Leto X.
Hrastnik, 14. 6. 1974
St. 6
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava : Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
REZULTATI POSLOVANJA ZA DOBO JANUAR-MAREC 1974
Zaposleno osebje
V obdobju januar—marec 1974 je bilo povprečno zaposlenih 1809. Od tega 949 moških in 860 žensk.
31. 3. pa je bilo zaposlenih 1818, od tega 954 moških in 864 žensk. V tem obdobju se je na novo zaposlilo 34 oseb, in sicer 19 mo-
ČESTITKA TEBI TOVARIŠ
Tvoj glas prodrl je v poslednjo našo- vas.
In ti živiš za narod svoj, povsod svetuješ, opozarjaš na svoboden obstoj.
Tako učiš naš mladi rod, da branil vedno svobodno bo pot.
Ostal da dolgo bi med nami zdrav in nasmejan, pri delavstvu ostal boš vedno spoštovan.
ških in 15 žensk. V tem obdobju je odšlo iz podjetja 19 oseb, in sicer 13 moških in 6 žensk.
Proizvodnja v kg
S planom za leto 1974 smo predvideli, da bomo v TOZD I proizvedli za 7,815.795 kg, v obdobju januar—marec smo proizvedli 2,045.616 kg, kar je 26,17 % letnega plana. V TOZD II smo z letnim planom predvideli, da bomo proizvedli 18,047.900 kg, v obdobju januar—marec pa smo proizvedli 3,263.398 kg, kar je 18,08 % letnega plana. Dosežena proizvodnja za podjetje kot celoto v obdobju	januar—marec	znaša
' 5,309.014 kg, kar je 20,53 % letnega plana, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je dosežena proizvodnja v kg za 15,07 % večja. Mesečni operativni plani proizvodnje so realizirani: januarja 1,716.445 kg ali 100,23 %, februarja 1,884.405 kg ali 98,35 %, in marca 1,708.164 kg ali 73,13 %. Nedoseganje operativnega plana v mesecu marcu je zaradi zamude pri remontu B-banje v TOZD II za rjavo embalažo.
Prodaja v kg
Z letnim planom predvidevamo, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali. Dosežena prodaja v obdobju januar—marec iz TOZD I znaša 2,072.138 kg, kar znaša 26,51 % letnega plana. Dosežena prodaja iz TOZD II pa znaša 3,530.302 kg ali 19,56 % letnega plana.
Dosežene neto prodajne cene so odraz prodanega asortimana in so dosežene za asortiman iz TOZD I v višini 13,78 din za kg prodanega stekla in TOZD II 5,33 din za kg. Povprečna neto prodajna cena za kg prodanega stekla za podjetje kot celota znaša 8,58 din.
Izvoz
Z letnim planom smo predvideli, da bomo na tuja tržišča prodali za 12,087.655 kg steklenih izdelkov, kar znaša vrednostno
86,001.160,00	din ali 5,470.811,70 dolarjev V obdobju januar—marec 1974 pa smo na tuja tržišča prodali za 20,064.002,85 din ali za 1,255.598,82 dolarjev, kar je 22,95 odstotka letnega plana.
Doseženi izvoz po mesecih znaša: v januarju 437.614,90 dolarjev, v februarju 343.652,46 dolarjev in marcu 474.331,46 dolarjev. V primerjavi z istim obdobjem lanske-
ga leta je dosežen izvoz v dolarjih za 35,84 % večji.
Lastna cena
Dosežena lastna cena v dobdob-ju januar — marec znaša
47.557.744.69	din. Glede na doseženo proizvodnjo znaša lastna cena na tono proizvedenega stekla
8.624,00	din, od tega znašajo poslovni stroški 5.388,25 din in osebni dohodki 3.235,75 din na tono.
Prodaja po vrednosti
Dosežena prodaja v obdobju januar - marec 1974 znaša v TOZD I 28,873.304,81 din, v TOZD II 20,612.816,12 din in v TOZD III 1,840.566,92 din. Celotna prodaja po vrednosti, dosežena v obdobju poročanja znaša 51,326.687,85 din. Od dosežene prodaje po bruto prodajnih cenah, ki znaša 51,326.687,85 din, odbijemo ustrezajoči del odbitih postavk (Skonto, rabat, popust, lom) v višini 3,260.352,16 din. Neto realizacija stekla, dosežena v obdobju znaša
48.066.335.69	din, k tej realizaciji pa prištevamo realizacijo storitev, trgovskega blaga in realizacijo odpadnega materiala in izredne dohodke, ter na ta način dobimo celotni dohodek po izdanih fakturah, ki znaša za obdobje poročanja 49,778.547,35 din. Dosežena stopnja dobička oziroma razlika med lastno in prodajno ceno znaša 895.836,45 din.
Razdelitev celotnega dohodka
Od doseženega celotnega dohodka v obdobju pokrivamo ustrezajoči del porabljenih sredstev v višini 28,094.303,61 din, pogodbenih in zakonskih obveznosti v višini 3,587.085,32 din in dobimo dohodek podjetja, ki znaša 18,097.158,42 din. Od tako ustvarjenega dohodka pokrivamo osebne dohodke, ostanek pa so bruto skladi. Po razmerju delitve čistega dohodka na osebne dohodke in bruto sklade bi smeli za osebne dohodke izplačati 15,516.503,62, realizirani del osebnih dohodkov, to je tistih, ki jih moramo pokriti, pa znašajo 17,201.321,97 din. Tako imamo v tem obdobju nepokritih osebnih dohodkov v višini 1,684.818,35 din. Višina realiziranih osebnih dohodkov je v skladu z določili samo^ upravnega sporazuma in je realizirana masa osebnih dohodkov višja za okrog 60.000 din.
Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega znaša 2.191,28 din.
Terjatve — stanje Terjatve od odjemalcev Obveznosti do odjemalcev Terjatve od dobaviteljev Obveznosti do dobaviteljev
1. 1. 1974
24,806.153,56 — 361.968,78 5,488.448,90 — 10,876.571,40
31. 3. 1974 40,419.548,29 — 1,589.245,28 4,873.522,14 — 17,990.938,98 Krsnik Franjo
Spisek in potek investicijskih del
Za vsako novost, kot je na novo montirana naprava ali stroj, poskrbi uredništvo, da jo bralcem Steklarja s tekstom in slikovno približa. V tem članku bomo pa bralce seznanili s potekom investicijskih del.
podjetje »Kovinarska« Krško že izdelalo ter jo pričelo montirati takoj po praznikih v ponedeljek,
6.	maja. Za montažo jeklenega podesta je predvideno 10 delovnih dni in bi se zaključila 20. maja.
Začetek gradnje podaljška hale za proizvodnjo kelihov. Že obstoječi objekt se podaljša za 25 metrov
To poročilo bomo pričeli s podaljškom proizvodne hale, v kateri se bo montirala linija za proizvodnjo kozarcev z nogo in nadzidkom nad halo za dodelavo teh kozarcev, kjer bodo novi upravni prostori. Na javni razpis za gradbena in obrtniška dela teh dveh zgradb so se priglasila naslednja gradbena podjetja: SGP Hrastnik, SGP Zasavje iz Trbovelj, Gradis in Ingrad iz Celja. Najbolj ugoden ponudnik za izvajanje teh del je bilo Splošno gradbeno podjetje iz Hrastnika. Komisija za oddajo investicijskih del se je enoglasno odločila za SGP Hrastnik, ki je v glavnem že opravila vsa zemeljska dela. V to delo je še vključen jekleni podest, ki ga bo izdelalo in montiralo podjetje »Kovinarska« Krško.
Za vsa gradbena dela, vključno z jeklenim podestom in pripadajočimi obrtniškimi deli razen instalacijskih del, so zaključene oziroma podpisane pogodbe s terminskim planom (pri tem ne bomo omenjali del, ki so že izvršena). Izdelava temeljev za jekleni podest se je nekoliko zavlekla zaradi zamude pri gradnji novega vhoda. Jekleno konstrukcijo je
Železobetonska plošča na koti 5,2 m, to bo proizvodna hala in hala za dodelavo kozarcev — kelihov, naj bi bila končana do 31. maja. Še dve plošči s stebri nad halo za dodelavo kelihov, ki bosta namenjeni za upravno zgradbo, pa bosta gotovi do 30. junija.
Z zidanjem talilne peči se bo lahko pričelo v začetku meseca junija. Ognjeodpomi material domače proizvodnje, ki se bo uporabljal pri gradnji peči in kanala, že dobavljamo, uvoženi ognje-odporni material pa bo dobavljen do konca meseca maja. Tudi razna instalacijska dela, kot so kom-presorska razdelilna postaja, e-lektrična instalacija'-in 'razvod za hlajenje peči se bodo pričela v mesecu juniju.
Z montažo hladilne peči, rezalnega stroja, brusilnega stroja s pripadajočimi tekočimi trakovi ter namestitvijo proizvodnih strojev — avtomatske stiskalnice in stroja za pihanje balonov (zgornjega dela kozarca) bomo pričeli v avgustu, ko bo razopažena 1. plošča nad halo za dodelavo. Za vsa instalacijska dela, kakor tudi za opremo, ki jo moramo sami izdelati, so že pripravljeni načrti.
Jeklene armature temeljnega nosilca
Največ teh del bo opravil TOZD V s svojimi delavnicami. Za vso opremo, ki jo moramo sami preskrbeti, kot so ventilatorji, tlačne posode, regulatorji, filtri tid., so zaključene pogodbe in bo vse pravočasno dobavljeno, tako da se dobava te opreme usklaja s terminskim planom montažnih del.
Drugi večji objekt, ki je gradbeno že končan, je razdelilna postaja 35 KV. Tudi montažna dela elektro opreme so v zaključni fazi in je rok za dokončanje teh del predviden 15. maja. Vzporedno z dograditvijo razdelilne postaje 35 KV morata biti tudi končana oba 35 KV priključka, ki bosta do porušitve stare razdelilne in tras-formatorske postaje tudi povezana nanjo. Tudi transformatorska postaja III poleg novega skladišča se gradbeno končuje. Vsa e-lektro oprema, kot so visokonapetostne celice, ogrodje z zbiralnicami, vsa potrebna visokonapetostna stikala in nizkonapetostna komandna plošča, na katero bodo priključeni vsi novi kompresorji, ter razni novi električni priključki v TOZD I, je že v delavnicah Elektro Trbovlje gotova. Takoj po dokončanju gradbenih del, ld so predvidena za 10. maj, bomo pričeli z montažnimi deli. Montaža te opreme mora biti končana do 31. maja.
bo dobavila tovarna parnih kotlov iz Zagreba okoli 25. maja, bo pa zadostoval tudi povečanim potrebam po topli vodi za tehnološke namene, kakor tudi za ogrevanje prostorov.
Z montažo IMI avtomatske stiskalnice se je že pričelo. Vsa domača oprema, ki je potrebna pri vzpostavitvi v pogon obeh novih avtomatskih stiskalnic, je že dobavljena. Rok dobave za avtomatsko stiskalnico je firma Guil-hon iz Francije podaljšala z 1 mesec, tako da lahko pričakujemo dobavo konec meseca maja ali pa v začetku junija. Podaljšanje dobavnega roka opravičuje firma z zakasnitvijo dobav kooperantov.
Dela pri zidavi E peči gredo h koncu. Temelji za ojačitev podesta in za nosilno konstrukcijo za stroj H 28 so gotovi. Stroj H 28 za izdelavo kozarcev bomo ustavili, ko bo zagotovo, da so vsi potrebni deli za remont dobavljeni, ali pa na poti. Kakor nam je že znano, bo stroj H 28 prestavljen iz G kadne peči na dvignjeno E peč.
Firma Atlas Copco iz Švedske nam je dobavila že dobro poznani kompresor UA 23, kapacitete 4650 mVh tlaka 3,3 atn. ter kompresor tip ZR 5 A kapacitete 2748 m3/h in tlaka 7 atn., ki bo služil pri proizvodnji kozarcev z nogo. Kapaciteta kompresorja je tako
... .
Sporedno z izgradnjo podaljška proizvodne hale se gradi tudi novo
upravno poslopje
Za transformatorsko postajo IV, ki bo postavljena med skladišča peska in zmesarno ter je namenjena za obrat proizvodnje kelihov in novih potreb za mehanizacijo v TOZD I in TOZD II, v našem oddelku pripravljamo načrte in bomo pričeli z gradbenimi deli okoli 15. maja. Izvajanje gradbenih del pri tej postaji bo zelo otežkočeno zaradi dovoza gradbenega materiala in zaradi zelo o-krnjenega manipulativnega prostora (praktično brez njega).
V juniju bo tudi demontiran kotel, izdelek firme Asmann, za katerega imamo od inšpekcije parnih kotlov samo pogojno obratovalno dovoljenje. Kapaciteta tega parnega kotla znaša 1 tono pare na uro, kar pa je v slučaju okvare na parnem kotlu BKG 60, ki daje po potrebi tudi 6 ton pare na uro, občutno premalo. Novi kotel BKG 80 minimalne kapacitete 8 ton pare na uro, katerega
velika, da bo lahko zadostila potrebam visokotlačnega komprimi-ranega zraka v TOZD III — slikarskemu oddelku in v TOZD IV za pogon raznih ročnih obdelovalnih strojev, ki so pri izdelavi in popravilu steklarskih modelov zelo potrebni. Prednost teh strojev je v tem, da se dosežejo zelo veliki obrati in s tem kvalitetnejše delo, ni nevarnosti za dotik z e-lektričnim tokom, pa tudi sicer so lažji od strojčkov, gnanih z električno energijo.
Na poti je tudi drugi kompresor US 23 in bo tudi takoj montiran. Za oba kompresorja UA 23 sta pripravljena temelja, kompresor ZR 5 A pa potrebuje samo ravna betonska tla .
V programu je tudi razširitev skladiščnih prostorov za gotove izdelke in kartone. Izgradnja teh prostorov v podaljšku že obstoječih skladišč je nemogoča zaradi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Iz dela samoupravnih organov
II. redna seja odbora za poslovno politiko dne 26. 3. 1974.
1.	Odbor je obravnaval pripombe v zvezi s proizvodnjo obeskov in je sprejel naslednji sklep:
—	Vodjo TOZD I inž. Staneta kirna se zadolži, da skupno z izvršitelji, razporejenimi pri izdelavi obeskov, stroje pregledajo in ugotovijo stanje, odpravijo nepravilnosti in jih usposobijo za redno obratovanje.
—	V zvezi s tem je potrebno poročati odboru za poslovno politiko.
2.	Planska služba je predložila v obravnavo osnutek plana za leto 1974, katerega je odbor obravnaval in sprejel naslednji sklep:
—	Odbor na predlagani plan za leto 1974 ni imel bistvenih pripomb in ga je potrdil s tem, da se plan še obravnava na DS TOZD in skupščini podjetja.
—	Pri planu se vključi še število izvršiteljev po možnosti po delovnih mestih ali pa vsaj po skupinah delovnih mest.
Ta dodatek pripravi gospodarsko planski sektor in splošno kadrovski sektor. Število izvršiteljev se določi takoj, ko bo izgotovljena organizacijska struktura skupnih služb.
3.	Odbor je obravnaval tudi predlog za določitev vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov za mesec marec 1974 in sprejel sklep:
—	Odbor za poslovno politiko je za mesec marec 1974 soglasno določil točko v višini 1,03 din za izplačilo OD.
4.	Odbor je razpravljal tudi o problematiki poviševanja cen in
(Nadaljevanje z 2. strani) nakladanja gotovih izdelkov na avtomobile. Skupščina podjetja je sprejela sklep, da se montažno skladišče postavi na parcelo poleg nogometnega igrišča. Betonska montažna hala bo imela tloris 72 X 36 metrov in je madžarski izdelek. Kupljena bo od izvoz-no-uvoznega podjetja Tehno —
Impex iz Ljubljane. Halo istega tipa je postavil Sijaj za svoje proizvode in skladiščne namene. Po izgraditvi skladiščnih prostorov poleg že obstoječih skladišč se bo
na predlog komercialne službe sprejel naslednji sklep:
—	Komercialni službi se naloži, da glede na podražitve kalci-nirane sode in ponovne podražitve kartonske embalaže pripravi korekture cen v višini od 15 do 20 % po postopku, ki je za to določen.
5.	Odbor je nadalje obravnaval predlog plana dela za prvomajske praznike in sprejel naslednji sklep:
—	Vodja proizvodnje skupno z vodji TOZD morajo izdelati plan dela za prvomajske praznike.
Odbor za poslovno politiko predlaga, da bi se dne 3. maja (petek) razen za štiri izmenska dela ne obratovalo in bi se to nadomestilo v prostih sobotah v mesecu aprilu po naprej določenem razporedu in sicer 6., 13. ali 20. aprila, ker je 27. aprila tudi praznik.
6.	Odbor je razpravljal tudi o izplačevanju OD za tiste, ki so v odstotnem sestavu in sprejel naslednji sklep:
—	Odbor za poslovno politiko je sprejel začasni sklep za vse, ki so po pravilniku o delitvi OD o-ziroma jim pripada osebni dohodek v odstotnem razponu, da se upošteva zvišanje odstotkov tako, da bo vsak udeležen v celoti s povišanjem 250 točk.
—	Odbor za sistem dohodka naj o predlogu razpravlja in ga potrdi.
7.	Kadrovsko splošni sektor je odboru za poslovno politiko predložil v informacijo izvlečke iz sindikalne liste, katero je odbor o-
V to halo lahko preselil TOZD IV. Glede velikosti prostorov se bo lahko organizirala proizvodnja modelov ne samo za lastne, temveč tudi za potrebe jugoslovanske steklarske industrije. Za gradnjo te hale se pripravlja potrebna tehnična dokumentacija, z delom pa se bo pričelo v drugi polovici maja.
