Gosoetriarstm VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU. Največjo privlačaost na mariborski vinski razstavi (od 8.—17. septembra t. 1.) tvori viuski paviljoo. Vinarskega in sadjarskega odseka slov. Kmetijske družbe v Mariboru. Tukaj je razslavljeno od 80 producentov vin. zadrug in vinskib trgovcev blizu 200 raznili vin ia vseh okolišev mariborske pokrajine (bivše Štajerske) Na podlagi razstavnega kalaloga si labko vsak poižČc vrste vin, za katere se posebno zaninia. Razstava jc najbogatejša zbirka vin, ki jjffa. je Sk»- vcnija dosedaj sploh videla in nobeden strokovnjak, oziroma vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike obis kati jo, ker nudi toliko zaniniivega in intresantnega raaterijala, kakor ga še sploh ni bilo nikjer nakopi- čenega.  Vsa vina so se pied otvoritvijo razstave komisijonelno preiskusila in oc<nila.. Preskušnja se je vršila po vinarskih okoliših. Vsa vina so se razvrstila po kakovosli in dejanski vrednosti v pet katagorij iu sic«r: 1. V navadna naniizna vina; 2. v boljša namizna viiia; 3. lažja, za buteljke sposobna vina i« 5. vinske apccijalitete.  V prvo vrsto se je uvrstilo 12 odstotkov, v drugo tudi 12 odstot., v tretjo 18 odstot., v četrto 25 in v peto 33 odstot. vseh razstavijenih vin. Med specijalitete spadajo pod razstavno številko 3, 4, 8. 8 in devct razstavlj; na vina Clotara Bou^ierja v Gornji Radgoni; nadalje 18 in 19 vin. zadruge «Ljutomerčan-.. pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Puklavca v Mariboru; 38 Gjur« Valjaka v jMariboi-u; 42 in 43 Franca Zemljiča v Mariboru; 44, 45. 46, 47, 49, 50, 51 iu 52 Frioa Zemljiča v Ljutomeru; 62 Gašpara Gaubeta v Špičniku: 67 Upravc Jareninski dvor; 80 Ignacija Supaniča v Vajgnu; 90 in 91 Miška Brenčiča v Spuhlji; 98, 99, 100, 101, 102 iu 103 Franca Osterbergerja v Ptuju; 104, 106 in 108 Uprave posestev Štajcrske hranilnice v Podlehniku: 114 «.Vinarie« d, d. v Ptuju; 119 Antona Lipovšcka v Šmarjeti ob P.; 120 J. R. Pfrimerja v Mariboru; 130 Srečka Robica v Limbušu; 148 Antoiiije Jagodič v Smarju pri Jelšah; 149, 150 in 153 Vinarskega uadozornislva v Martboru; 161 Jakoba Zadravca v Središču; 163 Otmara Diruiayerja v Onuožu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Velika Nedelja; 176 in 177 Adolfa Stamen y Ormožu; 195, 196 in 197 Franca jMihelica V Zayr6u. Preiskušnje vin posamezu... vrst ter ddečitev naj-* boljših vrst še niso dovršene in se naknadno obfavijo. uip Blažcvič: g VINSKf POSODT IX XA«NU PRIPRAVLJEJSJA. (Dalje). Kako pripravljamo popravljene sode? V posodo, katero-smo pustili popravili, da snio ali jjoinestin poškodovane doge ali duo z novim, se ne ,e takoj vliti mošt ali vino, ne da bi sode pripravili. pravljena posoda bi ravno tako neugodno vplivala inošt ali vino, kakor nova posoda, zato morarao tudi pravljeno posodo pripraviti ravno na tak način ka-r novo, torej ali s soparjenjem, ali i zaparjenjem i izlugavanjem z mrzlo vodo. Kako se pripravlja ostala posoda? Menim tu: a) zdrave sode; b) pokvarjene sode iu ,-se ostale slučaje, cia porabimo posodo za drugo pijakakor je bila prej v njej. a) Zdrave sode imenujemo tiste, ki so znolraj poInoma čisti in imajo duh po zdravem vinu. V takein nju moremo sode obdržati, ako jih po izpraznjenju oj temeljito izplahnemo s čisto, nirzlo vodo, tada je voda, s katcro smo splahnili