/ Gorenjski glas d o o Zo sova i Krar^j GorenfSki gias. d o o . Zoisova 1» Krani VAS SV ETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE fđAKUPI IN SVETOVANJE: Banka FRODAJA Gorenjska banka (i.d Blt?iweisova cA, Krrinj Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 19 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 9. marca 2004 Kar poldrugo leto po dozidavi in obnovi so delavci jeseniškega Gradisa potrebovali za odpravo najbolj očitnih pomanjkljivosti. v šolski klopi - od leve: arhitekt Stanko KristI, podžupan Štefan Kadoič, župan Mohor Bogataj in ravnatelj Aleš Žitnik. Foto: Gorazd Kavčič Kranj - V petek, 5. marca, je naposled prišlo obratovalno dovoljenje, na večerni slovesnosti pa sta kranjski župan Mohor Bogataj in ravnatelj AleŠ Žitnik osnovno šolo Franceta Prešerna tudi uradno odprla. Slovesnost so z izvirnim multimedijskim recitalom Odpiramo vrata pripravili učenci gledališkega kluba Vike Šuštar. Prešernova šola je bila na Zlatem polju v Kranju zgrajena leta 1968 po načrtih arhitekta Stanka Kristla. Leta 1982 so zgradili še dvorano in ambulanto, do leta 1997, ko je občina Naklo dobila svojo popolno osnovno šolo, pa je Prešernovo osemletko obiskovalo do 1700 otrok v dveh izmenah. Po "ločitvi" Naklega je Prešernova šola zaživela v eni izmeni. Zob časa, ki je krepko načel stavbo, in prihajajoča devetlet-ka, ki narekuje drugačne prostore, sta bila povod za dozidavo in temeljito obnovo večjega dela šole, predvsem obsežne strehe, skozi katero je curljalo. Streha je sanirana, šola pa je z dozidavo pridobila okrog 500 kvadratnih metrov novih prostorov, med katerimi je najbolj reprezentančna čitalnica, nastala iz prejšnjega odprtega atrija. Iz kleti se je končno selila učilnica za gospodinjski pouk, novi sta še dve manjši učilnici, preurejena kuhinja in jedilnica, v prvem nadstropju prizidka pa so pisarne za vodstvo šole in svetovalno službo ter zbornica. V tem šolskem letu je Šola dobila tudi novo lastno kotlarno. Povečanje in obnova Prešernove šole je mestno občino Kranj stala okrog 210 milijonov tolaijev. Helena Jelovčan Danes uvod v "dramo 99 Brezplačne vstopnice zaleden slovenske drame kopnijo hitreje kot sneg. Krai\j - Danes zvečer se bo v sklopu spremljevalnega programa s predstavo Mestrix v izvedbi KUD Metrix iz Ljubljane začela "predigra" 34. Tedna slovenske drame. V sredo in četrtek bosta sledili uprizoritvi Solo brez talona v izvedbi gledališča Glej iz Ljubljane in Povodni ližno po sto vstopnic. Za zadnjo predstavo tekmovalnega programa Obuti maček Špas teatra iz Mengša, ki bo na sporedu 19. marca, vstopnic ni več na voljo, so pa zato izven okvira festivala (torej s plačilom vstopnic) na isti dan ob 17.30 uri pripravili še eno predstavo. Teden slovenske Negativno mnenje o dražbi Prejšnji teden je dr. Rajko Pirnat s pravnega inštituta pri pravni fakulteti Mestni občini Kranj in skupini svetnikov Mladi za Kranj poslal zaprošeno pravno mnenje o prodaji petih lokalov ob Koroški cesti. Kranj - Prodajo lokalov na elitni kranjski lokaciji so mestni svetniki potrdili šele drugič, 1. oktobra, ko so tudi sklenili, naj občina lokale proda na javni dražbi in sprejeli izklicno ceno za vsakega posebej. Tak je bil razpis v oktobrski Kranjčanki, medtem ko se je v Uradnem listu RS 17. oktobra pojavilo nekoliko spremenjeno besedilo, ki pa je bistveno vplivalo na sam razplet. V uradnem razpisu je namreč kranjski župan Mohor Bogataj občini pustil pravico, da vseh pet lokalov proda prednostno v paketu za izklicno ceno 85,6 milijona tolaijev, če zahtevano 65-odstotno (!) kavcijo 50 milijonov tolarjev plačata najmanj dva interesenta. Na dražbi 5. novembra sta se dejansko pojavila dva, za posamični nakup pa je kandidirala samo Pekarna Zevnik. Uspela je za to priložnost osnovana Skupina podjetnikov Kranja, ki je pet lokalov kupila za 86,4 milijona tolarjev, torej le okrog 800 tisočakov nad izklicno ceno. Dražba je v Kranju dvignila veliko prahu zaradi razpisnih pogojev, kakršnih mestni svet ni izglasoval. Čeprav je občinska uprava vseskozi trdila, da je vse zakonito in da dražbe ni mogoče razveljaviti, pa je župan pod pritiski podpis pogodbe s Skupino podjetnikov Kranja vendarle zadržal. Zaradi očitkov o nezakonitosti je občinska uprava naročila pravno mnenje pri dr. Ra-jku Pirnatu, na katerega so se že pred njo obrnili svetniki z v liste Mladi za Kranj. Zupana je okrcala njegova stranka LDS, "zgrožen" je bil nadzorni odbor. Mate Becič je zahteval policijsko preiskavo, mestni svetniki pa sklic izredne seje. Pravno mnenje je zdaj tu. Direktor občinske uprave Ivan Hočevarje povedal, da naj bi se včeraj (ponedeljek) popoldne s svetniškimi skupinami dogovo- Savi dovolili prevzem Term Kraixj - Urad za varstvo konkurence je prejšnji teden izdal odločbo v zvezi s priglašeno koncentracijo družb Sava in Terme 3000, v kateri koncentraciji ne nasprotuje, saj ocenjuje, da je skladna s pravili konkurence, so sporočili iz Save. Sava je v postopku javne ponudbe, ki se je iztekla 25. febru^jrja, pridobila dobrih 87 odstotkov delnic Term 3000, tako cja sedaj obvladuje več kot 95 odstotkov delnic družbe Terme 3000. Kranjska družba bo za del-nicc, ki jih je pridobila iz javne ponudbe, plačala po 2.525 tolarjev. Simon Šubic Lokali ob Koroški cesti. Foto Tina Doki rili datum izredne seje mestnega sveta, ta naj bi bila 24. marca, hkrati z vabilom na sejo pa bodo na vse naslove poslali tudi dobljeno pravno mnenje. Očitki o skrivanju so povsem neumestni, je še pribil Hočevar. Danes pa bodo svoje o pravnem mnenju povedali Mladi za Kranj." Aleš Sladojevič pravi, da mnenje potrjuje njihove 0čitke o nezakonitosti javne dražbe, ki naj bi bila v nasprotju z zakonom o javnih financah in uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. "Kakšne bodo posledice, je odvisno predvsem od župana oziroma občinske uprave. Če bodo končno priznali, da ni vse v redu, pričakujemo ustrezne predloge." Policija preiskave domnevnega županovega kaznivega dejanja zlorabe pravic Še ni sklenila. Helena Jelovčan Dekleta bodo v uvodni predstavi Meštrix nasmejale še takega resneža 9 mož, predstava, ki so jo po motivih pesnitve Franceta Prešerna pripravili v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Ob velikem zanimanju za vstopnice, kot smo že zapisali, so te za vse obiskovalce, ki si bodo vstopnice pravočasno rezervirali, brezplačne (podarila so jih nekatera slovenska podjetja pokrovitelji in nekatere gorenjske občine), je za vse tri omenjene predstave še na voljo prib- Z Glasom do boljše zelenjave z današnjim torkom v Gorenjskem glasu začenjamo z novo rubriko Z Glasom do boljše zelenjave. V njej bomo skupaj z vami poskrbeli, da bomo imeli na Gorenjskem boljšo, predvsem pa več in bolj zdravo zelenjavo. Vsak torek vam bomo na čim bolj preprost in praktičen način prikazali, kaj je treba narediti na vrtu. Vse vrtiČkarje pa tudi vabimo, da se nam pridružijo z nasveti. Pisali bomo, kako sejati, kako pikirati, kako presajati in kako saditi rastline. Kako jih gnojiti in kako škropiti, skratka poskrbeti, da bodo zdrave in da jih bo čim več. Tokrat bomo sadili in vzgajali papriko in paradižnik, pisali bomo še o zdravilnih lastnostih posameznih rastlin, pa tudi, kako jih pripraviti, da bi vam teknile in da bi vsi skupaj pojedli več zelenjave. Več na 15. strani. drame se bo uradno odprl s slovesnostjo v petek zvečer, ko bodo razglasili tudi Štiri nomi-nirance za Grumovo nagrado. Igor Kavčič 00 o o o o <\i m tn o K O^ ci cf o o CH Ci öi o iS £ s •p > GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 9. marca 2004 Na sobotni javni tribuni Slovenske ljudske stranke v Kranju so se zavzeli za sodelovanje politikov in gospodarstvenikov pri razvoju, za večjo vlogo znanja in za uveljavitev prednosti, ki jih ima Gorenjska. Kranj - Za Gorei\jce še vedno veUa lažna predstava, da smo bogati, vendar bogastva ne želimo deliti z drugimi, ker smo skopuhi. V resnici pa nismo, ampak nimamo, je dejal v razpravi na dobro obiskani javni tribuni Slovenske ljudske stranke v soboto v Krai\ju član vodstva stranke in minister za pravosodje Ivo Bizjak. Zaradi lažne predstave o nadpovprečni razvitosti je bila Gorenjska uvrščena med tiste regije, ki bodo dobile iz državnih nazadujemo celo tam, kjer imamo dobre možnosti in prednosti, na primer v turizmu, drobnem gospodarstvu in storitvah. Tudi Janez Sušnik, Marjan Babič, Janez Podobnik, Ivo Bizjak, Franci Rozman in Janez Remškar. Foto: Gorazd Šinik razvojnih skladov manj denarja kot nekatere. Čeprav so po podatkih najmanj toliko razvite kot Gorenjska. Predsednik državnega sveta Janez SuŠnik je v analizi razmer na Gorenjskem ugotavljal, da dobiva regija manj denarja, kot bi bila upravičena glede na delež na posameznih področjih. Spraševal seje, zakaj če merila za ugotavljanje razvitosti države niso vedno prava, se mora Gorenjska obrniti tudi vase, odpraviti svoje slabosti in skleniti razvojno koalicijo politike, gospodarstva, znanosti in vseh, ki so sposobni in pripravljeni pomagati pri razvoju Gorenjske. Predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podo- Vlada predlagala Antona Smolnikarja in Tomaža Štebeta $ Ljubljana - Vlada je minuli teden sklepala o kandidatih za člane in nadomestne člane iz Slovenije v odboru regij Evropske skupnosti. Svetu Evropske unije bo za člane predlagala mariborskega župana Borisa Soviča, župana občine Novo mesto Boštjana Kovačiča, županjo občine Izola Bredo PeČan, župana občine Kamnik Anton Smolnikarja, župana občine Rogaševci Janka Halba, župana občine Pivka Roberta Smrdeya in župana občine Mengeš Tomaža Štebeta. Med predlaganimi nadomestnimi člani ni županov z Gorenjskega. J.K. Podatki o mobilizirancih Krai^j - Upravni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko Kranj obvešča člane in svojce mobiliziranih, da zbirajo podatke o mobiliziranih zaradi sodnega postopka o vojni odškodnini, ki naj bi jo plačala Nemčija. Podatke zbirajo v pisarni v Kranju na Poštni 3 (telefon 20-22-088). Podatke bodo zbirali po abecednem vrstnem redu priimkov in sicer začetnici A in B 15. marca, C in D 16. marca, E, F in G 17. marca, H, I in J 18. marca, K 19. marca. L, M in N 21. marca, O in P 22. marca, R in S 23. marca, Š, _ T in U 24. marca in V, Z in Z 25. marca, vsak"dan med 9. in 13. uro. J.K. Občina Radovljica Gorenjska 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 04 531 46 84, e-pošta: obcina.radovljica@radovljica.si OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI Vse občane, fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti obveščamo, da bo ponovna javna razgrnitev predloga (osnutka) sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica, ki ga je izdelal Domplan, d.d., iz Kranja, od 16. marca 2004 do 23. marca 2004 v delovnem času Občinske uprave v prostorih Občine Radovljica. Javna obravnava bo v ponedeljek, 22. marca 2004, ob 1 mali sejni dvorani Občine Radovljica. un v Pisne pripombe, ki se nanašajo izključno na razgrnjeno gradivo, se lahko vpiše v knjigo pripomb na kraju ponovne javne razgrnitve ali posreduje na naslov: Občina Radovljica,' Občinska uprava. Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem ponovne javne razgrnitve. Dodatne informacije in pojasnila o razgrnjenem gradivu daje Oddelek za okolje in prostor Občine Radovljica. Janko S. STUŠEK, l.r. ŽUPAN bnik je dejal, da so gorenjski problemi tudi slovenski problemi, ki jih je njegova stranka, tudi zaradi dobrih zvez v Bruslju, pripravljena reševati, Franci Rozman iz strankinega odbora za šolstvo je menil, da mora dobiti regija večjo vlogo pri ustanavljanju in delovanju srednjih in visokih Šol. Posebej pri visokih šolah je Gorenjska na slabšem. Na ravni regije morajo začeti delovati šolske uprave. Šole same poskušajo marsikaj narediti, vendar jih država večkrat ovira. Janez Remškar je prepričan, da Gorenjska ne sme popustiti pred centralističnimi težnjami prestolnice, ki se kažejo tudi v zdravstvu, posebej v bolnišnicah. Gorenjsko zdravstvo zgublja delovna mesta in možnosti za opravljanje vrhunskih storitev. Omenil je primer ustanovitve pljučnega oddelka v Ljubljani, Čeprav imamo na Golniku odlično bolnišnico z vrhunskimi strokovnjaki. Razpravo je poživil Iztok Hohnjec iz Tržiča z ugotovitvijo, da smo Gorenjci preveč konzervativni. Po njegovem sta bistveni konkurenčnost in kompetentnost, za katero pa ni vedno potrebno znanje. Ni bistveno GoRefijSKA, NVojA b^tßUK biti cenejši, ampak drugačnejši in inovativnejši. Na njegovo razpravo je odgovarjala Metka Zevnik. Dejala je, daje do določene mere konzervativnost pozitivna. Brez znanja ni kompetentnosti. Gorenjska potrebuje višje šole, zato je treba ustanoviti visoko elektrotehnično šolo v Kra-nju. Zanjo se zaradi potreb po kadrih zavzema tudi gospodar- stvo. Jože Zupančič je ugotavljal, da je zgornji del Gorenjske najmanj razvit in je zato "gorenjski jug". Posledica tega je odhajanje ljudi v druge kraje in padanje cen nepremičnin. Za razvoj turizma moramo najprej očistiti pokrajino in poskrbeti za odpadke, kjer so gorenjski župani pri dogovarjanju neuspešni. Peter Krek je opozarjal na dra- matičen položaj v kmetijstvu. Povedal je primer kmeta, ki si je zaradi tega vzel življenje. Grajal je naše inŠpektoije, ki od kmetov zahtevajo več, kot je običaj v državah, Članicah Evropske unije. Tribuna je bila končana s sklepom, da je ustanovitev foruma za razvoj edini način za združitev moči in znanja v korist razvoja Gorenjske. Jože Košnjek Slovenski praznik v Kanalski dolini Slovensko kulturno središče Planika je organiziralo v petek zvečer v Trbižu dan slovenske kulture. Udeležba župana potrjuje drugačen odnos oblasti do Slovencev. Trbiž - Dvorana občinskega kulturnega središča v Trbižu je bila v petek zvečer, koje Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev priredilo dan slovenske kulture, polna. Slovencem iz Kanalske doline, ki se razteza od ___ v Trbiža do Zabnic, Ukev in Na-borjeta, so se pridružili predstavniki Slovencev iz Porabja na Madžarskem, Štajerske in Koroške v Avstriji in iz Rezije, Bene- Pevski zbor iz Loč na Koroškem in učenci slovenske šole v Kanalski dolini. Župan občine Trbiž Franco Bari-tussio in predsednik Slovenskega kulturnega središča Rudi Bartholot. čije. Gorice in Trsta v Italiji, župana občin Bovec in Naborjet Danijel Krivec in Alesandro Oman ter gostitelj župan občine Trbiž Franco Baritussio in referentka za kulturo v občini Trbiž Nadia Canipano. Pomembnost dogodka je potrdila tudi udeležba državnega sekretarja na slovenskem ministrstvu za kulturo Silvestra Gabrscka in predstavnikov urada za Slovence po svetu ter slovenskega konzulata iz Trsta. V kulturnem programu, ki ga je oblikoval in vodil znani slovenski igralec in režiser Adrian Rustja iz Trsta, je bila s pesmijo in besedo predstavljena zamejska Slovenija, ki bo, kot je dejal predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartholot, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo vedno manj zamejska. Položaj slovenskih manjšin se bo z ukinitvijo meja spremenil. Postali bomo del enotnega kulturnega prostora, v katerem bomo vsi odgovorni za ohranitev slovenske kulture in jezika in vsi poklicani, da k temu prispevamo čim več. Letos se je pri položaju Slovencev in njihove kulture tudi v Kanalski dolini začelo obračati na bolje. "Naši prijatelji Italijani se zavedajo, da tudi Slovenci lahko prispevamo k splošnemu napredku doline, zato postaja sodelovanje vzorno," je povedal v petek zvečer Rudi Bartholot. Kulturno središče Planika še naprej organizira tečaje slovenščine za otroke in odrasle, ki jih vodita Nataša Komac in Peter Rustja. Pomembna novost v letošnjem šolskem letu pa je uvedba slovenščine, ob angleščini in nemščini, v ure multikulture, ki so enkrat tedensko obvezne v vrtcih in prvih petih razredih javnih osnovnih šol v Trbižu, v Beli v Peči, v Naborjetu in Zabnicah. V 22 razredih se s slovenščino srečuje okrog 260 otrok. Vključitev slovenščine v javno šolo je velika pridobitev, ki se je sedaj, kot je dejala Nataša Komac, še ne zavedamo povsem. V prihodnje bo treba poskrbeti še za stalno katedro za slovenski jezik. Slovenci v Kanalski dolini organizirajo vsako leto več prireditev. Konec februarja je društvo Planika pripravilo razstavo slovenskih narodnih noš od Trsta do Kanalske doline, prihodnji teden pa bo v Trbižu ena od prireditev Primorska in Koroška pojeta. Jože Koši\jek Obdavčena naj bo le razlika Odpravnine odvečnih delavcev, ki so višje od zakonsko določenih, po mnenju sindikatov ne bi smele biti v celoti obdavčene. Slovesno v Naklem Naklo - Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Naklo je sklenil, daje članstvo Slovenije v Evropski uniji in Nato.tako pomembno, da gaje treba proslaviti. Zato bo svetniška skupina stranke predlagala primerno proslavo tudi v občini Naklo. J.K. Ljublana - Število odvečnih delavcev v Sloveniji spet narašča, nekateri bodo postali odveČ zaradi vključitve v EU (denimo delavci v špediciji), nekateri zaradi globalizacije. Država po mnenju Konfederacije sindikatov 90 ni pripravila programov za prezaposlitev ali prekvalifikacije, zato jih bo veliko prešlo v odkrilo brezposelnost. Zaiadi tega se sindikatom zdi nepravično stališče ministrstva za finance, po katerem so obdavčene vse odpravnine, višje od tistih, ki jih v 109. Členu določa zakon o delovnih razmerjih. Obdavčitev zajame vse odpravnine, ki presegajo deset-kratnik povprečne mesečne pla- če, ki jo je (ali bi jo) prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, za te odpravnine pa je treba plačati tudi vse prispevke. Po mnenju te sindikalne centrale bi bilo pravično, da bi obdavčili le razliko med izplačano odpravnino in zneskom odpravnine, do katere je delavec upravičen po zakonu, ne pa odpravnine v celoti. Takšno pobudo je sindikat naslovil na zakonodajalca, ki pripravlja novi zakon o dohodnini, hkrati pa pozval pogajalske partnerje k čimprejšnjemu začetku pogajanj za kolektivne pogodbe dejavnosti, v katerih bi določili tudi višji znesek odpravnin. Danica Zavrl Žlebir Torek, 9. marca 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Miro Koželj, župan občine Šenčur V občini Šenčur se bodo letos posvečali predvsem uresničitvi spremenjenih prostorskih aktov, pospešeno bodo potekale aktivnosti za izgradnjo prizidka k centralni šoli, nadaljevali bodo z gradnjo kanalizacije. O vsem tem smo govorili z županom Mirom Koželjem. župan občine Šenčur Miro Koželj Ta mesec je občinsid svet vendarle izvolil podžupana, gospoda Cirila Kozjeka. Ste se z njim že kaj dogovarjali, katera področja bi lahko pokrival? 'Najprej moram povedati, da sem zadovoljen, da smo uspeli zaključiti s to zgodbo. Lahko bi rekel, da je to eno od redkih vprašanj, kjer je v našem občinskem svetu v zadnjem času še imela prste vmes politika. Ciril Kozjek je eden izmed treh kandidatov za podžupana, ki sem jih v zadnjih mesecih predlagal občinskemu svetu in za vse tri lah- nik & Pere do Gasilske ceste, na katerem je predvidena stanovanjska gradnja, razen na pasu ob brniški cesti; kjer se tudi predvideva poslovna gradnja. Za vsa ta območja bomo sklicali sestanke z lastniki oziroma in- ko rečem, da bi bili primerni za to funkcijo. Sicer pa je Šenčur manjša občina, v kateri lahko poklicni župan sam opravlja županske dolžnosti. Pa ne govorim tega le zato, ker sem trenutno to jaz, ampak zato, ker nepoklicni župan že po naravi stvari ne more skrbeti za posamezno področje v celoti, saj je za to potrebno kar veliko časa, tega pa nam dandanes vsem primanjkuje. Poklicnega podžupana pa si ne moremo privoščiti, saj smo premajhni za to in ga kot takega tudi ne potrebujemo. Izvolitev podžupana je predvsem pomembna zato, da lahko v vsakem trenutku nadomesti župana v primeru njegove daljše odsotnosti. Seveda pa bova s Kozje-kom sodelovala tam in takrat, kjer in ko bo to potrebno. Kakor sem že rekel, dobro je, da smo dobili podžupana, ki bo po mojem deloval povezovalno pri delu občinskega sveta in da se lahko sedaj posvetimo pravim problemom, ki tarejo občino." In ti so? "Ta trenutek je to uresničitev spremenjenih prostorsko planskih aktov, ki smo jih pred kratkim sprqeli. Predvsem tu mislim na aktivnosti z izdelavo lokacijskih načrtov za štiri lokacije na območju občine Šenčur. Prva je del kompleksa Voge na meji med Britofom in Visokim, kjer je predvidena izključno stanovanjska gradnja. Večji del tega območja spada pod mestno občino Kranj, približno treriina pa leži na območju občine Šenčur. Druga je obrtno poslovna cona Šenčur (OPC), ki je v eni tretjini že pozidana. Za drugi del pa je tudi potrebno izdelati lokacijski načrt, da bo moč začeti graditi. Nekateri investitorji na lo že nestrpno čakajo. Tretje območje je zemljišče vzhodno od gostilne "Ančka", Oziroma poslovne stavbe RžiŠ- Župan Miro Koželj ima dve odrasli hčerki in štiriletnega sina. Njegova bruto mesečna plača s funkcijskim dodatkom znaša 550.588 tolarjev (314.496 neto). V službene namene se prevaža z golfom letnika 1998, zasebno pa renault cliom, prav tako letnik 1998. vestitorji, na katerih se bomo dogovorili o načinu in poteku postopkov. Občina tu nastopa v vlogi pripravljavca, vodila bo skupne aktivnosti, investitorji pa se morajo sami dogovoriti, kako bodo sofinancirali vse lokacijske postopke. Kot sem že omenil, vodimo aktivnosti za Štiri lokacije. Četrta je tudi vezana na poslovno cono, ki jo želimo razširiti še na zemljišče, vzhodno od obstoječe OPC. Seveda pa se je potrebno tam predhodno pogovoriti z lastniki zemljišč, ali imajo sploh interes prodati zemljišča, sicer je nesmiselno siliti v ta projekt." Ob sprejemanju sprememb prostorskih aktov se je videlo, kako težko je pridobiti nova zemljišča za stanovanjsko gradnjo na območju občine Šenčur, na katerem so pretežno kmetijska zemljišča. Kje bo stanovanja sploh še možno graditi? "S strategijo prostorskega razvoja občine Šenčur, ki jo bomo morali tako, kot vse druge občine, sprejeti po sprejemu državne prostorske strategije, bomo določili tudi področje stanovanjske gradnje, to je, kje se bodo naselja še lahko širila s stanovanjskimi gradnjami, kje bodo dovoljene poslovne gradnje in kje bo prostor za ostale namene, kot so na primer turizem, šport in rekreacija. Težave s pridobivanjem stavbnih zemljišč v naši občini seveda obstajajo, je pa zanimivo, da so tudi taki občani, ki imajo v lasti še nezazidana stavbna zemljišča in jih želijo spremeniti nazaj v nezazidljiva zemljišča." Kako pa boste rešili zagati v Trbojah in v Voklem ? V Trbo- jah, kot kaže, ne bodo uspeli legalizirati nogometnega igrišča, ker njihova pobuda pri soglas-jedajalcih ni uspela, podobno pa je tudi v Voklem, kjer želijo zgraditi športno igrišče, pa njihova pobuda tudi