Delovanje UJU — poverjeništvo Ljubljana od 1. juliia 1928. do 30. junlja 1929. (Poročilo strokovnega tajnika tov. Jos. Kobala za pokrajinsko skupščino v Ljubljani dne 20. in 21. julija 1929.) Delovanjie polverjl ništva. Vodstvio poverjeništva so tvorili: pover* jenik, tajndk, blagajnik in urednik »Učit. To* variša«. Shajald so se vecinoma dnevno ter se pogovorili o tekočih zadevah v organiza* ciji. Večkrat so klicali k raizgovorom tudi na« čelnike odsekov prd poverjtništvu ter so se z njimi posvetovali o aktualnih zadevah. Vodstvo je bilo v vednem stiku z okraj« nimi učiteljskimi društvi. Po potrebi je po= šiljaio k društvenim zborovanjem svoje funks cionarje, ki so poročali o položaju in raznih aktuatnih vprašanjih. Oseben stik z društvi in zksti z društvenimi zborovanji bi moral biti prav pogost kcr bi se tako ustno rešilo marsikatero pereče vprašanje in odstranili nesporazumi in dvomi, ki so se tu in tam pojavili. Funkcionarji vodstva poverjeništva so sc večkrat zglasili piosame-zno ali v doputaciji pri šolskih in drugih oblastih ter so jim tol* mačili želje dn potrebe organizacije. Posre* dovali s.o v raznih načelnih in važnih stanov* skih vprašanjih. Izvršili so tudi mnogo'inter« vencij iosebnega znacaja, ako so bili napro* šeni s strani članstva. Članstvu je dajalo poverjeništvo nasvete v pravnih, stanovskih in šolskih vprašanjih. Opravilni zapisnik šteje 1275 številk. Med temi pa niso všteti mnogi dopisi tajnika. bla* gajnika in urednika, ki so še posebej odgo* varjali na razna vprašanja. Delo v organizaciji je naraslo in so ga funkcionarji le težko zmagovali. Ožji sosvet je imel 5 sej. Prva seja se je \ršila po sklepu pokrajinske skupščine dne 22. septembra 1928 v Murski Soboti, da na licu mesta pro» uči tamošnje šolske in stanovske zadeve. Važni sklepi so se predložili vsem pristojndm in merodajnim činiteljem. V ostalih sejah je sklepal ožji sosvet o organizačnih in stanov* skih *adevah, o predlogih okrajnih učitelj* skih društev, o gospodarski poslovalnici, o novih pravilih, a načrtu šolskega zakona, o materijalnem in pravntm položaju članstva in drugih prilikah v -organizaciji. V 3. seji dne 31. januarja 1929. je razmotrival ožji iso» svet o novem položaju v državi po 6. janu* arju in izdal na članstvo poseben proglas, ki ga je ipriobčdl »Učit. Tovariš« dne 31. januarja 1929. Tega dne se je zglasil ožji sosvet korpo* rativno pri velikem županu ljubljanske obla* sti mu tolmačil položaj v organizaciji in iz» ročil proglas. Ožji sosvet je sklepal tudi o sklicanju širjega sosveta in o zadevab, ki naj pridejo na dnevni red. Šir.ii sosvet je imel med letom 2 seji. Obe sta se vršili na Zidenam mostu kot nekakem središču obeh oblasti. Prva seja je bila dne 8. decembra 1928. Zbor je zavzel načelno stališče napram načrtu šolskega zakona. Iznesel je naše programatične zahtcve glede učiteljske šol= ske izobrazbe in zavzel stališče do višje pe= dagoške šole v Zagrebu in Beogradu, izrekel se je za sodelovanje s srednješolskim učitelj= stvom in za zbližanje učiteljstva vseh kate= gorij. Druga seja dne 26. maja t. 1. je ra^ pravljala o reorgani-zaciji Učit. Samopom«6i, O' načrtu zakona o narodnih šolah dn pa _o novih organizačnih pravilih. Na ta dan se je vršil tudi ustanovni iobčni zbor Učiteljske gospodarske poslovalnice, kateri se je dolocil sedež v Mariboru. Delovanje oikrajnih učiteljskih društev je usmerila pokrajinska skupščina v Kranju leta 1927., dopolnila pa lanska sicupščina v Celju. Določila je, da zboruj vsako okrajno učiteljsko društvo petkrat na leto. Poleg tega dmej vsak krožek po 5 sestankov na leto! Tega sklepa so se držala večinoma vsa dru* štva. Izjemo tvorijo društva, ki imajo obse» žen teritorij, težaven teren in slabe komuni^ kacije. Nekatera društva so zborovala nad petkrat. Vsa društva so priredila 147 društvenih zborovanj, na katerih )e bilo 160 znanstvenih dn pedagoških predavanj. Predavatelji so raz* pravljali največ o delovni šoli, znak, da stre« mi slovensko učiteljstvo /a napredkom v šolstvu in toče korakati sporedno z napred* nim šolstvom naših sosedov. Naj omendm .ob tej priliki dve pedagoški ekskurziji na Dunaj, katerih eno je priredila Pedagoška centrala v Mariboru drugo pa Izvršni odbor UJU v Beogradu. S tem je dobilo priliko 40 sloven:skih učitdjev in učiteljic, da se poučijo na Dunaju o modernem šolstvu in njegovih na» pravah ter o svojih vtisih poročajo clanstvn na društvenih zborovanjih. Društva so razpravljala »poleg stanovskih in materijalnih zadev tudi o načrtu zakona o narodnih šolah, o novih pravilih v organl? zaciji. o gospodarski poslovalnici in rcorganis zaciji Učit. Samopomoči. Delovanje večine društev je bilo prav ži= vahno. Svoja poročila so pošiljaia z malimi izjemami redno in točno. Izjemo je delalo k eno društvo, ki je poslalo eno samo poročilo o diuštvenem aborovanju, čeprav je bilo več^ krat opozorjeno, naj vrši tocno svojo sta* novsko dolžnost. Društvenih zborovanj članstvo ni pose« čalo v takem šttvihi, kakor bi bilo to želetl. Vzrok je premajhna zavednost članstva, apa= tija do vsega v organizaciji, tuintam materi« jalno vprašanje poeddnca večkrat tudi oseb« nosti. Opaža se, da nekateri odbori premalo skrbno pripravijo snov za zborovanja. Manjs ša društva izkazujejo višji procent udeležbt, dočim je padel obisk pri večjih društvih celo pod 50% in to ob ugodnem vremenu. Takih društev je bilo 6. Izjemo dehjo tu nekatera večja društva kakor celjsko, ljubljanska oko^ ldca in ptujsko društvo. Povprečno se jt udeleževalo društvenih zborovanj po poslanih podatkih 62%, kar je vsekakor premalo. Udeležba je torej padla v primeri ;z lansko za 5%. Najvišji obisk za« znamuje. šoštanjsko učiteljsko društvo z 80%, najnižji pa krško s 43%. Sledtč sklepu pokrajinske iSkupščine se je okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okoldco, ki je štelo 217 članov, delilo v sresko društvo UJU — Ljubljana okolica — vzhodni in zahodni del. Prvo šteje 101, drugo pa 116 članov. Delitev je sklenilo tudi novomeško učiteljsko društvo, ki se pa izvede šele v se.ptembru. Iz UJU — poverjeništvo Ljubljana je prostovoljno izstopilo marenbcrško ucitelj^ sko društvo ,s 39 člani. Vzrok izstopa je ne= poravnana članarina. Dočim pravi društvo, da je vse prispevka centrali poravnalo, ugos tavlja glavni blagajnik na temeiju \nposlanih mesečn,'h prijav in nakazanega denarja, da društvo ni storilo svoje doižnosti napram glavni blagajni. Predsednika in blagajnika je poverjeništvo povabilo na sejo širjega so^ sveta na Zidani most 26. maja t. 1., da bi st ustno izravnale diference. Seje se pa ni ude* ležil noben zastopnik društva, pač pa je po= verj'eništvo iprejelo od društva obvestilo, da vztraja pri svoji trditvi in svojem sklepu, Poverjeništvo je štelo v tekočcm poSlov^ nem letu 32 okrajnih učiteljskih društev-i; od teh je bilo v ljubljanski oblasti 14 v marl» borski pa 18 društev. So to nastopna diuštva: Okrajno učiteljsko društvo Brežice-Sevnica .... Celje  Črnomelj  Gornji grad  Kamnik  Kočevje  Konjice ....... Kozje  Kranj  Krško  Laško  Dolnja Lendava .... Litija  Ljubljana  Ljubljana okolica-vzh. del Ljubljana okolica-zah, del Ljutomer  Logatec ....... Maribor in bližnja okolica Maribor desni iu levi breg Mežiška dolina .... Murska Sobota .... Novo mesto  Ormož  Ptuj  Radovljica  Slovenska Bistrica . . . Slovenjgradec  Sv. Lenart ..'