Pred viharjem. Marsikatere osebnosti, ki sedaj mislijo, da bode še dolgo vse tako jim ngodno lezlo naprej, kakor do sedaj, utegnejo se v kratkem pi/epričati, da teinu ni tako. Dvigajo se na politicnem obzorji vsega starega sveta črni oblaki, iz katerih lehko iu ktualu pribrumi najstrabovituejša nevilita. Narodi 80 v obče povsod nezadovoljni, razmere ranogovrstao neznosljive. Vibu tega so skoraj povsod niožje na koimilu, ki so uemirue krvi, nepokojuega duba, raožje, ki nečejo samo gospodstva veseliti se in ga uživati, ampak z njim bodi milo bodi nemilo delovati, staro podirati, novo staviti. Mogočnej uovej Nemčiji, djanej pod pokrov(iruske ,,pikelbaube", [>ota kaže železni Bismaik. Nepreneboma tnbta in misli ua to, da vse uemškerodove pridobi svojemu staieruu Viljelmu in njegoveaiu sinu. Siedstvo mu je vsako prav. Oq je v stanu dnes z Avstrijo sklenoti zrezo, jutri ruskernu carju segnoti v roke, a po juteršnjem se pogajati z Gambetto. No, in ravno sedaj gre novic3 po svetu, da sta se ta dva dosedanja sovražn ka, Bismark in Gambetta, sešla na Bismarkovej grajščini v Varzini. Fiaucoze na liinancab ima ravno imenovani nemiini Gaaibetta. Ce se je z Bismarkom pobotal, potem je to znameuje, da boče drugod Francozom dati dela in posla, najbižej v Afriki in v azijskih pokrajinab turškega sultana; mogoče pa je tudi, da raztrgata Schweitzo, Belgijo in Holandijn. Španijolski mladi kralj ia italijanski kralj Huraberto moiata nckaj neDavadnega storiti za svoje Ijndi, če ne, nju večjidel reptiblikanski zaiotuiki napodijo. Velikanska Rnsija dobila je novega, še precej mladega carja, kateii irna doma silaib težav premagati, neizmeino veliko nezadovoljstva pctolažiti. No, in zgodovina kaže, da si vladarji v takib zadregah pomagajo s tem, da svoje ljudi zapletejo v zuuauje vojske. Uzrokov za vojsko pa ravno Rusija najleži najde, kajti od cesarja do slednjega kiuetiča boli in peče vsakega slabi uspeb poslcdDJe turške vojske. Neizmeino so trpeli, sijajno zmagali, Balkau prikoračili, v Carigrad gledali, a vzeti ga niso smeli. To popraviti želi vsak Ras in gotovo tudi sedauji minister grof Ignatijev. Ponaislimo še, da je se porodilo novo kraIjestvo Rumunsko; Bolgarija, Srbija in Črnogora irnajo same pogumne kneze, greško kraljestvo je se ZDatno povekšalo, a vsa Turčija propada iu razpada, da stoka in se plaši, pa tudi srdi in jezi ves mobaniedanski svet ob Srednjezemskem morji. Pouiislimo še dalje, kako so krščanske kieposti preminole, kako je vse piravo, razjedeno, in kako se tisti, ki je cd Boga postavljen, ljudera kazati pot do resnice iu pravice, rimski papež, čuti v tolikej nevaruosti, da premišljuje, ali in kedaj bi iz Rima pobegnol. Vse to kaže na bližnje silne nevihte. In v takšnib okoliščinab je umrl avstrijski mini9ter zunanjib zadev, baron Hajmerle. Dve leti je skušal, na vse strani iuir ohraniti. Ali bo njegov nasleduik tudi tako srečen, to je komaj verjctno!