Carloa Davila, ki spet načekija vladajoči loelalletlčiU JunU, Je sinoči izjav M, de ves oborožene sile čl loj sko republike podpirajo njegovo vlidi ' Vstaje enega Oddelka vojaških letalcev v prilog polkovniku Marmaduku Oro-vu Je bila strta In bojna ladja, na kateri Je Orove ujetnik, nadaljuje stojo pot na kassnskf o-tok Juan Fernandee nsovlrsno, Dsvils Je Izjsvll: "Z nami so vse oborožene sile republike, ki eo ee obvlsale, da bodo etele na strail, dokler ne rešimo najnujnejših ekonomskih problemov. Znaml je tudi delovno ljudstvo dsšele. To ssdostuje, ds mora svet Imeti seupenje v novo vts» do." konzul revidiral stsllšče New York. — Tukajšnji polj-skl konsul, ki Js nsdsvno Isjsvii, da v smislu pogodbs li leta 1981 zvezne oblsstl ne morajo depor-tlretl Edlth Berkmenove, radikalne voditeljice tekstilnih ds-Isveev, na Poljsko, ss Js premislil In bo odobril ekcljo 1 migracijskih oblasti, ako ee odločijo se deportecljo Berkmenove ne Poljoko. Teko Je lojavll napram komiteju prijateljev voditeljice, ki ga Je obiskal. Na vprašanje, sekaj Je nenedno spremenil ovoje stališče, konsul nI dsl odgovora. Heflte Js sds J se Hmttke! Wilkeeberre, Ps. — Tom Hef-lin, bivši senator Is Alabame, kukiukssT In velik nssprotnik kstoliške eerkve, ki Je pri zed-njih predssdnlšklh volltvsh lete UHtŠ odpKo agltlral za Hoovrs, ker js bil demokratski ksndldst katoličan, ie sdej Izjavil, de letos bo i »odpiral demokratskega kandidata, pa naj bo kdor hoče, tVprav Je Al Kmith. Ileflln pravi, da Je Hoover osebno odgovoren sa depresijo In vse damo-kretske sile sa morajo sdružltl, ds gs v Jeseni porazijo. hiše to li pit ealHJsrd dolerjev Mflesufceefo Wls. le esj pomaga Javna dele. Prva dre na laj farmah s lela vshl žepen MeeeerJovs obramba odpokll-rala yjmlopelka Chicago. — MoOnejrJev o-brembnl odbor naznanja, de Je preklice! poveri I nloo D. C. Web-be. ki Je bil njegov zeatopnlk. Vzrok temu je. ker Je nabrani denar aem opravil In nI poravnal niti dolgov ta MooneyJeve brošura. L jlI| ' S konvencije H. Ba Z Glasilo oetene po etarees. Nedeljski piknik v Dea Plalneeu Gary, Ind., 18. Jun. — Pri nadaljevanju razprave o Zajednl-čaru, glasilu zajednlce, je bilo naposled lak I j učeno, da glasilo ostane tednik kot je danee s do-dstkom, da aanaprej ishajs na dvanejstih straneh in sprejeme tudi oglase. Komunistični predlog, da oo spremeni glasilo v mesečnik, je dobil 71 glssov, proti pa Je bilo 171 gleaov. S tem js bila dolga in nesmiselna debata, ki J« viola skoro en dan časa, končana. Predlog, ds glasilo iahaji dnevno sa časa bodoče konvencije, je propadel. Kot rečeno, sme ZajedniČar sprejemati tudi oglaae, toda ne političnih. Bila Je druga dolga rasprava, koliko urednikov sme imeti glasilo. Zdaj sta dva. Neki delegat je predlagal, da je aamo eden (ta 18 strani llata). Uradnik Pat rak ln drugI is gl. odbere eo zs ta predlog silno oštevali levo krilo, kako prinaša fantaotlčno In nemogoče predloge, samo da se ubija čas na konvenciji in zavlačuje delo. Pri glasovanju Jo bilo s 180 glasovi proti 101 odločeno, da Ima glasilo tudi nadalje dva uradnika. Vprašanje dpovnlO ta gl. odbornike liven sodišča tajednioo je tudi sprožilo dolgo debato. Komunisti so snpt predlagali, da gl, odborniki ne smejo Imeti nobenih dnevnic. Sprejeto jo bilo, da dobe pol dnevnico. Počitnice s plačo otalno nameščenih gl. odbornikov se inišnJo od dveh na sn teden,—Perelovnloc. loftJSftTj udeležila plkntks, M so ft ČlkaŠka In okoliška društva tajed-nlce priredila na prostorih slro-tltfa HBZ pri Dss Plalnsu. Zajednlce ima tam 50 hkrov tem-lje, več poeloplj in šolo u osirotele otroke. Kraj Jo salo lep. Na proetoru Je tudi večja farma. U* deMba hrvaškega ljudstvs Js bila ogromno; prišli ao tudi Is M!lwiukeeji. Niviočlh Je bilo tudi nsksj Slovencev, med temi tudi Vider, gl. tajnik SNPJ, Charles Pogorolee, Fr. Zaiti In uradnik Prosvete. Ns provlsorlčnem odru v senci dreves je nss topila dolga vrste govornikov In otrooi Is sirotišnice 1 koncertnimi ločkimt^ sevodu Imajo sdaj U8 dečkov In deklic. Sirotišnico vodi vsorno George Kutusovič. Fraesoaakl bankirji 886,000,000 Chicago. — "Pomlrjevelnl" politiki Japonskih Imperialletov v Mandžuriji ee pridružijo tudi francoski bankirji, ki oo Man-choukuou (Mandžuriji) pripravljeni posoditi 66 milijonov do-ierjev, kot sa glasi vest Is fl-nsnčnlh krogov. Ze posojilo po. sredujs zastopnik francoskih bankirjev M. Messsnst, ki ss Šs dslj česa nahaja v Toklju. Posojilo se ne tiče le francoskih bankirjev, empek tudi francoskih delavcev, ki bodo poklicani v "boj ta domovino" In "obrambo francoeklh Interesov" v slučaju, da Kltejcl v Mandžuriji, hI so 90% proti novemu režimu, Isvedejo uepašno revolucijo proti mednerodnlm Imperi- al letom ftaMniia saeleelle Alfi Madrid, 20. jun. — Privatno premoženje blvšege kralja Alfonas Je bilo plenjeno. Premoženje os eenl ne okrog 20 milijonov i*set (tri milijone dolerjev) in ohetojl Is gotovina Is vrednoetnih pe0ir- v m frtmm II. tmUom pMMti, J« • *«■ ■ Mriaii Par beMk j socislitma in če hočete, boljše Wmi Am, Wto. — V sadajih I viama. Toda v Nemčiji znašajc Kandidata imajo Republikanci Imajo kandidata in program. Oboje je Hoover. Kakor nam pripovedujejo zgovorni reporterjl, Je Hoover dominiral republikansko konvencijo v Chicagu. Njegov osebni zastopnik na konvenciji je bil zakladnik Ogden Mills, ki je bil z njim v neprestani tele-fonični zvezi. Hoover je sporočil Millsu kaj hoče, Mills je sporočil ostalim generalom kaj Hoover hoče ln konvencija je vse spirala. Hoover je torej bil konvencija — Hoover je stranka, program in kandidat Drugačen program in diugi kandidat bi bil nemogoč. Kdo drugi naj odgovarja za kolo-salno blamašo Hoovrove administracije? Hoover pa pravi, da on ni odgovoren. Nihče ril odgovoren! In še ga volilci še isvolijo, ne bo prihodnja štiri leta nič drugačen. Tako pravi ssm v svojem programu. Gisde depresije nims Hoover ničessr pozitivnega v programu. To se ne tiče njsgsl Krizo naj rešijo ljadje sami! To se pravi: kolikor se kriss tiče detsvcev, ki so brez dela. je Hoover Ae vedpo na stališču, naj si delsvci sami pomagajo! Bankirjem in drugim podjetnikom bo pomagal, kolikor se bo dalo, ns ps ds-lsvcsm. % Točka v republikanskem programu glede depresije ae glasi: "Ljudstvo samo z lastnim pogumom, lastno potrpežljivostjo in s lastno odločnostjo more najti ln bo nsšlo zdravilo in bo Izrsvnslo svojs razmere." To pomeni, ds mora delavec biti pogume* !n krepak indlvidij in potrpežljivo mora čakati, pa bo enkrat še dočakal delo! In kdor ja pričakoval, da ae bo miater Hoover premislil g)ede