... Šmarje-Rogatec .... Šoštanj  Vransko  Skupaj . . Člani 83 131 82 30 97 53 33 112 121 105 64 85 193 94 111 80 74 117 116 47 87 98 47 129 56 50 37 45 76 50 31 2613 201 84 15 48 90 157 86 38 106 88 61 35 126 136 116 69 90 200 101 118 88 81 124 129 54 89 107 64 144 57 59 41 51 86 52 34 2877 NAŠ TISK — JUBILEJI NAŠIH LISTOV. Med stanovski tisk, ki ga vzdržuje dU rektno naša organizacija spadata »U 6 i t e 1 j« ski Tovariš«, kot stanovsko politični ted« nik in »P o p o t n i k« kot pedagoško znan» stveni mesečnik. Oba lista se krijeta iz 61a* narine. Polcg tega izdaje poverjeiništvo tudi mesečnik za mladino — »Zvonček« i« za mladino letne publikacrje — »Mladin» ske Matice«. Te ustanove pa krijejo na» ročnina in članski prispevki naročnikov »Zvončka« in članovi Mladinske Matice. V letpšnjem letu sta imela »Zvonček« svoj 301efni, »Popotnik« pa svoj 501eto: jubi* lej. Poedini člani so pri društvih izrekali kri* tiko glede obeh listov ter so stavili svoja zahteve. Težko je bilo urejevati oba lista, ker kljub temu, da. sta bila v zadnjih lttih oba lista aktivna, ni skupščina odobrila po* trebnih kreditov, da bi se lista lahko razmah^ nila. Pcslcdica tega^ skoro nevzdržnega stanja je bila, da sta urednik »Popotnika« že med l.tom, urednik »Zvončka« pa ob sklepu 30. lctnika, odstopila in odložila uredništvo. Urednik »Zvončka«, tov. Engelbert Gangl jt bil istočasno i»Zvončkov« ustano= vitelj in njegov 301etni urednik. V tej dobi si je pridobil nevcnljivih zaslug, tako na po» lju mladinskcga slovstva, še več pa na polju stano'vskega dela. V zadnji številki letoš* nj'Łg'i!i letnika se poslavlja od »Zvončka« in kroga n}egovih prijateljev in neprijattljev. Na zadnji seji je sklenil širji sosvet, naj z ozirom na Ga<nglov odstop pripravi predloge za nadaljno urejevanje »Zvončka« za dekga= cijo odsek Mladinske Matice ter naj na pod* lagi tega predloga skkpa delegacijai letošnje pokrajinske skupšcin:. o urejevanju in na^ daljni usodi »Zvončka«. -— Nič manj ugto den in zaslužt^n na polju pedagoške književ= nosti in na polju stanovskega dela1 je odsto* pivši urednik »Popotnika« tovariš Pavle F 1 e r e. Zgodovmi smo radi objektivnosti dolžni zabeležiti, da je mnogo krivdt, da se oba lista nista bolj razmahnila tudi pri so^ trudnikih iz stanovskih vrst ki imajo zmož= nosti, a so se nekako izogibali dela pri enem in drugem listu. Prepričani smo lahko, da bijez mateirijalnega fundiranja in brez sotrud= ništva s strani sposobnih tovarišev tudi bo^ doči uredniki ne bodo mogli delati čudežev. Zato «e mi zdi, da je bila kritika, ki je bila iznešena; o obeh listih, često preeikstremna in ne povsem objektrvna napram težkočam, s kat:rimi se imajo boriti vsi naši listi. Uredništvo »Popotnika« je po odstopu tov. Flereta prevzel redakcijski odbor, v ka* terem so tov. Vranc, Osterc in dr. _ g ei 6. »Popotnik« se je naslonil več >ali manj na Pedagoško centralo v Mariboru. Širji so* svet je tudi uvidel, da brez materijalne pod« lage' ni mogoče1 dvigniti lista, zato je ugodil zahtevi redakcijskega' odbora, da se dovoli borgis tisk, da se zviša uredniški in sotruds niški honorar ker sicer poda redakcijski od* bor ostavko. S tem >se je pa prekoračil močno proračun »Popotnika«. »Učiteljski Tovariš« obhaja les tos tudi svoj- jubilej, in sioer »topa v 70. let* nik. Ta ju.bilej js tem pomiembnejši, ker je »Učiteljski Tovariš« najstarejši izmed obsto* ječih slovenskih listov, torej starosta slo= venskega časopisja. Dasi je bila proslava ju= bilejev tako s strani »Popotnika«, še bolj pa s strani »Zvončka« jako -skromna skoraj bi morali reči za naš stan preskromna, tudi »Učiteljski To'variš« nn bo mogel preiti pr-e« ko svojega jubileja. Žal mu nt bo mogoče obhajati svojega jubileja v onem obsegu, kakor ob 601etnici. vendar ga bo vsaj v skrom* nem obsegu moral obhajati ob pričetku šol* skega leta 1930i. ali pa z, zadnjo števillšto 70. letnika, kakor je to storil »Popotnik«, ker zahteva to .samozavest slovenskega učiteljstva, ki mora manifcstirati javno za svojega najodločnejšega dn najstarejšega borca za učiteljska prava in ugled učiteljskega stanu. Za marsikaj, kar ima danes učiteljstvo se i-ma zahvaliti »Učiteljskemu Tovarišu«. Urejevanje »Učiteljskega Tovariša« je danes težje kakor je bilo kdajkoli in kakoi je to pri drugih listih, ker je treba vsestran^ ske verziranosti. List je d-anes priznan tudi v širokih vodilnih krogih srbskega in hrvab skega učiteljstva, ki so imeli vedno laskava priznanja zanj. — Ni še daleč za nami doba, ko sta morala urednik in poverjenik odgo* varjati zaradi lista^ v stanovski borbi disci^ plinsko in celo pred državnim pravdništvom, dasi se je list boril le proti partizanstvu in za načela, ki so danes javno priznana in pro» gramatična za scdanje javno stremljenj^e. Pravica je zmagala in s tem so bili poraženi vsi oni, ki so hoteli borbo za pošteno stvar partizansko izrabiti. Zmagala je pa tudi trez* ncst in prevdarnost pri 'visakem vprašanju, in pri vsakem koraku, ki jo je danes še bolj treba nego prej, ker so predpisi o tisku zelo poostreni. Veičina član.stva je to tudi upošte* vala in še dants upošteva, da je list vezan na zakonite predpise, ki jih ne sme preko* račiti in. na katere more paziti pri vsakem najmanjšem dopisu. Nekateri tudi s tem niso zadovoljni in kritizirajo zdaj to zdaj ono. O nobeini stvari se ni posv^etovalo vodstvo po< ¦verjeništva toliko. kakor zaradi lista in je pretehtalo vsako zad.vo, ki bi ne bila v korist učiteljstvu. Vsi koraki so bili storjeni spo= razumno. Poverjeništvo se je zavedalo, da nosi gledt lista tudi odgovornost, ki ni lahka v.c na eno in nei na drugo stran. Odklanjati pa je moralo vsak eksperiment, ki bi lahko dovedel do ukinitvc lista in bi imel lahko tudi posledice za organizacijo, ker se je za» vedalo, da bi članstvo klicalo poverjeništvo na odgovornost, če bi z neprevdarnostjo kompromitiralo list in <organizacijo. Kaj je list in kaj organizacija, bi se marsikdo šeia zavedjl tedaj, čc bi enega in drugega ne imel. Vsi načelni sporni dopisi, ki jih uredništvo ni moglo priobčki, so bili predloženi pover:1 jenštvu. ki jih je predložilo ožjemu sosvetu in širjemu sosvetu, da sta sklepala o upravi« čcnosti odklonitve. Kritj.e «Učiteljsk€ga Tovaiiša« je <teižje naraTe ker se morajo ž njim kriti tudi po» trebe organizacije, ki se množe od dne do dne. Da ni treba zvišati članarine in ne obre» meniti članstva, jei bilo treba dvigniti oglase1 »Učiteljskega Tovariša« v letošnjem proraa čunu od 38.000 Din na 76 000 Din. Iz tega razloga se bodo morale odsk j tudi zaračunati vse objave, ki služijo več v osebne namene posameznikov, kakor v informativne in sploš« nc' svrhe članstva. O 'Mladinski Matici je porcčilo posebe. PRAVILA UJU. Gkde pravil UJU se vcdi že dolga borba. Vsa tri leita je poverjeništvo nastopalo proti preveliki centralizaciji pravil, ki bi smeirila za ukinitvijo poverjtništev in