ni bila pozitivno rešena? "Prav za ti dve lokaciji še ni vse izgubljeno. Trudimo se in do konca junija, ko naj bi država sprejela svojo prostorsko strategijo, imamo še čas, da za obe omenjeni zemljišči pridobimo potrebno soglasje za njuno prekategorizacijo. Tu je potrebno povedati, da se obe igrišči, tako v Trbojah kot v Voklem, nahajata na lokaciji nekdanjih gramoznih jam, zasutih s smetmi in odpadki, zato mislim, da je nesmiselno tam vztrajati na stališču zaščite kmetijske -zemlje, saj gre za degradirano območje, primerno za ureditev športnih leta lahko začeli tudi s samo gradnjo šolskega prizidka, kar bo prva faza, druga pa bo po- 0 trebna obnova cele šole." t Investicije pa so potrebne tudi na ostalih šolah, V Voklem je pretesna, v Trbojah je bila v preteklosti slabo vzdrževana ... Kdaj bosta ti šoli prišli na vrsto ? "Ravnokar poteka dograditev olševske podružnične šole, ki bo v naslednjih mesecih končana. Kar se tiče šol v Voklem in Trbojah, smo ravno na zadnji seji občinskega sveta začasno spremenili ustrezni odlok, s katerim smo kombinirali njuna šolska okoliša, s čimer bomo na najboljši možni način in v soglasju s starši rešili obstoječo prostorsko stisko v Voklem in bolje izkoristili razpoložljive prostore v trbojski šoli. Menim, da smo bili pri reševanju prostorske stiske v Voklem kar iznajdljivi. Z začasnim skupnim šolskim okolišem, poudarjam začasnim, smo poskrbeli, da v nobeni vasi ne bomo zapirali šole, hkrati pa omogočili, da otroci v teh dveh šolah ne bodo več imeli kombiniranega pouka. Tako bo z naslednjim šolskim letom v Voklem potekal pouk za učence prvih treh razredov devetletke, v Trbojah pa za učence četrtega in petega razreda devetletke. Za starše ne bo nobene spremembe, svoje otroke bodo oddali na šoli v svoji vasi, saj jih bomo nato z avtobusom prepeljali v Trboje oziroma v Voklo in jih popoldne pripeljali nazaj. Brez take re- šitve bi bili sicer prisiljeni uvesti izmenski pouk." Znano je že, da boste v Šenčurju nadaljevali z gradnjo kanalizacije. Me pa zanima, koliko občanov, ki seveda to možnost že imajo, se je do sedaj na kanalizacijo že priključilo? "Gradnja individualnih priključkov na primarno kanalizacijo poteka počasneje, kot smo pričakovali. Zavedati se je treba, da ta del investicije v celoti krijejo občani. Prav zaradi tega pa prihaja tudi do zastojev, saj stroški izgradnje priključka naraščajo z oddaljenostjo stanovanjskih hiš od primarnega kanala. Pri najbolj oddaljenih objektih je tako ta investicija vredna celo do milijon tolaijev, vsi pa dobro vemo, kaj danes tak znesek pomeni za povprečno družino. Nekateri občani, ki so se znašli v taki situaciji, se zato obračajo na občino, naj jim pomaga, a mi jim gremo lahko le toliko na roke, da jim omogočimo odlog plačila pri-ključnine oziroma njeno obročno odplačevanje, kar pa ni velika pomoč, saj ta znaša le sedemdeset tisoč tolaijev. Take težave ne bi obstajale, če bi občinski svet sprejel pristojen odlok v vsebini, kot ga je predlagala občinska uprava. Po našem predlogu bi občina poskrbela tudi za izgradnjo priključkov, vsi občani pa bi morali plačati enoten znesek za njihovo izgradnjo. Občinski svet se je nasprotno odločil, da mora vsak občan nositi svoje stroške. Ta rešitev je sicer za občino celo ugodnejša, sedaj pa tega breme- y Y ignsc. Kako daleč ste s pripravo na radnjo prizidka k osnovni šoli encurf "Ureditev prostorske ustreznosti osnovne šole za devetletko je ena glavnih nalog občine v tem trenutku. Potrditev šolskega ministrstva, da bo k gradnji prizidka osnovne šole Šenčur prispevalo 145 milijonov tolarjev. V šoli v Voklem je velika prostorska stiska. Investitorjem se že mudi graditi v obrtno poslovni coni. na ni treba nositi. Ali je smiselno sedaj spreminjati odlok in uvesti enotno ceno, je že drugo vprašanje, saj se takoj postavi problem neenakega položaja občanov, saj so tisti občani, ki so pohiteli, v tem primeru plačali ali več ali pa manj, kot bi morali po enotni ceni." S tem ste pogovor lepo zapeljali do zadnjega vprašanja: kako v Šenčurju poteka postopek ugotavljanja upravičencev do vračila vloženih sredstev za javno telefonijo? Imate kaj težav? "Upam, da bo država držala besedo in resnično plačala v preteklosti vložena sredstva v smo že dobili. Še vedno pa čakamo na ustrezni sklep finančnega ministrstva, brez katerega gradnje ne smemo začeti, če želimo koristiti odobrena državna sredstva. Gre za veliko investicijo, finančno zelo zahtevno za našo občino, saj bo celotna investicija po sedanjih ocenah vredna okoli 760 milijonov tolarjev. Lahko pa že sedaj vodimo vse postopke, ki jih je potrebno izpeljati do same gradnje. Pričakujem, da bomo konec Še enkrat o pluženju župan Miro Koze|j se je oglasil na nase pisanje o težavah s pluženjem v Šenčurju: "Kar se tiče izvajalca v Voklem, je potrebno povedati, da z občino še ni imel podpisane pogodbe, nam je pa predhodno obljubil, da bo plužil, a se nazadnje nismo uspeli dogovoriti, tako da smo morali najti zamenjavo. Za izvajalca pluženja v Šenčurju pa dela več ljudi in nekateri od njih so šli na že vnaprej plačan dopust v tujino že nekaj dni pred začetkom sneženja. Časopisni prispevek je izzvenel tako, kot bi imeli veliko težav s pluženjem, vendar ni bilo tako, ravno nasprotno, saj je letos veliko občanov pohvalilo dobro opravljeno delo." Simon Šubic javno telefonijo, tako kot veleva zakon. Ustanovili smo posebno komisijo, ki jo sestavljajo ljudje, ki so v preteklosti sodelovali pri izgradnji telefonskega omrežja v okviru krajevnih skupnosti, tako da upamo, da bo postopek potekal s čim manj težavami. Te pa obstajajo, saj marsikje ni shranjenih nobenih dokumentov, na podlagi katerih bi dokazovali, koliko je bilo vloženega v telefonsko omrežje. Tudi časovna odmaknjenost je vzrok, da marsikdo nima več ustreznih dokazil. V Gorenjskem glasu smo 27. februarja objavili javni poziv, dostopen je tudi na spletni strani občine Šenčur, (naslov: www.sencur.si), v katerem pozivamo vse občane, ki so upravičeni do povračila vlaganj, naj komisiji predložijo vse pomembne dokumente, ki jih hranijo doma. Tisti, ki zahtevka ne bodo vložili do roka, bodo izgubili pravico do morebitnega vračila vloženih sredstev. Ves ostali postopek, vključno z vložitvijo zahtev na državno pravobranilstvo, bo vodila občinska komisija. Občani, ki telefonskega priključka niso pridobili v okviru KS in so podpisali individualne pogodbe z nekdanjo PTT ali SlS-om za PTT, pa morajo sami vložiti vlogo na državno pravobranilstvo. Tako določa tudi zakon." Simon Šubic, feto: Gorazd Kavčič IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj. Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc. Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternei, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič. Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GU\S je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas. d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina zna.ša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT. petek 300 SIT 4 > GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA Torek, 9. marca 2004 Priznanje Vladu Šerbelu Kamnik - Ob dnevu Civilne zaščite je priznanje prejel tudi Vlado Serbel, ki je zaposlen v občini Kamnik in je dobršen del življenja posvetil delu na področju zaščite in reševanja. V vlogi poveljnika se je izkazal v številnih naravnih in drugih nesrečah in ne le kot dober organizator reševanja ljudi in premoženja, temveč tudi kot človek, ki zna prisluhniti stiski vsakogar, ki gaje doletela nesreča. Neprecenljiv je njegov prispevek pri organiziranju in vodenju področja prve pomoči, gasilske reševalne službe, kinologov, gorskih reševalcev in vseh drugih služb, ki se vključujejo v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot tudi pri vzgoji in izobraževanju mladih. A. Z. V kranjskogorski občini bo od 800 lastnikov telefonskih priključkov dobilo povračilo okoli 300 občanov. O Planiki prihodnjič v v Žirovnica - Zirovniški svetniki so potrdili za 5,6 odstotka višjo povprečno gradbeno ceno. Prav tako so se zvišali stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in komunalnega opremljanja gradbenih parcel. Za 22 odstotkov bodo višje tudi sejnine: za seje nadzornega odbora po 12.000 tolarjev za člane in 24.000 za predsedujočega. Svetniki bodo prejemali po 12.000 tolarjev za udeležbo na rednih sejah in prav toliko za vodenje odborov, za izredno sejo polovico manj in prav toliko (6.000 tolarjev) tisti, ki so samo člani posameznih odborov in komisij. Ker ni bilo jasno, ali svetnik Dušan Konte (SDS) predlaga v obravnavo odlok ali sklep, so umaknili odločanje o tem, ali naj se ustavi prodaja prostorov v bivši stavbi Planike na Breznici. Taje v lasti občine, kupljena pa je bila, da se v njej omogoči izvajanje dejavnosti domačim podjetnikom. Svetniki bodo o tem odločali na eni prihodnjih sej. M. K. Kranjska Gora - Po podatkih komisije, ki se v kranjskogorski občini ukvarja z zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, je v občini okoli 800 pogodb, ki so jih občani v preteklosti sklenili s PTT podjetji o napeljavi telefonskih priključkov. Največ pogodb so sklenih v letih od 1988 do 1994 in v teh letih plačali zelo različne zneske za telefon, prispevke za SIS in priključnine. Vračila bodo zelo različna. Tisti, ki so plačali prav toliko, kot je bil uradno veljavni prispevek, ne bodo dobili nič, tisti pa, ki so plačali več, kot je bil uradno veljavni prispevek, pa po privatizaciji državnega deleža v Telekomu lahko pričakujejo vračilo. Pri teh opravilih je kar veliko računanja in primerjav. saj se je izkazalo, da je v letih, ko so potekale akcije za napeljavo telefonskih priključkov, vsaka PTT enota vsako leto posebej vodila drugačno cenovno politiko. Telefonski priključek je bil ponekod drag kot žafran, drugod skoraj zastonj. V letu 1980 je bilo treba v Ljubljani zanj odšteti 7.500 dinarjev kot prispevek za SIS, v Kranju le 2.880 dinarjev; v istem letu je znašala prikljuČnina v Ljubljani 4.980 dinarjev, v Kranju le 1.386 dinarjev. Bilo pa je seveda tudi obratno. » Ko je občinska komisija, ki je že objavila javni poziv, naj se interesenti oglasijo po krajevnih skupnostih in preverijo, ali so na seznamih, računala, koliko ljudi bo dobilo povračilo, so ugotovili, da največ lahko pričaku- jejo v Mojstrani in v Ratečah, kjer so v določenih letih največ plačali za telefon. V Zgornje-savski dolini je veliko takih, ki so leta 1993 plačali okoli 124 tisoč in ti do povračila niso upravičeni. Nasploh bo od 800 pogodb do povračila upravičenih le okoli 300 interesentov. V Mojstrani je leta 1990 največ krajanov dobilo telefon, plačali so ga po 21.185 dinarjev za priključek, kar je bilo znatno več, kot je znašal tisto leto uradni prispevek. Po zelo približnih ocenah naj bi dobili povrnjenih okoli tisoč evrov. Tudi v Kranjski Gori so za telefone nekateri ogromno plačali. Pet Kranjskogorcev, recimo, je leta 1989, v času hude inflacije, plačalo za en telefonski priključek kar 47 milijonov in pol dinarjev. Ko so izračunali, koliko naj bi dobili nazaj, se je izkazalo, da niti ne veliko, saj je tedaj uradni znesek brez davka znašal 12 milijonov. Vse je torej odvisno od leta, v katerem so občani dobili telefon oziroma od tega, koliko je tedaj veljala uradna tarifa za napeljavo telefonskega priključka. Darinka Sedej Cerkljani za vodnjake v Namibiji dopisni seji v proračunu V občini Gorenja vas - Poljane so pripravili 1. dopisno sejo občinskega sveta v tej sestavi. Edina točka dnevnega reda sprejem proračuna. Gorenja vas - Poljane - Občinski svet je na redni seji 19. februarja obravnaval predlog proračuna za letos, vendar predlog ni dobil potrebne večine, saj je po sedem svetnikov glasovalo za in proti. Zato je župan Jože Bogataj sklical 1. korespondenčno sejo z eno samo točko dnevnega reda - sprejem proračuna. Razloge za takšno obliko odločanja svetnikov je župan naŠel v rokih za oddajo vlog za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa Sapard, za prijavo na razpis za obnovo Šubičeve hiše, zaradi novogradnje in adaptacije oš Poljane ter drugih razpisih. Roki za oddajo vlog so bili konec februarja in v začetku mar- ca. "V postopku druge obravnave proračuna ni bil predložen noben amandma proračuna po poslovniških določbah, zato smo občinskim svetnikom predložili v glasovanje o sprejemu proračuna v enakem besedilu, kot je bil predložen na februarski redni seji," je razložila direktorica občinske uprava Elizabe- Izbiramo Mojega zdravnika 2004 Kranj - Gorenjski glas tudi letos sodeluje v akciji Moj zdravnik, s katero boste bralke in bralci izbrali najbolj cenjenega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Letošnja akcija je osma, z njo pa naj bi dali priznanje tistim zdravnikom/zdravnicam, ki si to najbolj zaslužijo. Dosedanje akcije so presegle vsa pričakovanja, saj je v prvi akciji glasovalo 2500 ljudi, lani pa že več kot 14.000. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Krai\j. V vsaki številki Gorenjskega glasa bomo med prispelimi kuponi izžrebali bralca/bralko, ki bo pol leta brezplačno prejemal(a) revijo Viva, bralci in bralke pa boste sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju za praktične nagrade. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Jožico Porenta, Breg ob Savi 56, 4211 Mavčiče, ki bo pol leta brezplačno prejemala revijo Viva. Akcijo spremlja petčlanska strokovna komisija, glasovai^je se bo končalo 21. marca 2004, razglasitev rezultatov in podelitev laskavega priznanja Moj zdravnik 2004 pa bo pred svetovnim dnevom zdravstva 4. aprilom. R. Š. ta Rakovec. Na takšno obliko odločanja se je odzval občinski odbor LDS, kjer so pripravili več kot 20 pripomb na proračun, na redni seji pa z odgovori niso bili zadovoljni. Menili so, da bodo odgovore prejeli na naslednji redni seji. Zal jim je, da jih župan vedno postavi pred dejstvo, češ da občina ne bo mogla sodelovati na razpisih. "Gre za najpomembnejši akt občine, mi pa smo ga žal sprejeli na korespondenčni seji," še pravijo v LDS. Zupan Jože Bogataj na očitke odgovarja: "Že na redni seji v zvezi s proračunom nismo prejeli nobenega amandmaja. Pripombe smo v večini primerov upoštevali. Pravih vzrokov za nesprejem proračuna že na redni seji ni bilo, izražali so le očitke in bojazni, pravih predlo- gov pa ne. Glede mojega izsiljevanja lahko rečem, da je to znana floskula. Dolžan sem povedati, kakšne posledice sledijo nesprejetju, prisiliti pa svetnikov ne morem. Dopisna seja ni optimalni način za sprejemanje proračuna, vendar smo menili, da v nastalih razmerah nimamo druge možnosti. Izredno me čudi, da so bili svetniki NSi na redni seji proti sprejetju, saj so bili na dveh usklajevanjih proračuna in smo njihove pripombe v celoti upoštevali." Glasovanje je bilo na redni seji izenačeno, na dopisni seji pa je bil proračun sprejet z 10 glasovi za in enim proti. Za proračun sta glasovala tudi dva svetnika LDS, popolnoma pa so se vzdržali glasovanja iz NSi, ki so bili na redni seji proti. Boštjan Bogataj Obiska Lada Leskovarja so bili vsi veseli. Cerklje - Unicefov krožek v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah je to soboto gostil posebnega gosta - znanega pevca šansonov in ambasadorja slovenskega Unicefa Lada Leskovarja. V krožku so namreč to leto veliko časa posvetili vodi, saj je bilo lani svetovno leto vode. Ker preko slovenskega Unicefa poteka tudi dobrodelna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo vodnjakov v Namibiji, so tudi v Cerkljah pridno zbirali Pomoč medvoškim novorojenčkom Medvode - Občinski svet Medvode je na zadnji seji sprejel odlok o enkratni denarni pomoči novorojenčkom. Starši oziroma eden od staršev novorojenčka, ki je državljan republike Slovenije in ima stalno prebivališče v občini Medvode, lahko v šestih mesecih po rojstvu zaprosi za enkratno pomoč. Obrazec za vlogo dobijo starši na občini, na Centru za socialno o delo ali na spletni strani www.medvode.si. Enkratna denarna pomoč za novorojenčka znaša "od 1. januarja letos 40.000 tolarjev. V občinskem proračunu so za letos zagotovili 5 milijonov tolarjev na podlagi podatkov, daje bilo lani v občini Medvode rojenih 123 otrok. Andrej Zalar denar za vodnjake. V soboto so tako našemu ambasadorju izročili še izkupiček od prodaje Kapljic - posebnih priponk v obliki kapljice. Gostu so otroci, ki jih vodi mentorica Liljana Skubic, pripravili zanimiv program, v katerem je med drugim nastopila tudi varovanka Varstveno delovnega centra Kranj Eva Pir-nat, ki je zaplesala svojo koreografijo tudi na eno od Ladovih pesmi. Na koncu pa so se člani krožka Unicef v sproščenem pogovoru z gostom seznanili tudi z razmerami v Namibiji, predvsem pa težavami s pitno vodo. V Namibiji je sicer Unicef zgradil že 26 vodnjakov, za štiri od njih so denar zbrali v Sloveniji. Lado, ki je Namibijo tudi osebno obiskal, je ob tem dejal: "Ljudje v Namibiji so zaradi vodnjakov dobro seznanjeni, kje je Slovenija in tudi, k^e so Cerklje." Simon Subic KUP ON n s:' kupone poš!)rta#ia naslov: Gorenjski glas, d.o.o^ Zoisova 4000 Kranj Glasujem za: F ' Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Kovorjani ne dajo svojih vežic Franci Praprotnik je predlagal, naj bi KS Kovor prenesla mrliške vežice v last občine Tržič, ki bi jih nato dogradila n- > o A t. Trzic - Podžupanov predlog so uvrstili na dnevni red seje občinskega sveta potem, ko so zavrnili obravnavo zahteve KS Kovor in Brezje pri Tržiču za dokončai^e mrliških vežic v Kovorju. Predsednik KS Kovor in svetnik LDS se je uprl pritiskom, da bi dali iz rok premožei\je, ki so ga ustvarili sami. Mo|o pediatrinjo ali pediatra HrMEK' ihi --. i/. 5 poJpCOT fifr>t*r^ ()d fio ma|i taiO^^m (to Stutf^ Modema doo. moie "^•^redei^o oso&oc podeO^e hcAni in^m^lb^^zd wispcne OMMM. i^oinitvii^ft poaodbcah OMrou. otM^afW o moreccn^ r^dpotah r^-gdeluh, mw^n s posetim porvodborm m 14 Bi Ua^nc pocMcc iifi^ Studu Mnlnrrm 'üm> ijl^M^i ^nyj^ixi f\ pr;M«srn mttmn r.fAit) lOH&nd piv^lim (VftiTm ih iif^hA HKih V if^ f»mi\ (/I SIJAJK) Mnt'?rTvi don mjnu^^ WTAmnp mt>rNri pulnUuv v sUmüp / tifrHv^*)}';^ ii fklm^i (M'lt^kt^iibt tot ^it U) S&xto • Kljub močnemu sneženju se je v Lešah zbralo več kot 40 tistih, ki so se želeli pomeriti na sneženi stezi. (pred dvema desetletjema so bile takšne dirke na zaledene-lem Blejskem jezeru), po vsej verjetnosti pa bodo postale tradicionalne. Organizacija in priprava sicer zahtevata veliko dela, predvsem pri pridobivanju dovoljenj, pri tokratni dirki pa so se vzeli skupaj krajevna skupnost Leše, tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, ter sponzorji Stringer Security, Janez Kunčič s.p.. Dim, d.o.o., DTV Škofja Loka, Car hi-fi Lesce, TGM Dobre in Gorenjski glas. Matjaž Gregorič, feto: Gorazd Kavčič Megla dovolila le eno vožnjo Zaradi slabega vremena so kvalifikacije državnega prvenstva v akrobatskem smučanju v vožnji po grbinah štele v finalu. Stari vrh - V nedelo je bilo na smučišču STC Stari vrh državno prvenstvo v akrobatskem smučanju v vožiyi po grbinah. Jlkrati je potekala tudi tekma za učitelje akrobatskega smučanja, ki je bila prva tovrstna tekma v Sloveniji. Kljub slabemu vremenu je organizatorju ASK Slammer uspelo izpeljati kvalifikacije, ki so kasneje štele tudi kot fmale, saj je megla onemogočila nadaljnjo izvedbo tekmovanja. "Vesel sem, da smo izpeljali kvalifikacijske vožnje vseh tekmovalcev, saj nam je že v lanski sezoni vreme zagodlo in onemogočilo izpeljavo državnega prvenstva. Za finale se nismo odločili zaradi varnostnih razlogov, saj je bila vidljivost zaradi megle in difuze zelo slaba in bi HOKEJ Presenečenje na Jesenicah Jesenice, Ljubljana - V nedeljo zvečer se je s prvimi tekmami začel sklepni del letošnjega domačega tekmovanja. v hokeju na ledu. V tekmi za naslov prvaka sta se pomerili ekipi ZM Olimpije in Slavije M Optime. Z golom Mušiča so zmagali aktualni prvaki z 1:0 (0:0, 1:0, 0:0) in tako tudi v zmagah povedli 1:0. Ekipi igrata na Štiri zmage. Večje presenečenje pa so doživeli hokejisti Acronya Jesenic, saj so se v domači dvorani za tretje mesto pomerili z ekipo HIT Casinoja Kranjska Gora in izgubili z 2:3 (0:0, 1:3, 1:0). Moštvi igrata na tri zmage. Drugi finalni tekmi v Tivoliju in v Podmežakli bosta že jutri ob 18. uri. Lep podvig pa je znova uspel mladinski ekipi kranjskega Triglava, ki se je z dvema zmagama nad Slavijo M Optimo (5:1, 2:3), kljub dejstvu, da je že dve leti brez lastne dvorane, uvrstila v veliki finale mladincev. Prva finalna tekma bo v četrtek ob 17.30 uri na Bledu, nasprotniki Triglavanov pa bodo ali Olinipija ali Jesenice (odvisno od zmage na včerajšnji večerni tekmi). V.S. bil lahko to vzrok za kakšno nepotrebno poškodbo," pravi trener in predsednik kluba Aleš Span. Na štartu je po dolgih letih zopet stalo več kot dvajset tekmovalcev, od tega več kot polovica mladih in obetavnih, ki so delali družbo že izkušenim in malo starejšim tekmovalcem. STC Stari vrh je s pomočjo organizatorja odlično pripravil poligon, saj je bil ta dovolj težak za izkušene tekmovalce, toda še vedno primeren za mlajše. V mladinski konkurenci je slavila Teja Juvan (ASK Slammer), pri mladincih pa je prvo mesto osvojil Bor Vošnjak (ASK Slammer), drugi je bil Urban Kuhar (ASK Slammer), tretje mesto pa je zasedel Nejc German (ASK Slammer). Pri članicah je zmagala Nina Bednarik (ASK Slammer), tik za njo je bila Urša Mihalič (ASK Slammer), tretja pa je bila Nina Hercog (ASK Slammer). Tako se je le pri članih med prve tri vmešal tekmovalec kluba SK Trebnje Silvo Oven, ki je zasedel tretje mesto, drugi je bil Miha Jemec (ASK Slammer), ter prvi nesojeni olimpijec Jani Pogačar (ASK SlammerX ki je v letošnji sezoni, kljub zaključku svoje kariere, pokazal vrhunsko vožnjo in osvojil prvo mesto. Prejšnji četrtek je SAK Kranj organiziral državno prvenstvo v akrobatskem smučanju v disciplini big air. Med članicami je bila na prvem mestu Urša Mihalič (ASK Slammer), druga je bila Nina Hercog (ASK Slam- v mer), med člani je slavil Žiga Noe (SAK Kranj), drugi je bil Jani Pogačar (ASK Slammer), tretji pa Gašper Bratina (ASK Slammer). Tudi mladinci so bili dovolj pogumni in so prav tako nastopili in tudi presenetili s težkimi in novimi skoki. Prvi je bil Miha Marenčič (SAK Kranj), drugi Nejc Dimnik (ASK Slammer) in tretji Bor Vošnjak (ASK Slammer). Nina Bednarik SMUČARSKI SKOK Benkovič med petnajsterico Krai\j - Minuli konec tedna so smučarski skakalci preživeli v Lahtiju, kjer sta bili na sporedu dve tekmi za svetovni pokal. V soboto so se smučarski skakalci pomerili v moštveni tekmi. Slovenija je v postavi Peterka, Kranjec, Benkovič in Žonta zasedla 6. mesto in tako zastavljeni cilj zgrešila za eno mesto. V nedeljo je sledila še tekma v posamični konkurenci. Zmago je odnesel Romoeren, najboljši Slovenec pa je bil Rok Benkovič na 14. mestu. Veliko bolje je po prvi seriji kazalo Petru Zonti, ki pa je na koncu osvojil 18. mesto. Žonta je v skupnem seštevku še vedno najboljši Slovenec (10.), Benkovič je 18., vodi pa Ahonen. Boštjan Bogataj Urh in Barbara najboljša Seberje - Minulo soboto so v skakalnem centru Sebenje pripravili državno prvenstvo za dečke do 9 let in deklice do 11 let v smučarskih skokih. Pri dečkih do 9 let je zmagal Urh Albreht, drugo mesto je osvojil Mitja Drinovec (oba SK Trifix Tržič), tretje mesto je osvojil Rok Dolina (SK Ilirija). V skupnem Pokalu Cock-ta je zmagal Urh Albreht s 500 osvojenimi točkami, drugi je Rok Dolinar, ki je zbral 340 točk, Mitja Drinovec pa je osvojil tretje mesto z 277 točkami. Pri deklicah do 11 let je zmagala Barbara Klinec (SSK Alpina), drugo mesto je osvojila Katja Požun in tretje mesto Manja Pograjc (obe Zagorje Ytong). V skupnem Pokalu Cocta je zmagala Katja Požun s 460 osvojenimi točkami, druga je bila Barbara Klinec, kije osvojila 375 točk, tretji pa Gabi Robnik in Manja Pograjc, ki sta zbrali po 290 točk. V.S. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 9. marca 2004 SO vse članstvo Planinsko društvo Križe se lahko pohvali, daje dočakalo 55-letnico neokrnjeno. Imajo 493 članov, pet več kot lani. Križe - Letos bodo medse povabili tudi simpatizerje planinstva, za katere bo članarina le simbolična. Opozorili bodo nadzorni odbor PZS o kršei\ju pravilnika pri delitvi sredstev od članarine, ker društva dobijo mai^jši del. Na obe vprašanji v povezavi s članarino je opozoril v svojem poročilu predsednik Ivan Likar. Izrazil je zadovoljstvo, da se v PD Križe ne ubadajo s težavami zaradi upadanja članstva, kot se to dogaja drugod. Ker želijo zadržati dolgoletne člane, ki niso več aktivni v gorniški dejavnosti, so uvedli kategorijo simpatizerjev društva. Le-ti bodo plačevali samo 1500 tolarjev prispevka društvu. Planinska članarina je sicer precej višja, žal pa od nje ostaja društvom vse manj. Kot določa pravilnik PZS, bi si zveza in društva morala deliti ta denar pol na pol. V resnici društvom ostaja manjši delež, zato so udeleženci občnega zbora sklenili opozoriti nadzorni odbor PZS na kršenje tega pravilnika. V društvu dobro gospodarijo s premoženjem, je seznanil zbrane Franci Urbane. Lani so popravili nekaj opreme v koči na Kriški gori in ob vzdrževanju tovorne žičnice očistili del trase pod njo. Letos se pripravljajo na obnovo dimnika v zavetišču Gozd in strehe na bližnji drvarnici. S prometom v zavetišču niso preveč zadovoljni, najboljši obiskovalci koče pa so ''junaki Kriške gore" kot redni gostje. Sami odhajajo tudi na izlete drugam. Lani so jih imeli enajst, ob tem pa so se udeležili štirih zimskih pohodov. Kot je povedal Štefan Bukovec, imajo osem svojih vodnikov. Šest članov skrbi za urejanje poti, kjer so lani ob prostovoljnem delu prebili 176 ur. Tudi mladinski odsek deluje dobro, je pohvalila Katja Hrovat. V planinskem krožku OŠ Križe je 20 učencev, ki jih vodita menjorici Olga Re-ner in Dragica Stale. Letos nameravajo izvesti tri izlete in planinski tabor. Tudi društvo ima obsežen program, v katerenl je nekaj novosti. Skupaj s PD Tr- Predsednik PD Križe Ivan Likar je sprejel darilo planincev iz Kočevja. žič bodo organizirali predavanja v tržiški galeriji, na zboru pa je prikazal diapozitive iz Himalaje Janko Baloh iz PD Radovljica. Med večjimi prireditvami velja omeniti prvi gorski tek za pokal Gorenjske 18. aprila na Kriško goro. Tam bo 27. junija dan gorenjskih planincev. Zbor planincev so prvič pripravili v vaški dvorani, kjer so se domačinom pridružili tudi gostje iz Kočevja. Za sodelovanje so se zahvalili vodstvu PD Križe z brošuro njihovega društva in spominskim darilom. Za končan tečaj sta prejela značko markacista PZS Jože Stegnar in Franci Pavec, Jani in Aleš KerŠiČ pa sta dobila znački za prehojeno Slovensko planinsko pot. Stojan Saje Upokojeni, vendar dejavni # Preddvorski upokojenci se radi družijo v društvu, kjer so dejavnosti usmerjene v lastno zadovoljstvo in v prid kraja Preddvor - Med članstvom Društva upokojencev Preddvor prevladujejo ženske, ki tudi vodijo društvo. Zato je razumljivo, da je predsednica Anica Celar - Gorza na občnem zboru podelila priznanja le svojim vrstnicam. S pesmijo "Naš dan", ki jo je spisala in povedala Ivanka Skoda, se je začelo druženje na sobotnem zboru preddvorskih upokojencev. Več kot 160 od skupno 590 članov, ki so se jim pridružili tudi gostje, je napolnilo dvorano krajevnega doma. Zbrane je seznanila z lanskim delom predsednica Anica Celar - Gorza. Kot je poudarila, so v celoti uresničili sprejeti program. Slovesno so proslavili 50-letnico društva, ob kateri so članice skupine Gelike pripravile razstavo ročnih del. Na sedmih izletih je bilo kar 345 udeležencev, 52 članov nad 77 let starosti pa so popeljali na Limbarsko goro. Udeležili so se tudi srečanj slovenskih in gorenjskih upokojencev ter srečanja senior- jev treh dežel v Avstriji. Doma in v domu starostnikov so obiskali 47 članov. Mnogim so čestitali ob jubilejih in spremili umrle na zadnji poti. Ob pomoči doma starejših občanov v Po-toČah so organizirali meritve pritiska, sladkorja in maščob v krvi. V ženskem pevskem zboru Josipine Turnograjske je 16 pevk, ki so imele šest nastopov. Le eno članico manj ima skupina za ročna dela, ki bo 27. in 28. marca spet razstavila svoja dela v poslovalnici TD Preddvor. V hortikulturni skupini so le tri članice, ki pa naredijo veliko za urejenost kraja. Ob tem najdejo čas za redne mesečne pohode in razna družabna srečanja, sodelujejo pa tudi z drugimi društvi. Zahvale za prizadevno delo je izrekel najbolj aktivnim "mravljicam" v občini župan Franc Ekar. Predsednica društva je nagradila s priznanji Tončko Kociper in Anico Lombar iz hortikul-turne skupine ter s posebno zahvalo tajnico Julko Šavs. Za uspešno sodelovanje sta si priznanji prislužili DU Predoslje in _ ^ DU Železna Kapla. V upravnem odboru društva bosta nova člana Peter Zorman in Danica Zaplot-nik, ki sta poverjenika v Preddvoru. Zaenkrat jim ni uspelo najti poverjenika za Tupaliče. V društvo vabijo zlasti mlajše upokojence, ki znajo uporabljati računalnik, ah jih veseli delo na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva za članstvo. Na zboru so se tudi zabavah, za kar so poskrbeh poleg pesnice in pevk člani otroške folklorne skupine Cirles ter učenci domače osnovne šole. Stojan Saje Druščina, zbrana zaradi srca Pet let je minilo od ustanovitve Koronarnega društva Kranj, ki šteje okoli 180 članov. Anica Celar - Gorza je Izročila priznanji Tončki Kociper In Anici Lombar. Popravek v prispevku Za rože imajo prave roke, objavljenem v torek, 2. marca, smo pri priimku ene od nagrajenk zagrešili napako. Gre za Malči Grobovšek iz Kokre. Njej in bralcem se za napako opravičujemo. Danica Zavrl Žlebir PREVENTIVNA DIAGNOSTIKA AMSAT HITRO PREVERJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA ZGODNJE ODKRIVANJE BOLEZENSKIH SPREMEMB VPOGLED V FUNKCIONALNO STANJE NOTRANJIH ORGANOV POSVET Z ZDRAVNIKOM POPUST ZA UPOKOJENCE IN DRUŽINSKE ČLANE a I M "Zima in gosposka ne šenkata," f)ravi pregovor. Dejansko je v tej zimi vse obrnjeno na glavo; zelen božič, sneženo slovo. Krai^ - Komaj so se ceste dobro posušile od prejšnjega snega in I so si zaposleni v zimskih cestnih službah odpočili, že je v nedeljo spet začelo snežiti. Bolj ali manj močno je padalo tudi včeraj, vremenoslovci pa nam ''zimsko radost" še kar obetajo. Ta vražji sneg, smo včeraj zjutraj bentili vsi po vrsti, ko smo kidali dvorišča pred garažami ali gazili do avtobusov. V nižjih predelih Gorenjske je zapadlo približno 35 centimetrov snega, na Jezerskem so ga izmerili 40 centimetrov, v Kranjski Gori pa naj bi ga bilo še za pet centimetrov več. "Tokrat nam novinarji res ne morete očitati, da nas je sneg presenetil," nam je že zadnjič in včeraj spet "požugal" Jože Pir-nat, vodja zimske službe v Cest- nem podjetju Kranj. "Vso noč je bilo na cestah 53 ekip, vključno s kooperanti. Ceste so kopne, mokre, razen tiste proti mejnim prehodom in v nekatere hribovske kraje, kot na Pokljuko, Soriško planino ipd." Cestarjev niti napovedano sneženje v naslednjih dneh pretirano ne skrbi. "Svoje dela tudi že vreme," priznava Jože Pirnat. V kranjskem cestnem podjetju so v tej zimi porabili že več kot pet tisoč ton soli in približno šest tisoč kubičnih metrov peska. "Na Lopate pojejo, kupi snega rastejo. - Foto: Gorazd Kavčič avtomobilski cesti izključno solimo, na drugih cestah posi- Rolandu Brajiču iz Kranjske Gore bronasta plaketa generalne policijske uprave Nagrajena reflektivna zapestnica Generalni direktor policije dr. Darko Anželj je v četrtek podelil plakete najboljšim avtorjem preventivne akcije. Tretje mesto in bronasta plaketa na Gorenjsko. Kranjska Gora - V upravi uniformirane poiicye generalne policijske uprave so lani razpisali natečaj za najboyšo preventivno akcijo ali projekt. S tem so želeli spodbuditi ne le boljše varnostne razmere, pač pa tudi boljše sodelovanje med policyo in ljudmi, prepoznavnost, kakovost in izvirnost policijskega preventivnega dela. Najboljše akcije in projekte so najprej izbrali v policijskih upravah, tri najboljše od osmih predlaganih pa zatem v generalni policijski upravi v Ljubljani. Na četrtkovi slovesnosti je generalni direktor policije dr. Darko Anželj zlato plaketo za prvo mesto izročil komandirju policijske postaje v Kopru Igorju Majcnu za projekt Pes -človekov prijatelj in ne igrača, srebrno plaketo je za drugo mesto prejel vodja policijskega okoliša Jože Kostanjšek iz policijske postaje Krško za akcijo Nam se rola brez drog in alkohola, bronasto plaketo pa za tretje mesto vodja policijskega okoliša iz postaje mejne policije v Kranjski Gori Roland Brajič za akcijo Stopimo iz teme. Preventivno akcijo Stopimo iz teme so kranjskogorski policisti s sodelovanjem občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravili oktobra, ko so ljudem med drugim ponudili reflektivno zapestnico, izdelano iz posebnega materiala, ki se z rahlim udarcem po roki ovije okoli nje. PeŠec jo nosi na levi roki, med ramo in komolcem, kjer jo zaradi od-sevnosti drugi udeleženci v Roland Brajič z bronasto plaketo v družbi kolegov in generalnega direktorja policije dr Darka Anželja. prometu najbolje opazijo. Projekt je izvirno delo Simona Sušanja, ki se trenutno šola v višji policijski šoli v Tacnu, in Vlaste Skumavc Rabič iz občinskega SPV v Kranjski Gori. Navezala sta stik z blejskim uvoznikom zapestnic, pri tiskanju je sodeloval policist Boštjan Knaflič, koordinator projekta je bil pomočnik komandirja, odgovoren za promet, Jože Mernik, nosilec pa vodja policijskega okoliša Roland Brajič. Sicer pa je bila preventivna akcija Stopimo iz teme v Kranjski Gori od 20. do 24. oktobra lani širše zastavljena. Na srečanju policistov, članov SPV, župana in predstavnikov osnovnih šol v Mojstrani in Kranjski Gori so učenci na izviren naČin s slikovnimi in pisnimi izdelki ponazorili predloge, pobude in pohvale o varni poti v šolo in domov. Srečanju je sledilo še preventivno "izobraževanje" tako učencev obeh Šol kot odraslih, vsi udeleženci so razen brošure s preventivno vsebino prejeli tudi reflektivne zapestnice. Preventivno akcijo so iz Kranjske Gore in Mojstrane preselili tudi v manjše kraje, kot Rateče, Podkoren, Gozd Martuljek. Prvošolčki so risali risbice o prometu, ki so jih nato razstavili v avli občine Kranjska Gora, župan in komandir policijske postaje pa sta avtorje osmih najboljših nagradila s praktičnimi nagradami. Helena Jelovčan Otrok pritekel na cesto Cerkve - V sredo, 3. marca, popoldne se je na Trgu Davorina Jenka v Cerkljah pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil osemletni otrok huje ranjen. 27-letna voznica R5 je pripeljala iz smeri Brnika proti Krvavcu, v bližini cerkve, kjer je označen prehod za pešce, pa je z njene desne strani pritekel otrok. Čeprav se je voznica umikala v levo, je s prednjim desnim delom avta otroka zbila. Reševalci so ga odpeljali v Klinični center, policisti pa bodo voznico ovadili kaznivega.dejan-ja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Neprostovoljen kopalec v Blejskem jezeru Bled - Led na Blejskem jezeru je pretanek za Varno hojo. 36-lelni Anglež, gost v enem od blejskih hotelov, lega očiliio ni vedel ali pa se za Opozorilne table hote ni zmenil. Okrog poldneva se mu je med sprehodom proti otoku v bližini otoka vdrl tenak led. Anglež je padel v vodo, vendar mu je po približno petih minutah uspelo stopiti na trdna tla otoka. Neki drug sprehajalec je Angleževo potonitev videl inje brž poklical na 112. V reševalno akcijo so pohiteli blejski gasilci in potapljači. Premra-ženega turista so z gumijastim čolnom z vrvjo zvlckli po ledu do Zake, kjer ga je pregledal dežurni zdravnik in ga zaradi podhladitve poslal na opazovanje v jeseniško bolnišnico. Nezgoda med sankanjem Lom pod Storžičem - Kranjčankama, ki sta se v soboto zgodaj zvečer na sankah spustili od kočc Pod Storžičem proti dolini, se ni srečno izšlo. V ostrem ovinku sta zapeljali ob zamrznjen sneg, kjer si je ena od njiju resno poškodovala nogo. Reševalci sojo odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotoviH, da ima zlomljeno golenico. H. J. pamo mešanico peska in soli." Na vedno glasnejša opozorila, da sol škoduje naravi, Jože Pirnat opozarja, da bo to vprašanje treba rešiti na državni ravni. "Kopnih cest brez soli ni. Ce jih hočemo imeti še naprej in varno voziti, je sol nujna. Če hočemo ekologijo, pa bodo ceste ostale bele. Posipamo navadno jedilno sol, ki ne škoduje toliko asfaltu in rastju ob cestah kot podtalnici," pojasnjuje. Helena Jelovčan Odgovoren za utopitev? Kriminalisti bodo 41-letnega Ljubljančana ovadili kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Krai\j - 8. januarja letos seje med čiščenjem brežine Selške Sore pod avtobusno postajo v Skofji Loki utopil 20-letni Kranjčan K. P., zaposlen v invalidskem podjetju Želva. K. P. je usodnega dne s sodelavcem delal na strmem in poledenelem bregu reke. Njegovega padca z betonske terase, prekrite z listjem in suho travo, poltretji meter globoko v mrzlo reko ni opazil nihče. Kot so ugotovili kasneje, je med padcem udaril v betonski rob, nakar gaje deroča voda potegnila v betonske prekate. Ker je bil brez zavesti, si sam ni mogel pomagati. Mladi Kranjčan, ki se je utopil, je imel status invalida in je bil v Škofji Loki na poklicni rehabilitaciji oziroma na usposabljanju za vrtnarja. Kot tak bi moral biti pod stalnim in neposrednim nadzorom inštruktorja. 41-letni Ljubljančan, proti kateremu so v kranjskem uradu kriminalistične policije napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu, naj bi opustil predpisana navodila o varnosti in zdravju pri delu, kot tudi akte podjetja, sprejete na podlagi zakona, ki med drugim določajo, da delavci na usposabljanju ne smejo delati samostojno, brez stalnega neposrednega nadzora. Ovadeni naj bi torej ne poskrbel za varno delo 20-letnega K. P. na prostem. če bi bil pod inštruktorjevim nadzorom, bi padec v reko, če bi do tega že prišlo, preživel, saj bi inštruktor lahko takoj ukrepal, ga rešil iz vode. Do padca pa ne bi moglo priti, če bi bil K. P. med delom opremljen z varnostnim pasom in privezan z vrvjo, ki jo je treba uporabljati na strmih območjih, na katerih obstaja nevarnost zdrsa oziroma padca. Pogrešanega K. P. so sodelavci 8. januarja iskali dolge tri ure, Šele nato so obvestili policiste in gasilce. Mrtvega so potegnili iz enega od prekatov rečne struge med Kapucinskim in Seširskim mostom. Helena Jelovčan Muca na drevesu Kranj - Kranjski poklicni gasilci so v nedeljo dopoldne pomagali mački, ki ni znala oziroma upala priti z drevesa na tla. Na drevo je splezala že v soboto, ubogo žival je rešil šele klicna 112. H. J. Tat v gimnaziji Jesenice - Prejšnji teden je nekdo iz gimnazijske učilnice ukradel LCD projektor liesegang DV 245, vreden okrog pol milijona tolaijev. Kje je zeleni fiat punto Kranj - V noči s petka na soboto, 6. marca, je neznanec s Planine odpeljel osebni avto fiat punto zelene barve, z registrsko oznako KR Jl-449, vreden približno 1,5 milijona tolaijev. Avto je odprl na neu-gotovljen način, ga spravil v pogon in odhitel v neznano. Zemeljski in snežni plaz Log - Na Logu v Poljanski dolini sta se v četrtek zvečer na cesto vsula zemlja in kamenje. Kup je bil visok približno pol metra in je zaprl en vozni pas. Odstranili so ga delavci cestnega podjetja. Sovodenj - Nasproti žage na Sovodnju pa se je v četrtek popoldne na cesto vsul snežni plaz. Plaz je zaprl dobro polovico ceste. H. J. KERAMIČNE PLOŠČICE KOPALNIŠKI RADIATORJI od 8. do 31.3. 2004 i % : 2 ^ •'.'1; . C lU O E 4/ 4 SA _ b "I'., .r » - f. K Z rC O ? h. O C O '6 •D CC O oc I • Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo va§im željam in vam svetujemo pri izbiri. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu ~v Merkurjevih trgovskih centrih na oddelkih s kopalnicami. Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic Zirconio, Iris, Gorenje, Martex ali Emil in kopalniških radiatorjev Bial, MLM, Variš ali Vogel & Noot vam od 8. do 31. marca 2004 priznamo 10-odstotni popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR C. Stanetd Žagarja 67, KranjPrimskovo,tel.:04201 7900; MERKUR, Sp. Plavž 3b. Je$«nicQ, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM. Gorenjska cesta 41, Radovljica, tel.: 04 337 13 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo i GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 9. marca 2004 Janez m Luka uspesna temah pri Med sedmimi avtorji, ki jih je urad vlade za informiranje nagradil za najboljše diplomske naloge ö Evropski uniji, kar dva prihajata z Gorenjskega. Luka Žakelj po novem živi v Šenčurju, Janez Pire pa je Kranjčan. Krai\j - Očitno smo Gorenjci kar uspešni, glede na to, da od sedmih nagrajencev kar dva prihajava z Gorenjskega, sta se strinjala Luka Žake^* in Janez Pire, dobitnika nagrad za najboljše diplomske naloge o Evropski uniji in slovenskem vkyučevai\ju v EU. Luka Žakelj se je v svojem diplomskem delu ukvarjal s politikami na trgu dela v EU, Janez Pire pa se je posvetil učinkom širjenja EU na migracijska gibanja v srednjeevropskih in baltskih državah. "Za slovensko državo in družbo se zaključuje pestro in razmeroma uspešno obdobje. Iz njega smo izstopili kot generali, v novo pa vstopamo sicer oboroženi, a zaenkrat vendar le kot vojaki. Najbrž se po zaključku študija sami počutite podobno," jih je na slovesnosti ob podelitvi nagrad nagovoril minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik. Najbrž bi mu oba gorenjska nagrajenca kar pritrdila. Za Luka Zaklja, ki je diplomiral na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bilo recimo veliko presenečenje, da je kljub ogromnemu znanju in izkušnjam, ki si jih je med drugim pridobil tudi na študiju v tujini -že v srednji šoli je dobil štipendijo za šolanje v srednji šoli v ZDA, kasneje pa tudi na švedski univerzi v Linköpinku - potreboval kar tri mesece, daje našel službo. Janez Pire, diplomant filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pa je izhod, ker prav tako ni našel zaposlitve, ki bi bila vsaj približno povezana z njegovim študijem, našel v podiplomskem Študiju medetnič-nih odnosov na fakulteti, za družbene vede. Nagrado oba sprejemata kot potrditev za svoje delo in sta nanjo ponosna, po mnenju Luke Zaklja je vsekakor tudi motiv za delo vnaprej. Če bo odprla še kakšna vrata pri iskanju službe, pa toliko bolje. godljivosti podjetij in posameznikov ter zagotavljanje enakih možnosti za oba spola na trgu dela. Strategija zaposlovanja v EU V diplomski nalogi z naslovom Evropska unija in politike na trgu dela, ki jo je izdelal pod mentorstvom prof. dr. Janeza Malačiča, je Luka Žakelj analiziral razvoj zaposlovalne politike Evropske unije, ki se strateško usmerja v večanje zaposlji-vosti prebivalstva, spodbujanje podjetništva, izboljšanje prila- Luka Žakelj "Začel sem s predstavitvijo razlogov, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljale do poslabšanja razmer na evropskem trgu dela v smislu povečevanja splošne stopnje nezaposlenosti, upadanja stopenj zaposlenosti in naraščanja dolgoročne nezaposlenosti, ki predstavlja glavni vir socialne izključenosti v EU. V letu 19.94 je bila recimo stopnja nezaposlenosti v EU najvišja, in sicer dobrih 11 odstotkov, kar pomeni, da je bilo brezposelnih skoraj 18 milijonov in pol ljudi." Na podlagi tega so v državah EU začeli razmišljati, kako bi izboljšali razmere. Ključ naj bi bil v sodelovanju in v večji usklajenosti različnih skupnih politik v EU, rezultat česar je bila uvedba enotne strategije zaposlovanja v letu 1997. "Strategija temelji na štirih stebrih. Prvi je povečanje zaposlji-vosti prebivalstva, ki predvideva Številne ukrepe, od prekvalifikacij in uvajanja koncepta vse-življenjskega učenja do politik Dobitniki nagrad za najboljše diplomske naloge z ministrom za evropske zadeve in bodočim evropskim komisarjem dr. Janezom Potočnikom in veleposlanikom evropske komisije v Sloveniji Erwanom Fouerejem. za aktivno staranje prebivalstva - za Evropsko unijo velja, da je zaposlenost v starostnem razredu od 55 do 64 leta zelo nizka v primerjavi z Združenimi državami Amerike. Razen tega naj bi spodbujali razvoj podjetništva z davčno in administrativno razbremenitvijo malih podjetij,, saj ravno mala podjetja največ zaposlujejo. Tretji steber predvideva povečanje prilagodljivosti podjetij in posameznikov, četrti pa zagotavljanje enakih možnosti zaposlovanja za oba spola. Ta čas je namreč stopnja zaposlenosti moških veliko večja od žensk." Z uspešnim izvajanjem strategije naj bi do leta 2010 dosegli povišanje splošne stopnje zaposlenosti na 70 odstotkov. "Za primerjavo, v letu 2002 je bila recimo stopnja zaposlenosti 64,3 odstotka," je razložil Luka Žakelj, ki meni, da evropska za-poslovalna politika sicer ni optimalna, vendar nekaj pomeni že poskus, da so se reševanja tako perečega problema, kot je visoka stopnja nezaposlenosti, lotili skupaj. "Vseeno je boljše, da ta strategija obstaja, kot če bi vsaka država članica težave na trgu dela reševala na svoj način. Skupne politike tudi na področju zaposlovanja so nujne za upravljanje skupnega notranjega trga." Omenjena tema ga je pritegnila, ker ni zgolj strogo ekonomska, ampak ima v sebi tudi močno socialno noto. Zdaj si želi najprej nabrati nekaj delovnih izkušenj, kasneje pa namerava nadaljevati, kar je zaČel z diplomskim delom, in se tudi profesionalno ukvarjati s to tematiko. "To bo kot neki uvod, kajti ta tema je tako obširna, da se lahko vse življenje ukvarjaš z njo." "Hord" migrantov se ni bati Na podlagi dosedanjih mednarodnih migracij, ekonomskih kazalcev in naravnega prirasta prihodnje članice EU, z izjemo Poljske, ne predstavljajo velikega migracijskega potenciala, v svoji diplomski nalogi ugotavlja Janez Pire. Njegov mentorje bil izr. prof. dr. Milan Bufon. Kot pravi Janez Pire, se je v diplomskem delu namerno izognil številčnim napovedim za pri- hodnost. "To je dokaj tvegano početje, ker prvič statistike niso vedno zanesljive. Tudi ocene priznanih strokovnjakov s tega področja so bile v napovedih z začetka devetdesetih let za naslednje desetletje včasih veliko prevelike, šlo je tudi za desetkratne precenitve. Hkrati pa so te strokovne ocene prišle prav politikom in so torej botrovale političnim odločitvam držav." Osredotočil se je na migracijska gibanja po letu 1990, ko so nastopile velike demokratične spremembe v vzhodnoevropskih državah in so se tudi' odprle meje, če se niso že prej. Na podlagi tega je prišel do zaključka, da se kakšnega velikega preseljevanja ni bati. "To so pokazale že ocene iz začetka devetdesetih, ko so se prav tako bali velikega števila priseljencev po padcu berlinskega zidu. Bali so se predvsem ekonomskih migrantov, vendar je šlo večinoma za vračanje manjšin ali beguncev. Tudi zdaj je bojazen, da bi prišlo do 'hord' migrantov, verjetno^ odveč. Ekonomski kazalci v prihodnjih članicah so v razmerju do EU namreč relativno ugodni," je pojasnil. Kot problematična se lahko izkaže zgolj Poljska zaradi relativno'vi soke brezposelnosti in nižjih dohodkov v primerjavi z drugimi pristopnicami. "Vendar tudi če pogledamo število Poljakov, ki so na začasnem delu v tujini, opazimo, da upada." Janez Pire S podobno problematiko se bo ukvarjal tudi v okviru podiplomskega študija na fakulteti za družbene vede. Izbral je urejanje in upravljanje medetničnih odnosov. "Poskušal bom združiti dve območji migracij. Migracijske tokove iz izbranih afriških držav bom poskušal navezati na prihodnje članice EU. Priseljevanje s teh območij ta čas sicer ni prav močno, vendar menim, da bo z nadaljnjim povečevanjem ekonomskih razlik to vprašanje vedno bolj aktualno." Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič KRANJCANKA WWW gorenjskiglas s 1 Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S62 Odhodi od doma Večkrat smo že omenili, daje bil Josip Lavtižar velik popotnik. O svojih Številnih potovanjih je napisal tudi več knjig. Tu jih ne kaže obnavljati, nadvse zanimivo pa bo, če iz njih navedemo nekaj drobcev. Čudi nas, kako da je lahko naš duhovnik tako pogosto zapuščal svojo župnijo in odhajal na dolge poti. Niso farani spričo njegove pogoste odsotnosti nič negodovali (danes bi gotovo)? Odgovor je "diplomatski". Lavtižar je svoj odhod zmeraj opravičil z razlago, da gre na božjo pot. Kar je bilo tudi res. Koje pisal o svoji poti v špansko Kompostelo -kar z vlakom - je svoj naČin primerjal z nekdanjim. "Kdor je romal v nekdanjih časih v Kompostelo, seje pripravljal za to potovanje kakor za pot v večnost. Pred odhodom je povabil prijatelje na svoj dom. Najprej so obiskali cerkev, kjer je opravil duhovnik za romarja slovesno zadušnico. Iz cerkve so šli v romarjevo hišo k zajtreku in k po-slovu. Slovo je bilo zelo genljivo, ker je pel tačas mrliški zvonček. Božjepotnik je vzel poleg črev-Ijev na nogah še posebej par novih s seboj, segel po krepki palici in odšel v daljni svet. Dandanes ni več tako. Na suhem vozijo brzovlaki, na morju parniki. Z njimi prideš brez posebnega truda v Kompostelo. NihČe ne hodi več peš, zato tudi ne potrebuje dveh parov črevljev, kakor so jih nekdaj potrebovali." Odhodi od doma in iz domače dežele so bili kljub temu tudi zanj nekaj posebnega. V Rim je romal trikrat. Zanimivo je.primerjati vsakokratni način odhoda. Prvič je šel "skupinsko" že leta 1881. Takrat "je šlo veliko Slovanov v Rim, zahvalit se papežu na okrožnici /v kateri je Leon XIII. leta 1880 povzdignil slovanski rod/. Čehi, Poljaki in Rusini so došli 27. junija 1881 s posebnim vlakom v Ljubljano. Tukaj smo vstopili Slovenci, ki nam je bil voditelj Matej Kožuh, dekan iz Stare Loke. V irstu smo dobili Hrvate v družbo. Iz on-dotnega pristanišča nas je odpeljal parobrod čez Jadransko morje v Ankono. Obiskali smo Loreto in nadaljevali vožnjo proti Rimu." Drugič je šel v letu pred veliko vojno. "Drobna snežna odeja je še ležala 13. aprila 1913 od Rateč do Trbiža in Pontablja. Pri Zminju in Vidmu pa je že zelenje napovedovalo pomlad. Tovariš mi je bil Bohinjski turistični avtobus, 1925 radovljiški dekan Janez Novak, ki je videl že precej sveta. Potoval je po Palestini, Siriji, Dalmaciji in Črni gori, bil je v Parizu in Londonu, obiskal celo Hammerfest ob severnem tečaju zemlje ..." To pot sta se peljala z vlakom do Benetk in naprej proti jugu. V tretje sprva ni šlo tako rado, razmere ob meji .so se namreč z mejo samo moČno spremenile. Mejaši, ki so bili v glavnem z juga Italije in Jugoslavije, so na meji uveljavili nove "manire". "Kakor trgovec ne meri blaga z nitjo, ampak z močno metrsko palico, tako dandanes tudi denarja ne ocenjujejo po dinarjih, temveč po stokratnih vsotah. In v teh hudih časih sem prekoračil italijansko mejo s skromnim Številom lir, katerih je veljala ena po valuti 20. maja 1922 štiri dinarje. Na Bohinjski Bistrici so me povabili cariniki v otožno leseno barako in me opomnili z vso službeno resnobo, naj jim pokažem vsebino denarnice. V prvem hipu sem mislil zavrniti zahtevo, toda videč, da stražniki ne brijejo norcev, sem jim odkril hranjeni zaklad. Šteli so m našteli 700 lir." Čudili so se skromni vsoti in ga spraševali: "Nimate niČ več? Imate kaj zašitega v obleki? Je to vse?" "Mirno sem odgovoril, da bi imel rad kaj več, pa nimam. Potem so me izpustili. Hitel sem k vlaku, pripravljenemu za odhod. Takoj smo izginili v predoru in na južni strani gore ugledali beli dan. Naši sprevodniki niso imeli nobene oblasti več, italijanski pa so klicali Ti-edicolle!' Tako so prekrstili Podbrdo. Padel sem iz Jugoslavije v Italijo. 'Non ha mercanzie proibi-te?* (Nimate prepovedanega blaga?) meje nahru-lil italijanski financar in prebrskal vso notranjščino kovčega. Le na ta način sem prišel v deželo oranž in cipres. Z vozovnico iz Podbrda do Rima preskrbljenega me je nesel vlak po ozki baški dolini v Gorico in Tržič (Monfalcone), od tu pa v Benetke." dxl Torek, 9. marca 2004 GOSPODARSTVO GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Pravico upravljanja in gospodarjenja z Bornovimi gozdovi so pred dnevi začasno dodelili denacionalizacijskim upravičenkam. Sedanji upravljavec teh gozdov loški Egoles bo tako ob 60 odstotkov gozdarske dejavnosti. v Skofja Loka, Tržič - Trinajst let po vloženi zahtevi za denacionalizacijo Bornovih gozdov na območju upravne enote Tržič je konec februarja prišlo do prvih konkretnih odločitev. Tržiška upravna enota je namreč 27. februarja tudi na podlagi predhodnega soglasja državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov izdala sklep, s katerim je denacionalizac^skim upravičenkam premožei\ja barona Karla Borna dodelila pravico do začasne uporabe in gospodarjenja z več kot 3.600 hektarji gozdov, s katerimi je do sedaj gospodarilo škofjeloško podjetje Egoles. V Egolesu so bili nad odločitvijo tržiške upravne enote presenečeni, hkrati pa so se znašli v hudih težavah, saj bodo izgubili velik del načrtovanih prihodkov. "Zaradi izdanega sklepa upravne enote Tržič o preno- ženje vrnjeno. Ustavno sodišče je v lanskem letu odločilo, da je upravičenec do denacionalizaci- # je vsak, ki je bil na dan razlastitve jugoslovanski državljan, ne glede na to, kakšno državljanstvo sije pridobil kasneje. Država se na ta način izogne plačilu visoke odškodnine po 72. členu podizvajalci posekali in prodali ta les drugam. "V Egolesu bodo mogoče res morali odpuščati, a že vrsto let so lahko pričakovali tak razplet in bi se na to lahko ustrezno pripravili. Februaija leta 1994 smo z direktoijem Gozdnega gospodarstva Kranj Andrejem Draš- su neprermcmn v začasno uporabo vlagateljic Elizabete Ort-ner, Renate Schlosser in Marije Peič kot pravnih naslednic dr. Karla Borna, upravičenca do denacionalizacije, se naša gozdarska proizvodnja zmanjšuje za 65 odstotkov, zaradi drastičnega zmanjšanja proizvodnje lastne hlodovine bomo prisiljeni tudi proizvodnjo v enoti žaga zmanjšati za polovico," napoveduje Andrej DraŠler, direktor delniške družbe Egoles, pravnega naslednika Gozdnega gospodarstva Kranj. Možna je likvidacija • « Kot zatrjuje Drašler, bo zaradi zmanjšanja proizvodnje ostalo brez dela 50 od 121 zaposlenih v Egolesu, vprašljiva pa je tudi nadaljnja usoda njihove žage, v kateri je zaposlenih 22 ljudi. "Žaga je bila že sedaj naša najmanj donosna dejavnost, ki pa je ob tolikšni izgubi lastne hlodovine verjetno ne bo veČ smiselno vzdrževati. Takšno je seveda moje mnenje, kako pa se bodo odločili lastniki, še ne vemo. Po najhujšem scenariju Egolesu grozi celo likvidacija," meni Drašler, ki je napovedal napoved zoper sklep tržiške upravne enote. "Gre za skrajno nenavadno odločitev upravne enote v že tako nenavadnemu denacionali-zacijskemu postopku, ki je še daleč od dokončne rešitve, saj je zadeva trenutno na upravnem sodišču. Prvič v Sloveniji se je zgodilo, da se je upravni organ v primeru gozdov odločil začasno prenesti upravljavske pravice na denacionalizacijskega upravičenca. V vsebino so posegli V Egolesu napovedujejo, da bodo zaradi vrnjenih Bornovih gozdov morali zmanjšati proizvodnjo in posledično odpuščati delavce. celo s sklepom, tako da pritožba, ki jo bo Egoles zagotovo vložil, ne zadrži njegovega izvajanja, medtem ko bi bilo pri odločbi vse drugače. Moti me tudi, ker upravičenke od države lahko zahtevajo povrnitev izgube zaradi negospodarjenja z gozdovi od leta 1992 naprej, mi pa te pravice ne bomo imeli, če bi se na koncu izkazalo, da vlagatelji-ce sploh niso upravičene do povrnitve gozdov," je še razmišljal Drašler. Born je denacionalizacijski upravičenec Dedinje po pokojnemu dr. Karlu Bornu odgovarjajo, da 68. člen zakona o denacionalizaciji omogoča začasen prenos upravljavskih pravic do pravnomočnosti odločbe na vlagatelja v primerih, ko se na premoženju dela škoda ali da je upravičenec pravno upravičen, da mu bo premo- Higienski tamponi vlečejo Domžale - Tosama Domžale, tovarna sanitetnega materiala, je lani povečala obseg prodaje s 5,6 na 6,2 milyarde tolarjev. Taks* no rast je povzročil predvsem povečan izvoz na razvite trge in Kitajsko, ki bi bil lahko še večji, če ne bi nekateri kupci zašli v začasne težave. Prav izvoz in pa specializacya na nekaj produktov je strategya Tosame, s katero nameravajo zmanjšati tvega-i^a ob vstopu Slovenye v Evropsko unyo. liidi čisti dobiček so povišali, kar za petino, in je lani znašal 173 milgonov tolarjev. Tretjino izvoza je Tosama realizirala v Švici, ker pa so ti izdelki namenjeni nemškemu trgu, predstavlja Nemčija že skoraj polovico izvoza na razvite trge, sledita pa ji Velika Britanija in Madžarska, medtem ko seje na Kitajskem skokovito povečala prodaja tamponov. Prav higienski tampon seje lani še utrdil kot najširše konkurenčni Tosamin izdelek. Njegova proizvodnja je lani porasla s 143 milijonov kosov na 245 milijonov kosov. Zato ni čudno, daje Tosama veČino od 879 milijonov tolarjev investicijskih sredstev vložila v nakup novih strojev za higienske tampone, v novo linijo za izdelavo viskoznega traku za tampone in v ostalo ureditev tega dela proizvodnje. Letos nameravajo v Tosanii povečati prodajo za 24 odstotkov (na 7,65 milijarde tolarjev), dobiček pa skoraj podvojili (na 266 milijonov tolarjev). V investicije nameravajo vložiti 1,25 milijarde tolarjev. Simon Šubic zakona za Čas, ko da gozdove v upravljanje denacionalizacijske-mu upravičencu. Upravni organ ter sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne vidita ovir, da se Bor-novo premoženje tudi v resnici ne bi vrnilo. "Karel Born je bil na dan podržavljenja njegovega premoženja samo jugoslovanski oziroma slovenski državljan, zato mu je bil priznan status upravičenca do denacionalizacije. Trditve, da je bil tudi avstrijski državljan, je že zavrglo avstijsko vrhovno sodišče in avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani, ki je pred štirimi leti obvestilo slovensko zunanje ministrstvo, da Born v Avstriji nima pravice uveljavljati odškodnine za podržavljeno premoženje v Jugoslaviji, ker tedaj ni bil avstrijski državljan. Prav tako ni res, da so bili njegovi gozdovi pod hipoteko, saj je bil najeti kredit poplačan, drugi, ki je bil tudi vpisan pod hipoteko, pa nikoli koriščen," je razložil Anton Jazbec, svetovalec Bornovih pri denacionalizacijskem postopku. Dodal je tudi, da je Bornov primer edini od vseh slovenskih denacionalizacijskih zahtevkov, za katerega je slovenska vlada podala sklep in izjavo volje, da je pripravljena skleniti poravnavo z upravičencem. "To sta storili tako Bajukova kot kasneje zadnja Drnovškova vlada." Delo bodo dobili Tržičani Prav tako poudarja, da je podjetje Egoles od popolne vloge za denacionalizacijo do danes posekalo v Bornovih gozdovih več kot 240 tisoč kubičnih metrov lesa in zanj državi kot koncesijo plačal v povprečju 400 tolarjev za kubik. Nadalje je razložil, da so trditve Egolesa, da bo zaradi denacionalizacije izgubljenih petdeset delovnih mest, zavajajoče. V preteklem letu je tako Egoles prodal več kot osem tisoč kubičnih metrov lesa na panju, kar pomeni, da so lerjem sklenili pogodbo o medsebojnem sodelovanju, s katero po denacionalizaciji Gozdnemu gospodarstvu Kranj omogočamo nadaljnje delo, oni pa ne bodo ovirali postopka vračanja. Andrej Drašler kot direktor Egolesa, naslednika Gozdnega gospodarstva Kranj, in podpisnik pogodbe je dano besedo oziroma pogodbo pojedel in s pritožbami deset let zaviral vračilo. Poleg tega smo se o možnem upravljanju z Bornovimi gozdovi z Egolesom pogovarjali tudi letos, a so bila pogajanja žal neuspešna. Ker dogovor z Egolesom ni bil mogoč, bodo dedinje dr. Karla Borna ustanovile svojo družbo za gospodarjenje z gozdovi, ki jo bo vodil Tržičan Martin Šetinc, sedaj zaposlen v Zavodu za gozdove TržiČ. V Bornovih gozdovih bodo dobili delo vsi, ki so do sedaj v njih tudi delaU. Ne prišleki od drugje, ampak naši domači delavci, ki znajo in so usposobljeni za tako delo," zatrjuje Jazbec. Prav tako razmišljajo o postavitvi nove žage, kjer bi predelali večino lesa iz Jelendola. Jazbec je še pojasnil, da je Egoles svoje delo v Bornovih gozdovih končal. V dogovoru s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov pa lahko odpelje že posekan les. Z dnem izdaje sklepa upravne enote Tržič so se po dogovoru s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov prenehala vsa dela v Bornovih gozdovih, posekan les pa Egoles lahko odpelje do I. aprila. Simon Šubic, foto: Boštjan Bogataj SSSp«» Energija na prepihu Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete V zadnjih treh desetletjih je povpraševanje po različnih vrstah energije v razvitem svetu stalno naraščalo; z izjemo kratkih obdobij naftnih kriz v letih 1973/74 in 1979. Glavni svetovni vir energije je še vedno nafta, kljub dejstvu, da se je njen delež v celotni energetski porabi nekoliko zmanjšal. Največji porabnik nafte je še vedno transport, saj po podatkih Mednarodne agencije za energijo potniški promet pokuri dobro polovico končne porabe nafte. Pri tem seveda največ prispevajo avtomobili in letala. Zračni potniški promet se je kot način transporta od leta 1973 najbolj povečal in se po številu prepeljanih potnikov kar potrojil. Lastništvo avtomobilov se je v istem obdobju nekaj malega več kot podvojilo, pa čeprav je razdalja, ki jo z avtomobilom naredimo v enem letu, ostala bolj ali manj enaka. Poudariti je potrebno, da je realna cena bencina dosegla svoj vrh v sredini osemdesetih let preteklega stoletja, od takrat naprej pa je v splošnem padla. V večini evropskih držav je bil ta padec nadomeščen z zvišanjem raznih davkov na goriva, a kljub temu so ostajale realne cene (z davki vred) na koncu preteklega desetletja na nižjem nivoju kot v sredini osemdesetih let. Hkrati se je s tehnološkim napredkom avtomobilov znižala tudi povprečna poraba goriva in tako so v splošnem padli tudi stroški na posamezen kilometer vožnje z avtomobilom. Gledano z vidika celotnega gospodarstva, se je glede na leto 1973 količina vse. energije, potrebna za izdelavo ene enote bruto družbenega proizvoda (BDP), zmanjšala za tretjino. Na ta upad je vplivalo mnogo dejavnikov, med njimi pa omenimo samo večjo učinkovitost rabe energije. Obstajajo seveda tudi značilne razlike med posameznimi državami in koliko in katere vrste energije trosijo v neki drŽavi, je spet odvisno od mnogih dejavnikov, kot so to na primer podnebje, velikost bivališč, število ljudi na bivališče, povprečna razdalja, ki jo prebivalec prepotuje v letu dni, deleži različnih oblik transporta in podobno. Že omenjena boljša izraba energije je v četrtini stoletja do leta 1998 zmanjšala porabo energije v razvitem svetu za polovico, a pri tem je zaskrbljujoč podatek, da se stopnje varčevanja energije z leti zmanjšujejo. To lahko delno pojasnimo s tem, da so bile cene energije pred letom 1973 nizke in ko so po naftnem šoku tega leta cene poskočile, se je ust\>arilo ugodno vzdušje za povečanje učinkovitosti rabe energentov. Nato so cene postopoma padale in spodbude za varčevanje so se ponovno ošibile. Največji porabnik svetovne energije so ZDA in podatki od tam kažejo, da sicer poraba energije na enoto BDP spet pada, a to ni rezultat kakšnega posebnega odnosa, ki bi ga bili Američani razvili do energetskih virov, pač pa opuščanje in selitev energetsko potrat-rtih industrijskih dejavnosti. Pri tem je nadvse zanimiv, a hkrati tudi grozljiv podatek, da bi človeštvo potrebovalo kar tri Zemlje, če bi vsi ljudje hoteli živeti z ameriškim standardom. Vredno globokega razmisleka. Danes je že vse umetno "Takšne vesti, kot so o nedovoljenih snoveh v poli salami na Hrvaškem, me ne ganejo preveč, saj je danes tako ali tako že vse umetno," meni Kranjčan srednjih let. % Kranj - Takoj potem, ko so se v slovenskih in tudi hrvaških me-dylh pojavili napisi o nedovo^enih snoveh v salami mini poli, ki jo izdeluje Pipo iz Čakovca, se je Perutnina Ptuj opravičila hrvaškim potrošnikom. Za mini poli so ugotovili, da vsebuje več kot en odstotek gensko spremeiyenih organizmov, torej več kot dovoUujejo evropske norme. Splitska Slobodna Dalmacija je tako poročala, da so mini poli sicer umaknili s polic v večjih trgovinah, v manjših prodajalnah pa je sporna salama Še vedno v prodaji. "Glede na to, da so genski izdelki dokaj novi, znanstvenega odgovora na vprašanje, ali so zdravju škodljivi ali ne, še ni. Nekateri pravijo, da ta hrana povzroča alergije. Na drugi strani so zagovorniki, ki menijo, da genski izdelki predstavljajo hrano prihodnosti," je med drugim zapisal zagrebški Večernji list. Mediji so odprli tudi vprašanje, kako naj potrošnik ve, kaj kupuje, če na izdelku piše eno, v izdelku pa se skriva nekaj drugega. Komu verjeti? In, konec koncev, kako sploh vedeti, kaj pravzaprav pomenijo oznake na živilih? Ob našem preverjanju glasu ljudstva smo na ulicah Kranja naleteli na različne odgovore. ECO OIL^ r 04 53177 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČIU OD 7. DO 18. URE. VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO. "Delam v Perutnini Ptuj, ne bi dajala izjav," nas je vljudno odslovila neimenovana gospodična. "Takšne vesti me ne ganejo preveč, saj je danes tako ali tako že vse umetno," je ravnodušno menil Kranjčan srednjih let. Starejši zakonski par, ki smo ga ustavili na ulicah Kranja, pa je povedal, da nalepke na živilih sicer prebereta, a dostikrat ne vesta, kaj se pravzaprav skriva v embalažah. In to kljub temu, da imata zakonca doma seznam 400 (ne)oporečnih snovi, izdelan na podlagi priporočil nemških bolnišnic. Nekateri mimoidoči so zatrdili, da salame poli sploh ne marajo in raje ostajajo pri kraškem pršutu. Spet drugi, ki smo jih ustavili v naši mini anketi o mini poli, pa so menili, da je salama Čisto dobra. Nedovoljene snovi so v salami našli na HrvaŠkem, ne pri nas, so dejali. Hrvaški mediji so konec minulega tedna tudi poročali, da je Slovenija zaradi gensko spremenjenih organizmov zaustavila uvoz hrvaškega olja. Po navajanju Večernjega lista naj bi slovenski uvoznik od hrvaškega proizvajalca "kar čez noČ" zahteval certifikat o gensko spremenjenih organizmih. Špela Žabkar GORENJSKI GLAS • 14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 9. marca 2004 Spodbude investicijam v starejše stanovanjske zgradbe Na javni razpis se lahko prijavijo tisti, ki bodo na stanovanjskih objektih (začetek gradnje do leta 1980) izvedli izolacijo strehe ali fasade ter zamenjavo ali obnovo oken. Kra^j - Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire je 5. marca v uradnem listu (št. 21/04) objavila javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb. Agencija bo na ta naČin znova finančno pomagala držav^anom pri tistih ukrepih, ki omogočajo znatne prihranke toplotne energije za ogrevarye stavbe in izboljšujejo bivalne pogoje. Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki bodo izvedli naslednje ukrepe: izolacijo podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, izolacijo fasade ter zamenjavo in obnovo oken. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih stavbah ter lastniki individualnih stanovanjskih zgradb v Sloveniji. Razpis velja le za stanovanjske objekte, ki so jih začeli graditi do vključno leta 1980. Z izvedenimi ukrepi pa mora biti doseženo najmanj 10 tisoč kilo-vatnih ur prihranka potrebne toplote za ogrevanje na leto oziroma tisoč litrov kurilnega olja na leto (brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave). Skupna vrednost razpisa je 70 milijonov tolarjev, višina posamične finančne spodbude pa je lahko največ deset odstotkov vrednosti investicije, v primeru večjega stanovanjskega objekta pa do pet milijonov tolarjev. Rok za oddajo vlog za prvo odpiranje je 3. maj, zadnji rok za predložitev vlog pa je 4. oktober oziroma do objave o porabi sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani agencije (www.gov.si/aure) ter ministrstva za okolje, prostor in energijo (www.gov.si/mop), naročite pa jo lahko mdi s pisnim zahtevkom na naslov agencije ali po faksu (01/300 69 91). Dodatne informacije dobite tudi po telefonu (01/ 300 69 90) vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure ter v energetsko svetovalnih pisarnah, v katerih vam svetujejo o vrstah ukrepov in pripravi vloge za razpis. K KAMNOSEKI CENTER itSCM. Alpska cesta 43 4248 Lesce (bivša Veriga Lesce) Zaradi razširitve dejavnosti in povečanja obsega del razpisujemo prosta delovna mesta: DELO v KAMNOSEŠKI DELAVNICI - brušenje, poliranje naravnega kamna - delo na kamnoseških strojih Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - izobrazbo poklicne ali srednje šole tehnične smeri - starost do 30 let Lani 222 prejemnikov spodbude Na lanskem razpisu so državno spodbudo skoraj v celoti prejeli lastniki individualnih stanovanjskih hiš. Vseh prejemnikov nepovratnih sredstev je bilo 222, ki so izvedli investicije v skupni vrednosti 620 milijonov tolarjev, agencija pa je preko razpisa podelila 48 milijonov tolarjev finančnih spodbud. Večina od njih se je odločila za dva ukrepa hkrati, pri tem pa so prevladovali izolacije fasade ter zamenjava in obnova oken. Vse tri ukrepe je hkrati izvedlo šestnajst odstotkov prejemnikov nepovratnih sredstev. Pri fasadah so prejemniki zmanjšali toplotno prehodnost sten za trikrat, pri podstrešju oziroma strehi celo za šestkrat, kar pomeni povprečno zmanjšanje za okoli 90 kilovatnih ur na kvadratni meter gradbene konstrukcije. v Simon Subic Prošnje in informacije: KAMNOSEŠKI CENTER, d.o.o., Alpska cesta 43, 4248 Lesce, tel.: 04/5353-760, 041/621-73 Lani predvideli gradnjo šest tisoč stanovanj Kranj - Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji izdanih 5.569 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih objektov, katerih skupna površina meri preko 2,2 milijona kvadratnih metrov in za šest odstotkov presega skupno površino stanovanjskih objektov, za katera je bilo dovoljenje za gradnjo izdano v letu 2002. Na podlagi izdanih dovoljenj so lani predvideli gradnjo 6.160 stanovanj, kar je za štirinajst odstotkov več kot lete prej. Povprečna površina predvidenih stanovanj je bila 115 kvadratnih metrov. Lani so izdali tudi 688 uporabnih dovoljenj za stavbe, katerih skupna površina je merila dobrih 550 tisoč kvadratnih metrov. 39 odstotkov stavb, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje, je stanovanjskih. Simon Subic ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC; do 19.03.04; MURANOVIĆ ASIM S.P., C. ALOJZA TRAVNA 17, JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA - ČISTILKA (ŠK. LOKA); do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ • POMOŽNI DELAVEC - ČISTILEC ZUNANJOSTI LETAL; do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC; do 09.03.04; KALAN PETER S.P., BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ POMOŽNI DELAVEC - KONFEKCIJSKO KONČNO LIKANJE TEKSTIL. IZD.; do 19.03.04; ŠENGAR D.O.O., BRITOF 43, KRANJ ŽIVILSKI DELAVEC V SLAŠČIČARSTVU; do 09.03.04; PERO D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVUlCA VARNOSTNIK; do 12.03.04; KANJA PROTECT D.O.O., ŠERCERJEVAUL 18, RADOVUlCA SOBARICA - ČISTILKA; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14, BOHINJSKA BISTRICA KLEPAR - POMOČNIK KROVCA; do 16.03.04; RAZINGER BOŠTJAN S.P., KUPUENIK 6. BOH. BEL^ STROJNI MEHANIK - SERVISER, MONTER IN VZDRŽEVALEC; do 13.03.04; HENNLICH D.O.O,,LINHARTOV TRG 14, RADOVUlCA ELEKTROMONTER - ELEKTRIKAR ENERGETIK; do 09.03.04; BAUIMEX D.O.O., POTV PUSKARNO 11, KRANJ ŠIVILJA (ZAPUŽE); do 20.03.04; TR-GODOM N01. D.O.O., DELAVSKA C. 26, KRANJ SLIKOPLESKAR; do 13.03.04; Ml-LENKOVSKI BLAGOJ S.P, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA; št. del. mest: 4 SLIKOPLESKAR; do 09.03.04; KALAN PETER S,P, BERTONCUEVA UL 36, KRANJ SLIKOPLESKAR; do 12.03.04; MEGAMATRIX D.O.O., STARETOVA UL. 39, KRANJ AVTOLIČAR - SLIKOPLESKAR: do 12.03.04; DILCA D.O.O.. SMLEDNIŠKA 128, KRANJ FRIZER; do 09.03.04; VRHUNC MIHAELA S.P., VODOPIVČEVA UL. 12, KRANJ TESAR - MONTER SUHOMONT. GIPS SISTEMOV; do 10.03.04; JEGLIČ BORIS S.P.. LINHARTOV TRG 26, RADOVUlCA TESAR; do 12.03.04; KOKAU MATJAŽ S.P. RIBENSKA 5A, BLED POLAGALEC PODOV IN TLAKOV; do 12.03.04; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ VOZNIK V MEDN. TRANSPORTU; do 10.03.04; HAMZIČ VEHI D S. P, TAVČAR- JEVA 3B, JESENICE VOZNIK V MEDN. TRANSPORTU; do 09.03.04; GRZETIČ EDVARD S.P, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR VOZNIK TOVORNJAKA; do 12.03.04; KRLEJ D.O.O., BLAŽEVA UL. 13, ŠK. LOKA PRODAJALEC • PRODAJNI POSREDNIK; do 27.03.04; JANCOMM D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE PRODAJALEC RAČUNAL. OPREME; do 31.03.04; SUN RISE D.O.O., ALPSKA 50, LESCE PRODAJALEC; do 18.03.04; ASIA D.O.O., PODLUBNIK 22, ŠK. LOKA PRODAJALEC ŽIVILSKIH - PRE-HRAMB. ARTIKLOV; do 16.03.04; KLASA D.O.O., ALPSKA 42, LESCE KUHAR NATAKAR; do 17.03.04; KA-STELIC MILAN S.R, JAKA PLATIŠE 17, KRANJ KUHAR; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL 14, BOH. BISTRICA KUHAR - PICOPEK; do 19.03.04; SE-LAK MARIJA S.P, DOLENJA DOBRAVA 24, GORENJA VAS KUHAR - PICOPEK; do 23.03.04; SE-LAK MARIJA S.R. DOLENJA DOBRAVA 24. GORENJA VAS NATAKAR; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL 14, BOH. BISTRICA NATAKAR; do 12.03.04; ZUKiČ DARKO S.P. C. MARŠALA TITA 28, JESENICE STROJNI TEHNIK - VODJA MEHAN. DELAVNICE (SERVIS VILIČARJEV); do 14.03.04; TEHNOSERVIS D.O.O., SUHA 23, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK • REF. V PRODAJI; do 13.03.04; HENNLICH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVUlCA STROJNI TEHNIK • UPRAVLJALEC STROJEV; do 09.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK ENERGETIK - SERVISER; do 12.03.04; ELTERM PODJ. ZA EL. STROJ.MONTAŽO. PREČNA UL. 7. BLED ELEKTROTEHNIK - MERILEC NA TERENU (VARSTVO PRI DELU); do 09.03.04; ZAVOD ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE, UL MILENE KOR-BARJEVE 11, KRANJ ELEKTROTEHNIK - DELO V LABORATORIJU; do 16.03.04; MERITVE PG D.O.O., ZALOG 2, GOLNIK TRGOV. POSLOVODJA - TRGOVSKI POTNIK, PRODAJALEC; do 13.03.04; AIR-FOTO LETALSKE FOTOGRAFIJE D.O.O.. ROŽNA DOLINA 10, LESCE EKONOMSKI TEHNIK - KNJIGOVODJA SALDAKONTIST; do 12.03,04; EKO- Zavod RPM LESCE, BEGUNJSKA C. 21, LESCE EKONOMSKI TEHNIK - INFORMATOR BLAGAJNIK; do 12.03.04; SKB BANKA D.D., KOROŠKA C. 5, KRANJ, VLOGE NA SKB BANKA D.D., AJDOVŠČINA 4, 1000 UUBUANA EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO - REF. V KNJIGOV.; do 20.03.04; AOUASAVA D.O.O., GORE-NJESAVSKAC. 12, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK (DELO NA REŠEVALNI POSTAJI); do 12.03.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ GIMNAZIJSKI MATURANT - VARNOSTNIK, RECEPTOR L; do 09.03.04; JGZ BRDO PROTOKOURNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT - VARNOSTNIK; do 12.03.04; KANJA PROTECT D.O.O., ŠERCERJEVA UL 18, RADOVUlCA ORGANIZATOR DELA - KONTROLOR; do 09.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA (VS) -GRADB. INŠPEKTOR V OE KRANJ; do 12.03.04; MOP INŠPEKTORAT RS ZA OKOUE IN PROSTOR U. OE KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ DIPL. EKONOMIST (VS) - PRODAJNI REF.; do 31.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C, 90, ŠK. LOKA DIPL EKONOMIST - VODJA RAČUNOV.; do 16.03.04; KOVINSKA D.D., SELIŠKAC. 4B, BLED PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO -UČITELJ ANGLEŠČINE; do 16.03.04; OŠ ŽELEZNIKI. OTOKI 13, ŽELEZNIKI DIPL INŽ. KEMIJE - INŠPEKTOR ZA OKOLJE V OE KRANJ; do 12.03.04; MOP INŠPEKTORAT RS ZA OKOUE IN PROSTOR U. OE KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ UNIV. DIPL MIKROBIOLOG; do 09.03.04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG,, GOLNIK 36, GOLNIK; št, del. mest: 2 DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPL/DRUŽINSKE MEDIC. (ZD BLED); do 13.03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVUlCA. ZDR. DOM BLED. MLADINSKA C. 1, BLED DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPL / DRUŽINSKE MEDIC. (ZD BOHINJ); do 13,03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVUlCA. ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1. BLED DR. MEDICINE SPEC. SPLOŠNE MEDICINE - ZDRAVNIK SPL./DRUŽINSKE MEDIC.; do 10,03.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ Republike Slovenije /a /apo^ovanje. Glmškova ul 12. Ljubljana O Leku pohvalno Ljubljana - Daniel Vasella, glavni direktor švicarskega No-vartisa, katerega del je tudi mengeški Lek, je prejšnji teden obiskal Slovenijo in spregovoril o trendih v farmacevtski industriji. Lek je označil kot dober primer slovenskega podjetja, ki se je iz pomembne lokalne družbe razvilo v globalni center enega vodilnih svetovnih generičnih proizvajalcev. Po njegovi oceni bodo proizvajalci generičnih zdravil letos beležili dese-todstotno rast prodaje, medtem ko proizvajalci originalnih zdravil osemodstotno. Zaradi Leko-ve prisotnosti na ruskem trgu si Novartis veliko obeta tudi od tega trga, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da poraba generi-kov narašča tudi v ZDA. Simon Šubic KDD prenovila spletne strani Ljublana - KDD, Centralno klirinško depotna družba je marca prenovila svoje spletne strani. Na njih obiskovalcem ponujajo sveže, ■ predvsem pa strukturirane informacije, ki so vsebinsko in funkcionalno prilagojene posameznim ciljnim skupinam. Kot obljubljajo v KDD, bodo vsebino spletne strani nenehno dopolnjevali, saj lahko le tako postanejo verodostojen vir informacij ter posledično tudi ena najbolj uglednih institucij na slovenskem trgu vrednostnih papirjev. KDD je osrednja poslovalnica z vrednostnimi papirji pri nas, ki sojo ustanovili leta 1995. S.Š. Kje so razlogi za optimizem na Beograjski borzi? Beograjska borza je ena najstarejših borz vrednostnih papirjev in letos praznuje UO. obletnico delovanja. V zadnjem desetletju je bilo njeno poslovanje predmet korenitih sprememb, ki so jih prinašale spremembe v zakonodaji, predvsem tiste, ki so urejale področje privatizacije družbene lastnine. Promet z delnicami in obveznicami na Beograjski borzi je v zadnjih letih neprestano rasel. V letu 2003 je bilo opravljenega za 150 mio. evrov prometa z obveznicami, promet z delnicami pa se je v letu 2003 povečal za več kot štirikrat glede na predhodno leto. Z delnicami se opravi okoli 30 odstotkov vsega prometa, z obveznicami 25 odstotkov, ostalo pa s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. V regiji JV Evrope torej Beograjska borza pridobiva na pomenu in se po prometu že lahko primerja z Ljubljansko borzo. V leto 2004 smo vstopili s spremenjenimi pravili poslovanja Beograjske borze in nekaterimi spremembami na področju ureditve registra vrednostnih papirjev. Novost, povezana s Centralnim registrom, je, da bo le-ta beležil lastništvo za vse vrednosme papirje, s katerimi se trguje na borzi. Doslej se je v Centralnem registru vodilo le lastništvo za obveznice, medtem ko je področje delnic urejal Privremeni register, ki pa je s prehodom v novo leto prenehal delovati. Zaradi prenosa baze podatkov o last-nikih delnic in njihovih izdajateljih iz Privremenog na Centralni register je bilo trgovanje z delnicami na Beograjski borzi za skoraj dva meseca prekinjeno. Delnice posameznih podjetij se v skladu z možnostmi in tempom Centralnega registra in potem, ko dobijo ustrezno identifikacijo po mednarodnih standardih, postopoma vračajo na borzo. Pomembne spremembe so tudi glede trgovanja z delnicami. Po novem so delnice grupirane v sektorje in naprej v trgovalne skupine. S posameznim sektorjem oz. trgovalno skupino se po novem trguje vsakih 14 dni. To je bistveni napredek v likvidnosti trga, saj se je prej s posamezno delnico trgovalo le enkrat na mesec. Do zelo pomembne spremembe je prišlo tudi v samem načinu sklepanja poslov. Do sedaj so se naročila sortirala tako, da so imela prednost tržna in nato limitirana naročila, znotraj tega pa je bila pomembna Še velikost naročila. Odslej ima še vedno prioriteto cena naročila, potem pa čas oddaje naročila, namesto velikosti. To je dobrodošlo predvsem za male investitorje, ki so prej zelo težko prišli do delnic. Nov sistem trgovanja pa je le prehodna faza h kontinuiranemu načinu trgovanja, kot ga poznamo v Sloveniji. Pravni okviri za kontinuirano trgovanje so že ustrezni, na uvedbo pa bomo morali počakati predvidoma do poletja. Hkrati s tem naj bi bilo uvedeno tudi elektronsko trgovanje na daljavo, ki bo nadomestilo "klasično" trgovanje na parketu. Vse te spremembe, ki v prvi vrsti prinašajo večje zaupanje v srbski kapitalski trg in izboljšujejo likvidnost borze, naj bi po mnenju veČine poznavalcev dogajanj na Beograjski borzi vplivale na splošno rast tečajev delnic. Domneva se je že potrdila na primeru delnic največjega srbskega farmacevta Hemofarm in eno najbolj zanimivih delnic na Beograjski borzi, katerih tečaj se je samo v zadnjem mesecu dvignil za 42 odstotkov. Goran Dolenc GBD, d.d. info-lj@gbd.si Prodaja prenosnikov strmo narašča Kraiy - V zadnjem Četrtletju lanskega leta se je prodaja prenosnikov v Sloveniji povečala za 54 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2002, skupno število prodanih računalnikov pa se je povečalo za dobrih sedem odstotkov. Prodaja strežnikov se je povečala za 55 odstotkov. Take so ugotovitve analize slovenskega računalniškega trga, ki jo je pripravila analitska hiša IDC. V zadnjih treh mesecih je v Sloveniji največ osebnih računalnikov prodal ameriški proizvajalec HP (slabih 17 odstotkov tržnega deleža). Med operacijskimi sistemi največji tržni delež pripada Microsoftovemu sistemu Windows, ki dosega 72-odstotni delež. Simon Subic Na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002), 8. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka (Uradni list RS, št. 112/2003) in 9. člena Sklepa o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta občine Škofja Loka (Uradni ist RS, št. 17/99, 8/03) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Škofja Loka objavlja RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORICE OZIROMA DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA LOŠKI MUZEJ Š KO F J A LO KA Na razpisano delovno mesto bo imenovan-a kandidatka oziroma kandidat, ki strokovno pozna področje dela javnega zavoda in ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: - univerzitetna ali visoka izobrazba družboslovne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri univerzitetni izobrazbi ali najmanj 10 let delovnih izkušenj pri visoki Izobrazbi - vodstvene In organizacijske sposobnosti - aktivno znanje slovenskega jezika - aktivno znanje enega svetovnega jezika Kandidatka oziroma kandidat mora k prijavi priložiti življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev in program dela zavoda za mandatno obdobje. Občinski svet občine Škofja Loka bo Izbrano kandidatko oziroma kandidata, po predhodnem mnenju sveta zavoda, imenoval za direktorico oziroma direktorja javnega zavoda za obdobje petih let. O izidu razpisa bodo kandidatke in kandidati obveščeni v petnajstih dneh od dneva Imenovanja na občinskem svetu. Prijave naj kandidatke oziroma kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom "Razpis za direktorico oziroma direktorja javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka" v tridesetih dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Škofja Loka, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka. Torek, 9. marca 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN V sadovnjaku Resje pri Podvinu te dni hitijo s spomladanskim obrezovanjem jablan. Februar in marec sta primeren čas za rez, še zlasti, odkar je sadno drevje lani prizadela okužba s hruševigi ožigom. Sadjani so pripravljeni na skupni evropski trg, kajti slovenska jabolka so že zdaj občutno cenejša. v Podvin - Čeprav so steze med nasadi jablan v sadovnjaku Resje zaradi zapoznele zime še pod debelo snežno odejo, sadjarji pridno delajo. V času zimskega mirovanja sadnega drevja je namreč najprimernejši čas za spomladansko rez, ki se je začela že v decembru," predvidoma pa jo bodo končali Še ta mesec. "Sadjarjem priporočamo, da spomladansko rez opravijo še pred toplejšim vremenom oziroma vsaj do konca marca. Na Gorenjskem se sicer spomladansko obrezovanje praviloma lahko začne nekoliko kasneje, vendar je predvsem zaradi lanske okužbe s hruševim ožigom delo na gostiteljih, to so predvsem jablane in hruške, bolje zaključiti pred toplejšimi dnevi," pravi Tatja- L^ni so morali v sadovnjaku Resje zaradi okužbe s hruševim ožigom podreti in uničiti več kot 10 tisoč jablan na približno treh hektarih. To jim je ob ceni pridelave 75 tolarjev za kilogram jabolk povzročilo za približno 8 milijonov tolarjev škode, k čemur je potrebno prišteti še škodo zaradi izpada površin. Te bodo namreč zasadili šele prihodnje leto in prvo omembe vredno letino si ob normalnih pogojih lahko obetajo jeseni 2006. Za zdaj še ni določeno, katere sorte bodo posadili, medtem so imajo letos na dveh hektarih novih površin zasajeno sorto idared. na Zupan, vodja sadovnjaka Resje. Z delom v tem največjem gorenjskem nasadu jablan so začeli že decembra, nadaljevali so tudi v januarju, v zadryih dveh tednih pa jih je nekoliko oviral sneg, zaradi katerega so morali s traktoijem potlačiti steze med nasadi in-otresti veje, tako da se delo lahko nadaljuje. Moker in težak sneg jim je tudi v Resju povzročil nekaj škode zaradi loma vejevja in poškodb ograje, delno tudi zaradi miŠi, voluharjev in drugih glodalcev. Lanska okužba s hruševom ožigom še zdaleč ni pozabljena, pravi Zupanova in svetuje vsem lastnikom sadovnjakov, da se čimprej lotijo spomladanske rezi, kajti ko še ni pretoka sokov, je nevarnost okužbe manj- Z GLASOM DO BOUSE ZELENJAVE Sejemo papriko in paradižnik Vzgajanje sadik zahteva skrb Vrtičkarji lahko sadike paprike in paradižnika kupimo, lahko pa jih vzgojimo tudi sami. Vzgajanje sadik ni zahtevna naloga - če se vzgoje lotite pravilno in če sadikam vsak dan posvetite nekaj časa. Danes vam bomo svetovali, kako je treba semena paprike in paradižnika posaditi in kako po-teni ravnati s sejanci, da bi zrasle drobne rastlinice. Čez dva ali tri tedne, ko se bodo male rastlinice prikazale, pa vam bomo svetovali, kako z njimi ■ ravnati, da bi jih zdrave lahko čez nekaj tednov presadili na vrt. Še preden pa jih bomo posadili na vrt, bomo sadike vsaj še dvakrat presadili - temu pravimo pikiranje. t Paprika za kalitev rabi do 20 dni Paprika sodi med rastline, ki za kalitev potrebujejo veliko časa - natančneje med 15 in 20 dni. Približen čas od sejanja semena pa do takrat, ko bomo pojedh prvo papriko z domačega vrta, pa je kar 19 tednov oziroma skoraj pet mesecev. Zato je, kljub temu da smo zadnjo nedeljo dobili nov sneg, zdaj pravi čas, da jo posejemo. Najprej seveda moramo priti do semena. V teh dneh so med najpogostejšimi sortami sladke paprike, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah na Gorenjskem: kalifornijsko čudo, šorokšari, rotunda, kurtovska kapija in sivrija. Vse vrste lahko jemo surove (na primer v solati). Razlikujejo pa se v tem, da sta kalifornijsko čudo in šorokšari primerni tudi za polnjene in vlaganje. Kalifornijsko čudo ima bledo rumene in rdeče plodove, ki imajo debelo in sladko meso. Šorokšari pa ima rumene in sladke plodove. Rotunda, ki ima rdeče in rumene plodove, je zlasti primerna za vlaganje. Za pečenje pa sta najboljši bolj ozki in podolgovati vrsti kurtovska kapija in sivrija, ki sta tudi zelo rodni. Obe lahko tudi vložite. Paradižnik kali do 11 dni Paradižnik za rast potrebuje nekaj manj časa kot paprika. Za kalitev potrebuje od osem do 11 dni, torej nas bodo male rastlinice razveselile že dober teden potem, ko bomo posejali seme. Približen Čas od sejanja semena pa do takrat, ko bomo pojedli prvi paradižnik, pa je 17 tednov oziroma dobre štiri mesece. Med sortami, ki jih je v teh dneh mogoče kupiti pri nas, so: saint pierre, heinz 1370 in drobno plodni paradižnik. Saint Pierre je visoka in bujna sorta, zato mora rasti ob opori. Plodovi so težki okoli 135 gramov, ploščato okrogli in mesnati. Heinz 1370 je nizka sorta, ki ne potrebuje opore, ima pa 130 gramov težke in mesnate plodove. Drobno plodni paradižnik je zgodnja in visoka sorta, tako da mora rasti ob opori. Njegovi plodovi so težki do 100 gramov. Primerna pa je tudi za gojenje v rastlinjaku. Paprika in paradižnik v malo posodo Potem ko smo izbrali seme, moramo pripraviti še posodo, v katero bomo posejali papriko in paradižnik. Seme posadimo v male in nizke posode, saj oba potrebujeta približno za pet centimetrov višine prsti. Najbolj primerna je plastična posoda. Lahko vzamemo kar prazno in pomito škatlo, v kateri je bila margarina ali pa širni namaz. Lahko kupimo posode, ki so namenjene prav za kaljenje in vzgajanje sadik, tretja možnost pa je, da uporabimo cvetlične lončke. Kakršno koli posodo boste izbrali, je pomembno, da je čista. Poskrbeti še morate, da bo voda odtekala. S tem boste prepre- čili gnitje korenin. Odtekanje vode dosežemo na dva načina. Eden je, da ima posoda luknje, tako posodo moramo dati v podstavek. če pa je posoda brez lukenj, mora biti malo višja, saj bomo na dno nasuli tri centimetre grobega peska, ki mu zaradi večje zračnosti dodamo še zdrobljen stiropor. Tako kot vse rastline, ki jih želimo vzgojiti iz semen v lončku, tudi papriko in paradižnik potrebujeta dobro zemljo. Najbolj enostavno je, da kupimo zemljo za lončnice ali zemljo za sejance. Lahko pa vzamemo zemljo iz vrta. Vrtno zemljo lahko tudi zmešamo s šoto in mivko. Pomembno je, da semen ne posadimo v mrzlo zemljo, ta mora biti ogreta na okoli 20 stopinj. To pa dosežemo tako, da imamo zemljo pred sajenjem nekaj ur na okenski polici pri sobni temperaturi. V izbrano posodo damo ogreto zemljo. Z mlačno vodo jo poškropimo, da je zemlja vlažna. Nanjo enakomerno potrosimo seme, in sicer potrosimo nekaj več semen, kot pa bomo potrebovali sadik. Za primer, da želite imeti 20 sadik paprike ali paradižnika, je dobro, da posejete približno 30 semen. Prav lahko se namreč zgodi, da kakšno seme ne bo skalilo. Še večja nevarnost pa je, da bomo pri presajanju sadik (pikiranju), kakšno od rastlinic poškodovali. Seme potrosimo enakomerno, kar pomeni, da mora biti med semeni približno pol centimetra prostora. Tako bodo sadike bolj močne, pa tudi lažje jih bomo presadili. Sadike paprike in paradižnika je treba, preden jih bomo posadili na vrt, dva- do tri krat presaditi (pikirati). Ko seme enakomerno potrosimo, gaje treba prekriti z zemljo. Prst potrosimo po semenu, plast naj bo debela le nekaj milimetrov. Zemljo nato še enkrat navlažimo. Za 30 semen potrebujemo približno pol decilitra vode. Najlažje je, da papriko in paradižnik poškropimo s kavno žličko. Dobro pa je tudi, da na lonček prilepimo listek, na katerega smo zapisali, kaj smo posejali. Še zlasti v primeru, da bomo vzgajali več vrst sadik, se nam lahko zgodi, da pozabimo, kaj smo že posejali. Listek nam bo