dole in uamilll ubogega bres-posslnega delavca (v mnogih cerkvah molijo, da bi Bog omehčal predsednikovo trdo srce), naj prečita tole točko republikanskega programa ki jo je narekoval Hoover: "Republikanska stranka odobrava predsednikovo etal išče in tudi nadalje nasprotuje, da bi federalno vlada stopits ns polja privatne dobrodelnosti In direktno pomagsis possmez-nikom . . ." To pomeni ds ss bodo brezposelni delavci morali tudi v prihodnjo obračati aa pomoč na privatne fehtače in na občino. Toda privatni fehtači so šs davno bankrotirali In občinskih pomošnih fondov tudi ni vsč. Ksm nsj se obrnejo? — Well — bo šs nekako; ljudje morajo biti pogumni fn potrpežljivi in vse se bo Izravnalo . . . Stvar Je na dlani. Hoover Je kandidat bogatinov. Ksndldst je onih, ki Ishko Čaksjo, ds krizs mino. Njegov volilni program js program bogatinov; v njihovem imenu je bil spi-san. Ako so delavci Amsrike imeli kdsj jsano situacijo pred seboj, Jo Imajo danes, ssmo čs i ms j o pamet In smisel zs slogo. In enkrat jih mora srečati pamet. Republikanci zelo radi pojejo slavo Uneolnu, ampak Lincoln je rekel n< kaj, kar bo tudi njih udarilo, namrsč: "Nekaj časa lahko vlečeš vse ljudi ln nekaj ljudi vss čas. nikdar pa ns moreš vleči vseh ljudi vse čas." Bogstlnl vedo, da s ssrnim Hoovrom ne pridejo niksmor, zato bodo prihodnji teden postavili Še enega kandidata In spisali še eden program, ki bo po besedah In frazah drugačen, a v bistvu ss ne bo razlikovsl od republikan-sksgs. Prihodnji teden bo v Chicagu In Istem poslopju politični cirkus demokratske stranke, In ko bo Žs ta cirkus zaključen, bo glavno delo smsriških kapitalistov opravljeno. Volilno bit-ko prepuste delavcem in farmarjem, naj ae ti-prjo ss tegs sli onega — kapitalističnega kandidata. Tako je šlo doslej pri vsakih splošnih volitvah. Ali pojde vedno uko? Ne! Kajti "nekaj časa lahko vlečeš vse ljudi in nekaj ljudi ves čas, nihče pa ne more vleči vas čas vseh ljudi." _ Politična demokracija pomeni, da na volilni dan Ima ljudstvo zadnjo besedo. Ako ljudstvo ve, kaj dele ns volilni dan. ima ree zadnjo besedo. Ampak, če se volilci pusta vlači aa nos. sa Is orodje slepsrjev In izkoriščevalec. Tako ss slorablja pollttfna demokracija in nič čud nsfs ni. šs tsgublja kredit. Politična dsmok racija ne pomeni nič as lepita to ja prostitutka Tods sa pametne delo mogočno orožje. Js ključ, s katerim si t: par letih so dopisi t splošnem polni skrbi as bodočnost, In ae-1 veda tudi oštro kritiziranje da- _______ krivičnega sistema, J kateri je kriv razmer, v katerih se nahajamo. Dasiravno ss tudi I dogajajo posamezni dogodki po [naselbinah, za katere že nimamo več tiste ambicije o njih I poročati. Ker se dogaja oziroma odigravajo važni zgodovinski dogodki, kateri bodo gotovo ostali zapisani v zgodovini človeštva, zato tudi tisto družabno življenje, kakor na priliko pridobivanje novih članov, gradi-I tev domov, prirejanje veselic Itd. js v splošnem priaadeto. Naj pa omenim dogodek v tej , konstemsciji, ki je *reCej prijetno dirnil družino John Ter- _____ ob času poroka njegove hčerko je spoznal, da hna dosti I prijateljev, da ni mogsl najti primernih besed, ds bi ss vsem. I zahvalil aa njih naklonjenost' Ker so pri družini Terskan od I prvega do sadajsgs vsi Člani S. N. P. J., jim želimo vae najbolje. Zadnjo nedeljo sta v Central parku na So. 70. in W. National avš. govorita naš župan dr. Bax-i ter ln reverend C, B. Fockler is MJlursukee. Obe sta povdarja-la potrebo: solidarnosti delsv-skih slojev, posebno aa časa prihodnjih volitev. Pri nss v Wisconsinu izgleda, Ida bodo pošteni verski voditelji spoznali, da sdino pošten pro-I gram ima socijslistična stranka, ln v tam smislu delovali pri prihodnjih volitvah. Reverend Fockler se je izrazil, da preobrat mora priti, čeravno tak ko v ftusijf. ti govori se bodo nadaljevali skozi to potetje vsako nedeljo ob 140 zvečer, kakor sta izrazila govornika, oziroma IP redi ta v i tel j, ako bo le mogoče. Ssaliss aa Slgenslt avdi-| torij je izpadla primerno. Torej bomo morali še n*> ksj čass čakati, predno bomo gradili dom. Na ftadnji seji o-menjene organizacije je bilo sklenjeno, da SS opusti par ssj [sedaj v poletni vrtini. Toliko na aaanje b mojih »tiskov Mvaakse, Wla,—Nekaj statistike. Dspartmsnt of Labor v Waakingtonu poroča V svojem "Wsakljr Bulletin of Depsrt-I ment of Resesrch," ds se iids v 118 insstih s nad B0,000 prebi vslcl vsskl dsn po en milijon dolarjev ss vsdftavsnje brezposelnih. Nadalje: "Javne dobrodelne ustanove ao izdale meseca j februarja skupno $25,277,952 za podporo brezposelnim družinskim očetom." Te številke tore ne uključujejo tisoče mest In vasi a manj ko 10,000 prebl- I r poročilu ae navaja nadalje, da ae je v prvem Četrtletju leta 1020 potrošilo v krajih, ki uključujejo 57 odstotkov prebivalstva, j 32,838,144 dol. aa podporo br*z-posslnih ln ds ss je to število dvignilo v prvem čštrtlstju lan-I skega leta v tistih krajih aa 280 odstotkov, da ae Jo torej isdalo za taks podpore v treh mesecih 178,787,800 doL Poročilo tore. I na uključuje vseh krajev Združenih drŽav In Js nspopolno, vendsr ps pove toliko, da se js I samo; v mestih s nsd 50,000 prebivalcev potrošilo za Jsvno dobrodelnost lanako leto ogron( no vkoto 206,029)200 dolarjev. Tako vladno poročilo. Da ps I bo "vslikoerčnoot" Jsvns smeri-| ške dobrodelnosti |>okazana pravi luči, naj bo navedeno žs I sledeče! V Nemčiji, kjsr lms v socialdemokratski in v njsnlh strokovnih organizacijah organkd-I rano delsvstvo veliko moč, se je Isdalo lansko leto $787.857.14 (sli 2,178,000,000 mark) ss pod-| poro brespoaelnlh. Tods pri tem morsmo še upoštevati, da je meta Nemčije tisti čas štiri lil pol milijona brezposelnih, m | Um ko je njih število e Ameriki znašale že Ukrat šest mili Jonov. Toda upoštevati pač moramo, Ida J* Amerika dsšsla "robust-■ tedtviduslisma. medtem mm - jih je pa fto-da se zad- avki na milijonaka premoženja 6 odstotkov, v Ameriki ps ve- js g*lo "dont soak the risb," ar pomeni v drugih beaedah: "nategnite pas iS bodite patrio- ični vi vai, ki stradate." 0 0 0 Ko bi bil naš Cene na kon venciji republičanske atranke i Chicagu, bi se še le naučil, kaj e lajanje v luno. 0*0 Časopis Montreal GazetU poroča: Vladne posredovalnice zs delo pošiljajo zadnje tedne poprečno po 800 brezposelnih de-svcev na farme, kjer se jim tlača po 5 dolarjev na mesec menitna rešitev vprašanja brezposelnosti — toda v 1 D nimajo brezposelni . niti take prilike . . . • 0 0 ' Dobra posledica krize: Gn) cerji Imajo dovolj čass zs faz-našanje računov in tudi ljudi najdejo doma. • ♦ ♦ Po mnenju suhačev so najslabši tisti ljudje, kateri hoče. 0 vzeti butlegarjem prilike za inanciranje zločinstvs. 