bi ovirala raz* mah organiziranega učiteljstva v poedinih po» verjeništvih. Zaradi tega tudi ni došlo do novih centralnih pravil ker si je bilo ponajs več nasprotno naziranje izvršnega odbora in zastopnikov poedinih povcrjeništev. To je dovedio tudi do znanciga sklepa na skupiščini v Celju, da naj se- uredi naša orga= nizacija na federativni podlagi, visa samo» stojna poverjeništva pa naj tvorijo in bocto včlanjena v Uniji Jugoslovenskega Učitelj^ stva. Poverjeništvo je mcralo izvcsti ta sklep, ki so ga napravili delegati/na skupščinl v Celju. Razposlalcv je tudi načrt pravil in po» slovnika na sreska društva, da naj se izjavijo o tem tudi ostali člani društevv Poverjeništvo je tudi hkrati opozorilo. da ni scdaj niti pravi čas z,a predelavo pravil, niti niso šti izdelana centralna pravila. Tudi .sigurno ne bi bilo umestno da bi se učiteljstvo izločilo s spre= jetjem samostojnih pravil iz sestava UJU preden ne dobi pravil, po katerih bo lahko sporazumno v organizačni zvezi z ostalim učiteljstvom v državi. S 'tem bi se samo iz« oliralo in separiralo. Mnogo društev je te- tehtne razloge upo* števalo i,n šklenilo, naj; se vprašanje pravil preloži nai čas, ko bodo centralna pravila dala možnost za sarhostojna pravila poverjenis štev; nekatera društva so pa naravnost ostro nastopila proti vs-2'ki tendenci separiranja in tiranja slovenskega učiteljstva v ftegotove položaje, ki bi se jih napravilo s kakim pre* nagljenim ekstremnim korakom v zadevi pravil. Zakon o narodnih šolah. Da bodo š: vedno stanovska in šolsko politična vprašanja dolgo morala biti jedro naše organizacije, je pokazala doba, ko se je malo bolj forsirala samoizobražeivalna akcija v organizaciji in se je posvetilo temu vpra^ šanju prvo pažnjo. Sedaj se je takoj oglasilo članstvo in j.a pričelo samo zahtevati, naj se materijalnim in pravnim vprašanjem po* sveča več pažnje in naj se jih ne zanemarja zaradi samoizobraževalne akcije. Eno izmed glavnih vprašanj v tem po* gledu je vprašaeje zakona o narodnih šoJah, ki bo rašilo ntšteto vprašanj, za katera se borirao v zadnjih ktih in ki so za šolstvo dn uciteljstvo vitalnega pomena. V zadevi šolskega zakona «e je sestal Glavni odbor UJU in je predložil svoje želje tudi na merodajna mesta. Vsi ukrepi v tera poglodu so bili cibjavljeni v stanovskem listu. K'oncem aprila in začetkom maja tek. leta sen ie sestala; tudi komisija, ki je redigirala kon* čni predlog glede šolsk«ga zakona. V tej ko* misiji sta dclovala tudi dva člana našega po* veirjeništva. Kolikor je bilo mogoče smo ob* j-avili in publicirali stališče komisije v listu in ma društvcnih zborovanjih. Poverjeništvo je po sklepu komisije po* slalo še svoje. pripombe na merodajna me« sta. Držalo se je stališč im, sklepov, kakor jih j,e v poedinrh vprašanjih zavzela delegaci]a pokrajinske skupščinc in širji sosvet. Ako bi bil zakon sprejet v obliki, kakor ga je izdelala komisija, bi to pomcmilo velik napredek v marsikaterem vprašanju za cc» latno šolstvo v naši državi dasi v nekaterirT vprašanjih stališče ne bi popolnoma odgovars jalo težnjam, ki jih je imelo naše poverjenia štvo. Urejcna pa bi bila mnoga v^prašanja, ki danes šo niso. Uradniškr zakon. V pogledu revizije uradniškega zakona ni mogoče podati konkretnih informacij, ker je vprašanje več ali manj na mrtvi točki. Po* verjeništvo je potom Zveze državnih namo ščencev in potom UJU budno na straži v tem vprašanju. V zadnji dobi so nam bile polno izpla* 6ant razlike, po časopisnih vesteh je pred Državnim svetom rtšeno tudi vprašanje od* tegljajev za na'bavljalne zadruge, nekateri li* sti so celo beležili vest o vrnitvi odtegljajev za poplave. Sodnikom in upravnim uradni* kom so bili zvišami službeni prejemki, enako je bilo v časopisju, da se urede prtjemki vojaštvu. Na drugi strani moramo bekžiti, da smc izgubili stalncst na mestu, sodnikom je .bilo načelno ukinjeno tudi avtomatično na= predovainje. Jasno je, da naši prejemki daleč zaosta« jajo za eksistenonim minimom in teži posebno stanovanjsko vprašanje in šolamje dcce ono učiteljstvo, ki živi v mestih in nni dcžell. Se težje od uradništva prvc kategorije izhaja danes uradništvo II. in III kategorije. Ža prehrano in oskrbo svoje družine si je pri= morano iskati uradništvo teh kattgorij po« stranskih dohodkov. V interesu službe bi bilo, da ga reši vlada teh morečih skrbi in tudd njemu zviša prejemke, odgovarjajoče skromnemu, a dostojnemu življenju. Glede uradniškeg;1 zakona smo povedali ze ponovno, da je sedanji zakon dober, trtba je le zvišati prejemkc iin ukiniti izpremembe, ki so bile napravljene z raizndmi finančnimi zakoni. Nove smernice v organizaciji so zrhte* vale tudi novih moci. ki so pomagale pcvers jcništvu vršiti vse dclo. Potrebna je bi-la ustanovitev raznih odsekov in za njih delo« vanje primernih lokalov. Mladinska Matica Osrednji izobraževalni odsek, Pevski zbor in Ljubljansko učiteljsko društvo imajo v Učit. tiskarni -svojo deilovno sobo ki jim na že nc zadošča več Skrbeti je bilo treba tudi za naš naraščaj. Poverjtništvo je najelo sobo v iprednjem traktu U6it. tiskarne in jo preure« dilo v »Čitalnico UJU« Naj slede v nastop* nem kratka pcročila o delovanju teh osekov. Osreidnj! izobraževalni odsek. Glasom svojega programa je odsek pri* redil drugi samoizobraževalni tečaj slovens skega učiteljstvui, ki se jie vršil v Ljubljani od 20. do 25. avigusta. Udeleževalo se ga je povprečno 134 tečajnikov, in sictr 83 učiteljic in 51 učiteljev. Na tecaju je bilo zastopanih 28 okrajnih učiteljskih društev. Štiri društva se niso udeležila teaaja z nobenim delegatom. Tečaj lahko smatramo kot nekako duhovno delegacijo slovenskega učiteljstva. II. izobra* ževalni tečaj je razpnarvljal o metodi izobra* ževalnega dela po krožkih, o političnem in gospodanskem razvoju Slovtncev v zadnjih petdesetih letih, o gospodarskem razvoju ln ženi. o sociologiji vzgojstva, o dekliških in mladcnjških krožkih, o kmetijskem niaidalje* valnem šolstvu ter o uciteljskem izvenšol* skem delu. Zadnji — šesti — dan jč bil do* looen za praktični šolski nastop tov. Pibrovca s I. razredom jeseniške šole in za sestavo programa zia> delo po izobražcvalnih krožkih v šolskem letu 1928./29. Na podlagi tega programa je razposlal osrednji izobraževalni odsek v začetku šol« skega letei vsem izobraževalnim krožkom (120) natančna navodila za delo med letom ter priporočila za nabavo primerne literature. Koncem decembra je nrizposlal nato še vsem krožkom Erjavčevo razpravo o kmetirskem vprašanju v Sloveniji v študij in diskutiranje. V svojih navodilih je poudarjal osrednji izobražtvalni odsek zlasti priporočilo, da^ naj se učiteljstvo m- ukvarja zgolj s teoretičnim študijem kot nekaka duševna elita, ki pa ostaja sterilna in brez življenskegiai razmaha, ampak naj prenese sad svojega spoznanja v narod tako, da mu pormaiga gospodarsko, .kul« turno in moralno. Praktično naj poseže v aktualne probleme tako, da ustanavlja, kjers koli mogoče. mkdcniške in dekliške krožke in oelo kmcčke zadruge, za gospodarski In kulturni dvig našega naroda. Učiteljsko \asU  no samoizobraževalno delo in delo med šoli odraslo mladino