tudi v pomoč, da bomo razlikovali rastline. Sejance na toplo in svetlo mesto Če želimo, da bosta paprika in paradižnik hitreje kalila, je treba posodo pokriti. Lahko kupimo že posodo s pokrovom ali pa si pomagamo kar s prozorno polivinilasto vrečko. V tem primeru v zemljo zabodemo dve palčki, da naredimo papriki in paradižniku streho, vrečko pa moramo tudi preluknjati. Naredimo nekaj pol centimetrskih luknjic in s tem dosežemo zračnost. Polivinil pa mora biti najmanj sedem centimetrov nad robom posode, da bi paprika in paradižnik imela pravo klimo, torej, da jima zagotovimo pravo vlažnost in temperaturo. Posodo s semeni postavimo na toplo in svetlo mesto. Naj bolj primerna temperatura je od 21 do 25 stopinj Celzija. Najbolje jima bo torej na polici kuhinjskega okna, ki je obrnjeno na vzhodno ali južno stran. Sejance redno zračimo Če smo posodo s posejanimi semeni paprike in paradižnika pokrili, moramo posodo vsak dan za najmanj eno uro odkriti. Z rednim zračenjem preprečimo, da bi se razvila plesen, ki je eden največjih sovražnikov sejancev. Zemljo, v katero smo posejali papriko in paradižnik, je treba, ko se izsuši, ponovno navlažili. Običajno je to med kaljenjem dva do trikrat za papriko in največ dvakrat za paradižnik. Monika in Mateja Bertonce^ Kljub mrazu in snegu delo v sadovnjaku Resje ne počiva. S spomladansko rezjo so začeli že decembra, končali naj bi jo še ta mesec. ša, kasneje pa se lahko precej poveča. Nevarna bakterijska okužba je namreč samo omejena in ne zatrta, ob vremenskih pogojih kot lani (suho in toplo vreme v aprilu) se kaj lahko spet začne širiti. Sadjarji, ki bi opa- Vabila in obvestila Kmetijska svetovalna služba v okviru izpolnjevanja predpisanih pogojev Slovenskega kmetij sko okolj skega programa organizira predavanje z naslovom Namakanje in pridelovanje čebule, ki bo v petek, 12. marca, ob 9.00 uri v sejni sobi KGZ Sloga Kranj, Šuceva 27. Predavali bosta doc. dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete v Ljubljani in Ana Ogorelec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Udeleženci bodo dobili potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki je tudi pogoj za uveljavljanje finančnih sredstev iz tega programa. Kmetijska svetovalna služba Škofj a Loka v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa vabi na predavanje z naslovom Sonaravna reja domačih živali. Osnovni program obsega 4 ure in obravnava teme prehrana govedi, obnova travne ruše, urejanje pašnikov. Predavanja bodo jutri, v sredo, 10. marca, ob 9.00 uri v Kulturnem domu na Hotavljah in ob 15.00 uri v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, ter v petek, 12. marca 2004 ob 9.00 uri v Zadružnem domu na Bukovici. Udeleženci bodo iz KGZS prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju. žili sumljiva znamenja, morajo poškodovano vejevje in drevesa podreti in uničiti s požigom. Pozorni morajo biti tudi tisti, ki imajo okrasne rastline, ki so gostiteljice hruševega ožiga, gre predvsem za japonsko nešpljo, beli trn, ognjeni trn, jerebiko. kutino in še nekatere druge. V predpomladanskem Času pred odpiranjem brstov je priporočeno tudi škropljenje z bakrom in bakrovimi substancami, ki so prijazne do narave in primerne tudi pri biopridelavi. Matjaž Gregorič Zmagovalci iz Plavškega vrha Mladi so se pomerili v treh tematikah, Boštjan Vasek, Simona Razinger in Gašper Razinger pa se bodo 27. marca udeležili državnega tekmovanja v Krškem. Poljane - Kmetijsko svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in Društvo podeželske mladine Škofj a Loka sta v soboto organizirala 13. regijsko tekmovanje "Mladi in kmetijstvo 2004". Prijavljenih je bilo devet ekip iz vse Gorenjske. Člani Folklorne skupine Javorje in Kulturno umetniškega društva Poljane pa so poskrbeli za sproščeno vzdušje. "V Poljanah smo pridni ljudje. Ni se bati ne za rodnost ne za naše kmetije. Vse so lepo obdelane in bodo tudi v EU, če se boste tako pridno učili, kot ste se za današnji kviz," je povedal Izidor Mrak, podžupan občine gostiteljice. Branko Ravnik iz zbornice pa je povedal: "Trenutno kmetijstvu ne kaže dobro. Dohodkovni položaj, socialne razmere in javna podoba ni naklonjena kmetijstvu. Kljub temu moram ugotoviti, da nam nikoli ni bilo z rožicami postlano. Vedno je bilo treba trdo delati, a obupati ne gre. Najbolj vztrajnim vedno uspe." "Namen tekmovanja je poglabljanje strokovnega znanja mladih iz kmetijstva in splošnih tem, ki zanimajo mlade. Tu se tudi spoznajo in družijo, imajo možnost kulturnega ustvarjanja, na koncu pa sledi še veselica," je povedal Stane Rupnik. Mladi so se pomerili v retoriki, čebelarstvu in varnemu delu pri sečnji. Na tekmovanju so sodelovale tričlanske ekipe, dva tekmovalca sta morala biti mlajša od 20 let. Literaturo so določili pred tekmovanjem, razdeljena je bila v tri težavnostne stopnje. Sodelovale so tri ekipe Srednje biotehniške šole Kranj, dve iz Društva podeželske mladine Škofja Loka, kranjska in tržiška podeželska mladina. Kranjska Gora, Planina pod Golico in Plavški Rovt. Čeprav sta napovedovalca večkrat pozvala tekmovalce "Pa ne goljufat!", se tekmovalci nedovoljenih metod niso posluževali. Zasluženo so letošnji zmagovalci postali Boštjan Vasek, Simona Razinger in Gašper Razinger iz ekipe Plavški Rovt, za njimi so je uvrstila tretja ekipa Srednje biotehniške šole Kranj (Mateja Maček, Blažka Gantar in Katarina Debeljak), tretje mesto pa je osvojila prva ekipa Srednje biotehniške šole Kranj. Boštjan Bogataj Terme Topolsica «I Pobegnite pred mrzlo zimo! Termalni vreld vas vabijo, da si naberete novih moči. 5 dni polpenzion že od 40.500 SIT 7 dni polpenzion že od 56.700 SIT Cena vsebuje: 5 ali 7 poLpenzionov neomejeno kopanje v hotelskih bazenih posvet pri zdravniku ena zdraviliška storitev telovadba v telovadmd in v bazenu zabavne prireditve in animacija UGODNI POPUSn ZA OTROKE IN UPOKOJENCE MOŽNOST SMUČANJA NA GOLTEH erme olšica Rezervacije, informacije: (03) 896 3102, Recepcija: (03) 896 3100 Terme Topolsica, d.d„ Topolšica 77, 3326 Topolsica '' ' ; C-*' GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / jnfo@g-glas.si Torek, 9. marca 2004 Zgodnjim odkrivanjem nad raka DRUŽINSKI NASVETI Razvajen otrok (4) Damjana Smid V Sloveniji so najpogostejši rak na pljučih, debelem črevesju in dojkah. Na onkološkem institutu se je pokvarila obsevalna naprava. Ljubljana - Ivani je bilo 42 let, ko je izvedela za diagnozo, ki ji je zamajala tla pod nogami. Rak na debelem črevesu. Pozno odkrit. Zanjo prepozno. Ivana (ime je izmišljeno) je le ena od 2200 Slovenk in Slovencev, ki letno zbolijo za rakom na prebavilih. Število bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki narašča. Kar je zaskrbljujoče. Leta 2001 je za rakom v Sloveniji zbolelo več kot 9000 ljudi, v svetu pa je letno več kot 10 milijonov novih primerov raka, od tega jih umre dobrih 6 milijonov. Najpogostejši so rak na pljučih, debelem črevesu, danki, želodcu in jetrih. V Sloveniji, kjer je rak med vzroki smrti na drugem mestu, je na vrhu lestvice rak na debelem črevesu in danki, pljučih in dojkah. Med ženskami je najpogostejši rak na dojkah, za katerim letno zboli 1000 žensk, umre pa jih 400. V Kliničnem centru letno opravijo okrog 60 rekonstrukcij po operaciji dojke. Več kot 75 odstotkov jih zboli po 50. letu. Umrljivost lahko znižata zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Zelo pomembni so redni samopregledi dojk enkrat mesečno, po 50. letu pa mamo-grafija. Slovensko združenje Europa Donna zbira denar za nakup novega maifiotoma, ki stane 80 milijonov tolarjev, s katerim lahko odkrijejo najmanjše rakaste spremembe veliko prej, kot z mamografom. V znamenju preventive je bil tudi letošnji teden boja proti raku z naslovom Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka. Slovenija je sprejela desetletni program Slo- venija proti raku 2000-2010, s katerim naj bi po besedah predsednika Zveze slovenskih društev za bm proti raku prof. dr. Boruta S^tabuca, dr. med., za 10 do 15 odstotkov zmanjšali obolevnost in umrljivost za rakom. V omenjeni zvezi je 11 društev in veČ kot 120.000 članov, letno pa izdajo okrog 10.000 brezplačnih zgibank in knjižic. Posebno pozornost namenjajo mladim, ki jim je namenjena akcija Ne prižgi prve cigarete, s katero seje veliko šolarjev zavestno odreklo kajenju, ki je pomemben dejavnik tveganja za pljučnega raka. "Nekateri raki že predstavljajo družbeni problem. V Sloveniji nujno potrebujemo sredstva za zgodnje odkrivanje, s katerim bi samo pri raku na debelem črevesu zmanjšali obolevnost za 33 odstotkov. Za petletni program potrebujemo 10 milijonov evrov, slednji pa bi ob sedanjih 16.500 kolonoskopijah omogočil še 10.500 dodatnih pregledov. Na žalost v Sloveniji nihče ne zna izračunati, koliko stane Na onkološkem inštitutu z eno obsevalno napravo dnevno obsevajo 60 rakavih bolnikov. program zdravljenja rakavega bolnika," je povedala prof. dr. Saša Markovič, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za gastroenterologijo. Narašča tudi število rakavih obolenj sečil, posebej prostate, rak v ustni votlini predstavlja 5 odstotkov vseh malignih obolenj, preživetje pri pljučnem raku je 15-odstotno, letno pa za ginekološkimi raki (rakom na materničnem ustju, jajčnikih in materničnem telesu) zboli več kot 500 žensk. Pri zgodnjem odkrivanju raka je pomembna 4 metoda pozitronska izsevna tomografija PET, s katero prepoznajo zasevke tudi takrat, ko jih z drugimi preiskavami Še ne morejo odkriti. Na onkološkem inštitutu pa se je pred dnevi pokvarila ena od petih obsevalnih naprav, s katero so dnevno obsevali 60 rakavih bolnikov. Šestnajst let stare naprave ne morejo več popraviti, zato bodo do konca leta po več kot 200 rakavih bolnikov obsevali na preostalih, obsevalnih napravah, nekatere bolnike bodo morali pošiljati v Zagreb, Celovec ali v Gradec, okvara pa bo podaljšala čakalne vrste in Čakalno dobo na tri do štiri tedne. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič »MJglMGLAS WWW. gorenj S KI g las .si Zaradi pehanja za materialnimi dobrinami se zgodi, da se ujamemo v past in v pomanjkanju časa skušamo to nadomestiti z darili, ki jih kupujemo otrokom. Otroci, ki imajo vsega dovolj in preveč, se kaj kmalu naveličajo vsega in zahtevajo vedno več. Pri tem pa je zanimivo, da jih tudi tisto "vedno več" ne zadovoljuje. Niso srečni in ker niso srečni, se starši še naprej trudimo, da bi jih osrečili. Ponudimo jim še smučanje, olajšamo jim življenje in bolj kot imajo lahko življenje, bolj so nesrečni. Odgovor je jasen -če se ti ni potrebno za nobeno stvar potruditi, ni nobena stvar toliko vredna, kot če bi vanjo vložil svoj trud, Čas in energijo. Zato je potrebno že pri malih otrocih pustiti, da se potrudijo, če nekaj želijo dobiti, doseči z rokami ali se z neko stvarjo igrati. Nikar ne skačimo namesto njih pokonci, ko vidimo, da jim ne uspe doseči police, s katere bi radi vzeli sok. Če vidimo, da so njihovi poizkusi osamosvojitve varni, jih pri tem spodbujajmo. Otrok, ki mu ne rešujejo problemov starši, postane samostojen tudi v razmišljanju, ko se pojavi pred problemom. In kot vemo, nas problemi lahko izzivajo k boljšim rešitvam in iskanjem drugačnih možnosti. Če pa so otroci navajeni, da vedno nekdo drug namesto njih rešuje probleme, potem so negotovi, nezadovoljni in nesamostojni. Podobna situacija se kasneje pojavlja v šoli. Otrok, ki ima slabe ocene, naj se udeleži govorilnih ur skupaj s starši in naj sam vpraša učiteljico, kako lahko oceno popravi.. Ne delajmo mu medvedje usluge in ne prosimo učitelja namesto otroka. Razmislimo tudi o inštrukcijah oz. učni pomoči, ki jo plačujemo starši. Če je problem resnično v dojemanju snovi in v dodatni razlagi, potem je učna pomoč dobrodošla. Smešno pa je, da včasih prav ti otroci ne sodelujejo pri pouku in ne hodijo k dopolnilnemu pouku, ker se zanašajo pač na inštrukcije. Mogoče bi se mladostniki pri učenju bolj potrudili, če bi morali inštrukcije plačevati iz svoje žepnine? Kakorkoli že, za otroka ni koristno, če posegamo po hitrih rešitvah, ker s tem otrok nima možnosti rešiti problema na svoj naČin. Presenečeni bi bili, če bi videli, kaj vse so otroci zmožni storiti in kako znajo dobro razmišljati ... Včasih so videti otroci zelo pridni, pa so v resnici tako rekoč "kupljeni". Vedo, kakšne ugodnosti bodo imeli in kaj bodo dobili, zato se trudijo zadovoljiti pričakovanja svojih staršev. Če je takšnega nagrajevanja veliko, sčasoma pozabijo na to, kaj si v resnici želijo, in postanejo pravi nezadovoljneži. Zgodi se, da darila tudi razdajajo, da bi na takšen način pridobili vrstnike, s katerimi težko vzpostavijo pristne odnose. Znotraj pa se njihova praznina veča in razjeda. Papir v korist bolnih otrok Fundacija za pomoč otrokom, ustanova, ki je pred tremi leti nastala na Gorenjskem, marca in aprila prireja vseslovensko dobrodelno akcijo. Težko se prebija z invalidoma Kranj - Akcija je nekoliko tudi ekološke narave, saj gre za zbiranje odpadnega papirja, vanjo pa so prireditelji pritegnili okoli 50 osnovnih šol iz vse Slovenije z več kot 18 tisoč otroki. Z izkupičkom akcije, ki poteka skupaj z družbo Surovina, bodo pomagali bolnim in revnim domačim otrokom in njihovim družinam, ki se v vse večjem številu obračajo na fundacijo po pomoč. Kot nam je povedala Olga J. Bahun, predsednica te ustanove, so že predlani pomagali 65 družinam, lani seje število prošenj še povečalo, po uspešni lanski akciji Športniki za bolne in revne otroke pa so pridobili ne veliko prijateljev, donatorjev in drugvh pomočnikov, pač pa znova veliko prošenj za pomoč. "V naši državi je žal preslabo poskrbljeno za bolne otroke, zlasti potem, ko se vrnejo iz bolnišnice in se dolgotrajno zdravljenje šele začenja," pravi Bahunova. "Mnogim družinam primanjkuje sredstev za normalno življenje in zdravljenje bolnih otrok, strti starši teh otrok pa le nemočno upajo, da se bo zgodil čudež in se bo začarani krog revščine in bolezni pretrgal. S pomočjo donatorjev, ki podpirajo naše delo, smo številnim družinam že pomagali. Pomagamo s terapijami, ki so že omilile in upočasnile bolezen nekaterim otrokom, z urejanjem bivalnega okolja bolnim otrokom, z oskrbovanjem teh otrok z vitaminskimi dodatki, z novimi (ne rabljenimi) oblačili, dru- žinam pa skušamo pokazati tudi pot, kako iz finančne stiske. Aktivni smo tudi pri predlaganju nove davčne zakonodaje, da bo bolj v prid družinam in otrokom." Za fundacijo je značilno, da ne razkrivajo družin in otrok, ki jim želijo pomagati. Olga Bahun pravi, da zaradi tega, ker so ti ljudje že tako ali tako v hudi življenjski stiski, zato jih ne želijo še javno izpostaviti. Le donatorjem, ki darujejo zanje, so dolžni povedati, kdo je bil deležen njihove pomoči. Tako bo tudi ob letošnji pomladni akciji zbiranja odpadnega papirja. Na kakšen način lahko pomagamo? Lahko izberemo eno od osnovnih šol, ki sodelujejo v akciji, in ji darujemo odpadni papir. Na Gorenjskem so to: oš Predoslje (papir sprejema 30. in 31. marca), OŠ Orehek (konec marca), oš Poljane (aprila), OŠ Prežihovega Voranca Jesenice (aprila) in oš Toneta Čufarja Jesenice (od 19. do 21. aprila). Papir lahko poklonimo Fundaciji za pomoč ötrokom, in sicer tako, da ga marca ali aprila odpeljemo na najbližjo izpostavo Surovine (na Gorenjskem je to poslovno odkupna enota v Kranju, Mirka Vadnova 4) in ob prevzemu povemo, da ga namenjamo fundaciji. Podjetja, ki nameravajo darovati večjo količino papirja, pa lahko pokličejo na Surovino, da jim za ta namen dostavijo kontejner ali na kak drug način prevzamejo podarjeni papir. Danica Zavrl Žlebir 37-letni Emil in 33-letna Karmen po letih sicer nista več otroka, zaradi svoje invalidnosti pa bosta vselej ostala odvisna od mame Lojzke. A Strahinj - Lojzka Zupan je nedavno tega pisala županu občine Naklo Ivanu Štularju, ali bi ji lahko naklonil kako pomoč pri zamenjavi 14 let starega in močno dotrajanega avtomobila. Ravno danes bo občinski svet razpravljal o znesku, s katerim bo občina pomagala tej družini v stiski. Z zbiranjem prispevkov se bosta pridružila tudi krajevni Rdeči križ in območno združenje te humanitarne organizacije v Krai\ju, v Goreiyskem glasu pa smo se odločili sodelovati v okviru akcije Gorenc Gorencu. Lojzki Zupan je že 63 let. Poleg Emila in Karmen ima še enega zdravega sina, ki z družino živi v isti hiši, vsi skupaj pa se precej skromno prebijajo skozi življenje. Emil je stoodstoten invalid na vozičku, Karmen za sedaj še na berglah, a vse kaže; da bo tudi ona kmalu na invalidskem vozičku. Pred leti so k domači hiši zgradili prizidek, ko z otrokoma ni več mogla v prvo nadstropje. Takrat jih je doletela prva večja nezgoda, ko je plaz pod hišo porušil podporni zid. Dobri ljudje so jim tedaj veliko pomagali, kljub temu pa se od tedaj kar ne morejo iztrgati iz začaranega kroga. Lojzka varčuje celo pri hrani, ob našem obisku pa smo občutili, da tudi pri kurjavi, da bi nekako obvladala vse stroške. Sama ima nizko pokojnino z varstvenim dodatkom, vsega okoli 70 tisočakov, otroka pa po 80 tisočakov invalidnine. Veseli so podarjenih paketov s hrano, oblačil in tudi pohištva, s katerim postopoma opremljajo prizidek. Lojzka pravi, da jo je eden od novinarjev pred leti imenoval "mater Korajžo" in tako se kljub vzponom in padcem v življenju še vedno počuti. V 37 letih ni šla nikamor, ker ves čas skrbi za invalidna otroka. Emil je bil kratek čas celo zaposlen, potem pa polno desetletje doma, ker mu je šlo Gorenc Gorencu 9 Nadaljujemo z našimi dobrodelnimi akcijami, na vrsti je že druga letošnja. Tokrat bomo v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Kranj in občino Naklo pomagali družini Zupan iz Strahinja. Vaše prispevke lahko nakažete na račun RK Kranj, številka 07000-0000 100776 (s pripisom "za družino Zupan), imena vseh darovalcev pa bodo objavljena v tej rubriki. Že vnaprej hvala za vašo Širokosrčnost. Tudi v tej akciji smo z vami: Sladžan Unyenovič, lanska izjemna osebnost po izboru revije Naša žena, Aleksander Mežek, znani gorenjski kantavtor, ki dela in ustvarja v Angliji, sicer pa prav tako človek odprtih rok, in novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki piše o Človeških stiskah. Lojzka Zupan z Emilom, Jernejem in Karmen. na slabše. Pred tremi leti so ga sprejeli v enoto VDC v Tržiču (Karmen je že ves čas v kranjskem Varstveno delovnem centru), tako da si sedaj vsaj ob dopoldnevih malce oddahne in pripravi na aktivno popoldne z otrokoma. Ni veliko mater s takšnimi bremeni, je prepričana Lojzka Zupan. "V veliko pomoč mi je bil doslej avto wartburg, star sedaj 14 let, dotrajan do konca. Z njim imam kar naprej stroške, saj se vsakokrat kaj pokvari. Ob zadnjem obisku pri mehaniku je ta dejal, da je krmilni mehanizem že v zelo slabem stanju, tako da me je zelo strah, ko otroka vozim od zdravnika do zdravnika (Soča, Jesenice, Golnik), da se nam na cesti kaj ne pripeli. Pred kakim mesecem sem se ravno peljala domov (hvala bogu sama), ko se je nenadoma snelo prvo kolo. K sreči so mi priskočili na pomoč kranjski policisti (še enkrat hvala). Avto sem že zaradi varnosti mojih otrok prisiljena zameiyati, saj ga zelo potrebujemo. Zal sama tega denarno ne zmorem ...," pripoveduje Lojzka, ki si niti ne zna predstavljati, koliko naj bi jo veljal nov avto. Sicer ne pričakuje novega, vendar vsaj takega, da bo vozen nekaj let in da bo vanj lahko poleg obeh otrok spravila tudi njuna vozička. Skupaj z županom Ivanom Štu-larjem in sekretarko Rdečega križa v Kranju Milko Miklavčič smo ocenili, da bo treba zbrati okoli 1,2 milijona tolarjev za spodoben rabljeni avto. Četrtino bo prispevala občina, nekaj bo zbral krajevni Rdeči križ, ostalo pa pričakujemo od radodarnih ljudi v naši akciji Gorenc Gorencu. Danica Zavrl Žlebir Torek, 9. marca 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Ana Cergolj Danes vam ponujamo same dobre recepte - v Cukrčku za učinkovito učenje, v Otroških peresih za slastne pica kruhke, v Mi pa mislimo tako pa za srečo. Od danes naprej bomo torej vsi vse znali, dobro jedli in, najpomembnejše, srečni. v / Cüfefc^fe kdo rad manj učil in več naučil? del AHA' ASOCIACIJE Letnice dogodkov, pojme, nekatere težje besede pri tujih jezikih in imena neznanih krajev (tujih držav) si najlažje zapomnimo s pomočjo asociacij. Rdeče-belo znamenje, ki označuje pravo pot v hribih, se' na primer imenuje markacija. Če si ne morem zaponmiti tega izraza, lahko razmišljam takole: znamenje označuje pravo pot, označe- Otfo^fea p^f^^G Moj kr^ Moj domači kraj je Besnica, To je kar precej velika vas. Skozi našo vas teče reka Sava, ob reki pa je speljana železnica. V Besnici imamo cerkev, trgovino, pošto in šolo. Še posebej pa mi je všeč, ker imamo toliko možnosti za sprehode v naravo. Jaz grem poleti velikokrat do Dimežove vukne. Imamo tudi teniško igrišče in telovadnico. V Besnici je zelo lepo in prijetno. Maruša Florjančič, 1. razred, Podružnična šola Besnica Peka pizza kruhkov Na dražgoški šoli smo se otroci 5. razreda devetletke z učiteljico dogovorih, da se bomo tisti dan lotili peke kruhkov. Ko smo prišU v šolo, smo si vsi zavezali predpasnike, potem pa umili roke. Najprej smo na male koščke narezali 1 kg šunke in sira. Sošolec je v večjo posodo stresel še 4 kisle smetane, drugi sošolec pa je dodal še 5 jajc. Učiteljica je čez posula še vegeto in origano. Vse to je sošol- ka premešala, potem pa je kuharica pripravila narezan kruh in z žlicami smo to maso namazali na kruh. Potem smo vsi učenci'odšli v razred, kuharica in učiteljica pa sta kruhke dali peči v pečico. Vsem učencem so bili kruhki zelo všeč. Učiteljica 3. in 4. razreda pa nas je prosila, da ji napišemo recept. Mislim, da bomo na koncu vsi dobri kuhaiji. Maja Lušina, 5. r. devetletke, PŠ Dražgoše Naš hišni ljubljenček Stanujem v stanovanju in zato nimam hišnega ljubljenčka. Všeč pa mi je kužek dalmatinec, ki ima res lepe črne pike. Ko bom velika, bom imela svojo hišo in svojega dalmatinca. Vem, da bo z njim veliko dela, vendar ga bom imela zelo rada in bom zanj naredila prav vse, da bo tudi njemu pri meni zelo lepo. Do takrat pa bo moj hišni ljubljenček plišasta Miška, ki jo imam zelo rada. Špela Bobnar, 2.a, OŠ Škofja Loka - Mesto vanju lahko rečemo tudi markiranje. In tisto, kar označuje ali markira, je torej markacija. Morda se zdi, da je to daljša pot, za katero porabim veliko časa, vendar na ta način beseda zelo dolgo ostane v spominu. UČIM SE PO MANJŠIH ENOTAH Veliko količino snovi vedno razdelim na manjše enote. Če se snov učim v enem kosu in po vrhu še na pamet, je podobno, kot če se učim pesmico - znam jo samo, če jo povem na enkrat od začetka do konca. Če pa snov razdelim na več smiselnih delov, znam vsak del posebej in tako je manj možnosti, da se izgubim. Na primer: ko se učim o nekem pesniku, najprej podatke o njem razdelim na življenjepis, dela, ki smo jih podrobno obravnavali v šoli, in ostala dela - vse sklope nato, ko jih že obvladam, povežem v celoto. t NAČRTNO UČENJE No, načrt učenja ponavadi izgleda nekako takole: učil se bom, ko bo parv zares nujno, se pravi dva dni pred kontrolno nalogo. Včasih se obnese tudi to, do pravega znanja pa veliko pomaga malce bolj temeljit načrt. Najbolje je, da najprej določim, koliko dni potrebujem, da se naučim določeno snov. Recimo, da je to 5 dni. Potem snov razdelim na 5 delov, za katere menim, da potrebujem približno enako časa, da jih osvojim. Tako se začnem učiti 6 dni pred kontrolno nalogoprvih 5 dni predelujem snov, zadnji dan pa si pustim za ponavljanje. NE PIFLANJE, AMPAK SMISELNO UČENJE Če izvzamemo letnice, nekatere izraze in še kaj podobnega, ki se jih moramo preprosto naučiti na pamet, je šolska snov nekaj, kar se lahko naučimo z razmišljanjem, osmišljanjem in dvomljenjem. Če v nekaj dvomim, je to vedno dober znak - pomeni namreč, da poskušam razumeti, ne pa se samo naučiti na pamet. Dvomljenje je torej že pol poti - druge pol je, da vprašam, kar mi ni jasno. Učitelji pa so seveda za to, da nam pojasnjujejo. Hi pa mistiPio fofeo... Kal je za drugošoička res prava sreča, razkrivajo učenci 2.a iz OŠ ŠkoQa Loka - Mesto. Torej, sreča je ... Če padem z betonske ograje in se ne poškodujem. Nina Da me bo očka naučil voziti traktor. Blaž Ra. če smo vsi srečni i. Špela Kadar zmagamo na nogometni tekmi, dobim pokal in v njem deset milijonov. Eldin Če lahko kaj pomagam. Pavle Kadar pomagam stari mami. Rok Če se imamo radi. Jernej V osnovni šoli Staneta Žagarja so pripravili delavnice za preprečevanje socialne izključenosti med otroki. Kranj - Otroci si najlažje zapomn^o tiste stvari, ki jih spoznajo skozi igro, poudarjajo v Unicefu Slovenija. Zato za učence osnovnih šol pripravljajo delavnice na temo socialne vključenosti oziroma problemov socialnega izključevanja. Z lyimi želijo otroke opozoriti na vse večji pojav nestrpnosti do izključenih vrstnikov, na pomen izobraževalca in vzpodbujanje globalnega pryate^stva med otroki. Pretekli teden so delavnice pripravili tudi za osme razrede v osnovni šoli Staneta Žagarja. Skozi igro in pogovor učence opozarjajo na probleme socialne izključenosti. Delavnice so del širšega Uni-cefovega programa Izobraževanje za razvoj, s katerim pri otrocih in mladini spodbujajo zavedanje o pomenu splošnih vrednot, kot so človekove pravice, solidarnost, mir, strpnost, sprejemanje drugačnosti, socialna pravičnost in varovanje okolja. Vodijo jih prostovoljci Unicefa, večinoma študentje pedagoške in filozofske fakultete ter fakultete za socialno delo. "Otrokom najprej na kratko predstavijo konvencijo o otro- kovih pravicah, potem pa se s pomočjo igre in izmenjave mnenj seznanijo s socialno izključenostjo," je razložila organizatorka projektov Katja Bizjak. Skozi igro izločevanja se morajo recimo vživeti v različne vloge, ki jih dobijo napisane na listku. Med njimi so tudi take, v katerih se morajo vživeti na primer v vlogo noseče najstnice, nekoga, ki ima težave z drogami in podobno. "Ob branju različnih trditev drugi otroci vsakič stopijo korak naprej, medtem ko ti ostajajo zadaj. Počasi se začnejo spogledovati, kaj je narobe z njimi." Na igro potem navežejo pogovor na to temo in iščejo rešitve, kaj lahko sami storijo, da bi pomagali tistim, ki "ostanejo zadaj" oziroma se soočajo s socialno izključenostjo. Želijo jih spodbuditi k premagovanju predsodkov do drugačnih. Skozi delavnice jim poskušajo približati tudi probleme, s katerimi se srečujejo otroci drugod po svetu. "Izkazalo seje namreč, da slovenski osnovnošolci zelo malo vedo o tem, kaj se dogaja po svetu. Menijo tudi, da to ne vpliva nanje, zato želimo pri njih prebuditi čut za solidarnost na globalni ravni." Poseben poudarek so pri tem namenili pravici do izobrazbe. Kar 130 milijonov otrok, večinoma deklic, ne hodi v Šolo, zaradi česar so njihove možnosti v življenju slabše. Ob koncu delavnic lahko otroci prispevajo 400 tolarjev za pomoč vrstnikom po svetu. "Odpovedo se enemu sladoledu za nekoga na drugem koncu sveta," je še dodala Katja Bizjak. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Doma nam je lepo Krai^j - V osnovni šoli Primskovo so imeli v soboto dan odprtih vrat. Otroci so po razredih pripravili razstavo svojih izdelkov, v zadružnem domu na Primskovem pa je sledila prireditev pod naslovom Doma nam je lepo. Na razstavi so se učenci predstavili s slikami in glinenimi izdelki na temo Dom in družina. Starše in druge obiskovalce so kasneje presenetili še s prireditvijo v zadružnem domu, na kateri so pred polno dvorano predstavili vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na šoli, je razložila učiteljica Ivica Slevec, ki je skupaj z Mojco Bertoncelj poskrbela za organizacijo prireditve. Med drugim je nastopil njihov pevski zbor, pa šolska ritmična skupina in mažoretke. Ob 8. marcu, dnevu žena, so učenci za svoje mame pripravili simbolična darila, ki so jih prav tako izdelali sami. "Otroci so poslikali glinene lončke, v katerih so, ker nas je presenetil sneg, namesto pravih zvončkov posadili kar papirnate," je pojasnila Ivica Slevec. M. R., foto: Gorazd Kavčič Nočejo "razšolanja 99 Šole Strokovni svet naj bi ponovno proučil število izbirnih predmetov. Krai\j - Na vse glasnejša opozorila nekaterih staršev, da so i\jihovi otroci v devetletki preobremei\jeni, se je odzvala tudi stroka. Po sestanku predsednika združei^ja rav-nate^ev osnovnih šol Otona Račečiča, ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra in direktorja zavoda za šolstvo Alojza Pluška so oblikovali skupna stališča glede aktualnih vpra$ai\j devetletke. V njih so se zavzeli, naj število ur pouka v devetletki ostane enako, kot je bilo določeno ob sprejetju programa. Primerjalne analize glede števila ur pouka v devetletki so namreč pokazale, da so slovenski učenci, tudi ko dodajo število ur domačega dela za šolo, v spodnjem delu med državami Evropske unije. "Vsako manjšanje števila ur pouka bi postavilo pod vprašaj možnosti doseganja primerljivih standardov znanja oziroma kakovost pouka." Menijo tudi, da različne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo zunaj šole. na primer treningi v klubih, tečaji tujih jezikov in plesni tečaji, kot tudi pevski zbor in glasbena šola ne morejo nadomestiti izbirnih predmetov v Šoli. "Priznavanje dejavnosti, ki se izvajajo v prostem času zunaj šole, bi vodilo k postopnemu razšolanju Šole." Tega, da bi šolske predmete nadomeščali z zunajšolskimi dejavnostmi, ne poznajo tudi nikjer drugod, kjer imajo v šoli izbirne predmete, še dodajajo. Kljub temu so strokovnemu svetu za splošno izobraževanje predlagali, naj ponovno prouči število izbirnih predmetov, ki naj sodijo v nabor in jih je v šolah treba ponuditi učencem. Zavzeli so se tudi za sprejem ukrepov, ki bi zmanjšali težo šolskih torbic. Poskrbeli naj bi za to, da bi otroci lahko atlase puščali v šoli. Z založniki učnih gradiv pa se je potrebno dogovoriti o teži papirja v učbenikih in smiselnem obsegu učnih gradiv. Odločili so se tudi, daje treba morebitne spremembe in dopolnitve devetletke na sistemski ravni sprejemati na osnovi rezultatov spremljave in evalvacijskih študij. "Če se bo pri analizi dela dovolj velikega Števila učiteljev pokazalo, da imajo posamezni učni načrti preveč ciljev, ki jih ni mogoče uresničiti v času, ki je namenjen posameznemu predmetu, bodo strokovne skupine take učne načrte ponovno pregledale." Mateja Rant L GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 9. marca 2004 Glasbeni natečaj za mlade neuveljavljene skupine Vsak mesec prilogä Organon-ov . •' >'• r • — Šport na velikem ekranu Jutri, v sredo, 10. marca, ste ob 20. uri vabljeni v klub Mitnica, kjer si boste v dobri družbi na velikem ekranu lahko ogledali prenos tekme med Realom iz Madrida in nemškim Bayernom. S kolesom po svilni poti V nedeljo, 14. marca, ste vabljeni na ogled potopisnega predavanja v Klub Potepuh, kjer bo Gorazd Šajn opisal svoje vznemirljivo potovanje po svileni poti, ki ga je opravit kar s svojim kolesom. Večer Italije V četrtek, 11, marca, ste vabljeni na Četrtkanje v klub Manana, kjer bo tokrat na sporedu študentska tematska zabava Večer Italije. Za študente je vstop prost, za ostale pa je cena vstopnice 500 SIT. Pretekli četrtek je v Manani potekalo Četrtkanje z naslo- Gradbenjada Pod okriljem Fakultete za gradbeništvo ter ob pomoči ŠOUM se je prejšnji teden na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru odvijala Gradbenjada, na kateri so se poleg naših zbrali študenti gradbenih fakultet iz sosednjih držav. Moči so pomerili v športnih aktivnostih, preizkusih znanja, glavni namen Gradbenjade pa je druženje. Knjižni novosti Študentska založba Litera je danes dopoldne v Mariboru predstavila dve knjižni novosti I IVI Razpet med ženami in mu-čeniki. Takšen je današnji torek. Kdor je včer-aj pozabil na svoje naj-bližnje, naj kar pozabi, da se bo jutri kakšna spomnila nanj. Ali pač. Vedno upamo in hrepenimo. A dobimo toliko, kot smo pripravljeni dati. Človek bi moral biti vsestranski, da bi ulovil vse priložnosti tega sveta. Za silvestrovo bi bilo pametno, da si pridelovalec šampanjca. Za valentinovo šivilja, ki dela velika rdeča srca. Ob dnevu žena bi kot cvetličar prodal moškim dušam rdeče Na Četrtkanju so tudi športni dresi sexy. (Foto: Bojan Okorn) vom Spo(r)timo se. Najboljši gosti so prišli oblečeni v drese svojih športnikov. in tako začela program letošnjega leta, v katerem namerava izdati okoli 30 knjig. V knjižni zbirki Litera sta tako izšla mozaični družinski roman Josipa Ostija Učitelj ljubezni in pesniški prvenec mladega mariborskega pesnika Tomaža Čeliga Lutke. Roman Josipa Ostija sestavlja 16 kratkih zgodb, ki jih povezuje enaka intonacija pripovedovanja, v njih pa se skozi oči dečka zazremo navzgor v krilo sveta. Roman govori o ljubezni, prav z njo pa se sooča tudi pesnik Tomaž Čelik, ki v svoji pesniški zbirki ob njej daje poudarek še eksistencialistnič-nim temam. rožice. Za veliko noč bi barval pirhe in ribal debeli hren. Praznik dela bi kot branjevka izkoristil na mestni promenadi. Slišalo bi se: "Nageljni, nageljni Na morju bi šle v promet plavut-ke in sladoled. Spominki in kartice. Za Vse svete bi bil svečar. Decembra pa trgovina za Miklavža, Božička in dedka Mraza. Lepo je, da imamo praznike. Marsikomu vsaj takrat spomin zastane, ko pomisli na svoje bližnje. Čeprav rečemo, samo takrat? V naglici tega sveta vsaj takrat ne bi smeli pozabiti. Vsaj takrat! Drage dame, vse najboljše. Dragi gospodje, vse najboljše. Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja RockOnNet (www.rockonnet.com) v sodelovanju z Zavodom Mladim (www.zavod-mladim.com) razpisuje glasbeni natečaj za vse mlade neuveljavljene bende. "Rock MLADIM" je nadaljevanje natečaja "Zlata deka", na katerem sta v preteklih dveh letih zmagali skupini Hepa (leta 2002) in Moonart (leta 2003), obe iz Kranja. Strokovna žirija bo med prijavami izbrala maksimalno 8 do 10 skupin, ki se bodo potegovale za finale v dveh pnedizbo-rih, ki bosta potekala konec aprila in v začetku maja v Kranju (datuma bosta objavljena naknadno). Po dve skupini iz vsakega izbora se bosta uvrstili v finale, ki bo 29. maja na Študentskem pikniku v Kranju. Natečaj bo obenem veljal tudi kot predizbor za Rock Otočec 2004. Dve skupini (na vsakem od obeh predlzborov se izbere ena), se bosta uvrstili naprej na finalni izbor za Rock Otočec, ki se bo odvijal v prvi polovici maja (tam se izbere 6 zmagovalnih bendov, ki bodo nastopili na RO 2004). Finalni izbor bo potekal v Novem mestu, v Lokal-Patriotu. Vse zmagovalce izbere strokovna žirija, v kateri bo predvidoma 5 članov. Izvajalci na odru odigrajo štiri avtorske komade, ter eno priredbo (po Iji). Nastop naj ne presega do žine 30 minut. Vzporedno bo na Internetu potekalo glasovanje za bende, Prijave zbirajo do 9. aprila. V enem izmed pogovorov, katerega rdeča nit je bila življenje, mi je znanka zaupala: "Vse dobre stvari (moža, otroke, hišo, dobro službo ...) v življenju imam, pa kljub temu nimam ničesar." V ta izrek sem se zelo poglobila in ugotovila, da ni edina, ki ima takšen problem. Zato je smiselno, če ne nujno, da se uveljavimo v lastnih očeh. To pomeni, da doživljamo smiselnost in vrednost svojega obstoja ter uspešnost svoje kariere. Na tej točki je prav, da se vprašamo, kaj sploh hočemo in želimo od življenja. Osnovno sredstvo, s katerim v življenju razpolagamo, je naš čas - minute, ure, dnevi, leta našega življenja. Koliko časa porabimo za stvari, ki nam niso resnično pomembne? Nemalokrat se zgodi, da sploh ne razmišljamo, kaj si želimo, kaj smo sposobni - na ta način se prepustimo tako imenovanemu toku časa. Sedaj, prav ta trenutek je prišel čas za razmislek. Razmislite kaj vse bi radi vključili v svoje žMjenje, katera področja so pomembna za vas (osebnostna rast, družina, poklic, odnosi, prosti čas, zdravje ...). Pri vsakem področju se za nekaj časa zamislite -vizuaiizirajte, kakšno bi želeli, da bi bilo to področje. Ko se vam bo podoba izostrila, začnite načrtovati. Na list papirja opišite podobo, ki se vam je pojavila, nato pa naredite seznam stvari, ki bi jih bilo treba storiti, da bi vizijo spremenili v resničnost. Načrtovanje je vnašanje prihodnosti v sedanjost, tako, da lahko nekaj glede prihodnosti storimo že danes, saj vemo: vsi cvetovi prihodnosti so v semenu sedanjosti. Prav je, da imamo vsak dan vpogled v to, kako smo napredovalima določenem področju in tako naredili korak naprej. Ko dosežemo nek cilj, je prav, da se včasih tudi nagradimo, saj je to učinkovita samo-motivacija. Predstavili boste vsaj 4 avtorske komade. Mladi bendi, tu je vaših 30 minut! ki sodelujejo na obeh predizbo-rih. Tisti z največ glasovi bo kot nagrado prejel izdelavo predstavitvene spletne strani skupine in gostovanje na strežniku. Pogoji za sodelovanje: -sodelujejo lahko mladi, neuveljavljeni glasbeniki; Včasih se zgodi, da resnično ne vemo kaj želimo. Takrat se spomnimo, o čem smo vedno sanjali, kaj bi radi, da predstavlja naše življenje, kako si predstavljamo preživeti idealen dan oz. kaj v resnici pričakujemo in si želimo od življenja in dela. Najbolje bo, če že jutro začnemo z mislijo na naš cilj, saj tako dobimo jasnejšo podobo svoje idealne prihodnosti. Tako pa bo lažje določati specifične dejavnosti, s katerimi bomo cilje dosegli. Pri njihovem uresničevanju pa skoraj vedno naletimo tudi na manjše ovire. Tu je pomembno, da ohranimo toliko samozaupa-nja, da bomo odkrili načine, kako jih bomo premagali. Uspešno vodilo do uspeha je tudi naš mentor-to je človek, ki nas navdušuje, vzpodbuja in nam daje informacije, da dosežemo načrtovane cilje. Vredno je dobro premisliti, komu bomo zaupali svoje cilje - koga bomo - prijavijo se lahko bendi, ki leta 2003 niso nastopili na Rock Otočcu - glasbeniki se lahko prijavijo le na enem prijavnem mestu - prijava mora vsebovati: vsaj dve avtorski pesmi, predstavitev skupine in fotografijo (po možnosti oboje v elektronski obliki), ter kontakt skupine (naslov, telefon, elektronski naslov) -rok za prijavo je 9. april 2004 Pogoji še niso dokončni oz. se bodo minimalno spremenili! Prijave na natečaj s potrebno vsebino (beri zgoraj) je potrebno poslati najkasneje do 9. aprila 2004 na naslov: Za Rock mladim p. p. 2649, 1001 Ljubljana Več informacij na: www.rockonnet.com/rock- mladim e-pošta: natecaj@rockonnet.com 041/746-869 (Aleš) ali 040/542-977 (Bojan) izbrali za svojega mentorja, saj tudi najboljši prijatelj ne zna vedno dobro svetovati. Priporočljivo pa je tudi branje knjig o življenju, ki jih na spletni strani Mojuspeh.com dosledno priporočajo. Med prebiranjem literature sem našla tudi tako imenovani recept uspeha, ki je resnično učinkovit in pravi takole: - Nikoli se ne odrecite možnosti, da se lahko izboljšate, - Imejte svoj Ideal in mu sledite, - Vztrajno si prigovarjajte: "sposoben-a sem to narediti", če boste to govorili dovolj časa, boste to tudi dosegli. - Vložite ves svoj trud v vsako stvar, ki jo opravljate. Naš moto naj postane: "Vese-im se svojega življenja, z njim imam veliko načrtov in ga moram izpolniti." Ne pozabimo: ne prelagajmo užitka na jutri, kajti jutri bomo lahko uživali že drugič. Melita F^feifer www.mojuspeh.com Torek, 9. marca 2004 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS »IQ. STRAN Test: BMWX3 3.0i « Z mišičastim športnim terencem se je bavarska avtomobilska kovačnica še trdneje zasidrala v razredu prestižnih in vsestransko zmogljivih štirikolesnikov Čep] »rav imajo športno nastrojeni terenci največjo domovinsko pravico na ameriški strani Atlantika, najbolj prestižni primerki prihajajo s stare celine. Bavarski hladilnika v obliki dvojne led vičke vzbuja spoštovanje, med tem ko je zadnji del s stabiliza toijem v obliki zavihka nad ste klom in z zanimivimi ter pov BMW s svojim še povsem svežim X3 nadaljuje tam, kjer so pred nekaj leti zakoličili z večjim X5 in hkrati draži tekmece. Postaven mišičnjak. BMW X3 je že na prvi pogled videti kot pravi, dobro grajen športnik s poudarjenimi mišicami. Visoko in bahavo privzdignjen nos z ostrimi potezami, modernima žarometoma in obvezno masko sem nepravilno začrtanimi lučmi videti športno elegantno. V vsakem primeru je BMW-jev novinec dovolj gosposki za večerne obiske v teatru in skoraj preveč prestižen, da bi vanj sodili blatni čevlji. Veliko renčanja, še več moči. Pravzaprav se zdi, da hoče biti X3 bolj športna limuzina kot šti-rikolesnik za premagovanje TEHNIČNI PODATKI Mere: .........d. 4,565 š. 1853, v. 1674 m, medosje 2,795 m Prostornina prtljažnika: .......................480/1560 I Teža (prazno v./ dovoljena): .................1840/2280 kg Vrsta motorja: ....................šestvaljni, bencinski, 24 V Gibna prostornina: ...........................2979 com Največja moč pri v/min: ............170 kW/231 KM pri 5900 Največji navor pri v/min: .....................300 pri 3500 Najvišja hitrost: ..............................210 km/h Pospešek 0-100 km/h: ............................8,1 s ' Poraba goriva po EU norm.: ..........17,4/9,1/12,1 1/100 km Maloprodajna cena: .......................11.617.318 SIT Zastopnik: ...........................Avto Aktiv, Ljubljana manjših in večjih terenskih ovir. To nazorno dokazujejo tudi vozne lastnosti, ki jih na odprtih cestah v največji meri določa bencinski 3,0-litrski šestvaljnik. Motor že ob vžigu steče lahkotno in kaže veliko veselje do vrtenja; ob odločnejšem pritisku na plin zarenči kot razjarjeni tiger in dobrih 1800 kilogramov težkega terenca potegne naprej tako silovito, da se taksnih pospeškov ne bi sramoval noben Čistokrvni avtomobil. Motor se odlično razume s petstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ima poleg običajne tudi športno avtomatiko in možnost elektronsko nadzorovanega ročnega pre-tikanja. V vsakem primeru menjalnik deluje uglajeno in brez nenadejanih sunkov. Vendar, motor z 231 konjskimi močmi je daleč od ekonomičnosti, kajti krotiti porabo blizu tovarniško Modus bo jeseni ze na cestah Renaultovo presenečenje na avtomobilskem salonu v Ženevi. v Čeprav je večina avtomobilskih novosti v zadnjem času vsaj na fotografijah razkritih Še pred premierno predstavitvijo, se sem in tja vseeno pojavi še kakšen skrivnosten novinec. Tako se je zgodilo tudi na še vedno odprtem avtomobilskem salonu v Ženevi z Renaultovim študijskim modelom modus. Francozi so namreč svoj novi model, ki bo že letošnjo jesen vstopil med male enoprostorce, Čuvali kot največjo skrivnost, o kateri se je še do pred nekaj dnevi vedelo malo ali skoraj niČ. Zdaj je že znano, da bo modus nadgradnja Renaultovih uspešnic twingo in clio, a hkrati se bo od obeh tudi občutno razlikoval. Zunanjost poudarja prijazno oblikovan sprednji del in gladko tekoči bočni liniji, na zadku pa je mogoče opaziti inovativne luči. Modusova notranjost potrjuje prostorsko velikodušnost, prozorna streha in odločno naprej potegnjeno vetrobransko steklo to še poudarjata, velike steklene površine pa zagotavljajo svetlo notranjost. Merilniki so na sredini enostavno oblikovane armaturne plošče in zato v vidnem polju vseh potnikov. Pomembna novost je deljiva, zložljiva in vzdolžno pomična zadnja klop, ki ima tudi zložljivo srednje sedalo. Klop je vzdolžno pomična za 17 centimetrov naprej oziroma nazaj ima lahko štiri položaje, glede na potrebe pa ponuja prostor dvema ali trem osebam. Avtomobil ima dvodelna prtljažna vrata, ki jih je možno odpreti v celoti ali le spodnji del. V študijskem modelu je bil vgrajen 1,6-litrski bencinski 16-ventilski motor z zmogljivostjo 85 kW/115 KM, ko bo nared serijski, bo motorna paleta seveda obsežnejša. Za zdaj je znano, da je novinec, ki napoveduje Renaultovo ofenzivo med majhnimi avtomobili, že skoraj pripravljen na serijsko proizvodnjo. Tudi na slovenskih cestah naj bi ga namreč začeli srečevati že jeseni, po vsej verjetnosti se bo s ceno uvrščal med modela clio in me- gane Matjaž Gregorič, feto: Renault Uiver karavan 1.6 Comfort »K cena 3.652.000 SIT Cansma Outlander ZIVIM, DA VOZIM popust 394.000 + darilo MITSUBISHI MOTORS AC-KONIM,d.o.o. Ljubljana Baragova ulica 5 TEL: 01/588 33 33 NAJPAMETNEJŠI IZKORIST t obljubljene, je prava umetnost in v praksi se izkaže, da hoče pogonski stroj za svoje delo tudi 17 litrov in več. Pogon je v osnovi speljan k zadnjim kolesom, vendar pa tipala na posameznih kolesih s pomočjo elektronike poženejo BMW-jev hišni pogonski sikstem i-Drive. Ko namreč katero od koles začne zdrsavati ali izgubljati stik s podlago, se aktivira tudi sprednji kolesni par. Vse se dogaja brez tega, da bi voznik posebej občutil in tudi nobenega vpliva nima na elektroniko. Zato pa si lahko pomaga, kadar se spušča po drsečem terenu z vključitvijo sistema, ki skrbi za počasno vožnjo brez zdrsov in lahko izključi nadzorno elektroniko za nadzor stabilnosti, Če si zaželi malce več ig-račkanja. Toda, ker je zaradi vozne stabilnosti oddaljenost karoserije od tal manjša kot pri čistokrvnih terencih, je siljenje v globok sneg, vožnja čez ostre prelomnice ali premagovanje blatnih mlakuž tvegano početje z negotovim koncem. Kakor je na cestnih površinah s krajšimi grbinami mogoče čutiti čvrstost vzmetenja, ki povzroča, da je poskakovanja več, kot bi si ga želeh. Zunaj terenski videz, znotraj prestiž. Čeprav je X3 manjši od X5, se zdi, da je prostora v njegovi potniški kabini več, prostorski izkoristek je v vseh pogledih soliden, saj je sedenje spredaj in zadaj dovolj udobno, poleg tega je za zadnjo klopjo še solidnih 480 litrov prtljažnika. Z malce iznajdljivosti in s podiranjem na-slonskega in sedalnega dela gre- sta vanj tudi dve gorski kolesi ali kakšen drug športni rekvizit. Armaturna plošča z nekoliko dolgočasnimi in rdečkasto osvetljenimi merilniki je oblikovana v novejšem hišnem slogu, vendar so rešitve za upravljanje posameznih sistemov precej enostavnejše. To seveda še ne pomeni, da si ni mogoče privoščiti vse sodobne telekomunikacijske navlake; prav nasprotno si je mogoče zaželeli vse od sodobnega radijskega sistema do satelitske navigacije, telefona in televizorja, odvisno pač od tega, koliko prenese žep. V vsakem primeru pa je notranje okolje takšno, kot se za avtomobile s prestižnim znakom spodobi, to pomeni kakovostne materiale (tudi plastične ponaredke z videzom aluminija) in brezhibno izdelavo. Vreden greha. BMW X3 sodi med tiste avtomobile, ki s svojo zunanjostjo, notranjim udobjem in z vsestranskimi voznimi lastnostmi odžirajo potencialne kupce v limuzinskih in drugih prestižnih razredih. Tudi s ceno bavarski mišičnjak prav dobro dokazuje, kam spada; sicer pa je k osnovi, ki sega nekaj čez 11 milijonov, potrebno dodati Še krepak zalogaj za takšno in drugačno dodatno opremo. _Matjaž Gregorič OCENA stabo - ***** odlično) Zunanjost: ***** Notranjost: ****t^ Udobje ****^ Motor: ****-s:^ Vozne lastnosti: ****/* Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: ****/* Začasno odpisani se spet vrača Mitsubishi pošilja na ceste novo, deveto generacijo lancerja. 4 Japonski Mitsubishi, ki mu avtomobilski posel predvsem v Evropi v zadnjem času ni šel najbolje od rok, je predstavil novi model spodnjega srednjega razreda z dobro znanim imenom lancer. Tokrat je prihaja na ceste še deveta generacija in s tem se lancer po sedmih letih vraČa tudi na slovenski trg. Tokrat sta že v začetku na voljo dve karo-serijski izvedbi in sicer štirivrat-na limuzina in petvratni kombi s prostornim prtljažnikom. Pogonu sta za zdaj namenjena 1,6- ali 2,0- litrski bencinski motor (98 in 135 konjskih moči). Na voljo sta tudi dva paketa opreme z oznakama comfort in sport, slednji, ki je na voljo samo z močnejšim motorjem, vključuje nižje vzmetenje, usnjen volan. 16-palčne pnevmatike z aluminijastimi platišči in športne sedeže. Maja pride še športni lancer evolution VIII. Pri zastopniku AC Konimu se maloprodajne cene začenjajo pri 3,52 milijona za najcenejšo limuzino in povišajo na 4,32 milijona tolarjev za najdražji kombi. M.G., feto: Mitsubishi Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip R-Megane break l,9dti k,abs,sv,c2,4air Volvo V70 k,abs,sv,cz,es R-Megane break l,9dti sv,cz,es,k,4air Fiat Marea 1,9 jtd k,2xair,es,cz,abs BMW 523 i turing k, abs,sv,cz,es,4air BMW 528 i k, sv,es,abs,air R-Master 2.5dd k,sv,cz,es R-Espace 2,0 16v k,abs,sv,cz,es,4air Renault Laguna 2,0 rxe k,abs,sv,cz,es BMW 318 k,abs,air,cz Suzuki Baleno 1,6 sv,cz,es,2air VW Pelo 1,6 Letnik-barva 1999 rdeča 1997 srebrna 2000 zelena 2000 modra 1998 rdeča 1998 modra 2001 bela 2000 srebrna 1996 bela 1993 zelena 1997 modra 1996 bela Cena V Sit 1.890.000,00 1.990.000,00 2.040.000,00 2.090.000,00 2.960.000,00 3.130.000,00 3.180.000,00 3.390.000,00 1.190.000,00 1.050.000,00 870.000,00 840.000,00 RENAULT uAvAv.alpetour-remont.si Za vozila z yarandio vam iamCimo: ♦ brfzfi.aCen preizkus ♦ 82 točk kontrole na vozilu ♦ tehnično kontrolo vozil.a po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoč na cesti vli-ko au popravhjo ♦ do 12 mesecno tehnično garancijo tix;E;NHA: - fi \()ZIU) z CAKANCIIO . K KI.1MA ♦ SV SKK\0 Vül.W - r:/.. (;i:sTRAi,N() /.AKi.i-i'wii: ♦ K KAIJIO ♦ CS e:i.kktk i)\i(.sti;ki:i. ♦ AIK AIKHAG P® U Vse za vad avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CtNThR KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Mrodüjd vo/il Renault ♦ \ /cIržHvanjo vozil ♦ Najem v(i/il ♦ i^ropis vo •O o (O 'c £ o o ze borcev, Kidričeva 1. Tečaji bodo potekali v popoldanskem času v Centru za vzgojo psov v Cmgrobu. Informacije pote 375 280 ali 041 735 040. 031 Kranj - Mestna občina Kranj vabi na otvoritev e-točke, ki bo danes, v torek, 9. marca, ob 15. uri v lokalu cafe Manana na Slovenskem trgu 7. Kranj-V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 2004, prireja Planinsko društvo Iskra Kranj šolo turne smuke. Prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3. Kranj, do vključno srede, 10. marca. Število mest je omejeno na 14. ŽIrl - Združenje šoferjev in avto-mehanikov Žiri vabi na parado, proslavo z razvitjem prapora in jubilejni občni zbor ob praznovanju 25-letnice obstoja'ZŠAM Žiri, ki bo v soboto, 13. marca, z začetkom ob 16.30 uri v Gorenji vasi. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 12. marca, ob 18: uri v zgornjih prostorih restavracije Kazina na Jesenicah. Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na redni letni občni zbor v soboto, 13. marca, ob 18.30 uri v dvorani Kulturnega doma na Breznici. Pripravili so tudi kulturni program. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoj člane na občni zbor društva, ki bo v petek, 12. marca, ob 18. uri v dvorani na Breznici. Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela prireja občni zbor društva in sicer v petek. 12. marca, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma na Ja-vorniku. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na občni zbor društva, ki bo v petek, 12. marca, ob 17. uri v prostorih restavracije dijaškega doma na Podnu v Škofji Loki. Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 19. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v ŽabnicI. Naklo - Turistično društvo Naklo vabi člane in prijatelje turizma na redni letni občni zbor TD Naklo, ki bo v petek. 12. marca, ob 19. uri v salonu Gostilne Marije Ma- « rinšek, Kranjska cesta 5, Naklo. Predavanja Bled - Jutri, v sredo, 10. marca, ob 19. un bo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem -Bled dia predstavitev Sama Koš-nika Larabanga Kako je pleme Slovencev dobilo hišico na robu savane. Vstop je prost. Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik se bo jutri, v sredo, 10. marca, ob 19.30 uri v dvorani knjižnice začelo potopisno predavanje Camino - Pot k sebi. Predavala bo Eli Horvat. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo svet rože mogote - cve-tano Julijskih Alp z očmi laika, srečnega obiskovalca Zlatorogo-vih vrtov, ob diapozitivih danes, v torek, ob 19.30 uri predstavi Jože Mihelič. Kranj - Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj in Gimnazija Kranj vabita na potopisno predavanje o Avstraliji. Predavanje se bo danes, v torek, ob 19. uri začelo v konferenčni dvorani Gimnazije Kranj. Razstave Škofja Loka - V četrtek, 11. marca, bodo ob 18. uri v Galeriji Ivana Groharja odprii stripovsko razstavo Matjaža Bertonclja - Novorojeni in Iztoka Sitaria - Zgodba o bogu. Domžale - V Galeriji Domžale bodo v četrtek. 11. marca, ob 19. uri odprii razstavo slik Dušan-ke Kajfež. Kranj - Jutri, v sredo, bodo ob 20". uri v Cafe galeriji Pungert. čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo Ta plavajoči svet avtorice Mojce Doria. STO STAR! VRH, d o o Zap'ova^ 3. Poiianfl UGODNA NOČNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/031/ 182 512 Torek, 9. marca 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 21. STRAN MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - w sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponodeQek 8. urel DELOVNI CAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno 7. - I5.M ure. APARTMA-PRIKOLICE Terme Čatež - počitniško hišico ugodno oddamo, n 040/846-244 3010 APARATI STROJI Prodam KOMPRESOR ENERGO IN-VEST, I. 91, 300 I. "B 041/711-918 2801 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja Tehnostroj. v 231-15-81 286O Prodam železne traktorske SANI za vleko lesa. tt 041 /448-149 ssae Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. tt 531-80-88 2888 Prodam BOJLER za centralno 130 I, ne-tjaveča pločevina, 25.000 SIT. tP 512-70- 71 2904 Prodam 301ŽGANJERSKI KOTEL. Bašelj 15, V 255-18-68 2909 Regulacijo motorja do 1,5 KW, vstopnjah, stikalo zvezda, trikot 63a in elektro omarice prodam, tt 040/352-095, 040/830-678 2917 Prodam novo MIKROVALOVNO pečico Ciatronic po ugodni ceni. ® 031/300-099 2932 Prodam delujoč PRALNI STROJ Končar P15 T, cena 10.000 SIT. 'S 041/881-632 2939 Prodam dvovratni HLADILNIK z zamrzovalnikom 120/60, cena 12.000 SIT Gogala Jesenice. TT 580-62-76 2940 Prodam KOSILNICO BCS 127 cm z ACME motorjem ohranjena ter traktorske verige 13,6x28 col. Đ 031/309-753 2943 Prodam nov AKUMULATOR 100 Ah za traktor. Sp. Brnik ff 252-11-67 2946 Prodam 50 let star ŠIVALNI STROJ Mirna. tP 041 /937-362 2970 Prodam zadnjo traktorsko PLANIRNO DESKO, široko 2,5 m. ff 041/756-760 2995 Prodam OBRAČALNIK - zgrabljalnik URO 3000, izolatorje, vrvico, plastične količke in električnega pastirja, g 041/888-131 3006 PRALNI STROJ Gorenje prodam. IT 041/878-494 3018 GARAŽE v najem oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. 040/692-751 2372 KRANJ - Planina I; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GR. MATERIAL Prodam palete EVRO dobro ohranjene 800 SIT/kom. tr 031/301-993 2930 Prodam suh smrekov LES 52 mm in 25 mm ter svež javor 54 mm in 28 mm. It 512- 27-75 2934 Prodam suhe smrekove PLOHE in hidravlično stiskalnico za sadje, t? 041 /608-642 2948 Prodam smrekove^ESKE 25 mm, suhe. tr 250-13-07 2956 HIŠE KUPIMO GORENJSKA - KUPIMO manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 6O6 HIŠE PRODAMO BITNJE - Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 21,9 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (1.1929), primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 604 ZASIP-BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000,00 SIT. TT 279 18 00 907 V Britofu prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, ff 040/537-387 2695 ŠKOFJA LOKA - STARI DVOR, prodam starejšo hišo na parceli 304 m2, cena 12 mio SIT. g 513-45-16, 041/989-684 2989 LAHOVČE v marcu začetek gradnje 3 SAMOSTOJNIH STANOVANJSKIH HIŠ. IT 201-25-23 3021 MAJ 2004 začetek gradnje 5 samostojnih stanovanjskih hiš, Podreča. ö 201-25-23 3022 PRIMSKOVO, marec 2004, začetek gradnje 4 dvojčkov. tP 201 -25-23 3023 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2, leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 38,1 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000._ VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska, parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28*11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - OKOLICA, stanovanjska hiša, 140 m2 stanov, površine, podkletena, leto izgradnje 1982, na parceli 608 m2, prodamo za ceno 39,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, wwv/.mike-co.si TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno podkletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremičnine. net TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena, pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo en-odaižinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi,.urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VOGLJE pri Šenčurju, bližina odcepa na AC, na robu vasi, prodamo sodobno in energetsko varčno novozgrajeno enodružinsko hišo, tlorisa 85 m2 + mansarda, cca 350 m2 zemljišča + pokrita pari^ČERN1 FILM" Naš DmiTALNt STUDIO zrnom vsb m NaÄ nas boste v srcu Gofwjske -GTV gorenjska tetevi^. lakote Tesle 2. p.p. 181.4001 K5WJJ SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Save Tires - PC Javor ZDRAVKO MARTINJAK roj. 1942 Od njega smo se poslovili v soboto, 6. marca 2004, ob 15. uri na pokopališču v Goričah Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES V SPOMIN Včeraj, 8. marca, je minilo leto dni, odkar nas je zapustil IVAN ROPRET iz Hotemaž 47 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Prodam JARKICE. 'S 250-52-41 2913 BIKCA stareaga 7 dni in tračni obračalnik Tajfun 220 prodam. Bašelj 2, » 031/699- 145 2918 Prodam dva BIKCA stara en in tri tedne in R4 GTL. 1.91. It 25-01-228 2926 Prodam ali menjam športnega KONJA pasma polkn/ni anglež. Đ 53-33-409 2929 Prodam dve čistokrvni KOBILI HAFLINGER z rodovnikom. TT 57-25-091 Prodam dva BIKCA ĆB stara 10 in 14 dni. g 040/652-286_2938 Prodam BIKCA ČB 14 dni. ^ 041/882-021, 031/793-853 2944 Prodam sive BIKCE in TELIČKE stare 14 dni, g 041/811-910_^ Prodam BIKCA starega 7 dni. g 031/828-955 2955 Prodam dva ČB BIKCA stara 14 dni in podarim 2 kužka mešančka med nemškim in kraškim ovčarjem, g 25-91-275 2953 KONJE vzamem v oskrbo ali oddam bokse v najem, možen izpust, jahanje, pripust, čistoi^rven žrebec kasač, g 041/706-526 2959 Bele PIŠČANCE za dopitanje, rjave JARKICE in PRAŠIČE 20 do 300 kg, prodam, g 51-85-546 2961 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. g 250-31-01 2962 Prodam 14 mesecev staro TELiČKO simentalko ali menjam za bikca, g 255-14-64 Prodam 10 dni staro TELIČKO, g 040/516-409 2988 Prodam 10 dni starega križanega ČB BIK- CA. g 25-60-223_ prodam ČB BIKCA, starega 8 dni. g 25-11-813 2996 Prodam BIKCE in teličke Od 50 do 150 kg. g 031/431-295 3008 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA, domača krma. g 25-61-887 3014 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca ali belgijca do 15 dni starega, g 041/912-135 2864 Vabimo vas v 140-urni program usposabljanja - priprave na pridobitev poklicne kvalifikacije Ljudska Tnherza ^koQa Loka Podlubiiik I a 4220 Škofja Loka Id.: U4/506 13 00 fax: 04/512 08 88 SOCIALNI OSKRBOVALEC / SOCL^LNA OSKRBOVALKA NADOMU Program je potrdila Socialna zbornica na podlagi Javnega razpisa za izbiro programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva in je na podlagi metodologije, ki jo je sprejel upravni odbor Socialne zbornice Slovenije ovrednoten s 3 točkami. Z izvajanjem programa bomo začeli 15. marca, Potekal bo predvidoma dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. Informacije po telefonu: 506 13 13. Kupim 10 dni stareaga BIKCA simentalca ali mesne pasme, g 051/204-264 2879 ČEBELE na AŽ satju kupim, g 041/55-24-26 2898 Kupim BIKCA simentalca starega 2 do 3 mesece, g 031/553-357 2900 Kupim TELIČKO belgijsko plavo ali šarole, staro do 14 dni. g 031/619-629 2905 Kupim BIKCA simentalca starega 7-14 dni. g 233-29-24 2925 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140 2942 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni, g 041/266-284 2971 Kupim BIKCA simentalca, težkega 150-200 kg in 7 do 10 dni starega, g 041/888-131 Kupim visoko brejo KRAVO, g 250-36- 88 3013 ZAHVALA Gorje, ko zveš srce da sleherni nov dan je upanje zaman. i V •' .v' N Ob izgubi mame, babice in prababice FRANCKE TOMAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se je v tako velikem številu spomnili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala, ohranili jo bomo v trajnem in lepem spominu. VSI NJENI Bodešče, Lesce, Bled, Radovljica, Ljubljana Takrat milo se ozrite, iz doline solz v nebo, skozi zvezdice večerne gledala bom na zemljo. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mamica, hčerka, sestra in teta SONJA VLASIC 30. 1. 1967 - 9. 3. 2003 Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in sveče ter sočustvujete z nami, iskrena hvala. VSI NJENI Rateče, Planica, 9. marca 2004 OSMRTNICA V 83. letu nas je za zmeraj zapustil VINKO NAGLIC krojaški mojster v pokoju, udeleženec NOB od junya 1942, žirovski župan v letih 1957-61 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 9. marca 2004, ob 16. uri na pokopališču Dobračeva Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici. Njegovi: žena Marica, sin Miha z Olgo, sin Štefan, hči Irma z možem Stanetom, vnuka Živa in Jošt Žiri, 5. marca 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK od -3 °C do 1 SREDA od -6 °C do3°C ČETRTEK ^ od -3 °C » , do 1 °C (I ndtOflkfi Danes, v torek, bo oblačno in od jutra naprej povečini brez padavin. Jutri, v sredo, se bo prehodno ponekod delno zjasnilo. V četrtek pa bo spet pretežno oblačno, predvsem zjutraj in dopoldne bo ponekod rahlo snežilo. Na prvem gala plesu v Šenčurju se je zavrtelo več kot dvesto plesnih parov. v Šenčur - Okrog dvesto parov se je v soboto zvečer zavrtelo po parketu nove športne dvorane na prvem gala plesu, ki ga je pripravil plesni klub Studio ritem iz Kranja. Čeprav je bilo sem ter tja zaslediti tudi kakšno večerno toaleto, pa je bila garderoba večine bolj neformalna, kot sicer pritiče plesu s tako zvenečim imenom. V ospredju je bil pač ples. Žirija je med plesnimi pari izbrala dvajset finalistov, ki so se pömerili tudi na prvem tekmovanju v plesni rekreaciji. Prvi gala ples so organizirali z namenom, da tečajniki, ki že vrsto let nabirajo plesno znanje v klubu, to lahko tudi pokažejo. Glede na odziv očitno tovrstnih prireditev v Kranju močno primanjkuje. Dvorana je zaživela že takoj po prvih nekaj taktih glasbe. Plesalci so se izkazali tako v standardnih plesih, kot sta fokstrot in angleški valček, prav nič niso zaostajali niti pri eksotičnih plesih, recimo sambi in čačačaju. Ves čas so jih budno spremljale oči šestih sodnikov. "Pomemben je bil zlasti prvi vtis, ki so ga napravili na plesišču, pa občutek za ritem in podobno," je pojasnil predsednik plesnega kluba Marjan Pevec. Dvajset finalistov seje nato pomerilo še med sabo. V kate- Nove cene in normativi v vrtcu Medvode - Na zadnji seji je občinski svet sprejel nove cene in določil tudi normative v vrtcu v Medvodah. Za prispevek stai-šev znaša osnova za prvo starostno skupino 82.224 tolarjev, glede na plačilni razred pa starši plačujejo od te osnove od nič do 80 odstotkov. To velja tudi za drugo starostno skupino in za kombinirani oddelek. Ker pa je ekonomska cena za prvo starostno skupno višja za dobrih 90 tisoč tolarjev (91.885 tolarjev), je občinski svet sklenil, da bo razliko med prispevkom staršev in ekonomsko ceno pokril iz občinskega proračuna. Velja tudi določilo, da se cena vrtca letos ne sme povečati več kot za deset odstotkov in za prav toliko tudi prihodnje leto. Novost za starše je tako imenovana uveljavitev rezervacije, ki pomeni, da je otrok v varstvu lahko odsoten najmanj en mesec. Starši za odsotnost plačajo 40 odstotkov zneska, določenega z odločbo oziroma od zneska. ki bi ga morali plačati. Občinski svet je sprejel tudi višje normative in sicer za prvo starostno skupino (od enega do treh let) 12 otrok, za drugo starostno skupino (od tretjega leta naprej) 22 otrok, za kombinirani oddelek od tretjega do četrtega leta pa 17 otrok. Ta normativ pa ustanovitelj lahko poveča za največ dva otroka. Andrej Žalar Odpadke v Logatec Novorojenčki Na Gorenjskem smo v minulem tednu dobili 24 novih prebivalcev in sicer 13 dečkov in 11 deklic. V Kranju se je rodilo 16 otrok, med njimi 8 deklic in prav toliko dečkov. Najtežja je bila tokrat deklica, ki je ob rojstvu tehtala 4.010 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2.610 gramov. Na Jesenicah je tokrat svoje otročičke prvič objelo 8 mamic. Rodilo seje 5 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.080 gramov, najlažja pa deklica, ki ji je tehtnica pokazala 2.940 gramov. Radovljica - Radovljiška občina svoje deponije nima, zato komunalne odpadke odlaga na jeseniški deponiji Mala Meža-kla. Z lastnicama dej)onije občinama Jesenice in Žirovnica je podpisala pogodbo za uporabo deponije do konca januarja 2005. Občina Kranjska Gora, tretja solastnica deponije, pa je pred časom s sklepom občinskega sveta določila veljavnost pogodbe le do konca aprila 2004. Odlaganje odpadkov na omenjeni deponiji je zato za radovljiško občino zelo negotovo, saj jasnih zagotovil iz kranjskogorske občine še niso prejeli, zato so v Radovljici morali poiskali novo lokacijo. Minulo sredo so z občino Logatec podpisali pogodbo o deponiranju komunalnih odpadkov, kar pomeni, da bodo v prihodnje, do konca leta 2006, lahko odpadke odlagali na njihovem odlagališču. Cena, ki jo bo morala plačati radovljiška občina, pokriva tudi stroške in tveganja dolgega prevoza na novo deponijo. Radovljiška občina pa je v svoj program uvrstila tudi gradnjo centralne čistilne naprave, ki bo stala okrog 400 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc Plesišče je oživelo že po prvih nekaj taktih glasbe goriji do 25 let sta blestela Barbara Bakovnik in Tadej Veho-vec, največ plesnega znanja v kategoriji od 35 do 55 let sta po- v kazala Nataša Silar in Branko Belingar, nad 55 let pa sta sodnike očarala Ivica in Rudi Kožuh. Med odmori so svoje plesno znanje predstavili najmlajši člani kluba, ki so občinstvo, sodeč tudi po aplavzu, zelo navdušili. Za plesni podmladek se tako klubu očitno ni bati, pogrešajo le kakšnega fanta več. "V Kranju v klubu pleše 30 otrok, v Ži-reh 15, ta čas ustanavljamo sku- v pino tudi v Skofji Loki," je razložil Marjan Pevec. V obeh skupinah je le četrtina fantov, tako da potrebujejo še kakšnega, ki bi se opogumil in se jim pridružil. Prikupna soplesalka ga že čaka. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Danes izšla Kranjčanka ANKA Brezplačno za občane in občanke mestne občine Kranj Vsaj rožica za 8. marec Časi, z njimi pa tudi prazniki, se spreminjajo. Če je 8. marec še nedolgo tega veljal za največji, morda celo edini "ženski" dan, so ga danes po priljubljenosti ujeli nekateri drugi prazniki. Ali 8. marec, dan žena, sploh še praznujemo? Pavla Draks-ler, Kokrica: "Prazniki me ne zanimajo kaj preveč. Vem pa, da sem tudi za 8. marec vedno delala, saj je bilo treba zaslužiti denar." Sandra, Bitnje: "Dneva žena ne praznujemo več, zdaj imamo 25. marec, materinski dan. 8. marec se je praznoval včasih, ko je bil to uradni praznik." včasih ne. Darilo za 8. marec je odvisno od denarja, včasih je to rožica, včasih kaj drugega, kar ostane kot spomin za dalj časa." Ciril Kljun, Kranj: "Zdi se mi, da 8. marca r- LOČANKA www.gorenjskiglas.si LOTO Rezultati žrebanja 10. kroga igre na srečo 7. marca 2004 Izžrebane številke: 2, 8. 11, 12, 22, 34. 39 in dodatna 7 Izžrebana Lotko številka pa je: 316683 VII. krogu za sedmico 25.000.000 SIT dobitek predvidoma 50.000.000 SIT Behara in Jusuf, Kra^j: Včasih 8. marec praznujeva, v ne praznujemo P?t nfl več, ker je nekako preživet praznik. Zdaj ga je na neki način nadomestil 14. februar." Katja, Kranj: "8. marec se še vedno praznuje. Takrat z rožico, ' kakšno gerbero na primer, razveselim domače." Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič GLASOV JEZ J t ) / NUS! /"i PCJ la POH*i4!|() 97.Suh • RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ fm/rm/ it^^mUt TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl .USAIMA RADIJSKA POSTAJA m I ^ t «i ro/< re,/