0 0 0 Amerika nI več na prvem mestu — Švedska ima svojegs Kreugerja. 0 0 0 lAmerikanizem: Norčevati se z naseljenca, ki kupi voz ulične I eleznice ali pa broklinski most n slaviti bankirje, ki so kupovali Kreugerjeve delnice. • • • V Milwaukee: Od vsega našega ponosa nam je osUl samo še regrat. 0 0 0 1 Med drugim bo prihodnja konvenčija naše JPZS odločeva- tudi glede solventnosti — v zgornjih nadstropjih. ^I| .-alo^dzunaj oat______ ajlč poslova od pokojnika. T i v orani aU dva delavska eodrs-;« v daljšem govoru povedala , delu pokojnika. Trv*o po-iojnika je bilo 16. junija poslalo v Spokane, Waah., kjer bo .pepeljeno. Blag spomin delavakemu prijatelju! —F. G. TOREK, 21. JUNUA. Veftlve, kaavencija in t. sfcor West AUfc, Wia. — Volitve, tonvencija in zbor so za nami. 1 mestnih volitvah pri nas je >ik> mak> poročano. Boj je bil hud, toda čaaa je primanjkovalo W poročila. Socialistična konvencija nam Slovencem ni delata skrbi, bolj pa smo se zanimali za 9. redni zbor JBZ, kateri je v lepem redu potekel. Delegatje in £*stopnikL poročajo s dopisnicami, da so srečno in zadovoljen dospeli na svoje domove, mi ta v MihraOkeeju in West AUisu pa smo tudi veseli, ker se je v tako slabih delavskih rssmerah vss tako dobro in v lepem redu izvršilo. M4 namen je predvsem bolj natančno opisati potek preteklih naših občinskih volitev. To ^______ našim nasprotnikom v svarilo in na$im simpatičarjem v poduk. Napredni element imenovanih naselbin js veliko trpel vsfcd nesporazume in nesaupa-nja, in tudi ambicije In koristo-ovstva posameznikov ao igrala veliko vlogo. Dopisi iz naše na-selbfae ne delsjo nobene časti, ksr ne odgovarjajo resnici. Ci-tialiVmo, da ja depresija povzročila, da smo aocialisti zmagali na West AUisu pri občinskih volitvah. Ce je Umu Uko, čemu niso po drugih večjih mestih in z v*čjo depresijo izvolili socialistih mestnih uprav? Trditev, da je Prosvetna Aatica in društvo pripomoglo do Izvolitve, se mi idi nastavljena past, ds bi se zopet pričel prepir in polemika po čaaopisju, katerega je bilo preteklo leto več ko dovolj, in ne Želim, ds as zopet povrne. Kar se tiče Prosvetne matice, se še dobro spominjam povpraševanja pri neki soji, če ni to nekak zahrbtni socializem... Neki član nam je celo grozil a zaporom, toda vzroka ni navoji in dobro je bilo zanj, da al poskusil avoje grožnje izvršiti, ker on se je igral z zelo nMmlm predmetom, ne da bi se zavedal a kom ima opraviti li smo imeli aparat na čelu a County šerifom—pripravljen zfl vsak slučaj. Žalostno, toda resnično: bili so člani društva, ©1 katerem piaec piše koliko je pripomoglo in da naj ga druga dru-tva posnemajo. I Da je poleg soc. kluba igralo precejšnjo vlogo naše šenstvo v zadnji volilni borbi, mu grš priznanje. Apeliramo nanje: le ta-] ko naprej! Sad našega uapeha se že kaže in uapeh nove mestne uprave je viden, o katerem po-| ročam pozneje. Čeravno ^e novi meetni odbor psišsl k skoro I prazni mestni blagajni In o-gromnemu dolgu, poskuša jfta rešili kolikor ae sploh rešiti da. Nekateri ljudje bi bili^radj K|ise pa tiče društva, pa tudi -veliki vodite^!, oziroma »o A- nameni dalo, nobenega člana in meriško "big Shots," tods nflh nobenegs dolarja v kampanjaki fond, pač pa se lahko potrkajo na pral sosednja milwauška dru Štva. Med imanovanimi so nekatera, ki ne spadajo k Prosvetni matici, vseeno pa so toliko zavedna, da so darovala ia svojih blagajn deset do trideset dolarjev. Takim društvom se bolj spodobi, da se jim izkaže čast in da priznanje v javnosti. Torej, da bi druga društva posnemal* westalliška društva, še mi vidi nekakšno isaivanje Bolj priporočljivo bi bilo, da vvestallišjta drtlštva posnemsjo druga bratsks društva v bodočih enakih slučsjlh. Pisec onih dopisov Je bil zelo alabo poučen. Edino klub št 180 — kar se tiče organizacij pride tu v po-Štev; dal je atoje člane na ras-polago, pomagal js finančno kolikor Je bilo v njegovi moči. Torej on pride prvi v poštev, nikakor ps ne kskšno društvo. M imamo dobro zaznamovana imena posameznih društvenih čla nov, ki so nam nasprotovali in financirali s težkimi 'stotak njih propsgando, ne merteČ ae aa svarilo. Ker se ne moremo po-sUviti nasproti njim odprto, smo jih saleaovall bolj o "Kdaj naj se človek oženi" — "Pomej* Tudi danes še vidimo ns ulicah 14- sli letne deklice in fsnte, ki so si še ohranili ivoj® mladost. Ura gr< — aastsvnl listek ps ostsne • Ce roka roko umivs, ostaneta navadno ost umazani. . Povoj mi, kaj kadiš, ln jaz ti povem, kaj potrebuješ. to (MašaUevaaJe ta L kakae.) lahko odprejo vrata iaduetrijake in socialnr demokracije. Socialna demokracija P*"** človeško dražbo brez razredov in kast atrijska demokracije pa snači, da asduje ia upravlja Industrije zs svoje ia delsvec voli upravo. . Politične demokracija je le eredstvo z* ^ šego nekaj boljšega. — — TOREK, 81. JVSUK Doživljaji ob Gangesu Indake železnice eo udobne. Oddelki v vagonih zo kot saloni in za Štiri ljudi je tamkaj toliko prostora kot v Evropi za dvanajst. Okna ao motna — zaradi gonca — in v vsakem vagonu je elegantno opremljena prha. Slu. žabniške posle opravlja Indec s t urbanom ia v dolgi beli obleki. Vse je vzorno, samo postelje ni v teh vagonih. Potniki jih običajno prinašajo s seboj; trgovci, ursdniki in ljudje, ki mnogo potujejo, ao tega še vajeni. Ker je treba tamkaj včasi ostati dva, tri ali tudi štiri dni v vlaku, si vsakdo uredi v svojem oddelku čim bolj po domače. Kdor pride samo enkrat na indake železnice, si posteljo lahko kupi na kolodvoru. Patentna iznajdba, ki je pa prav malo podobna u-dobnemu ležišču. Človek na taki trdi slamnjači ne zaspi prav lahko. Postajo za postajo posluša dečka, ki se izgovarja s tovarišem sosednega vagona in straži, da ne bi kdo zlezel skozi napol zaprto okno in pokradel prtljage. Saj Evro-pec Že tako ne bi mogel skopi ono ozko odprtino; toda za slo-ke in spretne Indce je baje dovolj velika. Vlak gre svojo pot kot povsod drugod. Naenkrat zavozi na dolg most, pod njim teče mogočna reka rumenozelene barve. Sveti Ganges! (Svet za Indce, za Evropca velika reka kot vsaka druga . , .) Na najširšem mestu, ob širokem zalivu leži Benares, kulturno središče Indije. (Mesto šteje okoli 200,000 prebivalcev in ima "samo" 1450 templjev in 570 džamij.) Zgodovina tega mesta je stara kot zgodovina človeštva. Šestnajst stoletij je mesto v posesti brahmanov (najvišjih ind-skih duhovnikov), o prejšnjih prebivalcih pa so ostali samo legendarni