niaj bi sk- medsebojno poa^ pirala in izpopolnjevala. iPo poslanih podatkih je bilo širom SIovenije 114 samoizobraževalnih krožkov, ki so obdržali 264 sestankov. Revijia tega d.la in nadaljni samoizobra* ževalni program bosta nalogi III izobraževal* mega tečaja, ki ga snuje osrednji izobraževalni odsek tckom Ietošnjih velikih počitnic. Odsek za nadaljevalno šolstvo je nadaljeval započeto delo v dosedanji sme> ri. Da pospeši organizacijo t.ga šolstva, je SEStavil sam 'učne načrte in pravilnike pose» bej za kmetske nadaljevalne šole za moško in žensko mladino ter jih predložil oblastne^ mu odboru ljubljanskemu in mariborskemu. Pri tem sta mu pomagala odseka v Celju in Mariboru. Stalno je stal v .stiku z referenti tega šoistva ipri oblastnih odborih in tolmačil tam naše stališče in naše zahteve tcr zastopal tudi materijalne interese učiteljstva teh šol. Brigal se je za izobrazbo učitcljstva nad. šol, izdelal v ta namen svoj program in gti tolmačil v oblastnem odboru. Njegovo strerru ljenje gre ia tem, da se ustanovi v Ljubljani poseben zavod z internatom za izobrazbo učiteljstva in kot sr.dišnji urad za vse na> daljevalno šolstvo. Dokkr ne doscže teoa cilja ,se zavzc.ma za daljše tcčaje, ki imajo delom.i Ijudskopedagoški in metodi6noprak= tičn.i, dcloma pa strckovni značaj. Lansko jesen je sodeloval pri dveh takih te6ajih, ki jih je priredil oblastni odbor Ijubljanski ter -prevzel tudi pedagoško vodstvo istih. Odsek j<_¦ poslal dva svoja clana v ino= fcmstvn. da študirata tam organizacijo tega šolstva ter je nabavil precej strokovne litera= ture o tem šolstvu. Zbira tudi učno snov za vse predmete ki si. poučujejo na kmetskih nadaljevalnih (gospodinjskih) šolah ter jo na» mtrava izdajati v obliki skripta za pomoč učiteljstvu pri pouku. Pazno zasleduje zakonodajo in vsc upravne ukrepe, ki se nanašajo na to šolstvo te.r zastopa pri tem stališče, da spada vsf na» daljtvalno šolstvo, to je ono šolstvo, ki služi poklicno usmerjeni izobrazbi zrelejše mladine v dobi po dovršeni šolski obveznosti in .ki ga vodi csnovnošolsko učiteljstvo, v kompeUns co prosvctnega ministrstva ter ga je smatrati kot organsko dopolnilo današnje osnovnc gole. Hoče, da >to šolstvo ne služi le osnovni poklicni izobrazbd mkdine, ampak tudi vzgoji za njeng bodoče naloge v državni, narodni in občinski zajednici ttr da posveča svojo skrb tudi socialni in sr6n,; izobrazbi mladine, iiz česar izvaja zahtevo, da morajo biti uči< telji na t.h šolah izobraženii ljudski pedagogi. / Odsek za obrtne nadaljevalne šole. Odsek za obrfene nadal.jevalne šole je, kar se tiče novega pravilnika in novcga učne= ga načrta za obrtne nadaljevalne šole, pazno zasledoval ves potek in skrbel da merodajni faktorji v t.m oziru niso šli preko zahtev in želja osnovnošolskega učiteljstva in njtgove misli, da vse nadaljevalno šolstvo ne more biti drugega, nego zaokrožitev takozvane. osnovme izobrazbe in vzgoje, kar oboje uspc ya najlepše v rokah osnovmošolskega učitelj* stva-; zakaj masa tch učeno.v in učen.k je došla ravno dz rok ttga učiteljstva. Vso svojo piozornost' posveča todsek fU nančnemu vprašanju, t. j. da ise enkrat za vse« lej iobstoj tega solstva zagoitovi. Odsek je šel rade volje vsakemu na rokc. Če v tem nismo vedno uspeli, ni krivda od* se.kova. Še mnogo w. 6 pa bi odsek za obrtne na^ daljivaliie šole delal, da bi dobil več inicija« tive iz vrst oindh, za katere bi rad delal, t. j. ogenj dela bi naj plapolal neprestano in nc samo ob dneh velikega veselja in veliki' žalosti. T)e|ovanje dekliških krožkov. Ker je izvenšolsko delo učiteljic velike važnosti za prosveto naroda, zlasti ker je treba kulturno dvigniti našo kmetsko ženo in dekk, zato so se osnovali dekliški krožki. Po poslanih poročilih je bilo v 1. 1928/29. 31 dekliških krožkov, ki so jih vodile tova» rišice. Sestanki v dekliških krožih so se vršili l.krat do 2krat tcdensko, največ v zimskih misecih ob nedeljah in prazndkih popoldme in lkrat med tednom zvccer; po 2—3 ure. Obisk: od 10—40 deklet; povprečno 25. Snov: Po poročilih tovarišdc je razvidno. da so črpale snov iz gospodinjstva, zdrav stva, vrtnarstva, zadružništva in drugod. Roč= no delo pa je v dekliškem krožku glavno dn najbolj privlačno sredstvo, ki privabi dev kleta. Veliko je tudi zanimanj^ deklet za kuhanje. Dobro je pisala o tem meka tovarišica: Za uspešen krožek je neobhodno potrebno, da sloni vse na praktičnem delu. Teorija brez prakse je mrtva. Od samih pridig se krožek razblini in trud in dobra volja učikljic sta zamnn. Ovire: Razni so vzroki, ki zadržujejo to» varišice, da se ne lotijo z resnostjo tega dcla. Velika ovdra je ipomanjkanje potrebnih pro* storov in prepotrebnega kuriva ob zimskih večerih. Nekoliko krive so tudi tovariš:ce same, k.i iščejo in najdejo polno izgoviorov, samo, da se dzognejo delu in stoje sredi vasi. brczbrižno za Ijudske dnterese. — Posebno dobro pa vpliva na ljudstvo, 6e skupno de= luje vse učiteljstvo, kar pa žal pri nas ni mno? gokrat. — Trdna volja pa bo premagala vse ovire. Podpinati moramo druga drugo, da se otresemo malodušnosti in se resno oprimemo prepctrebnega izvenšolskega dela v korist Ijudstva. Mladinska Matica pov. UJU v Ljubljani. Mladinska Matica je bila osnovan^leta 1927./28., in sioer z namenom, da cskrbd ši« rokim plastem slovenske mladine dobrih lepo* siovnih in znanstvenih knj!g. Že v prvem ktu se je pokazalo, da je mogoče zajeti veliko število šolodolžne mladine za dos^go namena ustanove. Mladinska Matica je izdala v letu 1928. tri knjižice: »Kresnice«, zbirko mladin* skega k,poslovja in znanstvenega drobiža, »Sadjarčke«, delo o sadjarstvu in »Zgodbe _ južnega morja«, prevod drobnih povestic Jacka Londona. Potom organiziranega uč.i» teljstva jc nabrala že v iprvem letu svojega obstoja 10 508 naročnikov, kar znaša 8"2% vse šolodolžn.. mladine osnovnih šol v Slo« veniji. V tekočem šolskem letu 1928./29, torej v drugcm letu obstoja ustanove, je organiza' cija apelirala na učiteljstvo, naj nabere vsaj 12% naročnikov med mkdino osnovnih šol, torej okrog 15.000 naročndkov. To šttvilo se ni le doseglo, ampak še visoko preseglo. Letos se je zbralo na osnovndh šolah 17.509 naročnikov, na meščanskih šolah 904 naroc? nike na srednjih šokh 427 naročnikov, sku* paj 18 840 naročnikov. Zasebniki so naročili 643 edicij. torej je plačanih naročil 19.483. Številka letošnjih naročnikov dokazuje veliko silo organiziranega učiteljstva. Od« stotek naročil po poedinih šolah nam povc, da interes z,a Mladinsko Matico silno variira. Od 837 osnovnih šol v Sloveniji je letos na> ročenih 695 šol, nenaročenih pia 142; večina poslednjih se nahaja na Kočevskem (20 šol) in v Prckmurju (39 šol). Število naročnikov doseže ponekod do 50% vseh učencev. Mladdnska Matica je izdala Idtos štin knjige: 1. »Kresnice«, kot nadaljevianje lanske publikacije. (Urednik Vilko Mazt). 2. Rudi, izvirna povest Toneta Seliškarja. 3. Začarani krogi, pravlj.ice Radivoja Re* harja. 4. Kako smo delali radio, razprava Zma; goslava Pi;pana. Tri prve knjižice so se tiskale a 20.000 lz» vodov, knjižica o radiju pia v 21.0000 izvodih. Tako se je razposlalo širom Slovcniji 81.00U knjižic, in sicer 4 imenovanih knjižie za sa» mih 10 Di-n 50 par. Z uspehom drugega poslovnega leta Mla* dinske Matiee je podan dokaz, da je ta usta= nova poklicana rešiti vprašanje mladinske krijige v Sloveniji. Šolskoupravni odsek v Ljubljan,i. Ta odsek j^ nastal iz odbora šolskih upra= viteljev. Imel je dosedaj 17 sej. Vse seje so bilf sklepčne in s-koro polnoštevilno obiska^ ne. Materijal za obravnavanje mu je navadno dajalo pov. UJU, mnogo stvari so pa 6lani sami predložili. Obravnavala so se vsa šol* •skoupravna vpnr.išanja, ki so bila ravno aktu» alna. Na več sijah se je obravnavala uredba ministrstva o krajevnih in oblastnih šolskih odborih ter se predkgalo mnogo izprtmemb in dopolnil. Posebno odločno se je zavzcmal za upravitelje, tajnike pri krajnih šolskih od« borih. Posrečilo sij mu je, da je oblastni šol= ski odbor izdal taka navodila knajevnim šol« skim odborom, da je. stališče upraviteiiev* tajnikov v njih vsaj znosno. Ker oblastni šolski odbor izprva ni hotel priznati tajni^ kom nagrade, je zaradi tcga šla di.putacija tega odseka k prosvetnemu inspektorju. Prav ta_o je šla deputacija intervenirat, da bi bil •tudi novi oblastni šolski nadzornik vzet iz vrst osnovnošolskega učiteljstva. Mnogi upra? vitelji, učitelji in učitcljska društva so po= slali odseku vprašanja, pritožbe in resoluc Je, ki jih je temeljdto obravnaval, dajal odgo^ vore in nasvete deloma direktno, deloma potom. poverjeništva. Dalje se je odsek bavil v več sejah z vprrašanji osno^vnošolskega za^ kona in stavil prcdloge, ki jih je poverjeni* štvo prtdložilo eentrali tako glede učne cb« veznosti, upraviteljskih doklad, discipliiT skega postopanja itd. Tudi je odsek razpra<vljal vprašanjo o pocenitvi šolskih knjig in napravil potrebne korake pri oblastni zalogi šolskih knjig. Ob= ravnavaie so se pri sejah razne okrožnice, h katerim je odsek stavil svojia mišljenja in nasvete, ki jih jt poverjeništvo tolmačilo na pristojnem mrstu tako gkde odsotnosti, sc^ delovanja učiteljstva pri prireditvah, udele^ ževanja učiteljstva pri verskih \iajah in pro^ cesijah itd. Da bi ucitelji^neupravitelji do odseka rie imeli nezaupanja, je kooptiral dva učitelja in eno učiteljico. Odsek za učiteliski naraščaj. Ljubljansko uciteljsko društvo ima v svojih piiavilih določbo, da izvoli na svojem občnem z.boru med drugimi tudi odsik za učiteljski naraščaj. V ta odsek je poslalo tudi poverjcnistvo svoje zastopnike. Naloga od= seka je, da vzdržuje stike z učiteljiščniki in učiteljiščnicami — našim bodočim narašča« jem. Da jih pritegne kolikor mogoče nase jepriredil odsek več poučnih predavanj in osnoval s pomočjo poverjeništva čitalnico ki io je primerno opremil. Poverjeništvo, oziro* ma uredništvo »U6it. Tovariša« je dalo na razpolago vse časopise in revije, ki so priha* jali v zameno. V zimskih mesecih yj bi ob:sk prav živahen. Odsek je dal učiteljskemu na^ raščaju tudi nekaj denarne podpore. Vsi stros ški so se krili iz postavke za učit. naraščaj. Odsek za učiteljski marašča.j v Mariboru prosim, naj pripravi svoje >poroč:lo, ki ga bo podal na skupščini. Odsek za kontraktulalc©. Prošnje tovarišev iz tovarišic iz Primorja so se množile od dn.c do dne. V poslednjem času je invel odsek v evidenci 105 prošenj in 35 brezposelnih tovarišev — med temi dru^ žinske ocete, ki so bili v največjem pomanjs kanju in bedi. Odsek je storil vse mogoče, da se zadievs no vprašanje ugodno reši. V to svrho se ]Ł odsek sestojal redno skoraj vsak ponedeljek k sejam pri katerih "se j'e razpravljalo: 1. O položaju naaega učiteljstva v Julij^ ski Krajini; 2. temeljito pretreslo preteklost in delo» vanje posameznih prosilcev in prosilk; 3. ustanovilo fond in zbinailo za pomoC brezposelnih tovarišev(ic); 4. podeljevalo podpore brezposielnim to« varišem; 5. scstavljalo spomenice na prosvetne ln* spektor}e, velike župane, ministre in Nj. Vel. kralja; 6. dajalo informacije tova,rišem na razna pismena in ustmena vprašanja; 7. izposlovalo dar 1600 izvodov Ribici* 5:ve mladinske spevoigre »Kraljice pačkov«; 8. n^.pravilo potr^bne korake in posredo* valo zaradi državljanstva itd. itd. S februarjem t. 1. je bilo sprejetih iz Ju= lijske Krajine v službo tukajšnje države 50 tovarišev in pred par dnevi je prišla rešitev n sprejetju drugih 50 tovia,riševi(ic). S ttm je odbor dosegel svoj -namen in nalogo, ki mu je bila poverjeina. Centralna knjižnica UJU beleži v letošnjem ktu lep prirastek knjig, i-n sicer 176 knjig iz zapuščine 'pokojnega tov. Jakoba Dimnika in pa 58 recenzijskih izvc= dov »Učiteljskega Tcvariša«. Z gornjim pr!= rastkom skupno šteje knjižnica 1894 inven* tarnih škvilk z 2770 zvezki. — V letošnjem letu so se posluževali knjižnice po večini uči=> teljiščniki, a tudi med učiteljstvom je na» rastlo število citateljev, ki so se posluževali knjig iz knjižnice v šhidijske svrhe. Vsega je bilo izposojenih in večinoma tudi žc vr* njenih 276 knjig. Za lansko kto je bilo omenjeno v poro> čilu Centralne knjižnic, UJU, da je p-ctrebna gotova vsota za vezavo vsaj onih del, ki se jih čitatelji najbolj poslužujejo. Naj bi vsaj letos odobrila skupščina gotov znesek 3 do 5000 Din za vczavo in za nabavo vsaj naj* važnejših pedagošk.ih del, ki bi bila potem učiteljstvu na razpolago, ke-r posameznik si nikoli ne morc nabaviti vseh knjig, ki so mu potrebne. Tudi bi bilo potrebno, da &e viotira gotov znesek, ki naj bi bil namenjcn knjiž« nici kot letni pri&pevek za nabavo novejših knjig, ker le s tem bi se knjižnica dvigala in bo mogla služiti svojemu namenu. Gosploidarski isvet si je nadel nalogo, da skrbi z dobrimi masveti za gospodarstvo v organizaciji. Imel je med letom več sej, ki je. na njih razpravljal o ustanovitvi Učiteljske gospodarske posloval* nice, o reorganizaciji Učiteljske samopomoči, ki naj bi uvcdla tudi zavarovanje za siiicaj bolezni. o Učiteljski tiskarni in o Učiteljskih domovih. Učiteljska gospodarska poslovalnica. Po sklepu pokrajinske skupščinu v Celju je sestavil gospodairski svet pravila za UtU teljsko gospodarsko poslovalnico, ragistro« vano zadrugo z omejeno zavezo. Ustanovni občni. zbor se je vršil na Zidanem mostu 26. maja 1929. Izvoljeno je bilo prvo načclstvo, ki je imelo nalogo predložiti oblasti pravila v odobrenje in izvršiti vse predpriprave za redno poslovanj,.i novc zadruge. To se je zgodilo. Namen zadruge je izvesti koncentracijo vsega gospodarskega snovanja svojih članov. To bo dosegala zlasti s posredovanjem. med člani in tvrdkami s šolskimi potrebščinami, z •organiziranjem naročil svojih članov, z Iastnim zalaganjem knjig, tiskovin in šolskih potr^ibščin, s pridobitvdjo tiskarskega pod« jetja, z ustanovitvijo zadružnih razprcvdajal« nic v Ljublj:ani Celju in Mariboru itd. Od čistega dobička pripade po 25% or* ganizaciji, rezervnemu fondu in Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru. Po skle-pu pokrajinske' skupščine bo tvo= rilo članstvo zadruge vse organizirano uči* teljstvio našega poverjit.ništva. Ako bo storilo vse članstvo svojo dolžnost, je uspeh za» druge Ziagotovljen. Doslej navedeni odseki stoje neposredno pod vodstvom in okriljem organizacije. V naslednjem naj navedem še nekatere učitelj« ¦skfc ustanove, ki niso v direktni zvezi z or< ganizacijo.ustanovilo pa jih je učiteljstvo z namenom koristiti svojemu članstvu. To so: Učiteljska domoVa v Ljubljani in Mariboru. Nujno in neobhodno potrebno je, da bl se uresničile dolgoletne želje našega 6lan» stva in bi se že vendar enkrat dvignila naSa domova. Težko ju pricakuje organizacija, kl nima svoje lastne striihe, še težje naši tova= riši po deželi, ki imajo obilico srednje šole obiskujočih otrok in jih vzdržujejo z velikimi žrtvami in samozatajevanjem. Oba domova razpolagata s precejšnjim premoženjem. Na« še clanstvo ju podpira z raznimi prispevki in gospodarskimi akcijarni. Od novo ustariov* ljene gospodarske poslovalnice pričakujeta obilo podpore, ako bo storilo učiteljstvo svojo dolžncst. U6iteljska Samioip(omo6 v Ljubljiani. To društvo praznuje 20. julija t. 1. 