sode, popoinoma la, ko jo izpustinio iz soda, Ko smo na ta način i/buili sodc, jih moramo pustiti nekaj časa obrnjeiie veho z odprto čepno luknjo, da se popolnoma p.iie. Nato jih zažveplamo in ponavljamo to žvepljanje irečno vsaki šesti teden. Pri splahnjevanju sodov se rabi pogostokrat vo~ i. Uporabe verige ne priporočam posebno; ako pa je iga zrjavela in če je sod prevlečen. z vinskim karuo, pa je naravnost škodljivo uporabljati verigo. Zc- se namree drgne ob vinskem kamnu in ostaneju ički železa kljub izplahnjevanju deloma v sodu ter rzročajo pocrnjenje tistih vin, katera imajo malo line. Zato je najboljše vzeti za čiščenje sodov razieni kremenec v orehovi debelosti — pribiižno 4—5 »pes^ic na en štrtinjak. — Kremenec je vsled tega čiščenje sodov najboljši, ker je popolnoma snažen se da brez vseh težkoč spraviti iz soda. Da zamore voda popohioma izteči iz soda — in to mora zgoditi — položimo sod ua veho, ga pustimo v legi kaka dva dni in ga še le na to zažveplamo. Za štrtinjak vzamemo eno treščico žvepla. Če je sod več rzamemo temu primerno več ali manj žvepla. Boljšc kapljivo žveplo je nakapljano žveplo na -lsbeslu, erega pa moramo vzeti povprečno enkrat več kot iljivega. Da se prepreči kapljanje žvepla v sod, se uporablj.i iebna priprava, s katero prestrežemo kapljanje žvepna ta način, da kaplja žveplo v to pripravo. Tako iravo dobimo v vsaki irgoviui, Itatera se bavi s trg .o s kletarskimi potrebšcinami. Ako* pa uporabljamo plo na asbestn, ki ne kaplja, ga obesimo na navadtio 0. kakor jo imajo pa navadi skoraj vsi vinogra l- Splošno znano je, da moiamo žveplanje sodov p>fljati in sicer povprečno vsaki šesti teden, to pa ed tega, ker se pri gorenju žvepia nastaia zveple ia lina (plin) sčasoma z vezo kisika spremeni v žveno kislino, zlasti kadar se uniiti sod ni dobro izce- ,ali pa se sčasoma sploh zgnbi. Da si obvarujem« odo zdravo, moramo žveplanje ponavijati in socl vsakem žveplanju dobro zabiti s piljko in čcpom. Vendar pa je pogosto žveplanje sodov škodljiv-.), se sčasoma nabere na dnu soda toliko žveplene ki.s!, da škoduje sodu, t. j. les postane, kakor pravinio. ek. Ce pa vlijemo vino v tako površno umito pod, lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, zauoramo napolniti posodo, katera je ležala približno leta prazna, s čisto mrzlo vodo, ki jo pustimo 4 6 dni v sodu, da na tak način izlugamo nabrano >leno kislino. Ko vodo iz soda iztočimo, ga moramo apariti, t. j. vlijemo vanj krop z dodatkom 2 odst n. f. Nato ko smo krop vlili iz soda, znova zažveplamo ali pa vlijemo v sod vino. Najboljše namreč jc, ako b napolnimo sod z vinom, kajti vsi vemo iz izkuš- da je posoda, ki je večinoma nalita z vinom, boljša Mia, ki stoji dalj.e časa prazna in se žvepla. Tudi so 1, ki so polni, veliko bolj trpežni, ko oni,, ki so ini. Ako leži prazna posoda samo par tednov zažvep'. zadostuje, da jo pred uporabo s kropom, — brtz ' — zaparimo in nato z mirzlo vodo umijemo. Posodo pa, ki leži prazna in zažveplana samo dvi iliri tedne, je treba pred napolnjenjem z moštom ali iftom izplahniti saiuo z mrzlo vodo. Na ravno tak •n nioramo postopati z novo posodo, ako je stala Pripravi prazna. Prazne sode je najbolje pustiti ležati v kleti, kjer položimo na legnar ali ]>odlago (gantner). Postavsode na tla je naravnost škodljivo, ker bi začele c prhneti.. Lahko