sledovi. ' Najbolj gorečo želja vsakega Indca je, da bi mogel umreti v Benaresu in bi ga tamkaj sežgali, njegov pepel pa stresli v sveto reko. Nfa tisoče jih sežgo letno v tem krematoriju budhizma. Princi in bogataši imajo v Benaresu svoje vile, da bi umrli v njih. Dokler so zdravi, žive v bolj prijetnih krajih, umreti pa pridejo tjskaj. Njihovi potrebi so velike svečanosti in grmade, na katerih sežgejo njihova trupla, so zgrajene iz najdragocenejših vrst lesa. / Ulice v Benaresu so f^navad-no žive. Indcl vseh ver in razredov, tujci in predvsem duhovniki ; vsa ta množica se preliva od jutra do večera po ulicah. Največji naval je ob praznikih, ki jih Indci slavijo selo mnogo. U s težavo se tujec prerine do širokega kaiftenitega stopnišča, ki vodi na breg Gangesa. Tamkaj je Indija verskega fanatizma, ona Indija, ki je nihče ne more razumeti Iz knjig; to je nepolitična Indija, ki zatopljena v molitev ne ve za svet in je vsej za tisti dan pozabila na vsakdanje dogodke. Nihče se ne brigs za hrušč in trušč okoli sebe ali za množico. Kot bi bili slepi in Kluhi! Sem in tja sežejo s prgi-*<<'m po kalno zeleno vodo in Pijejo. Vsi so praznično oblečeni; odeli so se v žlvs oblačila m diamanti ter dragulji, ki jih nosi v ušesih ali nosu, se blešČI-jo v solncu kot površins Gangesa. Med množico se gibljejo najrazličnejši tipi. Duhovniki tujih sekt s čudnimi risbami po t«lesu in krinkami na obrazu, n<*kateri seatradani in onemogli, najbrž iz zaobljube. Tem se pozna, da tujca sovražijo. Ob bregu so se pod solnčniki iz stisnjene slame uUborill na "vojih prestolih brabmani. Leto «a letom, od zore do mraka, H*de na istem mestu. Sem ln tja * dvigne čsstitljlvi gospod, se "dziblje na bližnjo sipino v reki, kl J« Pod sončni kom v sencu. S Prekrižanimi nogami se vsede, nekoliko popravi in nato s pogledom v valove Gangesa zamakne,— nepremično kot Bud-hov kip. Tamkaj sedi do soln-' n,,ga zahoda. Kako se neki preglja U dobri mož? Od daril, ki jih prinašajo verniki; ti pa Vnašajo razna zdravila za vae "voje bolezni. Brahmani stanujejo v skupni hiši v starem delu mesu in se še vnanje ločijo od in revnih vernikov po dragih snežnobelih oblačilih. Zanimiv je kratek sprehpd po Gangesu a Čolnom. Vse gre seveda silno počasi, ker se v Indiji nikomur nikamor rte mudi. Nad vodo diši močno po cvetju. Prodajalci cvetja so na zadnji kameniti stopnici in skoraj ni vernika — še tako revnega berača —, ki bi se šel kopat v reko, ne da bl ji prej žrtvoval vsaj nekaj cvetlic. Svojevrsten je prizor na to kopanje v Gangesu z reke! Ponekod stoje ljudje tako tesno drug ob drugem, da vode sploh ni videti pod njimi. Nižje ob reki se dvigajo oblaki dima; v zraku je neprijeten duh po sežganem mesu. Iz bližine se vidi več grmad in modrikasta sopara zastira pročelja templjev za njimi. Med grmadami stopajo črni in oznojeni možje, ki sem in tja prillvajo olje in popravljajo goreča trupla globlje v žerjavico. Ker so grmade nizke, pomeni, da sežigajo reveže. Okoli grmad je gruča ljudi — izgnancev in kuž^ no bolnih — ki se vesele vidnega razpada vsega zemskega in naslajajo s ponosom, da so še živi. Drugačen je pogreb za duhov-nika. Reki se bliža sprevod bobnajem ln petjem. Štirje možje nesejo na prestolu truplo brahmana, ki je bil v Benaresu zelo čjslan zaradi dobrote. Trupla duhovnikov in malih o-trok ne sežigajo, temveč jih mečejo v valove svetega Gangesa. Vse to je kaj pa preveč poetično; že malo čakajo na ta trupla kr dela krokodilov . . . Možje stopajo v vodo; ko jim lega voda; do prsi, stresejo truplo v vodo. Komaj so se zgrnili valovi nad njimi, so se že kajmani — oni požrešni krokodili — lotili osta lega. Vzhod je vzhod, zapad pa za« pad . . • —Dr. J. V. §trupi t gospodlijstv« Naše življenje, ki se nam zdi Uko varno, je v resnici vedno sredi velikih nevarnosti — bodisi na cesti, v poklicu in celo doma. Cigara! Marsikdo bi si ne mogel predsUvljati življenja brez nje in vendar je zmožna U ne dolžna stvarca spraviti s svojimi strupi v grob dvoje zssUv nih mož. Celo kriminslistika beleži nekaj primerov umorov nikotinom. No, običajno pa gar ne jemo, ampak kadimo in njih dim je relativno neškodljiv. Gospodinje, ki peko mandljeve kolače, ne vedo, da imajo opravka z enim najhujših strupov: z modro kislino. Grenki mandlji in mandljevo olje vsebuje v veliki množini U strup; ie šest stotink grama ga zadostuje za smrt odraslega človeka. Strup nastaja zaradi vpliva vode na mandlje in te prilike ao podane v največji meri, ko jemo grenke mandlje. Znan je primer, da je umrl Otrok, ko jo pojedel 10 grenkih mandljev. Smrtna doza za odraslega človeka znaša 60 grenkih mandljev. 1 Pa ne samo mandlji, marveč tudi pečke jabolk, marelic, breskev, hrušk vsebujejo modro kislino. Mandljevo olje, ki ga delajo tz grenkih mandljev, je prav Uko močno strupeno. 20 kapljic nam zadostuje za pot v nebesa. Težko bi pogrešale gospodH nje lavorjeve liste, s ksterimi zsčinjsjo juhe In omake. Pa je že življenje Uko, da ni rožic brez trnja: vsak list vsebuje Vk modre kialine. Tudi cvet In aad U raatline aU močno atru-pena. Poznanih je nekaj primerov zastrupljanje pri otrocih, ki ao Jedli premočno z imi listi začinjena Jedila (glsvobol, motnje vlds In dlhsnjs, v težkih primerih nezavest). Druga nevarnost v gospodinj-atvu so posode iz svinca. Ze angleški tokaikolog Taylor h spoznal strupenost svines In svaril pred uporabo svinčenih posod. Lošč (glazura) aekilerih po-sod vsebuje svinčene stil, kl se kaj rade spoje s oetom \ oetovo-kisli svinčev oksid. Proti našimi očmi, toda nevidno, se s;*JaU dve snovi in nam strežeu po življenju. Ts svinčeva spojina povzroča kolcanje, katerim iščemo vzroka v živilih, češ, da so pokvarjena. Svoječasno so bile svinčene posode selo v modi. Še dandanes jemljemo vino odvišno kislino s svinčenimi solmi, s šibra-ml čistimo steklenice. Cesto so dotočne cevi sa pivo svinčene in s svincem maše razpoke v mlinskih kamnih ln na U način pride evinec v moko. Svinec so dokazali v vodi ki je tekla po svinčenih ceveh. Se nedavno ao barvali tobak sa n j uhan je I svincem in ga zavijali v svinčev papir. Seveda so množine svinca v naštetih primerih premajhne, da bi povzročile smrt, vendar lahko občutno kvarijo sdravje. Na splošno moramo resno odsvetovati vsakršno uporabo svinčenih predmetov v gospodinjstvu. Tudi lepi, svetli bskreni kotli in posode, ki jih vidimo to-likokrat kot okras kuhinje, tudi ti so nevarni zdravju. Vanje ne smemo nikoli dajati kislin— cet, citrona in podobno; slanih, mastnih in oljnatih tekočin. V vseh naštetih primerih se tvorijo zdravju zelo