301et* nico svojcga obstoja. Današnji številki je pri* ložena priloga, ki je v njej opisano obširno delovanje tega društva. Zato sem svoje potročilo opustil. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani. Ustanovilo ga je leta 1925. »Društvo uči= teljev glasbe v Ljubljani« pod imenom »Pev ski zbor slovenskega ucitcljstva«. Ko se je slovensko učiteljstvo združilo v enotno sta* novsko organizacijo UJU, je ta organiz.aoija sprejela tudi zbor pod svojc okrilje. Za vzdrs ževanje zbora plačuje vsak pri Ijubljansktm poverjcništvu včlanjen tovariš(ica) po 1 Din mesečno. Svoj sedež ima pevski zbor v Ljubljani. Članovi šteje 70 in to iz obe.h slovenskih obla* sti. Glavni namen zb&ra je posvečen propu« gandi moderne slovtnske, predvsem jugoslo= venske pesmi med preprostim ljudstvom, ob=> enem pa^tudi podpira produktivno udejstvo* vanje naših skladateljev. Pevci i'n pevke se setajajo en? do dvakrat v meseou za dva do tri dni k pevskim tečajem v Ljubljani. V ta namen je dovolilo ministrstvo prosvtte včlanjenim pevcem pouka pro«te dneve. ki jih pa zbor le v nujnih slučajih uporablja, ker se tečaji1 vrše večinoma ob praznikih !n pouka prostih dnevih. Praviloma morajo pevci svoje glasove1 naštudirati sami doma, kcr bi Sie s podrobnimi vajami izgtubilo pre* vec dragocenega časa. Žrtve posame:z.nih 6Ia» nov so ogromne, ako se upoštc.va da morajo nositi vse potnc, stanovanjske in prehranjes valne stroške sami. Zbor je v stanu, da s nodpornino organizacije krije stroške le ka» kim 15tim, in to najpotrebnejšim clanom. Koncertne prireditve so pa danes vsled raz« mer večirioma pasivne in je torcj požrtvoval* nost pevcev in pevk vredna učiteljsikega sta* nu. Vsak pevski tečaj stane povpRčno vsa= kega pevca po 150 Din. Tudi zborov pevo3 vodja Srečko Kumar ne živi v Ljubljani, terrtsveč je profesor na glasbeni akademiji v Za=grcbu. Posveča pa se z vsemi silami procvitu in umctniškemu dvigu učiteljsikega zbora, ker k bil tudi dnicijator njegove ustanovitve. Žbor je' sprejela gostoljubno in proti majhni odškodnini v svoje prostorc ljubljan« ska Glasbena Matica. Ima pa zbor brezplač* no, a manj prikladno sobo v Invalidskem domu, katero mu je odstopil veliki župan. V teiku štiriletnega obstoja je, izvedel žbor več koncertnih nastopov. tako v Ljub* Ijani 4. v Zagrebu 1, v Mariboru 1, \i C.lju 1, v Trbovljah 2 in še vlč manjših podeželskih. V načrtu je turneja po državi i'n v Bolgarijo, ¦kamor so ga povabili tamošnji glasbenikl. Vsekakor je pričakovati, da bo s tem nasto* pom dobro reprezentiral našo državo in tudi našo uciteljsko moč. Predsednik zbora je tovariš AndTO Sežun, vadniški učitelj v Ljubljani. Pedagoška centrala v Mariboru. Ustanovljena je bila 21. januarja 1921. Takrat je bil ustanovljen v okviru »UčitelJ* skega dmštva z.a Maribor in bližnjo okolico« Pedagoškosdidaktični odsek tega društva. Tvorilo ga js učiteljstvo osnovnfh in mešč.m* skih šol. Naloga odseka je bila, da poučuje nova vzgojna stremljenja, seznanja z njimi učiteljstvo in tako uvaj.a novo vzgojo v nase šole. Naročil si je nemške, francoske, itaii= janske in češke pedagoske revije. Kmilu nato je začel nabavljati tudi pedagoškc knjige iz tu in inozemstva. Prirejal je redne sestan* kc kjer so razpravljali o raznih vprašanjih moderne pedagogike in njenih pemiožnih ved. V »Učit. Tovarišu«, »Popotniku« i:n me^ ščansiki šoli je objavljal poTOČila o pedago .škem gibanju v inozemstvu. Dne 29. c-kto* bra 1921. se ie odsck preosnoval v samcstojni »Pedagoški didaktiški krožtk v Mariboru«, iki je razširil svoj delokrog v drugo smer: z.a* nimanje za novodobno pedagogiko je predrlo med učiteljstvo tudi v drugih društvih Slo* venije. Krožek jitn je na njihovo prosnjo pošiljal predavatelje in posojal knjige. _ri« redil je. rokotvorni tičaj, leta 1925. pa javni pedagoški teden z vodilno temo »So_xa n.* forma«, leto niaito pa s temo »Mladinska psi=> hologija«. v. Krožek je pod vplivom razmer razsiril deloikrog na vso mariborsko oblast in se pre* imenoval na občnem zboru 17. junija 1927 v »Pedagoško centralo v Mariboru«. Včianila se je v njs.j večina okrajnili učiteljskih dru* štev v mariborski oblasti; včlanili so se tudi mnogi posamezniki. iz ljubljanske oblasti, ki nima sličnu ustanove. Njen vpliv se je tako razširil na ce!o Slovenijo. Leta 1927. je organizirala Pedagoška cens trala razstavo o delovni šoli. Istega leta Je priredila anketo o reformi učiteljske izobraz* be,. Osnovala ss je knjižnica, ki šteje danes blizu 700 skrbno izbranih strokovnih del. Spodbuja učiteljstvo k obisku pedagošlkih konfertnc in tečajev v inozemstvu. Doslej ie učiteljstvo posetilo svetovno pedagoško ko^n* fereneo v HeidelbeTgu in Locornu, v Berlinu pa pedagoške tcčaje. Letos jer »Pedagoška ccntrala« organizirala ¦cnoteden.ski ogled mo= derno urejenega šolstva na Dunaju. Slovenska Šolska Matica je bila ustanovljena leta 1901. Društveni člani so večinoma učitelji. Vsako kto izda po tri knjige pedagoške in znanstvene vsebine. Za leto 1928. je izdala: 1. Ptdagoški zbornik XXIV. zvezek, ure= dil Gustav Šilih. 2. Učna snov iz živalstva ki, somatolcgije, priredil prof. Alfonz Vales. 3. Vpliv socialnih razmei na razvoj otro* !Ka na Prevaljah, napisal Karel Doberšek. Publikacije ne ustrezajo povsem zahte* vam in ždjatn naše.ga članstva, ki tvori glavni kader te ustanove. Potrebna jc reorganizacije. V letu 1928. je imela SŠM 2377 članov, ki so potazdeljeni v 39 poverjeništev. Sedamji predsednik je dr. Leopold Poljanec, prosvetni inšpektor v pok. v Mariboru. Doslej sem skušal podati jasno sliiko o delovanju poverjeništva odsekov ožjega in širJLga sosvtta ter drugih ustanov, ki služijo interesom slcvensikega učitdjstva in stoje pod njegovim vodstvom. Učiteljska tiskairna v Ljubljarai. Učiteljska tiskarna je bila ustanovljena leta 1906. z namenom koristiti naši organiza» ciji, zlasti Učiteljskima domovoma. Je izra» zito trgovsko podjetje. Organizacija ima da^ ns,s z njo le trgovsko pogodbo. Hranilnica i_ posiojilnica Učit. konvikta v Ljubljainji. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani je zadruga z omejenim jamstvom, ki jo bila ustanovljena 31. avgusta 1904 v ta nameni da sprejema hranilne vloge od vsakega in posojuje k članom proti me* sečnemu vračanju po nacinih A, B, C, D, E, F, t. j. v 12, 18, 25, 38, 48 63 mesecih. M.e> sečni vračilni obroki znašajo od vsakih 100 Din po mavedenih načinih 9, 6, 4"50, 3, 2'50, 2 Din. Zadnji obroki so raizun načina D in F manjši. V teh odplačilih so1 9% obresti že vštete. Tako se vrne n. pr. ,po načinu A v enajstih ncpretrganih mesecnih obrokih a 9 Din, zadnji obrok znaša 5"87 Din _: 104-87 Din za posojenih 100 Din. • Uoiteljstvo je ustanovilo to zadrugo za« to, da nudi svojim tovarišem ikratkim in ce» nim potom posojila ter olajšuje vTačanje. Letni promet se suče okrog 1,600.000 Din. Hranilnih vlog je 650.000 Din posojil pa 680.000 Din. Naloženi denar, rez.rva in deleži izkazujejo 71.000 Din. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%, večji zneski pa proti dvomesečni odpovedi po 7%. Prožnjik za posojiln prejme tiskovino, če pošlje 5 Din v Zinamkah. To tiskovino1 ]e treba i.zpolniti in navesti poroštvo. Delež 12-50 Din, pristojbina 2 Din in drugi stroški se odtegnejo od posojila. Zavod voddjo učit. lji. Sedanji načelnik je Alojzii Kecelj, ucitelj v pok. v Ljubljani. Učitel.iska gospodarska in ki^editna zadmga v Celju. Namen zadruge je, pospeševati gospo= darstvo zadružnikov s tem, da a) sprejema hranilne vloge od vsakogar, b) daje zadružnikom posojila in c) za zadružnike skupno naroča in pla* čuje razne gospodarske potrebščine, kakor pohištvo, obleko, knjige, zavarovalnine itd. V zadrugo se morejo sprejematf posa=> mezne in skupne osebe iz učiteljskega stanu. _ elež znaša 10 Din. Koncem kta 1928. je imela zadruga 293 članov s 569 deleži. Rezervni zaklad je znašal 15.226'17 Din. Vsch denarnih prejemkov je bilo 295.695"71 Din izdatkov pa 295.024-91 Din. Zadruga |e bila ustanovljena leta 1910., vodfjo jo učitelji. Načelnik upravnega odbora je Zemljič Brans ko, učitelj v Celju. Učiteljski zdrsiviliški dom v Rogaški SlatinL V Rogaški SlatinJ, najlepšem in najbolj renomirani.m zdravilišcu Jugoslavije proti bolcznim želodca, čreves, jeter, ledvic, me» hurja dn srca vzdržuje ta z.adruga zdraviliški dom za svoje zadružnike: ucitelje, njihove ženc, cziroma vdove in učiteljice, ki so člani Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu. V 10. letu svojega obstoja šteje zadruga 171 članov, po večini iz Slovenije — ki imajo 194 Dlačanih deležev po 250 Din. Dom z 10 dobro opRmljenimi sobami leži v najbolj zdravem kraju Slatine. le nekaj minut od središča zdravildšča in zdravilnih vrelcev in nudi ceno stanovanje predvsem svojim članom, a tudi drugim pripadnikom učiteljskega stanu, .ki so potrebni kčenja. .ili pa dščejo udobnega odmora v Slatini in njeni divni okolici. Vodstvo z,adruge> je točasno v rokah to* variša Antona Gnusa, šolskega ravnatelja v pokoju na Dolu pr! Hrastniku. Naš stik z Zvezo državnih nameščencev v Ljubljeni in delovanje Zveze v preteklem po« slovnem letu. Odkar ima Zveza državnih nameščencev svojo lastno pisarno, ki jo je .otvorila 1. av* gusta 1928, je njeno delovanje usmerjeno v mnogo bolj pozitivnem pravcu nego pioprej. Bližina njene pisa>rne, ki se nahaja v poslopju Učiteljske tiskame, omogoča poverjeništvu tesnejši stik z Zvezo. Kolektivna vprašanja državnih namcščens cev sio se odražala zlasti v najemninski za? ščiti, v prevedbi kronskih penzij v dinarske, po trajnem 50% popustu za državne upoko* jence na železnicah in v končni likvidaciji vprašanja^ izplačila razlik za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Vsa ta vprašanja in še mnoga drugih je Zveza potDm Glavnega Sa= vcza' ali pa dir^xtno pri centralnih oblastvih skušala dovesti do povoljne rtšitve. Glede novega stanovanjskega zakona, ki je stopll vi velj,avo dne 1. maja t. 1., ji je to samo de» loma uspelo. Zato zbira baš sedaj statistično gradivo, ki bi na njegovi osnovi skušala sta» novanjski zakon, ki velja do 1. oktobra t. 1., gledc najemninske zaščite na nujizdatnejši način .omiliti. Na našo inicijativo je Zvezi uspelo, da se je prevedba' knonskih penzij za učitelje re* šila v smislu našega dopisa. Vprašanje 50% trajnega popusta na drž. železnicah za državne upokojtnce žal doslej še ni rešeno povoljno, čeprav j,& Zveza 'v obs širni spomenici predočila ministrstvu za pro» met vse argumente, ki govore za to olajšavo. Izplačilo razlik je izvršeno, vsled česar je to vprašanje, ako izvzamemo stanarino, definis tivno odpravljeno z dnwnega reda. Zveza je podpdrala naša stremljenja, naj bi se uradništvu vseh kat^gorij, ki je bilo radi svojega nackmalnega delovanja odpu= ščeno v tujih državah iz> službe, všteio v na= predovanje v osnovni in položajni plači, ka« kor tudi pri penziji vsa doba, ici jo j& to uradništvo prebilo radi odpusta brez službe ali pa \i kontraktualnem razmerju. Prejeli smo zagotovilo, da bo Glavni Sa= vez. smatral to vprašanje kot eno najbolj vitalno in da bo n.ovi uradniški zakon to naso zahtevo saturiral. Naše zahteve k reviziji uradniškega za= kona smo Zvezi ponovno predočili 1. marca t. 1., Zveza pa jih j.e neizpremenjene s piripo* ročilnim pismom dostavila Glavmemu Savezu. Večina teh zahtev vsebuje že Zvezin elabo= rat, ki je bil predtožtn v mesecu novembru 1927 vladi, Glavnemu Savezu in komisiji za izpremembo uradniškega zakona. Ker Glavni Savez tudi v preteklem po» slovnem letu ni kazal tiste inicijative, ki bi bila potrebna, da bi se naša skupna vpraša« nja pri centralni vladi še bolj poudarila, je Zveza sprožila vprašanje ustanovitve uraa« niških zbornic. Ta misel je bila sprejeta pri Glavnem Savezu vsaj v načelui simpatičnio. Vpraša^nje ustanovitve uradniških zbornic bi se moralo tretirati že na letošnji glavni skup^ ščini v Skoplju, ki pa je b;la vsled tehničnih ovir preložena. Kakor smo informirani, GLavni Savtz za Ietos te skupščine sploh ne namerava sklicati, pač pa bo pdredil v Beogradu vecjo anketo. ki bo ugotovila vsa važnejša* vprašanja in nove smernice za bodoče delo. Poverjeništvo se je udcleževalo odborovih sej Zvcze pa pp* vtrjeniku tovl Skulju, odnosno po uredniku »Učiteljskega. Tovariša« tov. Dimniku. Pokg rednih mesečnih sej so ,se vršile v zadnjih mesecih vsako sredo tudi načol* stvene seje, ki so pripravljak' gradivo za ples narne seje Zveza je po svojem pravrjvar* stvenem odseku nudila naši organizaciji tudi y poedinih primerih potrebno pomoč. T) se je zlasti zgodilo v slučajih društva »Selbst« nilfe di.r steierischen Lehrer in Rottenmann« ter še v mkaterih drugih pravnih vpTašanjih. Zvezino glasilo »Naš Glas« se je z novim Ie» tom tako vsebinsko, kakor v obsegu preosno* valo, ne da bi se zvišala njegova nar>o6n'na. Priporočal bi skupščini, oziroma našim člas nom da ga v čim večjem številu naroče. Naša organizacija stoji na stališču soli* darnpsti, zato se je pred leti odločila, da prU stopi ponovno z vsem svojim članstvom k Zvezi ter da na način vidnega poudarka za skupno strumno organizacijo. Moje poročilo pa bi ne bilo popolno, ako b'i Vas cenjeni delegati in delegatke, ne se» znanil tudi o delovanju in organizaciji eelot« neg^ našega uoiteljskega udruženja. Žal mi je le, da nisem mogel dobiti vseh potrebnih podatkov. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. Naše udruženje je 'bilo ustanovljeno 18. julija 1920 na I. gl_avni skupščini in kongresu v Beogradu. Tvori ga 5 poverjeništev- beo» grajsko. zagrebšlko, ljubljansko, safaiev,sko i.n splitsko. Vsa pov&rjcništva štejejo 239 okrajnih učiteljskih društev in 11.838 čla* nov(nic). Ako vemo, da je v vsej državi okrog 18.000 osnovnošolskih učiteljev in uc* teljic, vidimo, da sta včlanjeni v udruženju šele 2/s vsega učiteljstva, ostala ŽA pa stoji •pasivno ob strahi in mirno gleda^ kako se bori udruženo učiteljstvo tudi za njih dobro» bit. Na Hrvatsikem dn v Slavoniji obstoja Se danes »Savez hrvatskih učiteljslkih društerv«. Upajmo, da se tudi ti tovariši prav kmalu pridružijo našemu udruženju. Pogajanja so se. že vršila. Čim številmejši bomo, tem bolj •nas bodo upoštevali odločujo6i cinitelji. Beograjsko poverjenJštvo je najmočnejše. Ima 125 okrajnih učiteljskih društev s 5820 člani. Nima lastnega stanov* sik^ga glasila; pač pa se poslužuje »Narodne Prosvtte«. V lastni režij't iz.daja mladinski li.st »Zorica«, sličen našemu »Zvončlku« in mesečniik »Predavač«. V Beogradu ima svPj Učiteljski dom, ki je v njem penzijonat za dečke in deklice. Poverjenik je tov. Milan Popovič. Teritorij poverjendštva obsega Srbi* jo in Južno Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Zagrebško poveTJeništvo šteje. 47 okrajnih učiteljskih društev in 2047 članov. V začetlku poslovnega leta je izdajalo stanovski list »Jedinstvo«, ki ;pa je prenehal izhajati. Poverjeništvo je letos dovršilo Uči=> teljski konvikt. Po razsodbi državnega sveta mu ]>, pripadel tudi Učiteljski dom, ki ga je doslej upravljal »Savez hrvv učit. društe.v«. Predsednik poverjeništva je tov. Josip Sika« vid, proftsor na moškem učiteljišču v Zagre« bu. Poverjiiništvo obsegtai Hrvatsko in Slavo« nijo, Medjimurje in Istro. S»rajevsko pwerjeništvlo ima svoj ,sedež v Sarajcvu. Predseduje mu tov. Nedeljko Lazarevič, Porazdeljeno je v 23 okrajna učiteljska društva, ki imajo 863 člane. Rasjprostira se po vsej Bosrti in Herces govini. Prizadeva se ntumorno, da se organi« zira vse učiteljstvo, ikar napreduje le počasi. Izdaja časopis »Arhiv bo«. herc. učiteljstva« in zbira pridno prispevke za oblastni učiteljs ski dom. Poverfleništvo Split obsoga Dalmacijo in njcne otoke. Ima 12 okrajnih učiteljskih društev s 610 ičlani. Za svoje člane izdaja mesečnik »Pokret«, ki pri= naša poleg pedagoških razprav tudi stanor* ske zadeve. Ustanovilo je »Samopomoč«, učU teljsko posmrtno in podporno zadrugo. U5l» teiijski dom stoji docela na trgovski bazi im nima s poverjeništvom nikakih stTkov. Po< verjeništvo ima sedtž v Splitu, poverjenik mu je: tovariš Dinlko Vitaič. Vsa poverjeništva so se bavila z izipre* membo pravil. Razpravljala so o načrtu z.a< kona o narodnih šolah ter staVila izpre,m-i« njevalne predloge. Skrbela so za materijalni in pravni položaj svojega članstva in ga se* znanjala po svojih listih z novodobnimi peda= goškimd in znansltvtnimi viprašanji. 1 Seje poverjenliikov. V svrho boljšega medsebojnega spozna« vanja in hitrejšega reševanja važnih in a'ktu* alnih skupnih vprašanj se sklicujejo od časa do"6asa seje poverjenikov. Ako jei potrebno, se udeležujejo teh scj tudi eksperti. Letos je bila takiai seja v Vinkovcih. Razpravljala je t> pravilih. o načrtu šolskega zakona in drugih stanovskih viprašanjih. Prav bi bilo, da bi se vršile seje vsaj vsak drugi mesec, kakor je bilo sklenjeno. ker se marsdkatero vprašanje reši prej in ugodnejše, ustno, inego z dolgimi pisanimi akti. 1 Izvršni odbor. 1 Kar je pri nas vodsitvo poverjeništva (eksekutiva), to je Izvršni odbor pri centrali. Sestavljajo ga: predsednik, dva podpredsed« nika, tajn'ik in 8 člano-v. Izredna člana sta še blagajnik in urednik »Narodne Prosvete« Letos mu tpoteče. poslovna doba. Izvršni od» bor vodi udruženje in ga zastopa na zunaj. Ima redne tedenske seje, o katerih či.tamu porooila v »Narodni Prosvelti«. Želimo Je da bi se ta poročila priobčc.vala takoj po sejah, ker sicer izgube na aktualnoisti. Predsednik je tovariš Vlada K. Petrovič. i Glavni odbor. tvorijo vsi člani Izvršnega odbora i-n iz vsa* (kega poverjeništva poverjenik in tajnik ter itrije na glavni s'kupščini izvoljeni čland. Pri iias so to tovariši: Gnus, Hren in Lapajne. -iGlavni odbor ima v vsakem |pos.lovnem letu navadno. (po dve sej'i, eno med letom, dnugo pa tik pred glavno skupščino, ki pripravi šnov zanjo. O seji glavnega odbora, ki se je vršila 17. i'n 18. marca t. 1. v Beogradu, je pri* dbčil »Učit. Tovariš« obširno poroeilo. Po potrebi se izvolijo odseki, kaikor: odse'k za Ipravila, odsek za šolski zakon, odsek za pred= loge itd. Prav bi bido, da bi imd glavni odbor šeje visaj štirikrat na leto, 'ker izvrši mnogo (pozdtivnega dela. Z ozirom na finančno stran rje pa to izikljuceno. ker so potni stroški pre» !visoki. Z vsako sejo glavnega o-dbora je zve» izana tudi deputacija pri ministr,skern pred* Isedniku, pri prosvetnem ministru itd. Lah'ko itrdim, da je delo glavnega odbora ipozitivno, 'uspešno. Glavna skupš6inia tnašiga udruženja je bila določena za 11., 12. in 13. avgust 1928 v Mariboru. Vsled ismrt! fliarodnega poslanca Stepana Radiča v Zagre= t>u se je delo s,krčilo tako, da je bila skupščina ¦zaključena takoj prvi dan. Sprejeto je bilo le iporočilo o delovanju glavnega odbora, dolo» čena članarrna in potrjeni skltipi in predlogl posameznih odsekov. Veliko zanimainja m odotiravanja je uživala pcstra razstava v meščanski šoili, iki jo je priredilo mariborsko ¦ueiteljslco društvo. Obsegala je tri dele: Pod devizo »Kaj čita naša mladina«, je bila raz= stavljena mladinska littratura. Pod naslovom *>Otrok in ne snov« je bilo razStavljenih mnos go knjig in revij o delovni šoli in šolski rcformi. Tretji del je obs.gal bogato razstavo izddkcv deških ročnih del. Prepriči'n sem, da si' bodo tovariši iz južnih pakrajin z veseljem spominjali VIII. »glavne skupščine v Mariboru. Vseslovanska u6iteljska zveza. Priprave za ustanovitev Vseslovanske učiteljske zveze so se vršMe nad leito dni. Dnc 26. in 27. februarja t. 1. s. je vršil v Bec gradu sestanek čthoslovaških in poljskih u6l* teljskih delegatov s člani Izvršnega odbora UJU in beograjskega poveirjeništva. Bolgar* ski delegati so odsotnost opravičili in so se izjavili za sodelovanje v tem savezu. PriCa= kuje se, da pristopijo v zvezo tudi ruski uči* telji iz vseh krajev. Na sestanku je vladalo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Sprejt,t je bil tudi projekt pravil. Kongres Vseslovanskega učiteljskega sa> veza se je vršil v Poznanju •v dneh 11., 12. in 13. julija t. 1. Obžalovati moramo, da naše poverjeništvo ni moglo poslati svojtga za» stopnika, ker ni denarnih sredst&v. S tem se je izvršil zgodovkiski dogodek, ko je vse slovansko učiteljstvo združeno v enotni sta* novski organizaciji. V federaciji učiteljskih uidružetnj. Celotno ,naše udruženje je postalo tudi član internacionalnei federacije učiteljskih udruženj, ki ima svoj sedež v Parizu. Izvršni •odbor ima v eks,ekutivncm odboru svojega zastopnika. H koncu svojega poročila omenjam, da bom podal v nekaterih zadevah podrobna pojasnila, ki jih tu nisem mogel navesti.