pa shranimo prazne sode tudi fugih prostorih. ako niso presuhi ali prevlažni. Če Prostor presuh. se les vsuši, obroči postanejo ralili, ladaljna posledica jc, da postanejo sodi produšni, pravi, ne drže več tekoeine. Če pa je prostor pren, obsloji velika nevarnost, da nam splesnijo; >as pogostim žveplanjem jih lahko ohranimo zdrave aživm prostoru. Nekateri vinogradniki imajo nada sbranjujejo prazno posodo z odprto veho in hiknjo v bolj suhem piostoru. Tega načina sbran ja posode ne priporočam, ker obstoja ali nevarda sc nam razsušijo, ali pa, da iiam splesnijo. Na'e šo obstoja nevarnost, da laliko dobi vino, ki ga o v su1k> posodo vzlic teinu, da sino jo prej uniifoseben in neprijeten okus po izsušeui posodi, t. j. 0 je splevalo. K b) Pokvarjena (bolna) posoda. A!.-.(.) izpraznjene j:o.-,ode nismu umili, aii pa oino jo _ -.labo uniili in pustili ležati z odprlo veho in čepno luk njo v klcti a!i kakem diugeiii vlažnem prostoru, ne -11  bi sode zažveplali, nam splesni po celi nolranjosti. T.i  se tiidi lahko zgodi, ako smo posodo sicer umili in za žveplali, nismo pa vehe ali čepne lukaje dobro zabili, ali ];a, ako smo sod premalokrat zažveplali. Če se je ]K)soda pokvavila \z naštetih razlogov, je kriv dotičnik sam, ker je s svojo inalomarnosljo si povzročil dclo in strožke. Piipeti pa se pogoslokrat, da imajo vinogradniki, ne po svoji krivdi, niarveč po krivdi svojib odjemalcev opraviti s pokvarjeno posodo. Odjeinalci se po navadi dostikrat ne brigajo za usodo posode, v kateri se jim je poslalo vino, dasiravno je dal odpošiljateij ali f>isineno, ali ustmeno navodilo, kako se mora ž njo postopati. Dogode se celo slučaji, da odjemalci ne zažvepljajo praznih sodov, če tudi jim je pošiljatelj viiia jioslal za žvepljanje potrebno žveplo. Brezbrižijost odjemalcev vin pa še gie dalje, da niti ne vrnejo praznih sodov pravočasno. Mogoče l>o kdo mislil, da bi se naj take odjemalce pritegnilo, da naj plačajo odškodiiiuo za pokvarjene sode. To se v življenju ne da dobro izvesti, ker bi vodilo tako postopanje do prepirov in tožb in prodajalec vina bi bil vsled tega prisiljen prevzeti posodo, če tudi je pokvarjena. Plesnjiva posoda ima zaduhel (smrdljiv) duh; goreča sveča ugasne v taki posodi. Če to opazimo, moramo vzeti sprednje dno ven, da pregledamo in ugotovimo kako se je plesnoba že razvila. Če je notranjost soda prevlečcna s plesnobo v nepretrgani plasti zelenkaste, višnjevkaste, modrikaste ali žolte barve tako močno, da he vidimo skozi njo lcsa, in da izgleda plesnoba, če obrišemo sod, bledljivo, ali več ali manj sivo, je to znanienjc, da se je plesnoba vrinila že globo v lcs. Taka posoda je nesposobna za viao. Porabimo jo lahko za gnojnico ali za pripravo galice. Pogostokrat se pripeti, da kupijo vinogradniki tako posodo samo radi tega, kcr je zelo po ceni in mislijo, cia plcsnoba ne bo tako hudo škodovala. Tako ravnanje je izredno škodljivo, ker se pijača, če jo vlijemo v take scidc pokvari, je skfajno nŁokusna in za prodajo popclnoma nesposobna. Vinogradnik, ki bi prodal vino, ;d ga je imcl v plesnjivi posodi, bi še zagrešil po kazenskem zakonu kaznjivo dejanje in bi ga sodišče moralo lcaznovati. Pokaže se pa pri preiskavi, da še plešnoba ni močno razvita in da se je pojavila samo v večjih ali manjšili lisah, ki so svetle barve in se še zamore videti skozi nje les, je to znamenje, da se da taka posoda še popraviti in sicer na sledeči način: Posodo skrtačimo v mrzli vodi z ostro krlačo, najbojša je iz gosjih peres. Tople vode ne smemo vzeti, ker bi se plesnoba v topli vodi deloma raztopila in bi la smrdljiva raztoplina se vrinila vsled svoje toplole v ies in bi jo težKo odstranili. Obenem se mora tetneljiio iztrgati s strgačem vse v sodu se nahajajoče skale — (špile) in vsa zmehurjena mesta in pod temi vgnezdcno plesnobo, nakar še sod cnkrat skrtačimo v mrzli vodi in ga nato izplahnemo z mrzlo vodo. Ko smo na ta način osnažili sod, vpostavimo dno v sod iu sod izparimo, zaparimo ali izlugamo z mrzlo %'odo, ki jo pustimo 4—6 dni v sodu in konečno zakuhamo z zdravimi droži na način, kakor sem ga že zgoraj opisal. Iz previdnosti vlijemo v tako posodo naj prej slabše vino in ga pustimo samo kratek čas v njem in šele polagoma, če smo se prepričali, da je sod pjjKnlnoma dober, vlijemo vanj boljše vino in ga lahko pustimo dalje časa v sodu. Še bolj zanesljivo se ovini taka posoda, ako prevre v njej sadni ali vinski mošt, po pretakanju je taka posoda popolnoma sposobna za jubolčnik, oziroma starejša vina. Kot pokvarjcna posoda se smatra ludi tista, v ka'eri je bilo od organizma bolno vino, torej cikasto vino, ua tudi tako vino, ki je imelo okus po mlečni kislini, nadalje grenko ali konečno zavrenju podvrženo vino. Ce bolezen ni nastopila v večji meri, se posoda da i^opraviti, v nasprotnem slučaju pa ne pomaga nobeuo T>ripravljanje, ravno tako nc,, kakor pri posodi, ki je bila zelo plesnjiva in vsled tega neporabna za shranj-'vanje vina. S posodo. v kateri je bilo od organizma belno vin.i. moramo postopati na način, kakor pri pripravljanju aove posode. Če pa nameravaino vliti v iako nosorio iakoj vino, ali jabolčnik, postopamo s posodo na načiu, kakor sem ga opisal v odstavku o pripravljanju plcsnjive posode. K c) Pripravljanje druge posode. Se-li lahko uapolni pospda, v kateri je bila črnina, z belim vinom? Praviloma se naj ne vporabi posode za ernino, za belo vino, ker bi postalo belo vino rdečkasto in bi dobilo barvo, kakršno ima šilhar. Vendar smo včasih pri morani napolniti posodo, ki je določena za črnino z belim vinom. V tem slučaju moramo sode pripraviti, da ne dobi belo vino barve in okusa po črnini. To se zgodi na sledeči način: Na 100 litrov posodine vsebine se vzame 10 litrov vrelc vode h kateri se doda četrt litra surove solne kisiine, da tako povečamo raztoplino barvc. Solna kislina se lahko kupi v vsaki drogerijski trgovnii, pa tudi v večjih trgovinah s špec«rijo. Posodo \-aljamo kakih 15 minut, da se omoči iu splahne cela njena notranjost. Po tem času izpustimo tekočino, katera se je močno rdeče pobarvala in ponovimo zaparjenje z navedeno mešanco še drugikrat in če potrebno še tretjikrat, tako dolgo, dokler ne postane voda skoraj čista. Končno še posodo dvakrat izparhno ali že bolje zaparitno z vrelo vodo, lcaleri piideueuio 2 odslolka sode in nato izlugarao z mrzlo vodo, ki jo pustimo tri do štiri tfnl » sodu. Na ta način pripravljena posoda je uiK>rabca z» nalivanje belega vina. Iz previdnosti pustimo vio.© zopet kratek čas v posodi in še le po pretočenju labkj pustimo drugo vino dalje časa v sodu. Je posoda, v kateri se jc nahajal jabolčnik, rabljiva z* vino? Tudi o posodi, v kateii smo imeli jabolčnik, aaj velja načelo, da je ne uporabimo za vino in da naj starimo to le v najskrajnejši sili. Ce pa to storim», mdramo posodo pripraviti, na ta način, da ji odprflarimo popolnoma duh in okus po jabolčniku, da ne dobi viao tega duha ali okusa. To se zgodi s soparjenjem aii zaparjenjem (2 odstot. sode) ali z enkratnim izlugaajem s čisto, mrzlo vodo, ki jo pustimo 3—4 dni v posodi. (Dalje prihodojiZ). Srom/je. Vsi tukajšnji vinogradniki so prodali laasko  vino. Če ga še kdo ima, ga gotovo ne bo dal pod 40 K za  liter, ker se bo ta kapljica še iskala. Suša je tudi grozdju  škodovala, da nimajo grozdi toliko jagod, kakor iani. Se danje mrzlo vreme bo tudi krivo, da ne jbo mošt tako slaalek,  kakor lanski. Torej kimovec, pokaži nam toplo sotnce In v vinotoku ti bomo hvaležni! Aki-ija za pomoč vslcd snše prizadetim kmetom. Kjraetje v občini Polzela in Ljubno v Savinjski dolini so nakupiM več vagonov seua in slame v Sremu. Poslanec Vladimir Psšenjak je interveniral pri železniškem ministrstvu, da se dovoli prevoz krme v Slovenijo po znižanih železniškili tarifah ter je naprosil poljedelsko ministrstvo, da naj prošnjo podpira. — Dobil je od poljedelskega ministrstva obšimo poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Ko so se pojaTili prvi glasovi glede suše, se je poljedelsko ministrstvo začelo brigali za znižani prevoz krme po železnici, aa ponovno urgenco dhe 16. avgusta je jzjavil železniški minister, da je pripravljen znižati prevoz krme in slame v cetih vagonili po najnižji tarifi. Poljedelsko ministrstvo je nato prosilo i za znižane tarife za prevoz otrobov in soli. Nadalje isto predlaga, da se da občinam in zadrugam brezobresteo kredit za dobo jednega leta v svrho nakupa krme za živine ter da se najde modus, kako bi se dajalo kmečkim poscshiikom živinsko sol po ceni industrijske soli. Za dobavo sanena (semenskega žita) se pripravlja posebna akcija. Kmctijska razsfava v Zagrebu. Od 17. do 23. septembra 1922 priredi v Zagrebu Hrvatsko-slavonsko gospodarško druStvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni konji, govedo, zelenjava, sadje in različna vina. Razstava {jleiBenskih živali bo trajala le od 17.—19. t. m. in obeta bitt naj~ zanimivejši del. Razpisane so nagrade na najlepšega hcebc* 10.000 kron, plemensko kobilo 10.000, kakor tudi na najlepšega bika in kravo po 10.000 kron. Ker bo gotov« aiarsikaterega našega kmetovalca ta razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, zanimah^ se obisk najtopleje priporoC«Prometno ministrstvo je dovoliio vsem udeležencem polovično vožnjo v Zagreb in nazaj. Vsak obiskovalec naj si kupi na svoji vstopni železniški postaji cel vozni lisiek do Zagreba, ne odda pri izhodu na kolodvoru, ker vel|a, J&c je od gospodarskega društva na razstavi potrjen, fudl e» oazaj. Zakaj ni soli? Od vseh strani prihajajo pritožbe, da ni dobiti kuhinjske soli. Kdo je temu kriv? Dokler je bila sol v trgovini prosto blago, je lahko sol vsak trgovec uvažal. A lansko leto je sedanja demokratsko-samostojna vlada proglasila sol kot monopolno biago. kakor je tobak. Sol smejo sedaj uvažati samo talci trgovci, ki jih vlada nastavi. V Mariboiu je dobM fo pravico veletržec Tonejc, vsem drugim trgovcem pa je prepovedano uvažati sol. Radi tega soli primanjkuje. In kaj še le bo na zimo, ko bomo rabili ninogo soli za zelje in koline. Monopol je sol podražil za 100 odstotkov. Tako vlada sama dela draginjo in povzroča p3~ manjkanje najpotrebnejšega blaga. Naj naši poslaii^i zahtcvajo, da se monopol soli odpravi. Kje jc bil Pacelj, ko je vlada sol dala pod monopol? Glejte, tako skrfji Samostojna za ljudstvo! Pomanjkanje soli. (Dopis iz Ptuja). Katerega podjetja koli se je že država lotila in ga prevzela v lastno upraTO, doživelo je siguren fiasko. Danes nam to dokazuje monopolna uprava soli. Ne le, da je navila slabemu Magu ceoe na nezaslišno višino, atnpak je tudi docela nezmožna, dsbaviti zadostne množine. To je gospodarstvo, kl krlti po železni metli. V skladišču v Ljubljani je baje te morsfce stAi robe zadosti, pa ker vozijo isto na kolodvor s diijc čila» po ljubljanskih ulicah, je navozijo komaj pet vagOBOT dnevno mesto trinajst, kar je dnevna potreba. Velika ovira je tudi način plačib, ki ga jc uvedla uprava. PoverJla je s prodajo soli po gotovih mestih razne tvrdke, ki pa naorajjo blago plačati vsaj 14 dni naprej, predno morejo pričakovat! dospetka blaga. Trgovec, ki je prevzel v zakup prodajo SOH, je sicer po pogodbi vezan, imeti gotovo fetevilo vago«ov sofi na zalogi. Seveda lega nobeden ne stori, ker nima ktupitala. da ga naloži brez obresti v zalogo soli. Te razmere so nevzdržne. Če država svojitn zaupnikom in to bolj&in tvrdkam, ne zaupa toliko, da zahteva plačilo proti račtunu, kot je to med trgovei navada, kako naj ljudstvo žaupa taki opravi. In slednjič, se li |e Slovenija toliko zagrežila, da mora pojesti za kazen vso najslajbšo morsko sol? Eraven tega pa isto plačevati po tako visoki ceni! Naše poslance prosimo, da tukaj ob priliki nekoliko prezračijo. Porožilo Hmeljarskega druStva za Sloveiiijo • stanju hmeljskih nas-idov. Žale<-, Savinjska dolina, koacejM avgusta 1922. Dolgo zaželjeni dež je došel še le 23. i« 24«. m.; dasi je bil dobrodošel, vendar ni raogel bistveoo pomagati poznemu hmelju, kateri je prehajal v kobule. Obiranje golding hmelja je pri kraju in so hmeljarji z runožuio n«zadovoljni, ker so mnogo manj dobili, nego so pričakovali. Obiranje poznega hmelja je v polnem teku in bo v eoem tednu končano. Pozni hmelj je tudi lcpe barve in aajbo^Se kakovosti. Hmeljska kupčija se Se ni pričela. Društveno vodstvo. Ža(w>, CSR, dne 24. avg. 1922. Tiikajšnja hmeljskft prometua družba je priredila danes v to svrho zborovanj* tseh tBieljarjev tukajšnjega okoliša, da le-ti določijo prifiMovalBe «troŁke za letošnji pridelek in da se zedinijo, da ga ne bodo pod to ceno prodajili. Hmeljarji naj ostanejo Brirni in naj zaupajo svoji organizaciji, katera bo vse •torila v zaščito hmeljarjev. Nflrratterg. dne 24. avg. 1922. Dancs je bilu tu prodanih 10 bal a. Tettnanga po 60.000 M za 100 kg, kar jc po kurzu »5.5 13.20O j. K za 100 kg ali 132 jK za 1 kg. taiate pe jc taktika: Kakršno povpraševanje, takšno ponujanje' Ne silite torej k prodaji! Vrednoat denarja. Arneriški dolar stane 300—304 naših kron; irancoski frank stane 23.60—24.08 naših kron. Za 100 aTStrjiskih kron je plačati 0.42—0.43, za 100 češkoslovaških fcron KBft—1056, za 100 nemških mark 22—23 in za 100 laških lir 1328—1356 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša rred-osl naše kronel.70 cantima (1 centim je 1 vinar). Od nadkvjefia poročila je vrednost naše kronc poskočila za 95 toBk.