nevarni strupi (n. pr.: zeleni volk), kl povzročajo kolcanje, driske, brulianje in v večji množini smrt. t bakrom oziroma bakreno galico barvajo v tvornicah vloženo sadje in sočivje, da dobi lepo zeleno bšrvo. Ce sabodemo Železno buciko v tak sadež, se bučlka prevleče Čez čas t bakrom. Vendar so množine bakra tako majhne, da ne škodujejo zdravju. Motnje se pokažejo šele po prekomernem uživanju take robe — rto, pa "mot nje" nastopijo kaj rade tudi po nezmernem uživanju nedolžnega krompirja. Pa če se boste odpovedaN kolačem, v kuhanemu sadju in sploh vsem nevarnim jodom ln se zadovoljevali le s kranjsko klobaso, v petkih pa z ribami, vam moramo vzeti tudi pri Klobasah in ribnh iluzije. Strup v klobasah, ki nasUja zsradi razkrajanja maščobe in strup pokvarjenih rib sU življenju Jako nevarna in ste po-vsročlla že mnogo smrtnih slu Čajev. Posebno ribe so 'kaj rade pokvarijo — osobito poleti. Zato je treba velike previdnosti in sumljive ribe raje zavre čl, kakor pa da bi si nakopal zastrupljenje. Tudi ostrige, Školjke, raki in podobno so ne vame jedi, bodisi, da so pokvarjene ali bolne. PogosU so sastruptjenja s gobami. Vzroke Je treba Iskati v nepoznavanju in zamenjevanju raznih vrst gob, marsikdaj pa tudi v nepremišljeni polrešno-stl. Našteli smo večino življenju in še bolj zdravju nevarnih strupov v gospodinjstvu, katerim pa se z lahkoto ognemo. Oglejmo si končno še par ne varnih prijateljev. 8voječasno so bile V prometu (po nckaU-rih državah še danes) všlgalice z belim fosforjem, ki so povzročile mnogo zastrupljanj in služile marsikateremu samomorll-cu. Dandanes je U nsvarnost deloma odstraojonš. In namo-stu strupenega belega fosforja uporabljajo popolnoma nedolžni rdeči fosfor. Celo čUtilna sredstva—ealmi-jak, detelj na sol (smrtna doza 10 g!), lug, kisline — in končno razkužila sublimat, llzoi in Palubno* so povzročila mnogo nesreč. Znan /e poeebno llsol, ki je zadnje dejanje maralkatere nesrečne ljubezni . . . Na srečo pa sU sodna medicina in keramija Uko popolni, da moremo vsa omenjena sa strupljenja točno dokaiati In prav zaradi tega jih redko uporabljajo v zločinske svrbe. m. b PRIMORSKE N0V10E Elementarna katastrofa lici Hrana |t okolici Pirana je pMlgU mesec divjala silna nevihU. Velik naliv je preplavil Sičjolsko dolino. Hudourniki ln potoki so nenadoma naraali in prestopili bregove, Uko da je bila v nekaj urah skoraj vsa dotlna pod vodo. Vsi oaevi ao uničeni. Mnogo Živine j4 utonilo. Poplava Je prodrla tudi v kleti ln pritlične pttfctore kmetskih hiš ter Jih opustoštla. Zidove nekaterih hiš je vodovje omajalo, Uko da so morali ljudje zapustiti svoje domove in se začasno naseliti v soseščini. Kmetje so si ponekod ■ tttaVo rešili Ustno življenje. Vendar človeških žrtev ni bilo. Najbolj so bile prizadete Sitjo-le in okoliško kmetije. Piranske oblasti so sicer naslednji dan organizirale rešilno akcijo. V ogrožene vasi so bili odposlani oddelki gasilcev, ka* raNttjdrjev in delavcev. Ponekod so roševali ljudi, ki so btll izolirani VsVOjih hišah, drugod so pričeli napeljevati vodo v kanale, da b1 čim prej odUkla. fcešllna akcija ps razpolaga i preskromnimi sredstvi, da bl mogla matsrijalno podpreti prizadeto ljudstva, ki mo Je povo-denj uničila tudi vetfk del IMI Yn dragih 'življenjskih pottob* ščin. Gmotna škoda, kl jo Je poplava povtfočlls v Slčjolski do-lini. še nl ocenjena. Za esate ln vodo aa Krasu Na svoji zadnji s^jl je pokrajinski svet v Trstu rsspravljal o nekaterih javnih delih na Krasu in na P|vki. Določil Jo 180,000 lir za popravo in tlakovanja oo* ste, kl vpil Is TrsU v Vipavo. CesU se bo popravila, tlakovala in delofoa preuredila v bližini Dostovlja. Tudi divaŠko ceato bodo popravljali. Zaenkrat bodo tlakovali del ceaU med Basov leo in Ltplco. Za to je določil po-krajlnakl avet 10,500 lir. Lelds nameravajo resUvrlra- ti tudi vodovode v Košani, Sla-vini in Smihelu nad Poatojno. Za popravo koŠanakega vodovoda je avetvotiral 94,000 Ur. Končno je avet razpravljal o telefonskih zvesah. Telefonske zveze nameravajo instalirat! v Dutovljah, fTomaju. Velikem Repna, v Kačji vaai nad Postojno in v Hrenovicl. Pričeli bodo najprej i napeljavo šle ia Postojne do H re novic in Rasdrte-ga v skupni raadalji nad 19 km. Za to javno delo je svet določil 14,800 lir. žrtev eksplozije V Kostanjevici na Krasu je »-letni Boris Koiman našel star naboj. Pričel se je s njim igrati, nenadoma pa mu je v rokah eksplodiral. Deček Je bil toiko ranjen na trebuhu in desnem stegnu. OsUl je v domači o-skrbl. Povratek političnega emigranta V Goric! se je prijavil policijskim oblastem Boris Rajer iz ftturlj pri Ajdovščini, ki se Je vrnil iz inosemstva, kjer baje nI mogel dobiti dela. Rajerja so policijski organi že dolgo zasledovali kot slovenskega ireden-tiata. Izpred goriškega *odlftči» Pred gorlDdm sodiščem sU bila 24-letni Ivan Doljak Is Ravne ln 25-letnl Emil Turk it SU-ntjela na Krasu obtožena, da sta se branila priti k vojaškemu naboru. Prvi je Ml oproščen zsradi pomanjkanje dokazov, drugI pa obsojen na 6 meaecev Ječe. Premegtltsv sežanskega sodnika Te dni jo bil premeščen v Bre-acljo dr. De Luna, doaedaj sod i. Dr. De Luna nlk v Šolani. Dr. Ds Luna Je doma iz Kalabrlje. V Sežani je, Atuijt in' <*tali mostni deloval nad štiri leU. Prsi je bil krajevni fašistični Ujnlk v neton kalabrijskem mestecu. Ker je bil Intraslgonten fašist, se Je i lahkoto dokopal do sod-nljske karijere, kl Jo je pričel baš v Sežani. eHe daaf MPraevetl" AU QMtago-kor«nito bank-rotimo mwo Zupan Cfrmdft bo vodil delega-v VVaahimfton aa federalni pomoč. jCikaški bankirji ne dajo več nobenega poaojila (hicago. — Cikaiko mesto j. danes popolnoma bank rotirano Blagajna je prazna In tudi kre dlta ni več. Cikaške banke noče jo nič vt4 posoditi. Meato dolguje okr^fr dvajaet milijonov do larjev aamo učiteljem in učiteljicam išfrnih šol na zaosUlih plačah. ao bile aadnji teden zaključene in učiteljsko osobje je v brelupnem stanju; na stotine učiteljic naravnoat atrada. Zadnji netek popoldne Jje čez 3000 učiteljev in učiteljic zborovalo v Grant parku in zahtevalo Ukojlnje izplačilo avojlh plač. Po shodu le 600 najbojevi-tejših učiteljic korakalo do mest' ne hile ln predložilo županu zahtevo za! plače. Zupan Cermak jim je obljubil, da bo zvečer seja, na kateri mora biti neksj zaključeno. Na večtrni seji so bili uradniki meaU, nekateri bankirji in elvični voditelji. Po vaeatrai* skem pretreaanju finančnega vprašanja jo bilo jasno, da mesto no dobi več ponojlla iz pri vatnlh virov. Melvin A. Trajrlor, redsednlk i*ve narodne banke rekel, da par