O gradnji nove jedilnice s kuhinjo vas bomo obvestili v naslednji številki, ko bo izdelan i-dejni osnutek tega objekta.
Inž. Jože Tušar
bravnaval in sprejel naslednji sklep:
—	Predvidena sindikalna lista se jemlje kot informacija in se da v obravnavo odboru za sistem dohodka, da skupaj z delegati, ki jih bodo določili DS TOZD, pripravi predloge Steklarne Hrastnik, ki se bodo dali v obravnavo skupni komisiji za samoupravni sporazum slovenskih steklarn, nato pa republiški komisiji za u-sklajevanje samoupravnih sporazumov.
—	Ker je sindikalna lista sestavni del usklajevalnih odnosov in morajo biti določila v samoupravnem sporazumu, da lahko veljajo, zato naj se pristopi k temu delu še v mesecu aprilu.
8.	Plansko analitska služba je predložila odboru za poslovno politiko nov predlog za določitev podpisnikov materialnih čekov, ki ga je odbor obravnaval in potrdil. Sprejet je bil naslednji sklep :
—	Odbor se je s predlogom strinjal in ga potrdil. Določeni so naslednji podpisniki materialnih čekov:
TOZD I: inž. Stane Kirn, Franc Vidovič, Dušan Grašič, Milan Majcen.
TOZD II: inž. Anton Žagar, Albert Kapelar, Marjan Javoršek, Miha Javoršek, Matija Koritnik.
TOZD III: Boris Logar, Angela Petek, Marjana Tovornik; namestnika Fanči Grašič, Magda Perper.
TOZD IV: Karli Dragar, Ignac Klemen; namestnik: Ivan Matko.
TOZD V: inž. Jože Guzaj, Franc Selič Ferdo Majcen, Franc Žerko, Rudi’ Kirhmajer I., Martin Kreže, Viktor Hudi, Adolf Kajzer, Roman Špacapan; namestniki: Jože Pavlič, Jože Majcen, Janez Rot, Ivan Gračner.
TOZD VI: Leopold Moder; namestnik: Vera Tržan.
Delovna skupnost — skupne službe, proizvodni sektor: dipl. inž. Us Aleksej, Ana Rome, Erih Vovk.
Splošni sektor: dipl. pravnik Sušin Viktor, Justa Bevec, inz. Ivan Surina; namestnika: Milena Pirc, Adolf Bremec.
Komercialni sektor : Martin Mlinar, Milan Kožar, Viktor Rački, Vlado Konček, Janko Kavzar; namestniki:	Nande	Stepišnik,
Peregrin Gornik, Sandi Kavzar.
Gospodarsko planski sektor: Heda Korbar, Franjo Krsnik, Karli Dremel, Ana Klenovšek; namestnika Dorica Veršnak, Joža Venko.
Razvojni sektor: inž. Jože Tušar; namestnik: dipl. inž. Niko Kavšek.
9.	Pod to točko je odbor obravnaval prispele vloge tako za finančno pomoč osnovnih in srednjih šol iz Zasavja za zaključne izlete, kakor tudi za nabavo knjig itd.
—	Odbor se je odločil za nakup knjig, in sicer: 5 knjig »DESET KONGRESA SAVEZA KOMUNISTA JUGOSLAVIJE 1919—1974, 15 knjig »TITO MEDJU PRIVREDNICIMA«.
Te knjige bodo razdeljene ob raznih priložnostih.
—	Odbor za poslovno politiko je imenoval delegata v samoupravni organ Vzgojno varstvenega zavoda Hrastnik (zbor delovnih ljudi) tov. Kristo Greben
— uslužbenko, ki bo zastopala Steklarno Hrastnik.
—	Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se poravna kolektivna članarina za leto 1974 pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki znaša 1.000,00 din.
—	Maturantom Gimnazije Trbovlje se dodeli finančna pomoč v višini 300,00 din za organiziranje maturantskega izleta.
—	Učencem 3. letnika Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik se dodeli finančna pomoč za organiziranje zaključne ekskurzije po Jugoslaviji v višini
500,00	din.
—	Učencem razredov 8 a, 8 b, 8 c, in 8 d osnovne šole NHR Hrastnik se dodeli finančna pomoč v višini 200,00 dina na razred — v skupnem znesku 800,00 din za organiziranje zaključnega dvodnevnega izleta.
—	Maturantom Tehnične strojne in elektro šole Trbovlje se dodeli finančna pomoč za maturantski izlet, in sicer 300,00 din na oddelek, v skupnem znesku 600 dinarjev.
III.	razširjena seja odbora za poslovno politiko dne 10. 5. 1974.
Odbor za poslovno politiko je obravnaval poročilo o poslovanju podjetja, ki ga je podala tov. Heda Korbar — vodja gospodarsko planskega sektorja, za obdobje januar—marec 1974. Sprejet je bil naslednji sklep:
—	Odbor za poslovno politiko je potrdil poročilo o poslovanju podjetja za dobo januar—marec
1974.
—	Za izplačilo OD za mesec APRIL 1974 je bila določena vrednost točke v višini 1,03 din.
Izvršenih je bilo več službenih potovanj, za katere je odbor za poslovno politiko sprejel sklep, da se potrdijo. Potovanja so opravili:
Dipl. inž Maks Mrcina — direktor, Boris Logar, Alojz Marčen in Anton Velej v ZR Nemčijo — ogled velesejma v Hanovru.
Vsi, ki so opravili to službeno potovanje, so tudi poročali o rezultatih potovanja, ki jih je odbor obravnaval in potrdil.
—	Inž. Anton Žagar in Drago Kozole opravita službeno potovanje v ZR Nemčijo — München in Tottenberg v zvezi s sklenitvijo pogodbe za dobavo steklenic »bo-nekamp« firmi »Rolla«.
—	Inž. Stane Kirn in Drago Kozole sta opravila službeno potovanje v ZR Nemčijo k naslednjim firmam: Walter Hustadt, Hugo Honsel, Aloys Fischer, Herbert Eickmeier, Lintz & Co., Gustav Rose, Rudolf Zimermann in Jug-ger, v zvezi z ugotavljanjem vzrokov prigovorov naših poslovnih partnerjev.
Odbor za poslovno politiko je tudi razpravljal o rezultatih na spomladanskem Zagrebškem velesejmu in je v zvezi s tem sprejel naslednji sklep:
—	Na zagrebškem velesejmu, kakor tudi na velesejmu v Hannovru je bilo ugotovljeno, da je kvaliteta našega stekla v primerjavi z drugimi proizvajalci zelo slaba (barva stekla). S tem v zvezi naj inž. Uroš Groznik prevzame stalno skrb in odgovornost za izboljšati kvalitete steklene ma-
(Nadaljevanje na 4. strani)
SPISEK m POTEK INVESTICIJSKIH DEL
Jekleni del nove proizvodne hale
Zasavje v času VIL kongresa ZKS in desetega kongresa ZKJ
Komunisti in vsi delovni ljudje Zasavja so tako kot ničkolikokrat doslej, tudi v tem pomembnem obdobju, ko poglabljamo in utrjujemo naša prizadevanja za naš lepši jutrišnji dan, izpričali visoko stopnjo zavesti, enotnosti in pripravljenosti, da prevzamejo nase del bremen, ki nas še čakajo, da bi lahko jutri zaživeli še srečnejši in svobodnejši. Ta eno-dušna enotnost se je pokazala skozi različne oblike, vse pa so vodile k enemu samemu cilju: delavski razred in delovni ljudje Zasavja se aktivno pridružujejo bitki za uresničevanje vsega tistega, za kar se zavzema njena a-vantgarda — Zveza komunistov. Zato ni slučaj, da je bilo razpoloženje zasavskih delovnih ljudi, predvsem na družbenopolitičnem področju, v zadnjih mesecih, kar se da živahno in razgibano in kar je še važnejše — uspešno lin aktivno.
Ko smo se zasavski komunisti vključili v temeljite priprave na sedmi kongres slovenskih komunistov in deseti kongres ZKJ, smo imeli pred očmi spoznanje, da lahko le z enotnimi in združenimi močmi prispevamo svoj delež k oblikovanju in vzpostavitvi še boljših in pristnejših odnosov med ljudmi in njihovimi interesi. Komunisti so znova dokazali, da med njimi ni ozkih, lokalnih ali različnih stališč in da je njihova idejnopolitična naravnanost uglašena na isto valovno dolžino. Zveza komunistov je danes trdnejša kot kdajkoli, saj smo premagali prenekatere slabosti, ki so nas v preteklosti razdvajale in slabile, ko je že skoraj pretila nevarnost, da bi bila partija odrinjena kot vodnik in borec za preobrazbo naše družbe, ki temelji na poglabljanju samoupravljanja ter vplivu delovnega človeka. Ta naj resnično odloča o rezultatih svojega dela in postane odločujoči oblikovalec takšnih družbenopolitičnih razmer in odnosov v naši družbi, ki mu bo nudila resnično možnost gospodarjenja z rezultati svojega dela in vpliva na celoten proces družbene reprodukcije. Istočasno so o-stro obsodili vrsto negativnih pojavov, ki so spremljali našo družbo in zavirali njen hitrejši razvoj. Zavzemali so se za odpravo socialnih razlik, pojavov neupravičenega bogatenja, zahtevali hitrejše uveljavljanje ustavnih načel, uspešnejšo graditev delavskih stanovanj, hitrejšo uveljavitev samoupravnih interesnih skupnosti, za stabilizacijo gospodarstva itd.
In ker se Zveza komunistov kot celota odločno zavzema za popolno uveljavitev teh principov, je
jasno, da vse bolj pridobiva na svojem ugledu in podpori večine deìovnih ljudi.
Mislim, da zato lahko trdimo, da so revirji, predvsem pa komunisti vseh treh občin, v takem vzdušju tudi pričakali pričetek sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije.
V vseh treh občinskih središčih so komunisti na svojih konferencah obravnavali lastno aktivnost v pripravah na oba kongresa, o-benern pa se pripravljali na aktivno sodelovanje pri delu samega kongresa.
Delegati, ki so jih izvolili komunisti vseh treh občin, so se zbrali na skupen delovni sestanek, ki ga je organiziral revirski komite ZKS, da bi se na njem dogovorili, kako se bodo vključili v delo kongresa. Z njimi so na posvetu sodelovali tudi gosti in e-videntirani kandidati v bodočih republiških organih ZK ter dele-
gati in gosti za X. kongres ZKJ. Ponovno so preverili, da komunisti in z njimi vsi delovni ljudje v Zasavju,'enodušno podpirajo stališča kongresnih dokumentov, ki so jih pred tem verificirali vsi člani organizacij ZK na široko zasnovani politični fronti. Ugotovili so, kot je pozneje na samem kongresu spregovoril delegat iz Zagorja, da so dokumenti odsev naših akcij in spopadov ter rezultatov, kakor tudi odraz enotnosti ter skupnih nalog vseh komunistov. Zaradi tega je tembolj razumljivo, da se z njimi strinjamo in jih v celoti podpiramo. Nadalje je u-deležence kongresa seznanil z bojem revirskih komunistov v preteklem obdobju, zlasti pred 21. sejo predsedstva ZKJ, pismom tov. Tita in 29. sejo CK ZKS, ko so se le-ti mnogokrat spraševali, kam nas bodo pripeljale nakopičene slabosti, ko se je mnogih lotevalo malodušje, občutek nemoči in pasivnost. Toda pismo tov. Tita je dalo komunistom novih moči in poleta, strnili so svoje vrste, u-st var j ena je nova klima in akcija, tako da je danes Zveza komunistov v Zasavju še trdnejša. Razširila je krog ljudi, ki brez obotavljanja prevzemajo zadolžitve, s tem pa tudi vso moralno politično odgovornost. V vseh treh občinah vstopajo v ZK novi, mladi ljudje, predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, tako da imamo danes v vseh treh občinskih organizacijah ZK že prisotno delavsko večino.
Zasavski delegati so na kongresu spregovorili tudi o nekaterih drug’h problemih, kot so: položaj revirjev v luči proizvodnje energije in energetskih virov ter s tem v zvezi družbenoekonomskega po-
ložaja delavcev, ki ga pogojujejo takoimenovana »stara« industrijska središča, nadalje o produktivnosti, o neurejeni politiki cen, o odtujevanju kapitala iz gospodarstva, o slabi kapitalni in rizični povezanosti industrije in trgovine, o vlogi bank itd. Skratka o tistih vprašanjih, ki jih čutimo tudi v Zasavju in o katerih so komunisti v predkongresnem času tako široko razpravljali, ko so dajali podporo resolucijam in poročilu o delu ZK v času med VI. in VII. kongresom ZKS.
Sedaj po končanem kongresu slovenskih komunistov je na vseh nas, da sé kar najbolj zavzamemo za uresničitev nalog, ki so pred nami, da se spopademo z vsemi slabostmi in da odstranimo vse tisto, kar nam je napoti pri- nadaljnji graditvi in krepitvi našega demokratičnega samoupravnega socializma. S sprejeto zvezno in republiško ustavo, kakor tudi z novo začrtanim kursom Zveze komunistov, ki ga je sprejel sedmi kongres, imamo zato vse pogoje, da prispevamo svoj
(Nadaljevanje s 3. strani) se s posebnim poudarkom na barvo stekla.
V zvezi s poročilom tov. Draga Kozoleta in inž. Staneta Kirna o opravljenem službenem potovanju v ZR Nemčijo je bil sprejet sklep :
—	Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se izvrši prenos poslov od firme LINTZ na firmo JUGGER s tem, da se g. Seglu poveri prodaja steklenic na nemškem trgu (bonekamp steklenice), za kar prejme 5 % provizije.
—	Tovariša Alojza Marcena — vodjo oblikovanja se zadolži, da glede na smer oziroma novitete na področju oblikovanja razsvetljav-nega stekla in ob pomoči oziroma sodelovanju vodij ustreznih TOZD (I, III in IV) ter komercialne službe čim hitreje ukrepa. To pomeni, da tovariš Marčen pripravi osnutke, v primerih, kjer je to mogoče, pa tudi vzorce, se posvetuje z navedenimi vodji TOZD in komercialo.
Vodje TOZD I, III in IV ter komercialna služba pa morajo nuditi vso pomoč tovarišu Marcenu.
TOZD I je podala poročilo v zvezi s sklepom št. 50 glede izdelave obeskov. S tem v zvezi je bil sprejet nato sklep:
—	Vodja proizvodnje, komercialna služba in vodja TOZD I naj uredijo vse potrebno za pričetek proizvodnje obeskov, in sicer najkasneje do septembra.
delež k zgraditvi družbe, kakršno zgodovina ne pozna.
Zasavski komunisti in vsi delovni ljudje se bomo, glede na dosedanje izkušnje, brez dvoma vključili v vse procese in napore za uresničitev teh ciljev in ponovno dokazali, da je proletariat revirjev bil in ostane zvest tradicionalnemu boju za temeljne pravice človeka — delavca. Zato ni slučaj, da so naša hotenja na strani vseh tistih, ki se zavzemajo za celovito preobrazbo odnosov v naši družbi in politiko tovariša Tita. Del tega so konec koncev tudi že dokazali z doseženimi rezultati zadnjih volitev v zasavskih občinah, še zlasti pa ob enoviti in spontani podpori politiki Jugoslavije, pripravljeni braniti nedotakljivost naših meja, ki so jo ob zloglasni noti Italije izrazili na mnogoštevilnih protestnih zborovanjih delovnih kolektivov. To so izpričali tudi v mnogih pozdravnih brzojavkah in pismih, ki so jih poslali VII. kongresu ZK Slovenije.
SAMO LOGAR
—	Komercialna služba mora s tem v zvezi pregledati celoten a-sortiman in določiti, kateri obeski se bodo v septembru pričeli najprej izdelovati.
Odbor za poslovno politiko je obravnaval razne vloge iz TOZD za nabavo osnovnih sredstev in je sprejel sklep:
—	Vse vodje TOZD se opozarja, da morajo v bodoče v vseh predlogih, ki se predložijo odboru za poslovno politiko ali pa skupščini podjetja za nabavo o-snovnih sredstev, navesti tudi. iz katerih sredstev se bo predlagana nabava osnovnih sredstev financirala.
Vloga oziroma predlog pa mora vsebovati tudi točno vrednost ali pa predračun predlagane nabave.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se naroči 30 knjig »VELIKA STAVKA« avtorja V. Trinkausa.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se nakaže še dodatna finančna sredstva v višini 5.000 din za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu in za ureditev Kozjanskega.
Nabavijo se 4 knjige »TITO Z DRŽAVNIKI SVETA«.
Učencem razredne skupnosti 8 e in 8 f razreda osnovne šole Dol pri Hrastniku se dodeli finančna pomoč za zaključno ekskurzijo, in sicer po 200 din na razred skupaj 400 din.
Masovni sestanek kolektiva na katerem so pozdravili začetek dela X. kongresa ZKJ
PREDSEDNIKU REPUBLIKE JOSIPU BROZU TITU BEOGRAD
Hrastnik, 25. 5. 1974	-
Ob vašem visokem jubileju vam delovni ljudje, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi našega kolektiva izražajo najboljše želje ter vam želijo še mnogo srečnih let.
Enotni z vsemi delovnimi ljudmi vaše socialistične skupnosti smo z velikim veseljem sprejeli vašo izvolitev za do-življenjskega predsednika. Naša želja je, da bi nas še dolgo vodili v še boljši jutrišnji dan.
Kolektiv OZD Steklarne Hrastnik
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
GOSPODARJENJE V OBČINI HRASTNIK V LETE 1973
Gospodarstvo občine Hrastnik je v 1973. letu doseglo okrog 600 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je nasproti primerjalnemu letu za 19 % več in kar je tudi za 1 indeksni poen več kot je bilo predvideno v merilu republike. Planirani celotni dohodek za občino kot celoto je bil za 1 %
večji, kar pomeni, da v merilu občine plan družbenega bruto produkta ni bil realiziran.