milijonov posojila bl ss lo dobilo, sli to je ko-maj kapUioa v morje. Nato so sklonili, da se Chicago obrne na federalno vlado ta denarno pomoč. Sam Itipan bo vodil delegacijo prod kongres s prošnjo, naj dovoli toliko posojila, da u name- ščenci dobo vsaj zaostale plače. Mesto znižalo podporo Boston, Mas«. — Mestna u prava je ,qdredila znižanje podpore hri^ppao.lilm, ker Je bla gaj na du^loga isčrpana. ftu pan Curiuy Js naznanil, da bo mesto pfislljcho znižati plače m islužbencem, sko ne bodo ti pri-ipevsll trldrtevno mesdo ns moleč v aklad za podpiranje reVe-lev. Oskrba brezposelnih v Bostonu sUne moato približno on milijon dolarjsv na mesec. lakljušek šolakega leta udarec za revne otroke San Franclaco, Csl. — Zatvo-ritev šol v tem mestu ne pomeni počltalc, temveč stradanje za več tisoč otrok. šolski odbor je namreč rfudil borno košilce Aolarjem, katerih sUrll radi brezposelnosti trpe pomanjkanje. Sodijo, da Je v San Kranctscu krog 40.060 družinskih očetov brez dela, ln večina teh je odvlana od podporo mlloščinaklh organizacij. To fttevllo ae bo do prihodnje zime nedvomno podvojilo, kajt! brez-poselftOst sUlno narašča. Sociallatičnl kandidat je v Wls-conainu Milwaukee, Wia. - Socialistična stranka državo VVlsconein je imela čez nedeljo svojo konvencijo v Milwaukeeju. Frank B. Metcalf, socialistični okrajni nadzornik, je bil nomlnlran aa governerskega kandidata, Emil Seidel, bivši Župan, pa za kandidatk za zveznega aenatorja. Obe kandidaturi sU bili ponude-nl županu Hoanu, kl pa ju Jo odklonil. _ Poldnevnik aa tramvajsko delavce Toronto, Ont. — Sporazumno z delavci Je moatna coatna železnica v Torontu uvedla apMen petdnevni k. S tem bo oaUlo na delu 150 delavcev, kl bl bili dru-gsčs odftlovljenl, nadaljnjih 250, ki ao na okatra Usti, bo pa sUl-no delalo. Rapklns rast socIsttstMtoe stranke Chicago. — Od 1. januarji do koncem zadnjega tedna Jo bl-jo v Ameriki organiziranih 171 novih aoeisliatičnth klubov, poroča glavni urad stranko. Od Uh je bi(o zadnji teden nama- šal, zapustil mesto ter tako končal vso zadevo f' A potem se js spomnil na plsčllo in čast, katero mu je obljubil Guffey. Radovednost ga ja gnala dalje. Zbeži še vedno lahko, a naj-prvo mora preizkusiti Življenje tajnega poll-cista. ' Dospel Jc do številke, katera jc bila označe- na na lističu. * Bila je mala hišica v najubož-nejšem delu mesta. Pozvonil Je. Odprla vnu je deklica, v kateri je takoj spoznal ono, ki ga je popoldne nagovorila na cesti. Ni čakala njegovega pozdrava, vzpodbudno ga Je nagovorila: Oh, gospod Gudge! Kako sem vesela, da ste prišli!" Potem je tiho pristavite "tovariš" kot bi bil Peter res cenjeni prijatelj« V isti sapi ga je vprašala: "Saj ste tovariš ali ne?" "Kako to mislite f je vprašal Peter. "Ste socialist? Bocte že postali." Peljala ga je v sobo, primaknila stol in rekla: "Vem, kaj so vam storili in kaj ste vae pretrpeli. Ponosno ste vse prenesli, res čudovito!" Zaman je Peter iskal besed. Dekletov glas ni zvenel samo obožujoče, temveč tudi nežno, n Peter v vsej dobi svojega življenja ni imel nikdar opraviti s sličnfani občutki. Opazoval je sicer'gežnosti nečimurnih in koketnih deklic, a ta ni bila taka. Njen glaaek je bil nežen, skoro malo prenežen za tako mlado stvarco. Njene otožne, rjave oči so z materinako skrbjo počivale na Petru kot na otroku, ki Je ravnokar u tekel preteči nevarnosti. Zaklicala Jc: "Sadie, gospod Gudge Je prišel!" V sobo je stopils druga deklica, nekoliko starejša, nekaj večja in prav tako suhljate in bleda kakor njena sestra. Bili ste to Jennie in Ssdie Todd. Starejša Je bila stenotipistinjs in jc vzdrževsls obitelj. Obe ste bili zelo razburjeni. Pričeli ste Petra izpraševati o njegovih doživljajih in komaj ata govorili nekaj minut, že Je starejše tekla k telefonu. Neke važne osebnosti bi morale takoj govoriti s Petrom in eo vsied tega prociic, da se jih naj o prihodu takoj obvesti. Dolgo se je Sedle zamudila pri telefonu; oeobe z katerimi je govorila, »o morale tudi zame obvestiti druge ljudi In v teku pol ure se jc v sobi zbrslo precejšnje število raznovretnih oeeb in Peter je moral svoje doživljaje vedno znova pripovedovati. Kot prv| jc prizpel ogromen možak s trdimi ustnicami in teko silnim glasom, da se tfa je Peter prestrsžil. Ni malo se ni več čudil, ko je izvedel, ds je voditelj mestne mornarske organizacije. Da, to Je bil pravi zocijalizt! Prav take zi jc predztavljal Peter — togoten, nevaren človek v vlogi Samsona, ki sega po stebrih visoke družbe, katero bo zrušil s prvim močnejšim sunkom. "Pa so vam napravili' strah, mladenič," je rekel, ko jc opazil, kako trepetajoče fn boječe odgovarja Peter na ztavljena vprašanja. "Meni ga te delajo pet in štirideset let, le pokazati nočem tega." Da bi Petra malo pozabaval in mu pomiril živce, je pričel pripovedovati, kako Zo ga kot pobeglega mornarja s psi preganjali po gozdovih Floride, ga slednjič ujeli, privezali na drevo ter do krvavega izbičali. Potem je prizpel David Andrews, o katerem je Peter vedel, da je eden izmed advokatov v Gooberjevem procesu; bil je visoke postave; elegantnega ponzdanja, ostrih in plemenitih potez. Le kaj išče te človek med tem Izvržkom? Peter je mlzlll, da je ta advokat eden izmed najprebrisanejžih in si namerava s ščuvanjem pridobiti premoženje. Kmalu za njim je prispela mlada deklica, nežna, občutljiva in nekoliko skažena. Ko je pristopila k Petru in mu podala roko, so ji vzula solze preko lica. Peter ni vedel, kaj naj stori. Natihem se je vprašal, nt 11 pravkar izgubite kakega sorodnika in bi JI moral izreči sožalje? Na zvoje veliko začudenje jc izvedel iz njenih prvih bc-•ed, da jo jc njegovo trpljenje ganilo do solz. (Deli« prlhodatfš.) A, Kopinitk: leilšše Zgodilo aa ja lani. Nekje — na maji med Švico in Francijo — leži mala alpsks koča v višini tritisočdvseto metrov tik ob zelenolesketajočem ae ledniku. Utrujeni smo aedsli v kuhinji — vdihavali različna vonje po čaju in konzervah. Greli amo ae skromno In mislili na spsnec. Poleg aee vodniška miza. Kmet-aki fantje Is Walllea. z roman-il lobanjami, tem-oči z nepozabni-Ohol naa ao poeeda-H tortetj Iz vadi dežel. Pogovor ae je Mikal ok/J Itdenlk sten. bi-vekov, leda tik i h razpok, govorili ae e megli la novih variantah. Ml amo le aa pol prialuško-vali — preutrujeni smo bili, da bi naa saafanelo še kaj drugega kakor epeaje. Dvanajst ur namreč amo bili as poti večinoma nad štiritieot m visoko, akoro vsa čas v prokUti megli. Koča Je bila prenapolnjena. MoJi tovariši eo si zagotovili sa prenočišče — klop. Edini Jas bil srečni lastnik še vnaprej icc sa posteljo številka 7 v moškem ležišču na podetrešju. * Počne! Je prilezla noč ia doli. na kakor predputopna žival. Te. ma je lezla po grebenih in kupolah ledenih velikanov. Svetli, raztrgani blizkl so osvetljevali sekunde dolgo razklane granitne skale pred kočo. Brez Hiči aem ae kotalil na akupno ležišče. Kako me Je že poučila oekrbnica? Moška apal-nica leži na levi — damaka na deani — ali narobe? Gotovo nisem vedel več, končno mi jc po-stalo vae eno. Ampak v življenju ao dame vedno in povsod na desni strani I Odpri aem počasi leva vrata — in vstopil v neznan in zatohel proetor. Stal sem kot mesečnik — v egiptovski temi. Previdno sem otipaval po ležiščih ln dognal: vse zasedeno 1 Kakor mumije so ležali ljudje zaviti na ležišču. Pri sedmi žlm-nici sem potisnil čevlje pod ležišče in ce zleknil nanj. Navdal me je nepopiaen občutek miru ln sreče kljub nevihti, ki Je vihrala zunaj. Zu. naJ je grmelo, toča je bila po leaeni strehi, obiti z bakreno pločevino, dober meter nad spečimi. Divji * vihar Ja pretresal kočo do temsljev. Kljub neurju sem zadremal. Tedajd pa ss Je ««laall moj so-sed; t boječim. šep»Ujočlh zla-aom: "AH spite r — "Začaano napol" — odvrnil šepeta)« Na-to žlmnica štev. i. v Joku: "(Mi to vreme — teko ae bojim ne- vihte! — ali smem k vam?" — "Prosim!" sem dejal — že iz ljubezni do bližnjega. In sosed je prilezel k meni. — Rezek blisk je za trenutek" posvetil skupno ležišče. Vendar dovolj, da mi je pokazal kočljiv položaj, v katerega nisem zaiel po lastni krivdi. V desetinki sekunde mi Js bilo jssno: moj sosed ni mož. ampak nežna deklica, ki je poleg vsega očarljivo lepa. Brez dvoma: ležal sem v damski spalnici — v sredi med samimi nežnimi bitji. Zjasnilo se mi je popolnoma —- na desno bi bil mora) iti. tam ležijo možje. 'K sreči je tako grmelo, da ni bilo mogoče govoriti. Moja "sosede" je položila svojo dečjo glavico v moje naročje popolnoma zaupno, nič hudega aluteča. Priznati moram: kljub mrazu, ki ga je veter podil akozl špranje, kljub aamo eni odeji in kljub tritisočdveato metrom mi je poetalo vroče, strašno vroče. Ležal sem čisto pri miru. de nikoli v življenju nisem bij tako utrujen, nikoli ne bi apel tako neskončno dolgo, kakor tiato noč po hudi turi. Toda v tem kočljivem položaju aploh ni bilo mlallti na apanee. Zavidal aem avoje tovariše apo-daj na trdih klopeh. Srečniki! Spijo amrče. sanjaj«« mogoče baš o lednlških razpokah, sekajo stopinjo v strmo in ledeno ee- aioivzrr ,_ verno pobočje — ae drže za vrv in vriskajo v meglo. Jaz sem pa moral bedeti! Z vsemi močmi sem iskal, kako bi se rešil iz zagate. Eno Je bilo pribito: tukaj nisem smel ostati. Mumije okoli mene ne smejo izvitteti, kdo je v njihovi sredini. Moje slsdko breme ne ame zaznati, v kakem naročju Je ležalo. Moja nedolžnost je bila na dlani. Kajti: ves utrujen sem zašel v temi v nepravo ležišče, na hodnika namreč ni bilo nobene svetilke in svetloba bliska mi je prepozno razodela pomoto. Toda kdo bo meni, popolnoma tujemu človeku, verjel to? Tukaj v francoski koči, kjer takšne zadeve gotovo mnogo bolj strogo obeojajo, kot pri nas. Prizadevati aem si moral kolikor mogoče hitro zapustiti svojo sladko sosedo, še preden se ons ali katerakoli druga gra-cija prebudi šerfpred eno uro; takrat namreč že začenjajo vstajati po planinskih kočah. Polagoma aem privzdignil glavo in se previdno približal z u-šeaom k njenim ustom. Mehki lasje so se dotaknili mojega potnega čoln. Pokojno je dihala — bilo mi je, kakor da ališim melodijo pravljice Iz tisoč in ene noči — kot bi bil njen dih poslednji skord simfonije zunaj pojemajočega viharja. 6 prosto aem dvignil nesliino sladko deklice in izvlekel levo roko izpod glave. Nadomestil sem jo s vzglavnikom, jo dobro pokril in balanciral po pratih skozi špa-llr spečih dam. Imel aem arečo — režija je uspela. Zunaj na škripa jočem atopni-šču aem takoj sede zaspal. Ni me zbudil mraz okoli ene po noči, pač pa starejši gospod, ki jc priid iz moške zpalnice in kateremu zem zapiral pot na ozkih stopnicah. Posvetil je z žepno svetilko: Pardon monaieur! Vem —- vsaj dozdeva se mi — vi ste dotični mladi mod, ki je plačal ležišče štev. 7 — na katerega niste mogli — ker sem ležal jas na njem. Viteško je bilo od vaz, da me niste prebudili — in res ne vem, kako vam naj to povrnem . . . • Spodaj v kuhinji je sedel oni gospod pri brleči sveči — v naši sredini. Plačal je ves naš račun kljub našemu (ne preveč energičnemu) ugovoru. Nismo dosti govorili, ker je njegov vodnik priganjal k odhodu. Ko jO še prišla njegova hčerka doli, nkm jo je v naglici predstavil. Bila je ona — štev. 6 — levo. i Zunaj se je že zdanilo. Prvi žarki zo poljubljali najvišje vrhove. Kakor kri je zaplapolala svetloba počasi v žilah lednikov In prvi seraezi so grmeli po gladkih stenah. Po treh urah hoda amo dospeli do prvega ^cenika. Moji tovsrtin so drveli naprej v Cha-monix — med civilizacijo. Jaz aem se pk za ril v seno. Dvanajst ur sem aanjal — sanjal o njej. 4'Spoštovana gospodična, ali ne bi hoteli postati solnce mojega življenja." "Prav rada; bom od vas 160 kilometrov daleč." MROČNjUPOZO W | Znamenje (May SI, 1932), pomeni, da vam jc naročnina po-tekla U dan. Peoovite je pravočasno, da vam Aeta ne nate-vime. Ako Usta ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker nI Ml plačan. Ako js vai llat plačaa In ga ne prejmete, • js mogoč« ustavljen valed napačnega na slava, plftite nam dopisnico la navedite stari In mevl naalov. Naši zaetopnOd as val društveni tajniki In drugI ssstopnl ki, pri katerih lahko plačate na-ročnino. Naročnina an ada lata ja M M SLS1. M leU pa $1.00. Claal SNPJ doplačaj. $4.S0 za lete. «a pol lata $1.40. Za nmafte Chicage ha Ctceve n kte 17 50, pol Ida $1.75, aa ČU Za Evropo $4.50» za Claal dftpiačaje aa M| pn ft.O«. $1.70. $1.00 m I lete $1.10. Upmvniltvo "PROSVETA" *$$T 8. Unndala Ave. KAJENJE JE VSEM DR PO- Nekoč ao Angleži is boljših krogov upodjevali profesorje kajenja, Id ao jih učili kako ae dim vdihava in izpuha vaj o ko-lobarčki dima. Nekoliko let zatem, ko ze je navada kajenja, katero so zanesli v Anglijo prvi obiskovalci Amerike, razširila, je vprašanje "ali vdihavate" po-stalo važno med kadilci tiste dobe, kskor pravijo zgodovinar- SMESNICfc TOKEg, 21. JUNTJA. POJASNILO Na primer; pisatelj knjige "A History of Smoking" omenja, da ze je navada kajenja posebno razširila proti koncu vladanja kraljice Elizabete. Meti drugimi—pravi: "Dolžnost vsa kega moža iz boljših krogov je bila daae navadi umetnosti kajenja, in za nečastno ae je smatralo tiste, ki niso znali poteg