Gibanje ter primerjava s planom nekaterih obračunskih kategorij ter kakšna so bila predvidevanja v merilu republike prikazujemo v naslednji tabeli:
zneski v 000 din
Plan občine za leto 1973
Dosež. v letu 1973
Ind.
1973
1972
%
izvrš.
plana
Predvideni indeks povečanja v SRS
Celotni
dohodek Porabljena	605.000	597.895	119	99	18%
sredstva	345.000	364.995	120	106	15%
Dohodek	260.000	232.903	117	90	21 %
Bruto OD	169.500	165.584	118	98	(14 %)
Izvoz v $	4.912	(7.800)	(269)	(159)	13%
Zaposleni 4.250 Sred. za sklade		(3.171)	(102)		2%
(neto)	—	30.196	102	—	— %
»JASMIN«
Zacvetel se beli grm je jasmina, ki obudil v meni je del grenkega spomina.
Cvetovi so enako beli zacveteli, -kot pred 30 leti so v soncu zablesteli.
Takrat kruta vojna je divjala, ki z domov družine je pregnala.
Fašizem je zatiral rodoljube, ker bal se lastne je pogube.
Skoz vas prihajal je kurir,
ki nesel partizansko» pošto je v revir.
Privabil ga je vonj jasmina.
Hej ti dekle, na beli cvet, saj sva enakih midva let.
Star bil komaj osemnajst je let
in z duhom partizanske borbe ves prežet.
Pomahal s titovko je v pozdrav, pohitel je po poti sred planjav.
Minilo komaj je deset minut, sovražnik ga napadel je nadut.
Mlad fant je »mrtev obležal, sovrag se nanj iz zasede je pognal.
So» tolkli ga kot zver,
kot bi se bali, da ušel bi jim v dir.
Znakažen, ves krvav, negiben je na poti obležal.
Ko se drhal je oddaljila, ga vaška je mladina dvignila in skrila.
Skrivaj odnesla ga mladina je v rodno vas, objokovala ga na glas.
Z belim cvetjem vsega smo odeli, nazaj v brigado pohiteli.
Je vojna še leto dni divjala,
ob svobodi preživela se mladina ob njegovem
grobu spet je zbrala.
Prihajali smo s šopki belega jasnima, odhajali od groba z občutki grenkega spomina.
Podatki v tabeli vključujejo rudnik Hrastnik, razen pri izvozu in zaposlenih, podatki o planu občine so vzeti iz gradiva občine. Indeks povečanja v merilu republike, ki se nanaša na osebne dohodke predstavlja povečanje neto osebnih dohodkov (14 °/o), medtem ko so podatki za občino prikazani kot bruto osebni dohodki. Prikazani podatki ustrezajo podjetniškemu načinu zajemanja podatkov, s tem da so posamezni e-lementi prikazani elementi finančnega rezultata, popravljeni za ustrezni del rudnika Hrastnik. Niso pa zajete nekatere prodajalne in obrat »Jutranjka« Sevnica na Dolu pri Hrastniku Za navedeno podjetje je bilo predvideno, da bo zaposlovalo okrog 200 ljudi, pretežno žensko delovno silo in da bo znašala vrednost proizvodnje v letu 1973 okrog 12.000 tisoč dinarjev.
Kot je razvidno iz podatkov v tabeli so bili vsi elementi finančnega rezultata pod planiranimi, razen skupaj porabljenih sredstev in dosežene realizacije z izvozom. V primerjavi s planiranimi so se porabljena sredstva povečala za 6 %, a v primerjavi z 1972. letom za 20 %. V merilu republike naj bi indeks povečanja porabljenih sredstev znašal le 15 %, kar predstavlja za tri indeksne poene manj kot naj bi bilo povečanje bruto vrednostnega rezultate. Ravno nasprotno pa je gibanje v merilu občine. Zaradi navede-
nih sprememb pri doseženem bru-tovrednostnem rezultatu in porabljenih sredstev se je dohodek, ki ga delijo OZD na osebne dohodke, sklade, zakonske in pogodbene obveznosti, zmanjšal teko v primerjavi s predhodnim letom, kakor tudi v primerjavi .s planom, bistveno pa je odstopanje v primerjavi z republiškim planiranjem povečanja dohodka. V primerjavi z občinskim planom so bili bruto osebni dohodki manjši za 2 %, medtem ko so bili v primerjavi s prejšnjim letom večji za 18 %.
Delitev družbenega proizvoda na del, ki pripada OZD in na del, ki gre drugim udeležencem v delitvi, se je v 1973. letu spremenila tako, da so OZD v merilu občine prizadete, kajti zmanjšal se je delež družbenega proizvoda, ki pripada OZD. Pri sami delitvi dohodka bi bilo pomembno omeniti, da so OZD v letu 1973 dosegle manj sredstev za sklade (bruto), še večje pa je zmanjšanje čistih sredstev za sklade (poslovni sklad, sklad skupne porabe, rezervni sklad) tako, da se je akumulativna sposobnost v enaki primerjavi poslabšala.
Gospodarske organizacije v občini Hrastnik so v letu 1973 sorazmerno dobro poslovale v splošno gospodarskih razmerah, ki so značilne za navedeno leto, med njimi ni nobene OZD, ki bi poslovno leto 1973 zaključila z izgubo.
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
Pred kratkim je bila v Trbovljah razprava o problematiki zaposlovanja invalidov in o bodoči zakonski ureditvi tega perečega problema. Sestanek je organizirala Medobčinska konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb Ljubljanskega območja in vsi trije občinski sindikalni sveti Zasavja. Sestanka se je udeležilo precejšnje število vseh zastopnikov raznih delovnih organizacij, javnih služb ter tudi predstavniki družbenih organizacij. Na sestanku so bili prisotni tudi zastopniki našega podjetja.
Največ vprašanj je bilo postavljenih glede poklicne rehabilitacije in glede zaposlovanja invalidov. Ugotovljeno je, da je neustrezno število invalidov na poklicni rehabilitaciji, pa tudi kvaliteta te je v mnogih primerih nekvalitetna. Vse to pa kaže na premajhno skrb vseh tistih, ki bi o tem vprašanju morali voditi več računa kot se to dogaja sedaj.
Predlagano je med drugim bilo to, da bi bodoči zakon predvideval kompleksen sistem rehabilitacije in zaposlovanja, kljub temu da so posamezni diskutanti bili za sporazumevanje, kar vsekakor mora biti glavni faktor pri urejevanju in reševanju problema rehabilitacije in pa zaposlovanja invalidov vseh vrst.
Precej diskusije je bilo tudi o vprašanju formiranja invalidske delavnice v našem zasavskem območju, kjer bi se lahko zaposlovalo invalide pod posebnimi po-
goji, huje prizadete invalidne o-sebe, ki se ne morejo zaposlovati pod rednimi pogoji v rednih delovnih organizacijah. Stenje invalidskih delavnic se je pri nas v Sloveniji od leta 1963 do konca leta 1973 zmanjšalo od tedanjih 23 na 9.
To je stanje, ki terja takojšnjo rešitev, seveda pod določenimi pravnimi in materialnimi pogoji, tj., da dobijo delavnice pravni in materialni status invalidske delavnice.
Precej je bilo diskusije, vendar bi na kratko lahko trdil, da je iz diskusije bilo razvidno, da je naše podjetje imelo med ostalimi še precejšnje razumevanje za reševanje problemov pri zaposlovanju invalidov, kljub temu da imamo svojih invalidov že kar veliko število. Med drugim je bilo tudi predlagano, da bi »podjetja, ki bi zaposlovala preko zakonsko določenega odstotka invalidov bila nekako stimulirana (manj davka ali podobno).
Res je problematika zaposlovanja invalidov zelo pereča, vendar naj bo skrb celotne družbe, da to vprašanje skuša bolj načrtno reševati, saj je osnovni moto socialistične skrbi za invalidnega človeka izražen v pravici, da se e-nakopravno vključuje v normalno delo in življenje.
Torej posvečajmo več skrbi delovnim invalidom za njihovo lažje vsakdanje življenje.
Grčar Karli
Osnovni pojmi o transportu proizvodov in materialov
Paletizacija
Paletizacija je posebna trans-sportna tehnika, ki ob pomoči viličarjev opravlja prevoz blaga. Blago je zloženo v posebnih tovornih enotah na paleti. S tem načinom prevoza so se pričeli u-kvarjati že pred 40 leti, vepdar je paletizacija pokazala svojo vrednost prvič pri prevozu o-gromnih količin vojaškega materiala, katerega je ameriška mornarica prevozila na transportnih ladjah v Evropo v času druge svetovne vojne.
Tehnika paletiziranja se je po drugi svetovni vojni močno razširila v celi Evropi, tako da so pri SEV ustanovili posebno komisijo, ki se ukvarja s problemi paleti-zacije. Tudi naša država se je vključila v tako imenovani »evropski paletni pool« in koristi prednosti in mora obenem spoštovati dolžnosti, ki jih to združenje predpisuje.
Funkcija palete z njenimi o-smovnimi karakteristikami je večkratna, omogočiti mora formiranje kompaktne celote zložene iz manjših zabojev, obenem pa se mora ujemati z dimenzijami vagonov in kamionov, katere rabimo kot prevozna sredstva. Iz teh razlogov se je formiralo veliko število raznovrstnih palet. Iz tega celotnega števila pa ločimo glede na transport povratno in nepovratno paleto. Izraženo z drugimi besedami, povratna paleta je pomožna oprema, ki se večkrat koristi, nepovratna paleta pa je »izgubljena paleta«, ker se odpisuje in je del materialnih stroškov.
V Evropi in pri nas je paleta pomožna oprema in se vrača oziroma vključuje v promet (paletni pool) pod pogojem, da je označena po predpisih združenja. Amerika in delno SZ pa imata v obtoku nepovratne palete, ker je oddaljenost taka, da bi nastali preveliki stroški vračanja in se paleta smatra kot del embalaže.
Palete se medsebojno razlikujejo po obliki in konstrukciji. V glavnem razlikujemo tri vrste: ravne, stebme in boks palete.
Eavna paleta
Ravna paleta je v raznih kombinacijah in izdelavah najbolj razširjena paleta, namenjena transportiran ju in skladiščenju. Pri ravnih paletah je najbolj razširjena standardna paleta JUS D. F. 8.020 ali DIN 15146, katere u-porabljajo člani »paletnega poola« in kot taka služi za menjavo na notranjem in zunanjem trgu. Paleta dimenzije 1200 X 800 X 144 je sestavljena iz devetih prizmatičnih nog v treh vrstah po tri. Medsebojno so te noge spojene s tremi spodnjimi podnožnicami in
tremi gornjimi prečnimi podnožnicami. Spoj je izvršen s posebnimi vijačnimi žeblji. To je o-snovni skelet palete, na katerega pridejo pribite nosilne podnice.
Zunanji robovi palete so zaobljeni, da je manevriranje lažje. Nosilnost tako izdelane palete znaša 1000 kp, v izjemnih primerih tudi do 4000 kp. Ker so odprtine na vseh štirih straneh, je zlaganje in prenašanje polnih palet z viličarji zelo enostavno. Teža palete po predpisih ne sme presegati 25 kg.
Poleg omenjene palete so standardizirane velikosti 1000 X 100 X 144 in 1200 X 1000 X 144. Kljub temu pa se največ uporablja paleta 1200 X 800 X 144, ki ima 0,96 kvadratnega metra površine in je bila osnova za tako imenovano »zlato pakiranje«, katero je obdelala tehnična fakulteta v Bernu (Švica).
Kombinacij palet z raznimi o-stalimi materiali je veliko, tako se ravne palete izdelujejo v leseni, jekleni, aluminijasti, plastični, kartonski in v raznih drugih materialih in kombinacijah materialov.
Palete s stebri
Osnovna ploskev je standardna paleta primerno izbrane velikosti (1200 X 800 X 144). Uporabljajo se predvsem v kovinsko predelovalni industriji za transport različ-
Steberna paleta
nih kosov, ki so za zlaganje zelo neprimerni (avtomobilske gume, kolesa vagonov in podobno). Zaradi namena uporabe je izdelana iz jeklenih profilov v standardni velikosti. Nosilnost te palete znaša 800 kp.
Za transport cevi, palic in profilov, katere rabi kovinsko predelovalna industrija, se rte palete lahko izdelujejo za interno uporabo v različnih dimenzijah. To paleto zaradi njene konstrukcije lahko transportiramo z .viličarjem in z dvigalom. Za transport z dvigalom ima posebne kavlje, s pomočjo katerih jih obesimo na dvigalo — žerjav.
Vse te palete so izdelane tako, da se lahko skladiščijo ena na drugo do višine 6 m.
Boks palete
So v bistvu kombinacija ravne in stebme palete. Služijo za transport manjših kosov, ki se na ravni paleti ne dajo vezati v kompaktno celoto. Dimenzije boks
palet so zelo različne. V mednarodnem transportu uporabljamo boks paleto 1200 X 800 X 1000 milimetrov, lastna teža znaša 75 kilopondov, nosilnost pa 1000 kp. Okvir, ki služi kot nastavek za
Standardna box paleta
zlaganje palet v višino, mora biti dimenzioniran tako, da prenese trikratno obremenitev polne palete. Paleta ima standard DIN 15155. Med boks palete štejemo tudi zložljive palete, katere po izpraznitvi zložimo na ta način, da stranice potegnemo iz nastavkov in jih zložimo na osnovno ploskev palete — dobimo ravno paleto, ki zavzema neprimerno manj prostora od prazne standardne boks palete.
V	sistem boks palet štejemo različne skladalne zaboje, ki pa morajo imeti zgornji okvir prilagojen tako, da nam omogočajo zlaganje v višino. Med kovinske boks palete štejemo tudi palete s premičnim dnom za razsuti tovor. Vse jeklene palete so izdelane zelo robustno zaradi namena transporta, ki ga opravljamo; z njimi namreč v glavnem transportiramo težke izdelke, ki bi leseno paleto popolnoma deformirali pri večkratni uporabi.
Obseg in efekti paletnega sistema pri transportu kosovne robe
Transport robe — izdelkov se je pričel v letu 1950, to je prva leta po drugi svetovni vojni. Izredno se je poznalo to že za časa druge svetovne vojne, ko so preskrbovalne enote ameriške vojske preskrbovale svoje vojake in o-stale zaveznike zelo hitro in u-činkovito prvič s pomočjo palet. Prve države, ki so osvojile ta 'način transporta v Evropi, so bile Švica, ZR Nemčija in Francija, kasneje so ta sistem prevzele še ostale države Evrope.
V	večini dežel se je ta način transporta razvil do 90 % vsega transporta; ZDA so šle v tem načinu transporta tako daleč, da štejejo paleto kot izgubljeno embalažo, to pa predvsem zaradi velikih razdalj, na katerih poteka ta transport. To lahko podkrepim s podatki, da je večina našega izvoza v ZDA na paletah in so te palete namenjene samo enkratni uporabi. Odstotek robe, ki se transportira na paletah, se približuje 100 %, medtem ko je po ocenah danes v obtoku nekaj sto milijonov palet. Kako velik korak je naredila paletizacija pri nas, vidimo .iz naslednje primerjave: leta 1969 so jugoslovanske železnice imele na razpolago 40.000 palet, medtem ko jih imamo v Steklarni 1974 skoraj 10.000 palet.
Z uvajanjem paletizacije v vseh vejah industrije in trgovine je o-mogočena uporaba mehanizacije
pri dobavi, odpremi in skladiščenju kosovnih izdelkov. S tem produktivnost dela znatno naraste prav pri omenjenih opravilih, katera so se predhodno opravljala ročno. Paletizacija je postala faktor kooperacije in koordinacije med posameznimi vejami prometa, kakor tudi industrije, pri čemer je paleta postala neobhodno sredstvo racionalizacije v tehnološkem procesu, to je v notranjem transportu.
Postavlja se vprašanje, ali bomo z uvedbo palet dosegli večjo ali manjšo proizvodnost? Kot odgovor bi navedel, da je to odvisno od faktorjev splošnega in lokalnega'.značaj a, ta so: organizacija dela na manipulativnih mestih, nekateri pogoji skladiščenja (med katerimi je v prvi vrsti pravilno in zadostno dimenzioniranje samega skladišča glede na proizvodnjo in potrebe na trgu) razmestitev tirov, ramp in transportnih poti za mehanizacijo transporta. Navedel bom nekoliko primerov, iz katerih se vidi, da se pri uvedbi paletnega sistema proizvodnost povsod povečuje, seveda v različnih odstotkih.
V sodobno zgrajeni razporedni postaji v Hamburgu, v kateri se sortira kosovna oziroma, vsa roba, ki prihaja v zbirnih vagonih (mešana paletizirana in nepaleti-zirana), odpremlja pa se v polnih vagonih za določene postaje, iz-manipulira 1 delavec 6,8 Mp/dan nepaletizirane robe oziroma 25 Mp/dan paletizirane, pri tem u-porablja samo ročni viličar. To manipuliranje je sestavljeno iz izpraznitve vagona in prevoz robe do sortirno skladiščnega mesta. Iz tega se vidi, da je proizvodnost paletiziranih izdelkov večja za 3,7 ali’ 270 %. Postaja Heilbroun, prav tako v zahodni Nemčiji, ima povprečni dnevni u-činek z uvedbo paletizacije 12 ton na dan, medtem ko je bil ta u-činek pred uvedbo paletizacije 7,5 ton/dan. Proizvodnost se je povečala za okrog 60 %.
Ce primerjamo te podatke, vidimo veliko razliko prvih nasproti drugim. Ta razlika nastane zaradi tega, ker se prvi primer nanaša samo na del pretovorne operacije, pri čemer pride paletni sistem bolj do izraza; medtem ko se podatki v drugem primeru nanašajo na celotni ciklus pretovarjanja od prvega prijema v skladišču do polno naloženega vagona. Prav ta razlika pa pokaže značaj paletizacije za povečanje produktivnosti oziroma za racionalizacijo transporta z uporabo palete oziroma paletnega sistema nasploh.
Splošna ocena, do katere so prišli je, da se pri manipulaciji z robo na železnici prihrani pri uporabi paletnega sistema 10 % delovne sile.
Uvedba paletnega sistema pogojuje precejšnje investicijske naložbe tako za palete kakor tudi za mehanizacijo. Paletni sistem prav tako zahteva adaptacijo skladišča, to pa iz razlogov boljšega izkoriščanja prostorov, svobodnih poti za viličarje in na splošno proste površine, katere so namenjene manipulaciji in prevozu — transportu.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Referendum v Radečah in Hrastniku uspel
Delo aktiva ZM osnovne šole heroja Rajka Hrastnik
Člani delovnih organizacij Obnove iz Radeč in SGP Hrastnik so se odločili za združitev.
Po temeljnih pripravah so na referendumu 15. maja 1974 skoraj enodušno rekli DA.
Od vseh volilnih upravičencev se je pri Splošnem gradbenem podjetju Hrastnik izreklo za združitev nad 79 %, v Obnovi Radeče pa skoraj 93 %.
Po objavi rezultatov so predstavniki obeh delovnih organizacij na skupnem sestanku preana-
(Nadaljevanje s 6. strani)
Potrebna so večja sredstva za vzdrževanje palet in mehanizacije. Vagonski, kamionski in ladijski prostori in nosilnost so manj izkoriščeni zaradi volumna in teže palet. V samem transportu pa nastanejo dodatni stroški, če se ne vrši zamenjava palet, to iz razloga, ker so stroški prevoza praznih palet na večjih razdaljah precejšnji.
Sama paletizacija je zasnovana na principu enotnega tovora in mora zadostovati vsem predpisanim zahtevam oziroma pogojem, kot so:
—	enotnost dimenzij (normirana transportna enota),
—	prilagojenost tovora transportnim napravam, katere imamo na razpolago v notranjem in zunanjem transportu,
—	sposobnost za zlaganje in manipuliranje v skladišču,
—	tovor mora biti trden im stabilen v mejah normirane transportne enote,
—	blago — tovor mora biti zavarovan pred poškodbami.
Vsi ti pogoji so zagotovljeni, če točno predpišemo način dela pri oblikovanju tovora in potem rokovanje z njim. V prvi vrsti moramo glede na potrebe proizvodnje in maksimalno izkoriščanje izbrati pravilno paleto. Na izbrano paleto pa nato formiramo pravilno obliko tovora iz standardnih dimenzij kartona, o katerih bo govora v naslednjem poglavju. Kot drugo pa je sama konstrukcija tovora na paleti. Vsaka vrsta blaga zahteva določen način zlaganja — formiranja celotnega tovora, v osnovi pa velja za vse vrste, da ne prekoračimo dopustno obremenitev 800 kilopondov do 1000 kp (najidealnejša teža polne palete se giblje od 400 kp do 600 kp iz enostavnega razloga, ker je manipulacija z viličarji in dvigali lažja). Pri formiranju tovora na paleti se moramo držati treh osnovnih točk:
—	prevelika višina ni dopustna, povzroča nestabilnost tovcra — možnost prevrnitve,
—	tovor mora biti zložen na površini palete in ne sme prekoračiti osnovnih površinskih dimenzij; tovor se lahko pri neupoštevanju dimenzij poškoduje, obenem pa otežuje natovarjanje pri odpremi,
—	zlagati moramo na tak način, da se tovor med sabo veže, ne smemo ustvarjati zračne reže skozi celotni tovor.
lizirali izid refernduma. Soglasno so ugotovili, da je zelo pozitiven rezultat plod temeljitih priprav ter izraz hotenj velike večine delavcev v obeh podjetjih. Vsi navzoči so izrazili velik optimizem za nadaljnji uspešen razvoj, za kar so dani vsi pogoji.
Vsem na tem sestanku pa je bilo tudi jasno, da je uspeli referendum šele prvi korak. Potrebno bo vložiti še mnogo volje in truda, da bodo zaželeni cilji tudi doseženi.	A. D.
O načinu zlaganja obstajajo točni predpisi, o katerih bo govora v naslednjem poglavju.
Sama tehnologija manipuliranja s paletnim tovorom je največkrat manipulacija z viličarji različnih vrst. Določiti moramo, na kakšen način bomo palete zlagali na določenem namenskem prostoru. Na podlagi podatkov o količini izdelkov v osnovni proizvodnji in dodelavi lahko določimo potrebno količino palet. V literaturi navajajo posamezni avtorji različne podatke. Če bi vzeli nekako srednjo vrednost, dobimo, da mora ena paleta na leto transportirati 20—35 ton blaga. To je le gola orientacija, ker so ti podatki za vsako podjetje različni, poleg tega pa moramo dodati šs število palet, na katerih se nahaja potrebna zaloga. Če hočemo dobiti neko odgovarjajočo število potrebnih palet, dodamo še določeno število zaradi varnosti.
Prednosti paletizacije so številne, pri dobri organizaciji prinaša paletizacija bistvene prihranke glede na druge načine transporti-ranja: bistveno zmanjša število manipulacij pri nakladanju, razkladanju, omogoča hitrejši tok materiala, olajša težko fizično delo, zmanjša število delovnih nezgod, poveča izkoriščanje transportnih naprav, doseže boljše izkoriščanje skladiščnega tovora, e-nostavna je kontrola v skladiščih, onemogoča krajo zaradi boljše preglednosti itd. Pomanjkljivosti paletizacije pa so: paletizacijo ne moremo uvajati postopno, temveč se je potrebno odločiti takoj v začetku za večjo investicijo. Poleg samega bremena transportiramo tudi težo palete, vračanje palet predstavlja dodaten strošek; temu se izognemo, če se podjetja dogovarjajo o nekakšnem paletnem združenju; vse prednosti palete lahko izkoristimo, če se celotno gospodarstvo usmeri na ta sistem. Možnosti za uvajanje paletizacije so velike, vendar tudi ne univerzalne.
Z ekonomskimi faktorji je potrebno dokazati vse prednosti paletizacije in takoj na začetku povedati, da so stroški v začetku dosti visoki, vendar se vlaganja razmeroma hitro povrnejo. Prihranki so takšni, da že v kratkem razdobju pokrijejo vse izdatke. Ob uvedbi popolnoma nove proizvodnje, kjer se paletizacija upošteva že pri projektiranju, pa se zagonski stroški povrnejo v letu dni.
Inž. Franc Kalšek
Aktiv ZM heroja Rajka Hrastnik je zelo delaven. Mladinci so vključeni v razne krožke, ki delujejo na šoli. Že marca so se u-deležili akcije OČISTIMO NAŠE OKOLJE, ki sta jo origanizirala KOP Hrastnik in RK. Pridno zbirajo papir in drug odpadni material. Skupno z otroškim pevskim zborom in ansamblom Jožeta Rusa so pripravili zabavni večer S PESMIJO V POMLAD. V spored so zajeli tudi tekmovanje v poznavanju zgodovine domačega kraja. Posebnost tega tekmovanja je bila, da je skupina učencev 8. razredov sama pripravila vprašanja, na katera so odgovarjali njihovi sošolci. S prireditvijo so gostovali še na Dolu pri Hrastniku. Dve predstavi pa so imeli v Trbovljah. Del sporeda v središču revirjev so posvetili 50. obletnici zloma ORJUNE. Na predvečer 1. maja so prižgali kres in izvedli kulturni spored. Sodelovali so tudi pri Titovi štafeti. Na šoli šo iz-
vedli tekmovanje DELAVSKO GIBANJE SKOZI DESETLETJA, v znanju so se pomerili predstavniki vseh štirih 8. razredov. Tekmovanje so popestrili s partizanskimi pesmimi, ki sta jih izvajala otroški pevski zbor in harmonikar. Zmagovalna skupina se je na javni prireditvi v Delavskem domu pomerila z ekipo srednješolcev in ekipo TOZD Rudnik Hrastnik. Pred kratkim so se udeležili orientacijskega pohoda na Kal.
V lepo dekorirani avli osnovne šole so organizirali PLESNI VENČEK. Na tej prisrčni prireditvi so pokazali staršem, kaj so se naučili na plesnih vajah. Preden bodo zapustili osnovno šolo, bodo uresničili še nekaj načrtov. Ob 50. obletnici zloma ORJUNE se bodo udeležili pohoda v Trbovlje. Na zaključni konferenci pa bodo izbrali novo predsedstvo aktiva, ki bo nadaljevalo njihovo delo. U-pamo, da uspešno.
M. G.
Člani kolektiva steklarne Hrastnik pošiljajo pozdrav delegatom X. kongresa ZKJ
Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Gornja Radgona, Hrastnik, Krško, Laško, Lenart, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Trbovlje in Žalec, ki so organizatorice »Karavane bratstva in enotnosti 1974«
VABIJO
nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941—1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasijo, vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili letošnje »Karavane bratstva in enotnosti 1974«.
Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani naj se pismeno ali ustmeno priglasijo nepreklicno do 10. julija 1974 (priimek in ime ter naslov bivališča).
Pogoji priglasitve so:
1.	da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji;
2.	da ob priglasitvi vplača 60 dinarjev k prevoznim stroškom in za pridobitev znaka »Karavane« (ta znesek bo udeleženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila);
3.	da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših razlogov 'ne bi mogel udeležiti »Karavane«.
»Karavana« bo krenila na pot s posebnim vlakom (postanki na sedežih občin od Maribora do Krškega) 12. oktobra 1974 v popoldanskih urah, vrnila pa se bo predvidoma 16. oktobra 1974.
Posamezne skupine udeležencev bodo obiskale kraje: ALEKSANDROVAC, ARILJE, BRUS, ČAČAK, ĆUPRIJO, GORNJI MILANOVAC, KNIČ, KOSJERIC, KRALJEVO, KRIŠEVAC, LAZAREVAC, LUČANE, MLADENOVAC, RAŠKO, SVETOZAREVO, TITOVO UŽICE, TRSTENIK, UŽIČ-KO POŽEGO IN VRNJACKO BANJO.
Podrobnejši program bomo udeležencem »Karavane« pravočasno pismeno sporočili.
Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinsko konferenco SZDL na območju katere prebivajo.
Osnovni pojmi o transportu proizvodov in materialov
\rJ
Peteroboj ”74
športne igre železarjev, kovinarjev, steklarjev in gumarjev
jesenice 12. ma j
Pretekli mesec ali točneje 12. maja je bil na Jesenicah že VII. tradicionalni športni Peteroboj 74 železarjev, gumarjev, kovinarjev in steklarjev. Kot na vseh dosedanjih igrah so bili tudi letos zastopani kolektivi: Sava Kranj, Litostroj Ljubljana, Ferralit Žalec, Železarna Jesenice in Steklarna Hrastnik. Naš kolektiv je zastopalo 60 tekmovalk in tekmovalcev. Letos prvič so tekmovale ženske izven konkurence, kar se je predvsem pri nas močno poznalo v končni uvrstitvi. Kajti ravno ženske ekipe so bile tiste, ki so nam vedno prinašale dragocene točke ob končni uvrstitvi. Zato smo se še posebej zavedali položaja, v katerem smo se nahajali kot zmagovalci VI. Peteroboja 73. No kljub temu, da nam ni uspelo obdržati prvega mesta, pa smo vseeno lahko zadovoljni z našo uvrstitvijo. Kajti ne smemo pozabiti, da je v vsakem športu težje ohraniti naslov, kot pa ga osvojiti. Vsi naši predstavniki so se trudili po svojih močeh in znanju, le redki so bili, ki niso zaslužili uvrstitve v ekipe, vendar še ti bolj s strani obnašanja kot pa športnega znanja. Takoj pa moramo povedati, da so vsi naši predstavniki nastopali športno, tako’ da s te strani vodstvo nima nikakršnih pripomb. Še več, osvojili smo pokal za fer play, na kar smo lahko še posebno ponosni. No o tem kasneje. Poglejmo si raje uvrstitve naših po posameznih panogah.
ODBOJKA 2 točki
Naši fantje so osvojili »zase rezervirano« četrto mesto. Uvrstitev je pričakovana. V tako hudi konkurenci ne moremo kaj več pričakovati. Veseli nas pa dejstvo, da so se precej izboljšali v sami igri, kar daje možnosti za boljšo uvrstitev na prihodnjih tekmovanjih.
Rezultati:
Steklarna : Železarna 0 : 2 Litostroj : Steklarna 0 : 2 Steklarna : Sava 0 : 2 Ferralit : Steklarna 2 : 0
1. Železarna	4	4	0	8:0	8
2. Sava	4	3	1	6:2	6
3. Ferralit	4	2	2	4:4	4
4. Steklarna	4 .	1	3	2:6	2
5. Litostroj	4	0	4	0:8	0
Naši fantje so osvojili »zase rezervirano« četrto mesto
Za našo ekipo so nastopali: Vidmar, Jak-šič, Kuhar, Durmiševič, Tosič, Guzaj, Alt, Pufler, Pokrajac in Kapelar.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO 5 točk
BRAVO STRELCI! Svoje dobre rezultate so še enkrat ponovili. Čeprav so bili domačini prepričani v zmago svoje ekipe, so morali priznati premoč našim fantom. Pufler Edi je v končni uvrstitvi zasedel odlično tretje mesto med posamezniki.
Čeprav so dosegli 4. mesto so šahisti s svojo igro opravičili zaupanje. Drugi z leve tov. Šuštar je bil najboljši posameznik
Rezultati:
Steklarna : Ferralit 2 : 2 Litostroj : Steklarna 2'/2 : 1 Vi Železarna : Steklarna 2Vi : Hi Steklarna : Sava 2 : 2
1.	Litostroj
2.	Železarna
3.	Sava
4.	Steklarna
5.	Ferralit
Našo ekipo so sestavljali: šušter, Vujisič, Sušin, Zalokar in Cičič.
ROKOMET 1 točka
11 Vi točk 8 Vi točk 7 Vi točk 7 točk 5Vi točk
Slabo, drugega si res ne moremo reči. Lansko leto prvi, letos zadnji. Kaj takega si res fantje ne bi smeli privoščiti, kljub temu da so bili sodniki izredno ostri proti naši ekipi in da so ravno oni največji krivci našemu zadnjemu mestu. V tolažbo je lahko nam kot ekipi, da jih je od tretjega mesta delil en sam zadetek. V medsebojnih srečanjih Ferralita, Litostroja in Steklarne smo imeli za en zadetek naj slabšo gol razliko.
Rezultati:
Sava : Steklarna 17 : 6 Steklarna : Ferralit 10 : 13 Steklarna : Litostroj 11:7 Železarna : Steklarna 15 : 8
Ferralit : Litostroj 1. Sava	10: 4	14 4	0	0	58:37	8
2. Železarna	4	3	0	1	54:43	6
3. Ferralit	4	1	0	3	42:49	2
4. Litostroj	4	1	0	3	42:50	2
5. Steklarna	4	1	0	3	35:52	2
Strelci so ponovili uspeh iz prejšnjih peterobojev. Ponovno so osvojili 1. mesto
Rezultati naših: Pufler 171, Tutner 164, Vidmar 161, Verač 149.
1.	Steklarna	645	krogov
2.	Sava	641	krogov
3.	Železarna	633	krogov
4.	Litostroj	618	krogov
5.	Ferralit	471	krogov
ŠAH 2 točki
Šahisti so se pomaknili z zadnjega mesta. Vendar ob tako zares dobri igri Šusterja, ki je zbral 3,5 točke od 4 možnih in bil najboljši igralec ter presenečenju, ki ga je pripravil Vujisič s tremi točkami, smo ob koncu kar malce razočarani nad uvrstitvijo ekipe, ki bi bila nedvomno lahko mnogo boljša.
Ekipo so sestavljali: Blagotinšek, Vrabič, Miftari, Drugovič, Volfand, Laznik, Barič, Stillar II, Gračnar, Strniša in Volaj.
NAMIZNI TENIS 3 točke
Kaj lahko rečemo? Realno? Da, vendar smo zasedli tretje mesto zaradi »gledalcev« in po zaslugi Zalaznika, ki zasluži vso pohvalo. No o tem kasneje.
Njim gre vsa pohvala za 3. mesto v konkurenci in pokal za fair play. Ekipa namiznoteniških igralcev — tretji z leve tov. Založnik, čigar zasluge so največje, da je šlo dragoceno priznanje v Hrastnik
Rezultati:
Železarna : Steklarna 5 : 4 Steklarna : Ferralit 5 : 0 Litostroj : Steklarna 5 : 3 Steklarna : Sava 5 : 2
1. Železarna	4	4	0	20: 7	8
2. Litostroj	4	3	1	17: 8	6
3. Steklarna	4	2	2	17:11	4
4. Sava	4	1	3	8:15	2
5. Ferralit	4	0	4	0:20	0
Pri rokometaših bi morali lanskoletno lestvico obrniti na glavo. Žal iz prvega na zadnje mesto
Ekipo so sestavljali: Zalaznik, Fišner in Bočko.	ž
MALI NOGOMET 5 točk
Svoj drugi nastop na peteroboju so nogometaši proslavili s ponovno zmago (zmagali so tudi na I. Peteroboju leta 1968 v Hrastniku). V izredno hudi konkurenci, poškodbam in pristranskem sojenju so prikazali najboljšo igro ter zasluženo zmagali.
Rezultati:
Ferralit : Steklarna 1 : 12 Steklarna : Sava 1: 3 Steklarna : Železarna 4 : 3 Steklarna : Litostroj 3 : 3
1 Steklarna	4	2	1	1	20:10	5
2. Železarna	4	2	0	2	21:11	4
3. Sava	4	2	0	2	14:13	4
4. Litostroj	4	1	2	1	12:15	4
5. Ferralit	4	1	1	2	8:26	4
Svoj drugi nastop so nogometaši ponovno kronali s 1. mestom
Za našo ekipo so nastopali: Grum, špaj-zer (po poškodbi ga je zamenjal Miftari), Kolenc, Pufler I, Pogačnik, Mlakar, Trinkar, Tršek, Cvelbar, Žlindra, Stopinšek, Ocepek.
KEGLJANJE 3 točke
Ob poškodbi Koritnika in Peršiča, ki sta ostala doma, res nismo mogli kaj več pričakovati. Res pa je, da tudi z njihovo pomočjo verjetno ne bi mogli kaj več doseči.
Kegljači so s svojim nastopom povsem zadovoljili
V disciplini 6 x 100 lučajev so ekipo zastopali: Gnjidič 456, Drame 444, Pokrajac
441, Kolšek 426, čakič	419 in Keber 384 po-
drtih kegljev.	
1. Železarna	2.916 podrtih kegljev
2. Litostroj	2.687 podrtih kegljev
3. Steklarna	2.570 podrtih kegljev
4. Sava	2.456 podrtih kegljev
5. Ferralit	2.454 podrtih kegljev
Končni vrstni red Peteroboja 74:	
1. Železarna	30 točk
2. Sava	23 točk
3. Steklarna	21 točk
4. Litostroj	20 točk
5. Ferralit	11 točk
Iz razpredelnice je	razvidno, da so prvo
mesto, moramo priznati povsem zasluženo, osvojili športniki železarne Jesenic, domačini 7. Peteroboja. Drugi so športniki Save. Ne mislimo omejevati njihove uvrstitve, vendar realno gledano bi moralo drugo mesto pripasti naši ekipi.
Ekipe Litostroja so močno napredovale in postajajo resen kandidat za višja mesta. Ekipa Ferralita je zasedla zadnje mesto, vendar so osvojili simpatije vseh zaradi svojega pristopa k tekmovanju. Oni se drže Cobertienovega gesla: važno je sodelovati in ne zmagati! Mogoče je to tudi edino pravilno. Nekdo mora biti tudi zadnji.
Fair play
Kot običajno je tudi na sedmih športnih igrah steklarjev, kovinarjev, gumarjev in že-lezarjev — Peteroboj 74 podeljen pokal Fair play. Tokrat smo se odločili, da podelimo ta pokal namiznoteniški ekipi Steklarne iz Hrastnika, zato. ker je igralec Zalaznik Bogomir bil pri igranju dvoboja z nasprotnikom oviran od gledalcev, vendar ni protestiral in je športno prenesel motenje. Zaradi tega je verjetno izgubil naslov najboljšega posameznika in verjetno tudi zmago svoje ekipe. Tov. Zalazniku in njegovi ekipi čestitamo za športno obnašanje.
Tekmovalni odbor Peteroboja 74
Takšno je bilo uradno sporočilo ob razglasitvi rezultatov. Vsi Hrastničani smo bili ob tem prijetno presenečeni in ponosni hkrati. Tov. Zalazniku lahko čestitamo tudi mi, s svojim obnašanjenm je nedvomno pripomogel k ugledu naše celotne ekipe ter dokazal, da ni naš edini cilj zmaga pod in za vsako ceno. Bravo!
Ženske
Že uvodoma smo omenili, da so ženske ekipe letos prvič nastopale izven konkurence. Tako so tekmovale v streljanju z zračno puško in kegljanju. V obeh panogah so zmagale naše predstavnice. Žal je organizator naredil napako, ker ni priskrbel pokalov za ženske ekipe, tako kot je bilo predhodno dogovorjeno. To je povzročilo mučno situacijo ravno v vrsti naših strelk, katerim pa vseeno ne moremo dati prav za njihovo nešportno reagiranje nasproti kegljavkam. Naše strelke so v postavi Grohar, Verač in Šuštar premagale tako predstavnice Save kot Železarne Posebno usppšna je bila Šuštarjeva s 148 krogi od 200 možnih.
Tudi kegljavke so bile uspešne. Bratuše-va, Pokrajčeva in Dramejeva so z rezulta-
Tudi po drugem letu nastopanja kegljačev »Bratstva« iz Hrastnika lahko ob zaključku tekmovanja v II. republiški ligi — vzhod ugotovimo, da so glede na kvaliteto kadrov in prvenstveno glede na možnosti treniranja in finančne pogoje zasedli solidno 7. mesto med dvanajstimi ekipami.
V začetni fazi tekmovanja je sicer dokaj slabo kazalo, saj so na nekaterih kegljiščih kegljali izpod pričakovanj. Vedno je nekdo iz ekipe zatajil, tako da so ponekod zaostajali za nekaterimi ekipami za vsega nekaj podrtih kegljev.
Vse to pa ni vrglo iz tira neumorne pristaše tega športa in so z veliko mero entuzijazma tekmovanje nadaljevali ter nato na nekaterih kegljiščih dosegli zavidljive rezultate, ki so dejansko odraz skupnega sedmega mesta.
Da bi v nadaljevanju laže prikazali potek tekmovanja, najprej podajamo končno lestvico II. republiške lige — vzhod:
Podrtih Negativnih kegljev točk
1. KK »Celje« Celje	56.774	18
2.KK »Partizan« Trbovlje	55.475	25
3. KK »Kovinar« Štore	55.362	35
4. KK »Radenska« Radenci	55.156	36
5. KK »Aero« Celje	55.954	37
6. KK »Fužinar« Ravne	55.554	52
7. KK »BRATSTVO« HRASTNIK	54.479	57
8. KK »Slovenj Gradec«	54.390	60
9. ŽKK »Maribor« Maribor	54.166	60
10. KK »Lokomotiva« Maribor	53.652	68
11. KK »Carda« Murska Sobota	53.008	85
12. KK »HRASTNIK« HRASTNIK	52.677	89
torn 1111:961 podrtih kegljev premagale domače predstavnice. Posebno dober rezultat 425 podrtih kegljev na 100 lučajev je dosegla Bratuševa, Pokrajčeva je podrla 359 in Dramejeva 327 kegljev.
Zaključek
Kaj lahko rečemo za konec? Ne moremo mimo zelo dobre organizacije. Prireditelji so se trudili, kolikor so se lahko. Čeprav so imeli nekaj spodrsljajev, pa sem prepričan, da so v celoti uspešno opravili dano nalogo, za kar jim gre nedvomno vsa pohvala. Tekmovanja so se odvijala nemoteno in brez zastojev. Bolj važno kot športni dosežki pa so vsekakor nova poznanstva, nova prijateljstva, izmenjava izkušenj. Vsem nastopajočim je dan na Jesenicah v glavnem minil hitro, tako da čeprav precej utrujeni od napornih tekmovanj, ni nihče obžaloval zgubljenega dne. Še več, ob slovesu so si vsi klicali: nasvidenje prihodnjič.
Sicer pa naj končam poročanje s Peteroboja z besedami, katere je izrekel organizator ob slovesnem zaključku:
Današnje tekmovanje naj ostane vsem v trajnem spominu, pripomore naj k navezovanju čim bolj tovariških vezi sodelavcev iz tako nesorodnih panog, ki so priča naše manifestacije. Izkušnje, spoznanje in tovarištvo, ki ga krepimo od srečanja do srečanja, so lahko zgled tudi drugim, zato želimo, da se bomo prihodnje leto srečali še z močnejšimi vezmi v Žalcu. Želimo poudariti, da ni treba, da bi bilo naše tekmovanje v organizaciji prestiža, temveč je glavna želja, da se srečujemo na športnih poljanah ali v prisrčnih prijateljskih pogovorih ...
Da, nasvidenje na športnih poljanah in v prisrčnih prijateljskih pogovorih prihodnje leto na VIII. športnih igrah železarjev, gumarjev, kovinarjev in steklarjev v Žalcu "na Peteroboju 75!
Tekst in foto Jože Premec
Tekmovanje je potekalo na osmih kegljiščih vzhodne Slovenije.
Vsaka od dvanajstih ekip je tekmovala z osemčlansko ekipo na vsakem kegljišču. Vrstni red na določenem kegljišču se je dobil tako, da je ekipa, ki je podrla največ kegljev, dobila 1 negativno točko, ekipa, ki je podrla najmanj kegljev, pa 12 negativnih točk. Seštevek tako dobljenih negativnih točk na vseh osunih kegljiščih pa je dal zgoraj navedeni končni vrstni red.
Ekipa KK »Celja«, ki je lansko leto izpadla iz republiške lige, se je po enoletnem tekmovanju v II. republiški ligi ponovno vrnila v kvalitetnejše tekmovanje. V začetku tekmovanja je sicer kazalo, da ji bosta največja konkurenta »Radenska« in »Aero«, v drugi polovici tekmovanja pa je odlično zaigrala ekipa »Partizana« iz Trbovelj, posebno pozitivno presenečenje letošnjega tekmovanja v tej ligi pa so kegljači »Kovinarja« iz Štor, ki so dokaj nepričakovano zasedli
3.	mesto.
Zadnje tri ekipe izpadejo iz lige. Žal so v tej trojki tudi kegljači »Hrastnika«, ki so letos prvič nastopali v II. ligi. Z nekaj izjemami so imeli v moštvu po kegljaškem stažu dokaj mlade kegljače, pa so tako prav ti zatajili na nekaterih tekmah, tako da jih dva ali trije, ki so sicer odlično kegljali, niso uspeli »reševati«. Če bo ta ekipa nadaljevala v skupnem sestavu in če bo strokovno vodstvo dalo bistveno več poudarka pripravam na tekmovanja, potem lahko ugotovimo, da bodo že naslednje leto ponovno nastopali v II. ligi. Manjkalo jim je tekmovalne rutine, saj so vse preveč živčno nastopali na tekmah. Urediti pa bodo morali tudi nekatere odnose z okoliškimi klubi, kajti le s tesnim sodelovanjem in večkratnimi medsebojnimi srečanji si bodo pridobili izkušenj. Posebej velja omeniti, da so se odnosi med obema kegljaškima kluboma v Hrastniku v zadnjem času
KEGLJAČI SO ZASEDLI 7. MESTO V II. REPUBLIŠKI LIGI - VZHOD
Medobčinske sindikalne igre 73
Komisija za športno rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah je organizirala pretekli mesec medobčinsko tekmovanje zmagovalcev SŠI 73. Tekmovanje je bilo organizirano prvič (v sklopu praznovanja Občinskega praznika in v počastitev 50-letnice zloma Orjune), obsegalo je sedem disciplin in se je v celoti odvijata v Trbovljah. Med udeleženci je bita v največji meri zastopano ravno naše podjetje. Športniki steklarne so bili prvaki SŠI občine Hrastnik za leto 1973 kar v petih disciplinah, in sicer v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, malem nogometu, kegljanju in odbojki. Takoj moramo povedati, da so naši predstavniki v vseh disciplinah dostojno in športno ter s precejšnjim uspehom zastopali našo občino. Še več; prepričani smo, da so, kar zadeve športne uspehe, dosegli maksimum. Vse to pa je nedvomno odraz dejavnosti športne rekreacije v našem podjetju v nekaj zadnjih letih. In kako so se tekmovanja končala? Strelci, namiznoteniški igralci in odbojkarji so medobčinski prvaki, medtem ko so kegljači in nogometaši zasedli drugo mesto. Prvi iso nastopali strelci 19. 5.: Tutner 169, Vidmar 169, Kostanjšek S. 163, Verač 156 in Kostanjšek Viktor 141 so s 798 krogi od 1000 možnih zasedli prvo mesto pred ZPT Zagorje, čigar strelci so dosegli 755 krogov. Tretji so bili strelci Cementarne s 601 krogom.
Že naslednji dan so nastopili namiznoteniški igralci: Bočko, Zalaznik in Špitaler so premagali ekipo Elektrarne s 5 : 3, kar jim je zadostovalo za prvo mesto, ker predstavniki Zagorja niso prišli na tekmovanje.
Nogometaši so nastopali 21. in 22. maja. Prvi dan so v zeta lepi tekmi izgubili z ekipo Cementarne, ki je nastopila v najboljši postavi, s 3 : 6 (1 : 1). Drugi dan so premagali predstavnike Zagorja nogometaše Varnosti s 4:3 (2:2) in tako osvojili drugo mesto. Na
obeh tekmah so barve podjetja zastopali: Špajzer, Miftari, Stopinšek, Tršek, Pogačnik, Kolenc, Majcen, Trinkar, Rancinger, Premec, Cvelbar, Kalšek in Pufler.
Kegljači so se v disciplini 6 X 100 lučajev pomerili na kegljišču Rudarja 26. maja. Zmagali so kegljači GP Zasavje z 2527 - podrtimi keglji pred našimi tekmovalci, ki so dosegli 2451 kegljev. Tretji so bili kegljači zagorske Varnosti z 2223 keglji. Moštvo so zastopali: Gnjidič 450, Drame 405, Pokra-jac 403, Cakič 400, Koritnik 399 in Keber 394 podrtih kegljev. Zadnji so nastopili odbojkarji. Treningi, katere so opravili v okviru priprav na Peteroboj 74 ter še tisti po igrah na Jesenicah, so imeli odločilen pomen pri nastopu naših odbojkarjev. Kajti v prvem srečanju s predstavniki Iskre iz Trbovelj so prikazali takšno igro, kakršne pri njih že dolgo nismo videli. Rezultat 2:0 pa je bil plod takšne igre. V drugi tekmi so predstavniki Iskre premagali ekipo Elektro-porcela-na Izlake, prav tako z 2 : 0. V odločilni tekmi z Elektroporcelanom so naši fantje potrebovali vsaj set. Tako se je tudi zgodita. Srečanje so naši sicer izgubili z 2: 1, kar pa jim je zadostovalo, da so osvojili prvo mesto pred ekipo Iskre in Elektroporcelana z Izlak. Za našo ekipo so nastopali: Kapelar, Tosič, Guzaj, Kuhar, Pokrajac, Laznik, Pufler E. in Kavzar.
Vsi zmagovalci so prejeli za osvojena prva mesta pokale v trajno last, ostali pa diplome. Vsak posameznik pa je dobil še spominsko značko ob 50-letnici zloma ORJUNE.
Organizator in pobudnik tekmovanja, komisija za športno rekreacijo pri OSS Trbovlje, želi, da bi takšno tekmovanje postalo tradicionalno. Mi smo mnenja, da je takšna pobudna hvale vredna. Zatorej prihodnje leto spet nasvidenje.
Kegljači so zasedli 7. mesto v II. republiški ligi-vzhod
(Nadaljevanje z 9. strani) spremenili v pozitivno smer, kar je pomembno za oba kluba, posebej pa še za kegljaški šport v Hrastniku kot celoti.
Ugotovimo lahko, da je v zadnjih nekaj letih zanimanje mladih in tudi starejših za kegljanje v Hrastniku naglo porasta, iz te masovnosti pa bi morali klubi črpati najboljše in si tako zagotoviti kvaliteto, kajti kvaliteta je pogoj za masovnost, iz masovnosti pa se dobi kvaliteta. Začetek je seveda težak!
Kljub temu, da je tekmovanje v ligi končano, pa kegljači »Bratstva« nadalje kontinuirano delajo. Sodelujejo na najrazličnejših uradnih in prijateljskih tekmovanjih z več ali manj uspeha.
Konec leta 1974 se bo' ponovno začeta tekmovanje v II, ligi. Kako bo takrat? Že letos smo lahko ugotovili, da je kvaliteta kegljanja v II. ligi — vzhod izredno porasla in zato je 7. mesto »Bratstva« še toliko boljše. Pa tudi drugače je kvaliteta kegljanja v Sloveniji v stalnem porastu. Vse to pa obvezuje kegljače »Bratstva« na načrtno deta, sicer se bo resnično pojavita dejstvo, da ne bodo več kos ekipam iz vzhodne Slovenije. Za tekmovanje bo vsekakor potrebno pripravljati mlajše tekmovalce, jim dati možnost tekmovanja na najrazličnejših tekmovanjih, tako da bodo lahko nadomestili nekatere, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo več slediti kvaliteti kegljanja. Prepričani smo, da so v vodstvu kluba že prišli do takšnega spoznanja in da bodo pravočasno pričeli delati v tej smeri.
Za letošnje osvojeno sedmo mesto so zaslužni prav vsi, vsak po svojih močeh. Prav posebno ni nihče izstopal.
Poleg tekmovalcev pa je treba vsekakor pohvaliti tudi tehnično vodstvo in druge prizadevne člane upravnega odbora kluba, ki so veliko pripomogli, da je deta potekalo nemoteno, čeprav so se večkrat srečevali z velikimi problemi.	Janez Strgaršek
Pogovarjali smo se...
MARJANA MLINARIC, kurirka
Za današnjo številko našega glasila smo se namenili, da vam predstavimo Marjano Mlinarič. Marjanca, kot jo vsi poznamo, je kurirka v našem podjetju, sicer pa standardna igralka in kapetan ekipe steklarja. Ker je letošnje prvenstvo v republiški ženski rokometni ligi končano, smo menili. da bo pogovor z njo zanimiv.
Marjana, kljub temu, da te vsi več ali manj poznamo, bi te vseeno prosil za nekaj osebnih podatkov?
Rojena sem 11. 2. 1955 v Hrastniku kot hči rudarske družine. Po končanem šolanju sem se leta 1970 zaposlila v steklarni.
Ker si znana predvsem kot športnica, se mi zdi, da bi bilo prav, da bi najin pogovor zajemal športno temo. Velja?
Velja!
Koliko časa že igraš rokomet?
Rokomet igram že šesto leto, ko sem začela kot pionirka v vrstah »Steklarja«.
Kako to, da si se odločila za igranje rokometa?
Ne vem. Za to igro so me navdušili drugi.
In kaj ti sedaj pomeni igranje rokometa?
Zame je to predvsem razvedrita. Zdi se mi, da ne vem, kaj bi počela v prostem času.
Pa je res samo razvedrilo?
Če sem odkrita, mi pomeni več kot samo razvedrilo in kratek čas.
Praviš, da igraš rokomet že šesto leto. Se morda spominjaš, koliko tekem si odigrala do sedaj?
Natančne številke ne vem. Mislim pa, da bo številka okrog 200.
So bile vse te tekme v dresu »Steklarja«?
Če gledam na klubske barve, potem so vse te tekme v dresu mojega matičnega kluba, poleg tega pa sem odigrala še 8 tekem za slovensko reprezentanco na turnirjih v Ljubljani in Džakovi-ci.
Letošnje tekmovanje v republiški ligi je za nami. Si zadovoljna z osvojenim 5. mestom?
Za marsikoga, ki ne pozna naših težav, se morda zdi 5, mesto neuspeh. No z obzirom na ekipo,
kakršno smo imele, sem z osvojenim mestom še kar zadovoljna.
Ali meniš, da bi lahko dosegle več?
Prepričana sem, da bi bile prve, v kolikor bi celo prvenstvo i-grale Nena in Slavi (op. Eratuše-vi).
Dobro, kakšne so potem perspektive ženskega rokometa v Hrastniku?
Mislim, da nam primanjkuje predvsem zaledja. Potrebovali bi vsaj za eno ekipo mladih igralk.
In kaj pravi upravni odbor kluba? Ali je storil kaj v tej smeri?
Posamezni člani upravnega odbora se trudijo, vendar kaj več o tem ne bi mogla povedati.
Kako pa je s trenerskim kadrom?
S trenerji smo imeli precej težav, predvsem po odhodu tov. Dornika. No, sedaj je situacija nekoliko boljša. Novi trener, tov. Mravljak počasi kaže pravo voljo in delovno vnemo, tako se mi zdi, da s te strani ne bi smelo biti več problema. Je pa nujno, da čimprej dobimo tehničnega vod-jo.
Če zaideva malo v perspektivo. Misliš, da obstajajo možnosti v Hrastniku, da igra ženska ekipa, recimo v II. zvezni ligi?
Hm! Možnosti seveda so, vendar je veliko, če na primer igralke, ki so nedolgo tega še bile aktivne, kot so Pavličeva, Vratuše-va, Vretičeva, Naroglavova in še nekatere, bi se morale vrniti v
klub. Dalje, potrebovali bi vsaj še pet mlajših igralk, ki bi bile sposobne igrati v tako močni konkurenci. Poleg tega je še tu problem denarja. Zato mislim, da bi se vsa hrastniška športna javnost in predvsem naš kolektiv morala izjasniti o svojem stališču.
V nasprotnem primeru?
Obdržati se in igrati v republiški ligi.
Tvoji največji športni uspehi?
Ne vem, ker jih je več. Morda pet naslovov mladinskih prvakinj Slovenije ali pa finale pokala Mladosti. Rada pa se spominjam tudi tekem z mariborskim Branikom.
Kaj pa razočaranja?
Nešportno obnašanje naših gledalcev, kadar nam ne gre. Takrat, ko bi potrebovale največ pomoči, pa naši simpatizerji reagirajo ravno nasprotno. Res pa je, da so tudi nekatere izjeme, vendar je teh zeta mata.
Koliko časa še nameravaš igrati rokomet?
Moja želja je čim dlje, vendar je precej tega odvisno od kluba.
Dovoli še eno vprašanje? Svetovno prvenstvo v nogometu se je začelo. Kakšne so naše možnosti, ko smo po 12 letih ponovno med najboljšimi?
Na nogomet se sicer ne spoznam dosti. Mislim pa, da bi se naši lahko uvrstili med najboljših o-sem.
Hvala za tole prognozo in za ves najin pogovor. Želim ti kar največ športnih uspehov tudi v perspektivi.
PRIŠLI V PODJETJE APRIL — MAJ 1974
Ikanovič Mirzet, pomočnik IS: Brečko Ida, kontrolor; Jamšek Darko, elektrikar; Stojanovič Slobodan, delavec na kanalu; Pu-stišek Dušan, elektrikar; Trupej Jože, delavec na kanalu; Razdevšek Ivan, strojnik IS; Glavič Ana, kontrolor; Leniči Vahida, odnašalka; Drstvenšek Vera, kohtro-lor; Kekič Angela, delavka v bru-silnici; Topič Huzeir, delavec na kanalu; Kovač Vladimir, predsti-skalec MDR; Mijatovič Dušan, odnašalec stekla; Pust Martin, kovinostrugar; Šmid Zdeslav, odnašalec stekla; Feguš Andrej, skladiščnik embalaže; Košič Franc II, ključavničar; Biderman Martin, delavec na kanalu; Petauer Eleonora, kontrolor ; Abunar Franc IV, nabiralec MDR I; Je-lakovič Ivan, pomočnik IS; Ga-šparut Boris, predstiskalec; Kalu-der Zora, evidentSčar; Simončič Niko, odnašalec; Ilič Nevenka, odnašalka ; Podpečan Milena, kontrolor; Saletovič Zajko, delavec na kanalu; Hauptman Zvonko, varilec; Močilar Jožica, kontrolor; Pejčinovič Miloš, nabiralec stekla; Džuzel Marijan, delavec na kanalu; Bugarinovič Spa-soje, delavec na kanalu; Sušter Franc, strojnik IS; Oljača Drago, odnašalec; Jashari Bedri, vzdrževalec, Softič Enes, delavec na' kanalu; Rus Mirko, delavec na kanalu; Kilar Helena, pomožni administrator; Čelahmet Fahrudin, odnašalec; Zrim Dragica, kontrolor; Peklar Stojan, voznik viličarja; Velič Razim, odnašalec stekla; Bradoševič Biado, odnašalec stekla; Halilovič Sefik, odnašalec stekla; Tovornik Zvonko II, delavec težak; Medič Slavko, odnašalec stekla; Carič Željko, odnašalec stekla; Ignjič Luka, delavec na kanalu; Erman Branko, kovinostrugar; Nesladek Branko, delavec na kanalu; Blaževič Ivan, odnašalec stekla; Petauer Herman, prenašalec stekla; Perko Franc, delavec na kanalu; Hole-šek Jožica, kontrolor stekla; Po-
krivač Valentina, kurirka; Markovič Roko, delavec na kanalu; Ceranič Rade, pomočnik tehtalca lonč. peči; Mitrov Sande, odvaža-lec zmesi; Kureševič Gavro, od-važalec zmesi; Zdovc Marija, kontrolor; Eminovič Jusuf, delavec težak v zmesarni; Savič Ljudmila, čistilka; Gostimirovič Peter, odnašalec; Perčulija Josip, odnašalec stekla.
UPOKOJEN
Markelj Franc, brigadir — ročni pihalec.
ODŠLI IZ PODJETJA
Rodošek Majda, administrator; Tori Marjan, odnašalec stekla; Dornik Ana, kontrolor; Hrup Vesna, odnašalka; Razpotnik Franc II, dostavljalec stekla; Mihalič Terezija, čistilka; Utenkar Jožefa, brusilka kozarcev; Kan-dolf Vidko, odnašalec stekla; Cvelbar Marija, brusilka skupine razno; Razpotnik Bogomir, referent prodaje; Brečko Rudolf, sklad, delavec.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI PODJETJE
Bašič Fikret, odvažalec zmesi; Zupančič Bojan, odnašalec; Her-gič Nazif, odnašalec; Bizjak Milan, odnašalec; Sekili Ivan, delavec na kanalu; Crnčevič Zijad, odnašalec; Halilovič Mustafa, odnašalec ; Muminovič , Bego, odnašalec; Cerič Ismet, odnašalec; Fazlia Milazim, odnašalec; Fazlia Sherif, odnašalec; Grgič Slavica, odnašalka; Hodžič Hajrudin, odnašalec; Mušič Nurija, odnašalec; Hajdarevič Hašim, odnašalec; Jo-zič Drago, odnašalec; Tatič Emin, odnašalec; Dimač Milutin, odnašalec; Ičanič Rasim, odnašalec; Sarajlič Ibrahim, menjalec modelov; Zukič Esad, dostavljalec o-lja; Žekar Silvo, odnašalec; Šmid Zdeslav, odnašalec; Hrup Karl, odnašalec; Pepelnak Alojzija, odnašalka; Butič Ankica, odnašalka; Dornik Cvetka, kontrolor; Markovič Milan, Lampreht Franc, Kočila Alojzija.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANETA CVELBARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za izkazano pomoč. Vsem govornikom, ki so tako lepo orisali življensko pot dragega Staneta, godbi in pevskemu zboru ru »Svoboda II«, športnikom in športnicam steklarne, Občinski konferenci SZDL, 00 ZK Steklarne, OZB terena II Hrastnik, ZRVS občine Hrastnik, splošni bolnici Trbovlje, delavcem transporta, avtoparku, sindikatu in upravi Ste-karne Hrastnik, uslužbence steklarne, Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina, Steklarskemu šolskemu centru Rogaška Slatina in sosedom, vsem iskrena hvala za darovane vence in cvetje. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so nam pismeno izrazili sožalje, ter vsem, ki so v tako velikem številu spremljali dragega Staneta v njegov prerani grob na dolsko pokopališče.
Žalujoči: žena Marija, sin Venci z družino, hči Lidija z družino, sestri Fani in Štefka z družinama, bratje Jože, Alojz in Franci z družinami in ostalo sorodstrm
POROČILI SO SE
Urlep Marjeta in Dečman Miran; Užmah Majda in Doberšek Milan; Kolman Cirila in Krašovec Alojz; Knez Jožefa in Lipovšek Jožef.
PRIRASTEK V DRUŽINI Maurer Alojz, sina; Kožar Jo-
že, hčerko; Jošt Katarina, hčerko; Pikelj Peter, sina; Crnkovič Jože, hčerko; Selič Irena, hčerko; Detič Valtrat, hčerko; Hudina Rudolf, hčerko; Završnik Leopold II, hčerko; Učakar Maks, hčerko; Kolenc Vinko, sina; Pavlič Friderik, hčerko; Brilej Srečko, hčerko; Habrun Nada, sina.
IN MEMORIAM
Stane Cvelbar
16. maja je celotno prebivalstvo spodnjega Hrastnika in še posebno kolektiv našega podjetja pretresla vest, da je po hudi in težki bolezni za vedno zaprl oči tov. STANKO CVELBAR, nekdaj personalni, kasneje tajnik v steklarni.
Tov. Stane se je rodil 10. 4. 1914 v Kostanjevici na Krki kot sin delavske družine. Že zelo mlad se je vključil v razgibanost takratnega življenja. Tak je ostal vse do svoje upokojitve leta 1967. V svojem razgibanem življenju je prestal marsikaj. Kot aktivni pe-šadijski podnarednik je služboval na oficirski šoli v Sarajevu. Ob kapitulaciji bivše Jugoslavije je bil ujet in poslan v taborišče v Kraljevo, iz katerega je bil kasneje izpuščen. Že ob koncu leta 1941 se je zaposlil v steklarni Hrastnik. Vojno vihro je preživel deloma zunaj naših meja. Poslan je bil na ključavničarski tečaj v Strasburg in od tam v Hamburg v tovarno letalskih delov. Kot zavednega Jugoslovana in simpatizerja NOV je srce vedno vleklo nazaj. Tako se je leta 1943 znašel v mariborski letalski tovarni, od koder je odšel v vrste NOV. V NOV je kot primeren član i-mel razne pomembne funkcije. Tako je bil komandir 2. bataljona 3. diviz. art. brigade, kasneje je isti položaj imel v 26. udarni diiviizijti. 7. marca 1946 je bil postavljen za šefa oficirske menze, kjer je ostal do demobilizacije dne 31. 8. 1946. Po demobilizaciji se je ponovno zaposlil v steklarni, kjer je tudi opravljal razne funkcije. Leta 1950 je bil imenovan za personalnega v Steklarni Hrastnik in nato leta 1953 za tajnika podjetja. Za časa NOV in kasneje je dobil številna odlikovanja in družbena priznanja. Svoje delo, po katerem je postal priljubljen
in spoštovan, pa je opravljal nekako od leta 1954 naprej, ko se je ves predal športu in delu na terenu. Nadvse je bil aktiven pri gradnji kegljišča, izredno veliko časa je žrtvoval za NK »Bratstvo«, kjer je o-pra-vljal vse funkcije. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi vzgojno varstvene ustanove. Njegov delo pa je_ tudi ženski rokometni klub. Še bi lahko naštevali njegova dela v dobrobit naše celotne družbe in njene ureditve. Kot funkcionar še posebno kot človek, je bil pripravljen pomagati vedno in vsakomur, poleg tega pa mu je še vedno ostajalo nekaj časa za dom in družino, katero si je ustvaril takoj po demobilizaciji.
Žal, sadove svojega dela ni dolgo užival. Kmalu po upokojitvi ga je resno napadla bolezen in ga bolj ali manj priklenila na posteljo. Njegovi o-biski športnih terenov in prireditev so bili vse redkejši.
Klop pred hišo je postala vse pogosteje njegovo pribežališče ob lepih in toplih sončnih dneh. Z žalostnim pogledom je spremljal dekleta in fante, ki so odhajali s torbami na ramenih preko Save na i-grišča, v katerih sestavni del bo za vedno vklesano njegovo ime s ponosom in spoštovanjem hkrati. Kaj vse je ob takih trenutkih čutil, ne bomo zvedeli nikoli. No, vsem, ki smo imeli priložnost pogovarjati se z njim, je vedno ponavljal: »Ne odnehajte, nadaljujte.« Šport krepi telo, njega zdravje in duha! Kako prav je imel, se lahko prepričamo iz dneva v dan. Morda je ravno zaradi tega vztrajal na tem, da se je v naš kolektiv vpeljala športna rekreacija, katere oče je postal ravno on. Še bi lahko pisali o človeku, kakršen je bil tov. Cvelbar. Avtor teh vrstic bi_ lahko napisal tudi knjigo. Žal vse to ne bi pomagalo.
Tov. Stane si je s svojim delom napisal knjigo sam. Pustil jo je vsem nam, da jo beremo in se učimo. Ob njenem branju pa lahko ponovno iz dneva v dan mislimo na človeka, ki je dal vse za naš boljši jutri. Naš spomin bo ostal vedno povezan z dnem, ko smo ga za vedno pospremili k zadnjemu počitku, tov. Staneta. Da, 16. maja je za vedno zaprl oči... Naj mu bo lahka domača gruda, v čigar rodovitnosti je videl simbol svobode, miru in sodelovanja med brati in narodi vseh ras in kontinentov.
NAGRADNA KRIŽANKA
sestavil; KARU DREMEL	PRELEST, MIK	DELO, (PISMENI) IZDELEK	DOVOLJENJE NA POTNEM LISTU ZAPO TOYANJEV TUJINO	DRŽAVA SREZ IZ* HODA NA MORJE	IME FRANC. SKLADATELJA DELI8ESA	TURISTIČNO Mesto na «RIMU	M	RIMSKI Pl* SATELJ	VESOLJSKA VOZILA	ELZA BUDAU	VINO, KI PO GRLU PRASKA	KLANČINA, ŽELEZNIŠKA ZAPORNICA	delgle* DALISCA	GOZDNI SADEŽ	GRŠKI Dl* DAKTlCNI PESNIK	M	POTOMEC, NASLEDNIK	KOŽNI IZPUŠČAJ	
<4							TEKSTILNI IZDELEK ZA OLEP* SAVO TAL									REKA V NEMČIJI, KI SE IZLI * VA V SEVER* NO MORJE			
NOV ODSTAVEK, ODLOMEK							POLOTOK V KANADI									ZNOJ, STEZA			
							KAMBOŠKI <3 EN ERA L CLON)												
IME RUSKIH SEKTAHT0V, KlSOStl.m LOČILI OD PRA* V0SL,CERKVE										MENJAČICA						M.MIHELIČE* VE JUNAKI* NJA V ROMA* NU.APRIL»			
M	VEČERNI PLES				KNJIŽEVNIK SVETINA					VRSTA RIBE						NAGON			
																SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA IBARBARA3			
	NJE PLUGA				PATRONE					SNEŽNI LEOPARD									
ONDINA OTTA			NAUK O RAZČLE = NJEVANJU										RIBA IN PECIVO	KONJSKI tek	regiment				
			KOMPONIST HAĆATURJAM												PEVKA PAVONE				
RASTLINA, KI RASTE POVSEM SVETU						DRŽAVA V AZIJI	ŽENSKO IME					k g>s KMEČKEGA POHIŠTVA							
							NOVI SAD												
VRSTA ZA = PONKE NA VZMET								PLEME IN-DIJANCEV V ZDA	BORIS ČESEN			NESTROs KOVNJAK					GLASBILO	MOHORKO	BANJA
									nebojevnik			DVOJICA							
OČE				italijanska PLEMIŠKA RODBINA							POSVOJENEC, REJENEC								
				SKRIVNI ODPOSLANEC							MARK TWAIN								
M	VISOKA OLESE- NELA RASTLINA	ČRTA MEO drSavama					UMRLI SLQ* VEN.TRENER DRSALCEV							POZITIVNA ELEKTRODA					
		NEUSPEH, FIASKO					Člcvek- AVTOMAT							MESTO OB DONAVI V AVSTRIJI					
DANILO PUDGAR			NAJMANJŠE ŽIVO SlTJč							ZVIJAČEN PRIJEM					NADLEŽEN POLJSKI PLEVEL	OSEBNI PRAZNIK			
			POLITIK SPIUAK							VODOPIVEC						TEŽA. EMBALAŽE			
CIGANI					KRILO RIMSKE KONJENICE	SPONA, VEZ *					IMEKAMBO* SKE^A POLU TIKA MOLA	PODELITEV IMENA					TANKA TKANINA	HRVAŠKI PETROL	REKA V FRANCIJI
												PESTNER							
PROPELER						ČTIVO							STOPNJA PRIDEVNIKA						
SAMO* GLASNIK						LEOP4RDJA MAČKA							PRED LETI POPULAR -NA ITALI--JANŠKA POPEVKA						
VEČJI KOS POHIŠTVA						KANTON VvJU?Nl SVICI							DIVJI KOZEL						
SLOVO
Stal si med nami kakor »hrast« pozdravil nas »bod delu čast!«
Takega so mladi pred desetletji te spoznali, po tvojih naukih in izkušnjah se ravnali.
A, čas je marsikoga spremenil, premnogi nekdaj je »tovariš« od nas se odtujil.
Naprej smo drug drugega bodrili, čeprav premnogi so tovariši od nas se oddaljili.
Ej, »človek« ti postoj, resnici gledati v oči se nikdar ti ne boj.
Težko prenašati bilo ti je krivico, ker vedel si, da terjaš le »pravico« in »resnico«.
Učil si nas, bodril, želel, da red povsod bi bil.
Večina te ljudi je v kolektivu spoštovala, ker tvoja odločna beseda resnici ni nasprotovala.
Si speljal vsako ti nalogo, še tako težka ni ti bila nikdar v nadlogo.
Partizan ne sme kloniti, proti malodušju in napakam se moramo boriti.
Ostajal tih si in potrt, vse bolj vase si zaprt, potožil si, da v iprsih te boli, zaradi dveh krivic, da peče in skeli.
Mi nemočni stali smo ob tebi, ker žal vse več ponižanj in krivic doživljamo pri sebi.
In množica ljudi poslednjič te je pospremila, s številno udeležbo je spoštovanje tebi potrdila.
Naj rdeče cvetje ti krasi gomilo, saj v življenju mnogkrat te je razveselilo.	J. B,
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7. nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Steklarna. Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 21. junija 1974.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v peti številki STEKLARJA, smo' prejeli 50 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Olga Jaz-binšek,
2.	nagi’ada (30 din) : Železnik Vojka,
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Alojz Barič, Ervin Alt, Lojzka Draksler, Joža Venko, Zdenka Dragič.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame
ANGELE BREGAR roj. ZUPAN
se iskreno zahvaljujemo godbi »Svoboda I«, govorniku za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev, in cvetja, delavcem in delavkam TOZD II, izmeni Koritnik in vsem tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Še enkrat vsem najlepša hvala
mož Tone, sin Franci z družino, hčerka Hilda z možem Gerhardom, hčerka Ida z družino in vse ostalo sorodstvo
JUNIJ 1974
ST. 4
Vsako leto prepotuje štafeta mladosti s pozdravi in željami tovarišu Titu tisoče in tisoče kilometrov, iz rok v roke tisočih in tisočih mladincev, dokler je na Dan mladosti, Titov rojstni dan, ne sprejme tovariš Tito, kot sim-
bol bratstva in enotnosti, skup naših iskrenih želja za njegov in naš praznik.
Letos, 8. maja, pa smo imeli priliko videti, nositi in pozdraviti zvezno Titovo štafeto tudi pri nas. Da pa bi še bolj poudarili, izrazili in izkazali številne želje naših delovnih ljudi, smo se dogovorili,
da bomo štafetno palico s pozdravi in željami tovarišu Titu. ponesli skozi našo tovarno, naše proizvodne obrate. Ker pa je čas postanka točno in skoraj prekratko odmerjen, smo najprej dobro začrtali, pripravili in okrasili pot,
po kateri so potem naši mladinci ponesli štafetno palico.
Potrebno je bilo precej priprav, dela in še marsikaj, da smo lahko uresničili našo največjo željo, ki pa je bila verjetno želja vseh naših delavcev. Celo tovarno, najbolj pa seveda pot, po kateri je tekla štafeta, smo lepo okrasili z
zastavicami, zelenjem in s parolami, na katere smo napisali i-skrene pozdrave in čestitke tovarišu Titu za njegov visoki jubilej.
Naše mladinke in mladinci so sprejeli Titovo štafeto na Rudniku, kamor so jo po jami iz Trbovelj do Hrastnika prenesli rudarji, potem pa so jo ponesli do našega glavnega vhoda, kjer se je že zbrala množica ljudi in prisrčno pozdravljala nosilce štafete. Zvezni štafetni palici se je tu priključila tudi naša, steklarska štafetna palica z mnogimi, iskrenimi željami tovarišu Titu za njegov 82. rojstni dan.
Pot je potem vodila do elektro peči, C-bane, mimo hladilnih peči, skozi brusilnico, po stopnišču in skozi delavnice nazaj do glavnega vhoda. Res prisrčno in navdušeno so naši delavci s peči, pri hladilnih pečeh, za stroji, skratka z vseh delovnih mest z dolgotrajnim ploskanjem, navdušenimi vzkliki pozdravljali štafeto.
Od glavnega vhoda so naši mladinci ponesli štafetno palico do Riklnovega mostu, od tam pa so skupaj z defile jem pritekli do slavnostne tribune pri TVD Partizanu, kjer je bila centralna svečana prireditev ob sprejemu zvezne Titove štafete. Po dolgotrajnem in navdušenem ploskanju o-trok, šolarjev, občanov pa do naših najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Hrastniku je predsednik konference mladih delavcev pri OK ZMS Hrastnik Vili Zaletel, ki pa je tudi
predsednik Zveze mladine v Steklarni, prebral pozdravno pismo tovarišu Titu z iskrenimi čestitkami in željami mladine in občanov Hrastnika.
Pionirji, cicibani, mladinci in ostali Hrastničani pričakujejo zvezno Titovo štafeto
Iz Hrastnika je štafeta krenila na dolgo pot do Beograda, kjer jo je na centralni prireditvi 25. maja predal tovarišu Titu slovenski mladinec iz Izole.
Viza
Mladi delavci nestrpno pričakujejo prihod zvezne štafete, ki je letos prvič šla tudi skozi proizvodne obrate naše tovarne
’redsednik konference mladih delavcev pri OK ZMS Hrastnik je pre-čital pozdravno pismo tovarišu Titu mladine in občanov Hrastnika
Predsednik občinske konference ZM Hrastnik Ivo Trbovc pozdravlja mladino Hrastnika ob sprejemu Titove štafete
RAZGOVOR ZA OKROGLO MIZO - STANOVANJSKI PRORLEMI V PODJETJU
Vsi smo priče velikemu stanovanjskemu problemu, stanovanjski stiski, ki tare precej mladih in tudi starejših delavcev našega kolektiva, pa tudi cele občine. Veliko misli je bilo izrečenih o delu samoupravne stanovanjske
skupnosti, solidarnostnega sklada, zadnje čase pa predvsem o gradnji novega, prepotrebnega mostu čez Savo, s tem pa je neposredno vezan tudi .pereč stanovanjski problem, ker je potrebno iz ruš-nega območja pri Steklarni preseliti 26 strank. Ker pa je izgradnja mostu velikega pomena za celotno občino, je le-ta solidarnostno priskočila na pomoč pri stanovanjski stiski, ki je s tem nastala. Velikega pomena je tudi dejstvo, da gradnjo mostu sedaj financira republiška cestna skupnost, v prihodnje pa bi morala gradnjo mostu financirati občina sama. Ne nazadnje pa je že precej časa pereč problem naš samski dom.
Da bi zvedeli, kakšno je realno stanje na osnovi tega, smo razgovorom za okroglo mizo posvetili temo stanovanjski problemi. Povabili smo vse predsednike odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve v posameznih TOZD, predstavnika našega podjetja v samoupravni stanovanjski skupnosti ter predstavnika našega podjetja, ki se največ ukvarja s tem vprašanjem.
Kot na. vseh razgovorih do sedaj, smo zopet lahko ugotovili, da je udeležba oziroma zanimanje članov kolektiva zelo slaba.
Na razigovoru sta bila poleg mladincev prisotna predsednika odbora iz TOZD I in DSS, tov. E-di Volfand, kot predstavnik podjetja v samoupravni stanovanjski skupnosti in tov. Justa Bevec, ki se že vrsto let ukvarja s takšnimi in podobnimi problemi.
Osnovo za nadaljnji potek razgovorov je podal tov. Volfand, ki je v kratkem opisal delo in načr-
te samoupravne stanovanjske skupnosti. Med drugimi je poudaril, da se predvideva, da bo nekje do leta 1980 — 1982 stanovanjska stiska umiljena, ker je predvideno, da bo zgrajenih 500 stanovanj. V prvi fazi, ki pa se
gradi sedaj, sta predvideni do novembra dve stolpnici, to je 38 stanovanj, vendar ne smemo pozabiti, da moramo nujno preseliti iz rušne cone 26 družin. Nekaj stanovanj bomo v Steklarni pridobili tudi s preureditvijo stare pomožne šole. Verjetno bo malo težje za mlade zakonce, čeprav določajo določila, da je obstoječi samoupravni solidarnostni sklad med drugim namenjen tudi za pomoč mladim, ki ne morejo z lastnimi sredstvi priti do stanovanja, vendar pa to ni nikjer točno definirano.
Postavljeno je bilo vprašanje, da je izvršni odbor samoupravnega solidarnostnega sklada odobril dvakrat po 200 milijonov kredita občini za izgradnjo poslovne zgradbe, vendar zato, ker je investitor občina, solidarnostni sklad nima pravice odločati, kdo bo dobil tu stanovanje.
Izraženo je bilo mišljenje, da bi solidarnostni sklad imel pravico nad stanovanjskimi prostori, ne pa nad poslovnimi prostori, ker vsi vemo, da v Hrastniku nimamo primernega prostora za razne sestanke, kulturne prireditve in podobne predstave.
Na vprašanje, kakšen je kriterij za točkovanje pri delitvi stanovanj, ie tov. Janežič prebral vsa določila, na osnovi katerih se izdela takšno točkovanje. Te o-brazce pa imajo vsi predsedniki posameznih odborov in je verjetno to eden najboljših in najpra-vičnejših kriterijev za delitev, seveda s tem, da so sedaj na prioritetni listi tisti iz rušne cone.
Nekoga je tudi zanimalo, zakaj mora ravno Steklarna prispevati največji del sredstev, okoli 52 %
za gradnjo stanovanj, čeprav vemo, da je odstotek na zaposlenega enak za vse.
Tov. Volfand je povedal, da je delež Steklarne res precejšen, kar tudi izhaja iz števila zaposlenih in da gre precej sredstev iz sklada skupne porabe, medtem ko Rudnik dolguje za lansko leto še vsa sredstva, letos pa je že vplačal za 18 stanovanj. Verjetno je nekaj stanovanjskega problema v tem, da še vedno ni izdelan urbanistični načrt Hrastnika in da še tudi ni vse urejeno z gradbenimi dovoljenji.
Predvideva se, da se v spodnjem delu Hrastnika ne bo več gradilo, temveč bo to industrijska cona,. Boriti pa se bomo morali, da bo vsaj to, kar že imamo, vzdrževano v redu in da bi si pridobili vsaj majhno samopostrežno trgovino ter uredili cesto in razsvetljavo, je poudaril tov. Janežič.
Precej obširna je bila razprava o našem samskem domu, o razmerah v katerih živijo stanovalci in tudi o novi ceni, ki bo predlagana glede, na porabo električne energije, vode in vseh ostalih dajatev, ki vplivajo na ceno. Sprejet je bil tudi sklep, da se skupščini podjetja predlaga in obenem na njej podpre predlog, da bi z ozirom na osebne dohodke stanovalcev v samskem domu in visoki
Da bi se spodbudila ne le infor-matorska oziroma publicistična dejavnost znotraj Zveze mladine, temveč tudi druge dejavnosti organizacije kot celote in njenih posameznih sestavnih delov, pripravlja RK ZMS akcijo, s katero želi pritegniti v svoje informator-sko delo novih moči.
V ta namen razpisuje tekmovanje za najboljši informativni bilten (informacije ali pa kako drugače imenovano glasilo), ki bi ga pripravljal COP — center za obveščanje in propagando v OK ali uredništvo v okviru tega centra. Vzporedno pa naj bi se odvijalo tudi tekmovanje za najmarljivejše informatorje oziroma mlade novinarje, ki so tudi aktivni člani v ostalih dejavnostih OK. in tekmovanje za najplodnejše sodelovanje posameznikov ali skupin s sredstvi javnega obveščanja.
Nosilci akcije so občinski COP ali komisije za informiranje, ki naj oblikujejo posebno skupino, v kateri bi bili poleg nekaterih članov COP še člani komisij^pri predsedstvu OK in predstavnik lokalnih, občinskih in regionalnih glasil.
Te občinske skupine ocenjujejo delo mladih novinarjev, še posebej pa njihovo sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja. Prav tako pa sodelujejo pri ocenjevanju posameznih gradiv (člankov ali vesti) za občinsko glasilo, v kolikor ne bo tudi to prepuščeno uredništvu le-tega.
Pogoji za sodelovanje pa so naslednji:
1. V občinski konferenci mora delovati COP ali vsaj komisija za informiranje (z uredništvom glasila). '
stanarini in hranarini šteli osebne dohodke čistilk v breme celotnega podjetja, ker se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo ostali v veliki meri brez nekvalificirane delovne sile.
Zelo obširna in plodna je bila razprava o delu odborov za družbeni standard in stanovanjska vprašanja po posameznih TOZD. Razvidno je, da je delo teh precej otežkočeno, med njimi tudi ni nobene povezave, kar je vzrok velikim konfliktom, razburjanj, vroče krvi itd. Sprejet je bil sklep, da se na skupščini predlaga oziroma tudi pošlje predlog, da bi se na ravni celotnega podjetja u-stanovil enoten odbor ali komisija, ki bi jo sestavljali člani iz posameznih TOZD, vendar s tem, da ostane odstotna razdelitev novih stanovanj ista ko bi bila po TOZD, za stara stanovanja pa bi bila s tem veliko večja možnost raznih kombinacij.
Bilo je veliko vprašanj, odgovorov, mnenj in obširnih razprav, kar pa je zelo težko strniti na list papirja, vendar upam, da smo vsi, ki smo sodelovali na razgovoru, bolj seznanjeni z vzroki, ki vplivajo na trenutno stanovanjsko krizo, verjetno pa smo vsaj delno seznanjeni s tem, kakšno je realno stanje glede stanovanjske problematike.
VIZA
—	Glasila morajo redno izhajati in morajo biti tako tudi tekoče posredovana COP na RK.
—	Prednost bodo imela v -ožjem izboru glasila, ki bodo ob vsebinski naravnanosti zajela čimvečji kompleks mladinskega udejstvovanja in seveda, da bo le-to posredovano čimbolj kvalitetno.
II.	Kriteriji za sodelovanje v izboru za najmarljivejše in najaktivnejše mladince — novinarje oziroma informatorje.
—	Kakovostno in pa količinsko sodelovanje v vseh oblikah komuniciranja z mladino in ostalo javnostjo, predvsem na temo mladi pred kongresom.
—	Družbenopolitično udejstvovanje, v aktivih in občinskih konferencah na drugih področjih (izobraževanje, problemi delavske mladine), torej izven neposredne vloge informatorja oziroma novinarja.
III.	Da bi se obenem tudi poglobilo sodelovanje z že obstoječimi sredstvi javnega obveščanja in da bi v predkongresni aktivnosti bila mladina spontano prisotna v javnem in družbenem življenju nasploh, ter da bi na to življenje lahko tudi po poti javnega komuniciranja vplivala, razpisuje COP pri RK ZMS na podlagi vseh zgoraj navedenih kriterijev tekmovanje za najplodnejše sodelovanje z vsemi temi mediji. Sodelujejo lahko tudi posamezniki ali skupine v okviru občinskih COP. Vse ustrezne podatke zbirajo občinski COP oziroma komisija za informiranje, ki pošljejo vse ustrezne podatke COP na RK.
IV.	Najboljši v tem tekmovanju bodo dobili priznanja in nagrade.
Vojka Železnik
Pogovora za okroglo mizo se je udeležilo več mladih članov kolektiva
Med drugimi povabljenci za pogovor za okroglo mizo na temo: stanovanjski problemi v Steklarni so bili tudi predsedniki komisij za
stanovanja
AKCIJA MLADI NOVINARJI PRED KONGRESOM
Mnenja mladih o • • • A SESTANKI V SAMOBORU
—	stanovanjski problematiki v podjetju
—	glasilu »Glas mladih«
—	nezainteresiranosti za delo v MO
Deželak Stane — delavec v slikarnici
1.	Mislim, da se stanovanja delavcev prepočasi gradijo. Na samem razgovoru za okroglo mizo smo dobili nekaj podatkov o problemih, ki nas še čakajo v b9do-če glede gradnje novega mostu čez Savo. Naj omenim, da bo pri tem treba izseliti iz te rušne cone okrog 30 družin. Te ljudi bo potrebno izseliti prej kot ostale člane kolektiva, tako da bodo ostali zopet prikrajšani in še nekaj časa čakali na stanovanja. Toda. po mojem bi morali ta problem glede preselitve reševati vsi kolektivi v občini, ne pa da ostane to le naš steklarski problem. Stanovanjsko podjetje vse prepočasi spremlja potrebe po stanovanjih za delavce z razmeroma nizkimi osebnimi dohodki.
Naj omenim še samski dom, ki je ravno tako problematičen, saj vemo, da je v izredno slabem stanju.
Upanje moramo imeti, saj nam obljubljajo, da se bo hrastmški stanovanjski problem rešil do leta 1980, vendar s tem ne smemo pozabiti, da bo do tega leta zopet naraslo povpraševanje po novih stanovanjih.
2.	O glasilu »Glas mladih« menim, da je časopis popolnoma v redu. Le da bi bilo potrebno še ostale člane kolektiva — mladince pripraviti do tega, da bodo objavljali v njem svoje članke, misli in mnenja o vsem, kar se na tem področju dogaja, ne pa vse pustiti na bremenih dveh — treh dopisnikov, poleg nekaterih izjem, ki kdaj pa kdaj napišejo kakšen sestavek v časopis.
Mislim, da bi bilo š^e dobro, da bi v časopisu namenili še eno rubriko za probleme mladih na delovnih mestih.
3.	Naj povem, da naš kolektiv šteje blizu 700 mladih ljudi, od tega pa nas organizirano dela silno malo. Vzrokov za to je verjetno več. Tu so na eni strani odnosi samih vodij TOZD do mladih ljudi, potem poročeni mladinci, ki nimajo oskrbe za varstvo svojih otrok in pa stanovanj. Temu je kriv tudi naš standard, ki zato ne privablja ostalih mladih ljudi v takšni meri v organizacije, najsi bodo to kulturne, športne ali politične. Mislim, da delo mladine včasih zavirajo tudi starejši člani v kolektivu, namesto da bi podpirali in pomagali mladini pri njenem delu, ki ji ga družba nalaga.
Tatjana Zupančič — uslužbenka
1. Stanovanjski problem pri našem podjetju je zelo pereč. Res je pri nas zaposlenih veliko več ljudi, predvsem pa mladine, kot drugje, zato' ne moremo ustreči vsem prošnjam. Mladi dobijo stanovanja silno težko, ker morajo imeti dovolj delovne dobe. Navadno stanujejo skupaj s starši in zelo pogosto pride v taki družini do sporov, večkrat pa tudi do razdora zakona. Marsikdo bi bil zadovoljen s staro sobico, le da bi bil enkrat sam zase v svojem stanovanju. Kmalu bo problem še
večji, oziroma je že prišel na dan, ko bo potrebno izseliti tiste družine, ki stanujejo na rušnem področju, in teh tudi ni tako malo, kajti graditi so začeli nov most čez Savo. To bo torej zopet minus za mlade zakonske pare.
2.	Mislim, da je res lepo, da i-mamo mladi nekaj prostora, kjer lahko izražamo svoje misli in želje o raznih problemih, predvsem pa o nas mladih samih, o svojih problemih, ki nas v podjetju tarejo. Menim, da bi lahko več mladih pisalo v to glasilo, saj bi se s tem sami bolj izpopolnjevali in tudi lažje sami reševali probleme, ki nas težijo.
3.	Problem, ki ga že dolgo rešujemo, nezainteresiranost mladih za delo v mladinski organizaciji, je še vedno pred nami. Menim, da imamo mladi dovolj pomoči od pristojnih organov, ki nam pomagajo reševati razne probleme. Mladi si moramo graditi bodočnost in sodelovati v mladinski organizaciji. Res je, da zelo težko rešujemo sami te probleme brez starejše generacije. Vedeti pa moramo, da bomo tudi mi nekoč odrasli in bomo zato morali mladini pokazati svojo moč in pa zainteresiranost do mladinske organizacije.
Predsedstvo KMD pri OK ZMS Hrastnik je organiziralo posvet s predsedniki in sekretarji aktivov mladih delavcev, sekretarji OO ZK. predsedniki OO sindikata, povabili pa smo tudi predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Franja Krsnika in predsednika samoupravnega solidarnostnega sklada tov. Ulaga.
Namen posveta je bil, da bi se pogovorili o nekaterih stanovanjskih problemih, ki tarejo precejšnje število mladih zakoncev, o dosedanjem delu aktivov v delovnih organizacijah in o delu predsednikov aktivov mladih delavcev, konferenc na ravni podjetij in konference na ravni občine.
Ko pa smo se zbrali, smo lahko ugotovili precejšnjo neodgovornost in neresnost nekaterih vabljenih funkcionarjev, tako mladinskih kot tudi ostalih, saj se nas je od 60 vabljenih posveta u-deležilo le 10, od tega sedem predsednikov oziroma sekretarjev aktivov, nekaj pa se jih je opravičilo oziroma so bili službeno zadržani. Vendar pa tudi ta številka ne opravičuje ostalih, ki se iz takih ali drugačnih vzrokov niso udeležili posveta niti se opravičili. Iz tega lahko sklepamo marsikaj, mogoče celo to, da se velika večina tistih ne zaveda svojih dolžnosti, ki jim jih nalaga njihova funkcija, ter pomembnosti takega posveta. Kljub temu pa smo sklenili, da se bomo pogovorili o nekaterih stvareh oziroma smo dnevni red posveta skrajšali.
Najprej je tov. Ulaga, predsednik samoupravnega solidarnostnega sklada v nekaj besedah opisal pomen in delo samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravnega solidarnostnega sklada ter nakazal nekaj perečih problemov, na katere je naletela ta skupnost pri izvajanju plana oziroma so do neke mere zavirali hi-
V	soboto, dne 18. 5. 1974 smo odšli v Samobor, v tovarno Kristal na posvetovanje mladinskih organizacij vseh steklarn širom Jugoslavije o delovni akciji »Staklari YU« ki bo letos na progi Beograd—Bar.
V	Samobor smo prispeli ob 11 in se oglasili v matični tovarni Kristal Samobor. Tam pa so nas že čakali predstavniki mladine te Steklarne in nas skupaj z drugimi udeeženci tega sestanka peljali na ogled obrata za brušenje kozarcev, nato pa še v samo proizvodno halo, ki ima talilne in hladilne peči. Od vsega me je najbolj presenetila izredna čistoča prostorov in urejenost delovnih strojev.
Sestanek se je pričel ob 12. Na njem so sodelovali predstavniki steklarn iz . Paračina, Pančeva, Skopja, Samobora, Lipika, Straže, Zaječarja in Hrastnika. Odsotni pa so bili predstavniki steklarne Ali bunarja, Rogaške Slatine in Pule.
Sestanek je vodil predsednik i-niciativnega odbora za pripravo delovne akcije. Razložil je obliko in način sodelovanja na sami akciji. Sestavili bodo eno brigado mladincev steklarske industrije Jugoslavije, ki bo štela okrog 50 brigadirjev iz vseh steklarn razen
trejšo gradnjo stanovanj. Iz nadaljnjega razgovora smo lahko u-gotovili, da bo s stanovanji za mlade zakonce za nekaj časa precej hudo. da pa se bo približno v dveh letih ta problem omilil, rešil pa se bo verjetno do leta 1980 — 1982. Marsikaj zanimivega smo zvedeli o delu stanovanjske skupnosti in solidarnostnega sklada, škoda je le, da ni bila večja udeležba, da bi o tem lahko slišali še več, oziroma da bi sodelovali v razgovorih.
Razpravo o delu aktivov in konference mladih delavcev pri OK ZMS smo odložili že drugič. Izraženo je bilo dejstvo, da predstavniki aktivov zelo težko opravljajo te funkcije, saj se lahko največ naredi in. pogovori dopoldne med delovnim časom, seveda pa je to zelo težko za tiste, ki delajo na a-kord. Po temeljiti razpravi o tem smo sprejeli «ki°n da se pošlje posameznem vodjem TOZD in predsednikom delavskih svetov vloga, da bi predsednikom aktivov omogočili delo v mladinski organizaciji s tem, da bi le-tl imeli na teden plačane 2—3 ure za to delo. Seveda s tem, da se to ne izkorišča po nepotrebnem in da dan ni konstantno določen, temveč po potrebi.
Precej težje pa je delo predsednikov konferenc mladih delavcev OZD oziroma tam, kjer je v podjetju več aktivov, kar je v naši občini specifični primer Steklarna. Glede na vse večje in širše področje dela mladinske organizacije nasploh je bil po temeljiti razpravi in pretehtanju vseh mogočih variant in dejstev sprejet sklep, da se pošlje družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom vloga, da se predsedniku konference mladih delavcev v Steklarni na nek način omogoči kcflikor toliko normalno delo s tem. da se mu da
Ali bunarja. Rogaške Slatine in Pule. Tudi iz naše Steklarne naj bi šla v brigado dva ali trije mladinci in eden od teh naj bi bil tudi referent za tehnično izobraževanje na sami akciji. Organizator in pokrovitelj letošnje brigade je tovarna stekla iz Skopja. Tako bo tudi zbirno mesto brigadirjev v Skopju, kjer se bo istočasno tudi formirala brigada.
Delala bo na progi Beograd— Bar od 2. 8. do 4. 9. 1974. Delovna akcija je odraz bratstva in enotnosti, ki naj krepi mlade in jih povezuje v skupni akciji izgraditve naše domovine.
Imenovani sestanek se je končal ob 14, nakar so nas vse povabili na kosilo v prijetno restavracijo, kjer je poleg kosila sledil še prijeten pogovor, obujanje spominov in izmenjava mnenj o že preteklih akcijah.
Niko Skočir
Organizirali smo plesni venček
Letošnje leto je mladinska organizacija Steklarne bila iniciator pri nas v Hrastniku že znanih plesnih tečajev. Plesne vaje so pričele v dvorani TVD Partizana že v mesecu marcu in zaključile v tem mesecu — mesecu maju. Vodil jih je plesni učitelj iz Ljubljane Peter Štaut, kateremu je bil včasih v pomoč tudi znani plesni mojster, ravno tako iz Ljubljane, Marjan Marolt.
Ko se je bližal konec plesnega — začetnega tečaja, so mladi obiskovalci izrazili željo, da bi za še enkratno skupno snidenje organizirali plesni venček, tradicionalni zaključek plesnih vaj.
Tako smo tudi organizacijo plesnega venčka prevzeli mi — mladinska organizacija Steklarne. Datum, ki smo ga določili za to prireditev, naj bi bila sobota, 18. maja 1974. Da pa to ne bi bil
(Nadaljevanje na 4. strani)
na dan na razpolago po dve uri, stroški pa seveda po nekem ključu krijejo vse TOZD in delovna skupnost skupnih služb.
Precej obširno pa je tudi delo predsednika KMD pri OK ŽMS glede na dejstvo, da imamo sedaj v Hrastniku ustanovljenih 14 aktivov v delovnih organizacijah in da moramo v najkrajšem času u-stanoviti še tri in pa to, da je predsednik kot tak neposredni delavec. Tudi glede tega smo po obširni razpravi sprejeli sklep, da se glede na to, da mladinske aktive kot integralni del sindikata financira sindikat, pošlje vloga na občinski sindikalni svet, da bi na nek način financiral dnevno po dve uri predsedniku konference na ravni občine in s tem omogoči normalno oziroma boljše delo te konference.
Vse te vloge pa se morajo poslati vsem naslovnikom čimprej, da bodo lahko tudi ti problemi v doglednem času rešeni, s tem pa omogočeno boljše in uspešnejše delo celotne mladinske organizacije v občini.
Z. V.
Delovni posvet
Organizirali smo plesni venček
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Pule, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Služim lep rod vojske, to je vojna mornarica. Ker bi bil rad seznanjen s potekom dela in razvojem tovarne, bi vas prosil, če bi mi lahko pošiljali glasilo kolektiva »Steklar«. Vnaprej se že lepo zahvaljujem.
Pozdravljam vse člane kolektiva, posebno pa še delavce TOZD-
4.
Drago Štiher 1159/91 A —VE 5 52002 PULA
Dragi Drago!
Hvala za tvoje pismo in pozdrave. Vsakokrat, ko dobim pismo od fantov, ki ste na služenju vojaškega roka, se razveselim, to pa zato, ker vidim, da kljub temu da ste daleč od kolektiva, želite biti seznanjeni z našimi uspehi. Steklarja pa ti bom z veseljem pošiljal.
Te pozdravlja urednik * * *
Spoštovani urednik!
Prejmite lepe pozdrave od vojaka Danijela Lisca in prosim vas, če bi mi lahko redno pošiljali našega Steklarja. Vnaprej se lepo zahvaljujem.
Danijel Lisec
V.	P. 2265/2 61002 LJUBLJANA
Zdravo-Danijel!
Prav lepa hvala za kartico in pozdrave. Obljubljam in zagotavljam ti, da boš redno dobival Steklarja.
Te pozdravlja urednik
Dragi Ivan!
Zahvaljujem se ti za razglednico in pozdrave. Obljubim ti, da bo časopis vsak mesec pri tebi. Obenem te pozdravljam in želim, da se oglasiš še kaj.
Te pozdravlja urednik
* * *
Spoštovani urednik!
Javljam se ti iz Ljubljane, kjer služim vojaški rok. Rad bi imel, če bi mi pošiljal časopis Steklar, ker bi bil rad seznanjen z uspehi in dosežki kolektiva v katerem sem bil zaposlen.
Vsem TOZD želim veliko delovnih uspehov.
Vinko Brglez
V. P. 2265/2
61002 LJUBLJANA
Dragi Vinko!
Najprej se ti v imenu vseh v našem kolektivu zahvalim za prijetne želje, ki si jih izrazil. Tudi jaz ti želim vse najlepše v odsluženju vojaškega roka. Steklarja pa ti bom z veseljem pošiljal.
Te pozdravlja’ urednik
[ „c	lopisu Jas ml	ite v adih"
If		
venček za same obiskovalce plesnih vaj, je mladinska organizacija sklenila, da naj ta venček preoblikuje oziroma spremeni v večjo prireditev, na katero lahko vključimo tudi ostale občane našega kraja, da se pozabavajo ob takšni priliki. Izdelali smo okrog 200 vstopnic in jih brez kakršnih koli problemov ali akcije razprodali. Če bi lahko v dvorano spravili še toliko ljudi, tudi ne bi bil problem glede obiska in prodaje vstopnic. Vemo namreč, da pri nas primanjkuje tovrstnih prireditev, kjer bi se Hrastničani lahko pozabavali in razveselili. Verjetno je k takšnemu odzivu pripomogel tudi dobro izbrani ansambel Jožeta Rusa iz Hrastnika.
Vemo tudi, da ni prireditve, ki traja od večera do poznega jutra brez točenja alkoholnih pijač, prehrane oziroma na kratko rečeno gostinskih storitev. To vse smo našim obiskovalcem omogočili, vendar smo vso skrb okrog tega
prepustili Gostinskemu podjetju Jelka Hrastnik.
Glasba je pričela že ob pol osmi uri zvečer. Okrog 21. do 22. ure so se že zbrali v glavnem vsi o-biskovalci. Zato je plesni učitelj napovedal tekmovanje plesnih parov, in sicer tistih, ki so letošnje leto prvič obiskovali plesni, tečaj. Za tekmovanje se je prijavilo 10 parov. Tekmovali so v treh standardnih plesih: angleškemu valčku, polki in ritmičnem fokstrotu. Pari so res lepo zaplesali in pokazali, kaj so se lepega naučili v 20 urah začetnega tečaja.
Plesnemu tekmovanju so sledile še razne zabavne igre, kot igra z baloni, pomarančami in podobno. Vsakokrat so bile podeljene skromne nagrade. Tudi ostali obiskovalci, posebno starejši, so se verjetno prijetno počutili ob zvokih glasbe, kar je kazalo tudi samo počutje v dvorani, ki se je vleklo tja do poznih jutranjih ur.
Vojka Železnik
* * *
Spoštovani urednik!
V prvih vrsticah mojega pisanja pozdravljam ves kolektiv Steklarne. Nahajam se v zelo lepem kraju Zenici. Prosil bi vas za časopis Steklar in se vam zanj že vnaprej lepo zahvaljujem.
Ivan Lazar V. P. 2685/5 72002 ZENICA
Za nagradni kviz znanja iz zgodovine steklarstva smo prejeli 19 rešitev. Čudno, da na temo iz našega področja ni bilo več zanimanja. Pravilni odgovori so:
1.	c) Jurklošter
2.	b) lesa
3.	c) Franc Burger
4.	b) 1945
5.	a) 1250° C—1450" C
Za tri nagrade s pravilnimi rešitvami so bili izžrebani :
1.	nagrada (30 din): Dremel Karli
2.	nagrada (20 din) : Venko Joža
3.	nagrada (10din): Grčar Karli
Nagrajencem čestitamo!

NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1.	Slovenski pisatelj, ki je takole opisal svoje rojstvo: »Rodil sem se v Gospodovem letu 1864 na dan sv. Izidorja in sicer ravno tu na Visokem. Oče je bil Polikarp, lastnik dveh kmetij, mati pa je bila Barbara Khal-lainin rojena na Suhi, kot hči ondotnega kmetovalca Volfa Wolffinga.« Kdo je bil ta pisatelj ?
a)	Fran Šaleški Finžgar
b)	Oton Župančič
c)	Ivan Tavčar
2.	V stari Grčiji je nastal poseben slog v arhitekturi, posebej pri stebrih, ki je dobil ime po enem največjih grških plemen.
a)	pirejski ■ b) dorski
c) jonski
3.	Sprehajališču, ki ima na obeh straneh vrsto dreves, pravimo:
a)	atrij
b)	aloja
c)	aleja
4.	Katera veda raziskuje gibanja in prostrane oddaljenosti nebesnih~teles ter izračunava njihove poti?
a)	anatomija
b)	astronomija
c)	biologija
5.	Vsako v tekočino' potopljeno telo postane navidezno za toliko lažje, kolikšna je teža izpodrinjene tekočine. Vzgon je enak izpodrinjeni tekočini. Kako se imenuje ta zakon?
a)	Boylov zakon
b)	Arhimedov zakon
c)	Pascalov zakon
Pri žrebanju pravilnih odgovorov bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 21. 6. 1974. Prva nagrada je 30 din, druga 20 din in tretja 10 din.