niti 4ima skozi nos; tedaj so bili celo profesorji kajenja, ki so začetnike u pel je vali v skrivnost kajenja, in ki ce niso za dovolj il i poprej, dokler ce niso njih učenci navadili izpuhava-ti kolobarčke dima v zrak." Dandanes jc kajenje seveda popolnoma drugačno, kot takrat Močan, pekoč tobak, ki se jo kadil za čaaa kraljice Elizabete, nc bi prijal današnjim kadilcem. Izdelovalci L u c k y Strike cigaret na primer uposli-jo vešče kupovalee na vseh večjih svetovnih trgih tobaka, ki izberejo najboljši tobak za vaše Lucky Strike. Nafe^se gotove nečistoče, ki ae naravno nahajajo v vsakem tobaku, odstranijo potom prooesa proženja in z u-porabo ultra-violetnih žarkov. Ta slavni čiztilni proces je bil uveden po izddovatdjih Lucky Strike, in aamo Luckiee ga imajo. Tudi najbolj razvajeni kadilec rad prizna, kolike važnosti Je, da je dim cigarete Čist in — snažen —, da so gotove nečistoče odpravljene še posebno, ker vsak kadilec ali kadilka vdihava del dima, kadar kadi cigareto. Valed procesa proženja, katero se uporablja edinole pri Lucky Strike's, je danes mogoče, da vsak kadilec Luckles dim dihava in kajenje užiya, ne d« bi se tega učil pri profesorju, kot so to delali imovitejši An, gleži za časa kraljice Elizabete. (Advertisement.) . Na kolodvoru Vlak se ustavi. Mod v popotni čepici pomoli glavo z vagona in zakliče postajenačelniku: — Hoj, čujte, ali mi morete povedati, na kateri postaji smo zdaj? — Lahko vam povem — odgovori postajenačelnik in mu obrne hrbet. « Enostaven razlog Sodnik: "Kaj pa vas je napotilo, da ste iz izložbe ukradji zlato uro?" . Obtoženec: "Čisto enostavno V izložbi je bil obešen lepak z napisom "Ne opustite redke prilike!" No, in jaz je nisem opustil." Ns shodu Kandidat: ''Prosim vas, cenjeni posJuAalci, vsaj malo bolj mirni bodite. Pri tem nemiru ne morem razumeti niti lastne besede!" Glas iz publike: "Kar zadovoljni bodite, itak ne zgubite mnogo!" Vded depresije in ogromne krize, ki je zadela »tudi naš« članstvo oziroma naročnike aa-šega lista Prosveta, je potrebno da pojasnimo tajnikom in za stopnikom Prosvete, da lahko vamejo od naročnikov za li*t Prosveta naročnino tudi aamo za pol leta in kjer ni drugače todi samo za četrt leta. Vzemite kar se dobiti da, ker razmere zahtevajo to. List Prosveta je zelo prizadet v ti krizi in zato apeli-ramo na tajnike in naročnike, da skušajo kjerkoli mogoče o! hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na posamezne d» n*j če le mogoče poraVirajo^svojo naročnino in če ni mogoče ptačati celoletno pla-čajte polletnVnaročnino, samo da se ohrani list\fte nadalje kot dnevnik. Ph. Godina, WaviteljJ Slabo stanje in oslabeli živci LJodje. U imajo oslabele nestanovitne Uvee. sa nofejor oairno »pati. «bu«le aa vw J*, tro aefe utrujeni la ruMnirjenJ, bodo nad H v Nuga-Tone aelo presenetljivo pome*. To stavilo oblati ia o jata ftivee. stimulira orsane la delovanje, t«r pri Bata mirno potitno si nje. Nitear ae M »ara primerjati Naga-Tona sa tlitenja telesa, bolesni roje«! h Mtlatortt In ono vam preiene caprtnlcn. Ustvari dovolj sdrava rude*« krvi, vam da baUftl spet it, pomaga prebavi, odpravi plin. Starejii ljudje, ali oni ki so počutijo sta-rim la brscmofolofe bodo veselo presenečeni koliko mlaji 1, mo«n«j»l in eaergieaejii bodo po vtlvaaja Nusa-Tone nekaj dni. Nuga-Toae ss predaja pri vseh trgovcih ■ cdravili. Ako va* trgovce Uga nima v »logi, recite mu naj istega naroči ia va§ od njegovega prekupčevalca. . —(Adv.) 25 centov v poštnih znamkah nam po-šljite in poslali vam ^ bomo lep 8. N. P. J. ŽEPNI KOLEDAR 1932 Društva, ki jih le niso naročila, še lahko naroče, imamo jih še nekaj na rokah. PROSVETA, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago. IE. • . . Chicago, 111. Agitirajte za Prosvetni SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja avoje publikacija in še pocebno liat Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo avojih društev la člaaatva In aa propagando svojih Mej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija lipa običajno avoje glaailo. Torej agitetoričnl dopisi In naznanila drugih podjporalh organizacij In njih društev naj se ne pošiljajo listu Proevete. NAROČITE SI DNEVNIK LIST PROSVETA ■ Po sklepa 9. reda« kenvendje se «edsj lahko nsroči aa llat Prosveta h prišteje eden, dva ali tri člane is ene drvi in« in ia eneza naslova k eni naročnini. List PreaveU stane zs vae enako, sa člane ali nečlane $6.0« it eno letno asročnlno. Ker pa člaal že plačajo pri aeesmentu $1.20 za tednik, ae jim t« prišteje k naročnini. Ml prištejemo eneza, dva ali tri tlane Is ene dražiš« k eni naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da je liat pr* drag ss člsae S. N. P. J. List Proavets je vaša laatnina in r<*°" )• akoro v vsaki družini nekdo, ld bi rad čital list vaak dan. Torej seds) imate priliko, da se Udi Vi asročite na dnevnik Prosveto. Cena Usta Prosveta j«: Za Zdraš. države la Kanado $8.00 1 tednik la........,••... 4.80 S tednika la............3.60 t tednike ia............ 2.40 Za Cieero in Ckkago i®...... 1 tednik in.... .........IM 2 tednika ia.............. S.1« S tednike In.............. in Izpolnite »podaji kapon, priložite potrebno vsoto denarja ali Hom| Order v pisma la si naročit« Prosveto, list, ki je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ae preseli proč od družin« ln bo zahteval sam svoj liat tednik, bod« moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosv«to, to takoj naznaniti upravnižtvu lista, in obenem doplačati dotttno vsoto listu Prosveta. Ako tega n« store, tedaj mora upravniitvo mižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lavmdale Ave„ Chicago, HL Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosv^a vsoto f. Ime ______________ Naslov__ Mesto_______ Nov naročnik. —..... Čl. draitva Država. ------------------------Star naročnik----------- Ustavit« todaik Ia z« pripišite k moji nsročnini od sledečik članov sioj« družine: Ism.......................... . . .........-_...______ČL društva lat.--------------------------------------CL draitva št---- SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila aa veeeUce In shode, vizltnlce, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, krvateksm, alovaškem, čeftkem, nemškem, angleška« ki drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ\J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prve vrste Kflfte po Informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2667-69 So. Lavrndale Avenoe CHICAGO, TLI*. TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA