s k a
T
Slovenska riksförbundet i Sverige
Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Junij 2013 Št. / Nr 43 Letnik / Ärgäng 12
Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 560 izvodih
Naslovne fotografije / Uppslagsfoton: Proslava 40-letnice društva France Prešeren, Göteborg ter 22. Slovensko srečanje; Slovenski in švedski simbol v Vadsteni; Vadstena, 40. Vseslovensko binkoštno srečanje, 2013. Fotografije na zadnji strani /Sista sida: Občni zbor Slovenske zveze na Švedskem; Vadstena, 2013; Slavljenka Angela Budja 97 let, obdana s svojimi najbližjimi na Švedskem. Foto: Nilsson, Podvinski, Lomšek, Bencek, Budja, Stražar; Macuh in drugi.
Izbor / Urval: A. Budja
Za vsebino objavljenih člankov so odgovorni avtorji.
VSEBINA
INNEHÄLL
Uvodna beseda Slovenska zveza Društva
3
4 8
France prešeren, Göteborg Planika, Malmö Slov. društvo Stockholm Slovenija, Eskilstuna Orfeum, Landskrona Slovenski DOM, Göteborg Simon Gregorčič, Köping Slovenija, Olofström Vaša pisma	37
Naša Cerkev	42
Aktualno	58
Naslovi	63
Inledningsord Slovenska riksförbundet Föreningar 8 12 20 21 22 31 34 36
Era brev Vär Kyrka Aktuellt Adresser
Glavna in odgovorna urednica/izdajateljica — Huvudredaktör/ansvarig utgivare:
Avguština Budja (Gusti) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko, Alojz Macuh
Tehnični urednik/Teknisk redaktör: Zvonimir Bencek
Naslov uredništva/Redaktionsadressen: Augustina Budja
Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 E-post: budja@bredband.net
Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. avgusta 2013 Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 15 augusti 2013, adressen ovan
UVODNA BESEDA
INLEDNINGSORD
/Pkit Boom*/SPOMMEK ZNEBA
Nezadovoljen človek prinaša v Aišo
prepir.
Kdor vedno sitnari in ima stalno pripombe,
Kdor vselej nasprotuje in se ob vse spotika, naredi skupno bivanje in življenje neznosno. Nezadovojnež v hiši povsem zamori veselje do živjenja.
Zadovoljen človekje sonce in blagoslov. Z njim pride v Aišo košček neba. S seboj prinaša mir in radostNa vsaki mizi je šopek prijateljstva. In ko se zmrači, prižge zvezde ter vsem pomaga prebroditi skrbi.
Zadovoljen človekje angel, ki prinaša v Aišo sonce, je spominek z neba. Angel nikogar ne pošlje k vragu.
Prispevek- Vesna Tišer
v
Čestitke Slovencem za Dan državnosti! Vsem bralcem želimo prijetne počitnice in nasvidenje jeseni!	Uredništvo
SLOV. ZVEZA
SLOVENSKA RIKSFORBUNDET
Predsednik ima besedo
Spoštovani vsi bralci Glasila!
v
V imenu Slovenske zveze na Švedskem vas vse skupaj najlepše pozdravljam. Moje ime je Alojz Macuh, sem predsednik Društva Simon Gregorčič v Köpingu. Najbrž zdaj že tudi veste, da sem novi predsednik Slovenske zveze na
v
Švedskem. V uvod bi povedal za tiste, ki morda tega še ne veste, da je prišlo do spremembe v UO SZ, ko je po hudi bolezni umrl naš dolgoletni predhodni predsednik Ciril Stopar. Naloga, ki jo je kot predsednik opravljal, je vredna vsega spoštovanja in je bila v dobro nam vsem Slovencem na
v	v
Švedskem. Cas pa naredi svoje, se spreminja in prinese tisto, kar je potrebno sprejeti za dobro vseh nas.
I
Dne 23. marca smo v društvu PLANIKA v mestu Malmö imeli redni občni zbor SZ, kjer so me udeleženci, predstavniki slovenskih društev na Švedskem, izvolili
za predsednika na čelo SZ. Četudi imam polne roke dela danes, v službi doma in v društvu, bom skrbel in delal za dobro vseh nas. Trudil se bom, da ostanemo enotni in spoštljivi drug do drugega, ter da ostanemo na ravni ohranjanja slovenske besede, kulture in navad ter povezovanja nas vseh po društvih in v Slovenski zvezi.
Zahvaljujemo se veleposlaniku na Slovenski Ambasadi v Kopenhagnu na Danskem, NE g. Bogdanu Benku za vzpodbudne besede ter ge. Darji Slokan za njuno udeležbo na OZ. Dogovorili smo se, da je delo SZ potrebno nadaljevati, moramo vztrajati in tudi spoštovati smeri, ki smo si jih zadali. Predvsem želimo ohranjati slovensko besedo in medsebojne stike, v tem nas podpira članstvo v slovenskih društvih, ki je s tem tudi članstvo v Slovenski zvezi (SZ). Večkrat
v
smo vam že poročali, da se nad našim slovenstvom na Švedskem zgrinjajo temni oblaki, Slovenska zveza ima danes le še 1033 članov, če se jih izgubi še nekaj in se število spusti pod 1000 članov, Slovenska zveza ne bo več mogla delovati, ker bi nam v tem slučaju država Švedska odtegnila finančno podporo, ki jo sicer dobivamo preko Ungdomsstyrelse. To ni prazno jadikovanje, ampak resno vprašanje za naš nadaljni obstoj.
Z moje strani se bom trudil narediti vse, da ohranimo najmanj 1000 članov v SZ. To pa brez vas, spoštovani slovenski rojaki, dragi Slovenci, ne bo šlo. Povdarjam pomembnost vaše vloge, da se včlanite (če se še niste), v katerega od slovenskih društev na Švedskem, lahko tudi le kot podporni član, če ne želite sodelovati v upravnem odboru (UO) društva. Naslove in vodstva društev za kontakte najdete na predzadnji strani vsake številke Slovenskega
v
GLASILA. Čimveč nas bo, tem lažje bomo kaj dobrega storili za slovenstvo na Švedskem, saj še nismo izumrli, čeprav živimo tako daleč od svoje rodne domovine Slovenije in se naše število zmanjšuje. Tu so tudi že naši potomci, ki jih prisrčno vabimo, naj se nam pridružijo. Cilji Slovenske zveze so enaki kot pod vodstvom pokojnega Cirila Stoparja, da pridobimo čimveč članov v svoje vrste v dobro naše tukajšnje slovenske skupnosti. Pri našem skupnem delu pa nujno potrebujemo švedsko finančno pomoč, da bi lahko delovali administrativno in finančno podprli tudi posamezna društva v njihovih dejavnostih.
Dragi Slovenci, vabimo vas, da se aktivno vključite v življenje slovenskih društev. S tem, da poravnate članarino posameznemu društvu, postanete tudi član
v
Slovenske zveze na Švedskem. SZ preko Slovenskega GLASILA, ki izhaja vsake tri mesece, obvešča svoje člane o vsem, kar se dogaja v društvih, delno tudi o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Dopisuje lahko vsak posameznik v slovenskem ali švedskem jeziku, ki pošlje svoj prispevek v uredništvo do določenega roka. Vodstvo Slovenske zveze se zavezuje, da boste dobivali naš časopis vsi člani na
Švedskem, tudi tisti povratniki v Sloveniji, ki to želijo in nekatere ustanove v Sloveniji in na Švedskem, ki jih naša skupnost zanima. Ob koncu bi želel podčrtati še to, da bomo le s skupnimi močmi Slovenci uspeli, da preživimo kot
v
manjšina v Skandinaviji, v naši novi državi na Švedskem.
Želim vam veliko prijetnega počutja in veselja, hkrati pa tudi želim da res pomislimo in delamo s skupnimi močmi za obstoj in delovanje ter ohranjanje
v
Slovenske kulture in navad na Švedskem.
Ker smo tik pred letnimi dopusti želim vsem res prijeten oddih, kjerkoli že boste. Nato se vrnite spočiti, veseli in zadovoljni. Vsem, ki kam potujete, pa srečno in varno pot, od tod in spet nazaj.
v
Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze na Švedskem
22. SLOVENSKO SREČANJE in 40-letnica slovenskega društva
France Prešeren, Göteborg
Spoštovani!
Kot novi predsednik Slovenske zveze se v imenu vseh zbranih želim zahvaliti in pohvaliti organizatorje in udeležence na letošnjem Slovenskem srečanju v Göteborgu. Bilo je lepo, prijazno vzdušje, lep kulturni program, dobra organizacija in dokaj polna dvorana. Vendar je bilo še malo mesta za tiste ki se žal srečanja v Göteborgu niso udeležili. Hkrati s Slovenskim srečanjem je društvo SKD France Prešeren praznovalo 40. let obstoja društva. Še enkrat vse najboljše! Čestitke ob bogatem in plodnem delu ter ohranjanju slovenske besede in kulture. Želim, da bi Slovenci na Švedskem doživeli še mnogo takšnih in podobnih srečanj, ki nas utrjujejo v zavesti in nam pustijo lepe spomine. Hvala vsem organizatorjem v Göteborgu. Udeležili pa smo se tudi binkoštnega srečanja v Vadsteni, kjer je bil tudi kratek sestanek UO.	Predsednik Slovenske zveze, Alojz Macuh
DRUŠTVA
FORENINGA
R
Pozdrav iz SKDF Prešeren, Göteborg
V	uvodu nas je pozdravila tudi 2.sekretarka na Slovenski Ambasadi v Kopenhagnu, ga. Andreja Banutai.
V	aprilu mesecu smo praznovali naš visoki jubileum - 40. let obstoja našega društva. 40. let skupnega druženja, srečevanja in obiskov gostov iz Slovenije in Švedske. Za eno društvo je to velika in dolga doba, saj če se spomnimo nazaj na prva leta, je bilo društvo bogato s pevskim zborom, folklorno skupino, plesno skupino, lutkovno skupino in še veliko ostalih sekcij, s katerimi so
se člani ukvarjali. Leta so zapustila svojo sled: z leti so se opustile sekcije, obiski so se zmanjašali in Prešeren je počasi zatonil v svoje zimsko spanje. Kljub peščici, ki nas je ostala, se trudimo, da se dvignemo iz zatona - počasi in sigurno.
Pa kaj bi jamrali! Uspelo nam je vzdržati in pripraviti obletnico. Povabili smo goste iz Ljutomera: Tamburaški orkester in ansambel Trio Prlekija. Gostje so nam srečno prispeli s polno malho dobre volje in prijetne glasbe. Lokali so pripravljeni, za hrano je poskrbljeno....
Prvi in zvesti gostje so nam prišli iz Malmö-ja. Z veseljem sem sprejel znane obraze. Za njimi so še prišli gostje iz Landskrone, Kopinga, Borasa, predstavnica slovenske ambasade iz Kopenhagna in domači gostje iz otokov in Goteborga. Dvorana se je kar hitro napolnila, tako da smo uspeli začeti s kulturnim programom ob
8
napovedanem času. Vsako društvo je pripravilo nekaj točk, tako da je bil program kar pester. Po kulturnem programu smo nadaljevali z zabavnim večerom. Za domačo kulinariko je poskrbela Erika, za poslastico pa Anita in Sigrid.
Nastopajoči, poslušalci in plesalci na 22. SLOVENSKEM SREČANJU ter na proslavi 40-letnice društva france Prešeren. Göteborg. Foto: Lado Lomšek, Augustina Budja in Zvonko Bencek
9
Naslednji dan, ko smo se poslovili od gostov, smo vsi občutili prijetno utrujenost,
kajti, naše največje plačilo za ves trud in delo je zadovoljstvo in nasmejanost naših rojakov.
In na koncu bi se še zahvalil za požrtvovalno delo pri pripravi in izvedbi prireditve Tomotu, Eriki, Runetu in Matjažu. Malo nas je bilo pri delu, toda kot pravijo »v slogi je moč«. In nam je tudi uspelo.
Tudi v Vadsteno smo odpotovali, pomagali pri organizaciji in se dobro imeli v
PLANIKA	MALMÖ
Obisk novinarjev v Malmöju
Na žalost se slovenska melodija ni uvrstila v final ESC-ja, kar nas je presenetilo. Melodija je bila zelo lepo predstavljena in izvedena na najvišjem možnem nivoju. S ponosom smo spremljali tekmovanje, glasovali za Slovenijo in Hano, vendar to ni bilo dovolj. No, navijali smo tudi za Švedsko.
Slovenci v Malmöju pa smo bili vseeno bogato nagrajeni. Novinarji slovenske TV, ki so poročali z ESC, Boštjan Anžin, Janja Anžin in Anja Hlaca Ferjančič, so si kljub napornemu programu vzeli čas in nas obiskali v društvenih prostorih Planika -Malmö. Srečanje je bilo izredno prijetno in prisrčno. Vsi navzoči so bili veselo razpoloženi in pogovor je tekel kar sam od sebe. Tema pogovora ni bila samo o ESC ampak smo "obdelali" tudi področja integracije na Švedskem, ekonomije v
Sloveniji in na Švedskem, primerjali socialna področja v obeh državah, politika . sport ... .
Ker so imeli naši cenjeni in zelo prijazni
gostje še druge obveznosti, smo se morali posloviti, kar pa ni bilo tako prijetno. Torej, cenjeni gostje najlepša hvala za vaš obisk in upajmo nasvidenje.
V dobrih dveh tednih se je Malmö spremenilo v mesto zabave in veselja. Prireditve niso bile osredotočene samo v Malmö Arena, ampak cel center mesta je bil spremenjen v Euro Village. S te velike scene so se prireditve in zvezde glasbe vrstile vsak dan. Meščani in obiskovalci mesta so bili deležni vrhunske glasbe in petja. Na žalost se Slovenija in Hana Mancini nista placirali v finale, kjub izvrstni melodiji in izvedbi.
-	Vrsta za vstop v Malmö Areno;
-	Siv Malmöqvist in Ann-Louise Hansson na Gustav Adolf Torg;
-	Navijaci iz raznih drzav;
-	Publika in studio SVT
Prispevek za SKD Planika: Mira Dekanič in Jože Myndel	Obisk v Göteborgu
Nastop pevskega zbora Planika v slov. društvu France Prešeren v Göteborgu, ob 22. Slovenskem srečanju in ob 40-letnici društva
Foto: Lomšek, Budja, Bencek
Planika - pomlad in poletje 2013
Tudi letošnja pomlad v Planiki je takšna kot običajno - z razliko, da smo leto starejši. To se pozna, ko potujemo na kakšno prireditev in najamemo večsedežno vozilo. Nekoč smo kar tekmovali kdo ga bo vozil, danes noče nihče. Kljub temu se nam je posrečilo, da smo se koncem aprila udeležili proslave 40. obletnice slov. društva France Prešeren iz Göteborga. Bilo nas je kar 12, bilo je prijetno da le kaj. Na proslavi je med drugimi nastopil tudi naš, tokrat nekoliko okrnjen pevski zbor Planika, Malmö. Okrnjen pravim: manjkal je naš kapelnik, Johannes Likar, ki je glava naše skupine. Po aplavzu sodeč, smo se kar dobro odrezali, tu in tam pa se zdi, da so poslušalci ploskali nekoliko tudi iz vljudnosti...
Vadstena je daleč, kar 800 kilometrov v obe smeri, vendar za junake našega kova nobena ovira. Najeli smo velik avtomobil, voziti pa je moral tudi eden izmed članov, bilo nas je namreč 11, kar se za romanje tudi spodobi. Sicer pa Vadstena ni več tisto, kar je nekoč bila. Kot na vseh drugih prireditvah, je obiskovalcev iz leta v leto manj. Pa ne, da je Slovencev na Švedskem nenadoma manj kot prej? Še zdaleč ne, treba bo le pridobiti drugo in tretjo generacijo, ki ostaja doma. Kako se bo to izpeljalo ne ve nihče, gotovo je le, da naše prireditve za mlajše niso dovolj privlačne. To ne velja le za Švedsko, trend je enak v Avstriji, Nemčiji in vseh evropskih deželah, kamor so se v 6. in 7. desetletju prejšnjega stoletja v velikem številu priseljevali Slovenci.
Odslej boste lahko v okviru brali družinsko kroniko; rojstva, smrti in okrogle rojstne dneve.
03 maj, Marija Hudi - 75 let. 07 maj, Mira Dekanič - 65 let. 02 junij, Lia Popotnik 70 let. 05 junij, Antonija Kralj - 70 let. 21 junij, Johannes Likar -
75 let. 05 september, Albina Habjanič - 70 let.
Vsem iskrene čestitke, ter mnogo veselih, zdravih in srečnih let !
Pri koncu te strani pa preberite, kaj smo vam pripravili do konca leta 2013. Piknik 08. junija ob 13.00 na Bulltofti bo, ko boste to prebirali, že za nami. Lanskega nam je dodobra pokvarilo deževno, vetrovno in hladno vreme, bili smo mokri, pa vendar veseli. Vsemu naštetemu navkljub, se je zbralo kakšnih 50 gostov opremljenih z dežniki in toplo obleko. Piknik je pač piknik, tudi nevihta nam ne pride do živega. Društvene prostore bomo zaprli 08. junija. Dobrodošli ponovno v petek, 06. septembra.
Proti jeseni se bomo ponovno zbrali na prvi skupni večerji 27. septembra ob 19. uri. Verjamem, da bomo slišali nove zgodbe, kako smo preživeli dopuste. Oktobra se bomo vsak petek srečali v Planiki, 08. novembra ob 18.00 pa z drugo skupno večerjo proslavili god sv. Martina, ki je eden največjih slovenskih praznikov. V petek, 06. decembra ob 18. uri bomo v društvenih prostorih praznovali prihod Adventa, leto pa na istem mestu zaokrožili zadnjega dne v decembru z veselim silvestrovanjem. Člani bodo o vsem pravočasno obveščeni.	JoF
17
Slovenske zdrahe
Prebivalci Slovenije občutijo gospodarski kolaps bolj kot marsikje drugje, v enem oziru pa so lahko srečni - vsaj dolgčas jim ni. Zato poskrbijo vrli slovenski politiki vseh barv. Ni dneva, da ne bi lansirali kakšne šokantne novice ali vsaj drobne aferice. Zadnja v nizu postavlja pod vprašaj tudi sodno vejo oblasti, predvsem pa komunkacijo med oblastnimi organi. Za kaj gre?
Do pred nedavnim je v celjskem priporu ždela Hilda T, bivša direktorica proslulega gradbenega podjetja Vegrad, osumljena gospodarskega kriminala, za slovenske razmere gigantskih proporcij. Dama je bila sicer že pred časom zaradi podkupnin pravnomočno obsojena na nekaj mesecev zapora, katerega pa še ni odsedela. V petek, 17. maja je bila nepričakovano izpuščena iz pripora, dan kasneje pa so se oblasti spomnile, da bi morala odslužiti kazen in biti prisotna na sodnih razpravah kjer je nastopala kot obtoženka. Za njo se je izgubila vsaka sled. Mediji so jo že videli v Keniji, kjer da ima njena sestra nekakšno plantažo. Skupaj z Interpolom jo je iskala slovenska policija po vsem svetu, le tam ne, kjer je bila. Kar doma, v eni izmed hiš v domači vasi. Naslednjega dne je poklicala svojega odvetnika, in se kar sama predala oblastem. Sedaj se vsa slovenska srenja ukvarja z vprašanjem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kdo je odgovoren za spodrsljaj. Šef policije in ministri obljubljajo totalno preiskavo, ljudje se muzajo.
Pred dvajsetimi leti je bila Hilda T vodja personalne službe v takrat solidnem in uglednem gradbenem podjetju Vegrad iz Velenja. Lojze Peterle, v tistih časih minister za zunanje zadeve je iskal zanesljivo osebo, ki bi uredila kadrovske evidence na ministrstvu. Izbral je strankarsko kolegico Hildo T, to je njen start na slovenski politično - podjetniški sceni. Kadrovske posle na ministrstvu je vodila honorarno, Vegrad pa ostaja njen delodajalec. Hilda T se je očitno dobro izkazala, saj je že v sredi devetdesetih let postala, glavna tajnica SKD in takoj za Peterletom druga najmočnejša osebnost v stranki.
Na čelo Vegrada s sedmimi hčerinskimi podjetji, ki je takrat zaposloval 1200 ljudi je prišla marca, leta 2001. Sledila so bolj ali manj uspešna leta, Hildo so mediji imenovali Gradbena baronica, Vegrad je namreč sodeloval pri več velikih gradbenih projektih. Leta 2008 je sledila spektakularna aretacija vodilnih oseb treh gradbenih podjetij: SCT - Ivan Zidar, GP Primorje - Dušan Černigoj in Vegrad - Hilda T. osumljenih in kasneje obsojenih podkupovanja pri razpisu gradnje kontrolnega stolpa na ljubljanskem letališču. Kakor že; Hildi je uspelo nekoč cvetoče podjetje v desetih letih spraviti na kolena, stečaj se je začel oktobra 2010, Hilda sama pa je še pred upokojitvijo postala pomembna lastnica podjetja. V javnosti je sprožila val ogorčenja poneverba Vegradove blagajne vzjemne pomoči. Denar, ki so ga v blagajno iz svojih žepov nakazovali pretežno delavci iz južnih republik bivše države, se je ob stečaju izgubil brez sledu.
Bralce gornjih vrstic opozarjamo, da je bila ob nastanku tega članka proti Hildi T v slovenskih medijih sprožena gonja brez milosti. Z zadnjo spremembo oblasti je
izgubila še zadnje zaupanje in s tem tudi zaščito kar pomeni, da lahko vsakdo piše in reče kar mu je drago. Vsi tisti ki so ji omogočili, za navadne smrtnike nedosegljiv vzpon v višine, so danes na varnem in molčijo kot grob. Njen glavni zaščitnik in mentor denimo, je danes član Evropskega parlamenta, tudi drugim ne gre slabo. Kdo ve; morda bo gospa sčasoma postala osebnost leta...
JoF
Člani društva Planika, Malmö so obiskali tudi Vadsteno na 40. Slovenskem
binkoštvnem srečanju, dne 18.maja 2013
Foto: Jože Myndel, Mira Dekanič, Lars olof Nilsson, Zvonko Bencek. Izbor Augustina Budja
Vadstena, tematika te številke Slovenskega GLASILA: Tudi iz Stockholma so se pripeljali rojaki na srečanje v Vadsteno. Vozila jih je Danni Stražar.
Stockholm, Nekaj binkoštnih spominov:
Prijateljici Dana in Olga, Janez in Danni Stražar ter Edo Pagon, ko se poslavlja od svojih iz Malmöja..
Foto:
Budja/Bencek
KK Slovenija
ORFEUM
LANDSKRONA
Vänaste Landskrona, "en skön, märkvärdig stad"!
Säby, Landets-Krona, samt Landora -stadens namn.
Ma du leva, växa, fröjdas än i tusen ar,
Önskar vi Landskronabor!
Christian den tredje gav Landskrona Citadell,
Sa var stad vid Öresund blev krönt med härskarsken...
Efter freden i Roskilde slöts ett vänskapsband:
Köpenhamn med Skaneland.
I hjärtat av Skane belägen
Är "staden i vinden" med slott,
Först dansk, sedan Sveriges egen,
Landskrona sex sekler har natt.
Kung Erik av Pommern, Landskrona
Har ämnat en hedersframtid: Här skulle man sitta och trona -,
Historiskt sett blev det en myt!
Mesto Landskrona je 25. maja 2013 praznovalo 600-letnico obstoja. V ta namen se vrstijo razne prireditve in slovesnosti že vse leto in se še bodo. Med drugim smo si lahko ogledali staro barko in slišali zgodbo o Ostindienfararen.
Ostindienfararens obisk v Landskroni. Foto: Z. Bencek
Sama sem sodelovala pri jubileju Landskrone s švedskim besedilom En hyllning till Landskrona, na melodijo, ki jo je napisal Janos Szilagyi, Madžar po rodu, s katerim sodelujeva že vrsto let.
En hyllning till Landskrona
(A. Budja 17. 02. 2012)
Fagelkvitter hörs fran sma liv, gungande pa gren.
Sakta genom parker tar man morgonpromenad
Intill paviljongs öppna famn.
Gamla kolonier, stadens röda paradis,
Vilorum för själen, pa alla sätt och viss!
Vinden susar, vagor brusar mot Landskronakust.
Ljuva vyer väcker hjärtans lust.
Att inget gar upp mot Landskrona,
Sjöng redan Siw Malmqvist en gang!
Här Lagerlöf, Jönsson var borna;
Om Backafall skrevs det en sang.
Sexhundra ar firar Landskrona,
Med pompa, stahej, stim och stoj!
För tider som svunnit, stadsborna
Vill hylla sin stad nu. Ohoj!
Här skulle man sitta och trona
Med pompa, stahej, stim och stoj!
Batarna i hamnen flörtar längtansfullt med Ven,
(zmagovalna pesem 25. 05. 2013)
Pomlad, ki se poslavlja...
V prejšnji številki Slovenskega Glasila smo ob koncu uredništva še ujeli novici, da je širni katoliški svet dobil novega papeža, Frančiška I. ter Slovenija novo vlado, pod vodstvom Alenke Bratušek. V tem pogledu zaenkrat še ni sprememb, mandata še trajata... Komaj, komaj pa smo dočakali konec dolge zime in že se tudi pomlad poslavlja od nas. Tedni se naglo sučejo, drug za drugim minevajo. Še malo, pa bodo tu počitnice, ki se jih otroci in mladina veselijo, za odrasle pa pomeni to čas poletnih dopustov. Mnogi iz prve generacije Slovencev na Švedskem pa že uživamo zasluženo pokojnino. Naša mama Angela je že odpotovala k Mali Nedelji, kamor jo vleče srce, ko postane malo topleje. Olga je z njo in tako pripravljata teren, ko nas bo v juliju pripotovalo s Švedske še več. Večina naših otrok se je odločila da preživi en del počitnic v Sloveniji, to je v domovinini svojih staršev. Na Švedskem smo medtem že praznovali velikonočne in binkoštne praznike. Tudi nekaj rojstnih dni smo zabeležili, predvsem s fotografskim aparatom. Izbor slik objavljamo na naslednjih straneh.
.Isabelle och kusinen Rasmus Kembro firar födelsedagar;
.Amanda Molin med kusins dotter Nova Sandberg, vad är hon da till henne, en moster? .Johanna Kostanjevec älskar slovensk soppa; .Alexander Westerlund bor numera i Norge, här med sin mormor Angela Budja.
Foto: Paskmiddag/Velikonočno kosilo; Društvo FP v Göteborgu 40 let ter 22. Slovensko srečanje
Narodno-zabavni orkester LASTOVKE je bil ustanovljen 1972 in je nastopal predvsem v slovenskih društvih na Švedskem, tudi v društvu v Göteborgu. Mnogo lepih spominov nas veže na slovenske veselice in na stare in nove znance.
Nastop Orfeum; Olga, Gusti in Pepi, 3 lastovke naznanjajo pomlad...v ozadju Jože Ficko, nekdanji član orkestra Kmeteci, tokrat je vodil pevski zbor Planika v Göteborgu.
Slovesa, praznovanja
Olga in mama Anglea na poti v Slovenijo... Nekdo praznuje rojstni dan, nekdo ga bo praznoval kmalu...GRATTIS!
Poletni meseci prihajajo, lepo se imejte in upam, da se jeseni spet zdravi dobimo!
Hej, alla! Juni är här, sommarlov och midsommar med mera. Hoppas vi ses till hösten friska och krya!
SLOVENSKI DOM	GÖTEBORG
Rajanje v Vadsteni
Novice iz Göteborga
Kako hitro se narava spremeni, toplota, dež in vse je naenkrat zeleno, Kako dolgo smo čakali na to, po dolgi, mrzli in snežni zimi, ki ji kar ni hotelo biti konca. Počasi sem začela delati na vikendu, vrtnice mi je pobral mraz in so čisto črne. Ni zima kriva, temveč kadar je podnevi sonce in ponoči zelo mrzlo, minus stopinje kot so bile. Sonce zvabi vrtnice, da se prebudijo in korenine pošljejo sok po vejah, ta pa ponoči pomrzne in tako odmrejo. Kupila bom nove in jih na novo posadila, saj cena se je tudi dvignila, pa kaj, ni lepšega kot dehteča lepa vrtnica. Moj favorit je Ingrid Bergman, rdečo lila žametna in vonj po medini. Zvončki, trobentice so odcvetele, teloh še pa kar lepo cveti. Nageljni upam, bodo pognali na novo, trenutno niso preveč lepi, upanje je. Pelargonije so že nekaj časa v rastlinjaku, sedaj bo čas, da jih presadim v lončke in dam na prosto, Kar nekaj dela in bolečih prstov, a vse se pozabi, ko vse lepo cveti in diši.
15. obletnico društva Slovenski Dom smo praznovali tako, da smo se odpeljali na izlet v Kolmarden. Društvo je plačalo avtobus in vstopnino, vse ostalo smo plačali sami. Med nami je bilo nekaj otrok, ki so se veselili vrtiljako v in vsega, kar spada zraven v parku. Razdelili smo se na manjše skupine in hodili po parku med živalmi, ki so spale ali počivale med drevesi. Z žičnico smo se popeljali po Afriškem delu parka, kjer so levi lenarili na soncu, srne se pasle po komaj porasli travi, tudi losa smo videli. Kamele, žirafe, jelene, slone, volke, rise - no vse vrste živali, razen belih medvedov, teh že nekaj let nimajo. V parku imajo dve veterinerski kliniki, ki skrbita, da se živali dobro počutijo. Park sprejme vsako
leto čez 12 000 šolarjev, katere poučijo o prepovedani prodaji kož in okljev od slonov in nosorogov. Tudi o negi živali, saj so po svetu izpostaljene na onesnažene vode, plastike in vsem drugim virom nesnage. Pa tudi na lovce ki na črno ubijajo in prodajajo. Države v Afriki so postale zelo pozorne na to, saj vedo, če bodo iztrebili živali, turistov več ne bo k njim.
Kolmärdens Delfinarium je bil do zadnjega kotička zaseden in čakali smo na predstavo. Kako so defini pokazali svoje umetnosti v skokih iz vode, hitrem drsenju v vodi in dve trenerki, ki sta stali na delfinovem hrbtu in ju popeljali čez cel bazen. Igra z raznimi žogami in seveda plačilo - ribe. Aplavzi so bili pogosti, saj so to zaslužili. Delfinpredstava stoji za 98% obiskovalcev od 550 000 oseb na leto. Imajo imena kot Pichi, Vichy... Delfini imajo različni karakter in ker imajo kontakt s trenerji, se zadovoljijo z dotiki in pozornostjo. Park obstoja že od 1965 leta in je Nordens največji živalski park. Na 150 hektarih je približno 750 živali, od tega 76 različnih vrst živali. Od tega jih je 33 sort, ki so sicer iztrebljene in so samo še v Kolmarden.
Lepo sončno vreme, primerno obiskovalcev je bil res pravi užitek za sobotni dan.
V	parku so restavracije, trgovine in stranišča, tako, da ni potrebno, da so obiskovalci lačni ali žejni. Dan smo končali s skupno večerjo in kramljanjem. Pot v Göteborg je kar prehitro minila in bili smo spet doma. Vsem, ki ste ostali doma, vam je lahko žal, da niste bili med nami, ker kar se zamudi se ne da nadoknaditi. Čuvajmo te naše živali, ker če se bo tako nadaljevalo po svetu, bodo naše naslednje generacije res še samo videle živali v živalskem parku.
v
Ze v soboto 18. maja potujemo na romanje v Vadsteno. Tokrat je 40. obletnica, kar smo Slovenci začeli to Božjo pot. Ob tem jubileju nas bodo še posebej pozdravili iz Vadstenske občine in nam predali diplomo in darilo tamkašnje steklarne. Maša, pohod do lipe, litanije, klobase pri sestrah (ki so nas tako vesele, saj pravijo, da ni Binkošti brez Slovencev), kulturni program, loterija in zabava, vse to spada k našemu romanju. Saj nas ni več toliko, kot v začetku, postali smo starejši in bolezen naredi, da res ne morete zraven. Zelo smo veseli, da je tudi tretja generacija zraven, da se zaveda svojih korenin.
V	juniji po maši bomo praznovali Dan Državnosti s kulturnim programom in prigrizkom, klepetom in nato dobre volje odšli domov.
18. aprila nas je zapustil naš dolgoletni Feliks Jablanovec. Z ženo Leniko sta veliko pomagala društvu kakor tudi misiji. Feliks, naj Ti bo lahka švedska
v
zemlja. Zeni Leniki, sinu Feliksu in hčerki Eriki z družino izražamo sožalje. Vedite, da niste sami, da mislimo na Vas.
32
Društvo je namesto rož nakazalo 300:- za strokefonden-forskning. Naši jubilanti
Maj Daniela Kociano, 80 let Junij Miroslav Jularič, 75 let Joško Hančič, 65 let Ladislav Pavlovič, 80 let
Julij Ana Ratajc, 70 let August Ivan Maček, 80 let
Upam, da so zjutraj rano pod oknom ptički vam zapeli in Vam pesmico svečano za rojstni dan zažvrgoleli. Upamo, da pod oknom Vašim so spet rožice zacvetele in z nežnimi vonjem vse najboljše zaželele.
Upam, da čestitka naša Vas grela bo še dolga leta in usoda Vaša bo pesem sreče neizpeta.
Sedaj pa še nekaj za tiste, ki ne prihajate v cerkev in ne na naša srečanja. Le kaj imate od tega, da blatite župnika Zvoneta. On ni ustanovil našega novega društva Slovenski Dom, niti se ni vmešaval in se ne vmešava v naše delo. Dokler imamo še njega tukaj, se vsaj srečamo po maši, ko njega več ne bo tukaj bomo tudi mi doma in kaj si bomo tedaj začeli. Vsi imamo napake, nihče ni brez njih. Vedno se še lahko obrnemo in spremenimo. Društvo smo ustanovili tisti, ki smo hoteli delati pošteno, brez prepiranja in koristoljubnosti za svoje delo.
Poskusila sem napisati, kar mi je leželo na srcu. Ko boste dobili v roke to naše 43. Slovensko GLASILO, bo že skoraj čas za dopuste. Vsem želimo prijeten dopust, zanimivo poletje, pazite nase in vidimo se v jeseni.
Za Slovenski Dom,
Marija Kolar
SIMON GREGORČIČ
KÖPING
Spoštovani vsi v društu Simon Gregorčič!
Köping 6-5-2013
Posnetek: Vadstena, 2013
Komaj da smo prestali dolgo zimo, bila je res kot ena cela večnost, ampak sedaj smo pa pričakali lepo pomladno vreme in je počutje takoj lepše. Takoj, ko sonce toplino prebudi, smo bolj veselega srca, imamo kar več energije do vsega, nekateri pravijo celo, da dobijo večje veselje v vsakdanjem življenju. Tudi delo društva se odvija bolj na svežem spomladanskem terenu, saj tako smo mi že navajeni vrsto let, ko pride poletje, imamo vse aktivnosti v naravi, na prostem. Že kar tukaj si vzamem besedo dobrodošli
V ■	V ■	V I	■ I	I	V ■
v čimvečjem številu k našim aktivnostim tukaj v društvu Simon Gregorčič.
dela imamo naslednje za
v soboto
V planu navedeno poletni čas:
Kres v naravi je že mimo, že sedaj vabljeni za naslednje leto na kresovanje, ki bo potekalo tako, kot smo mi tega navajeni. Druga naša velika aktivnost je bila potovanje na hokejsko 11-5-2013. Upali smo na zmago,
tekmo Sovenija - Švedska, ki je bila vendar je šlo drugače, kot smo želeli.
Med tem je bilo že tudi na vrsti naše Slovensko romanje za Binkošti v Vadsteno, tudi tokrat je bil organiziran majhen minibus. Vabljeni k sodelovanju! V vsakem primeru imamo še kakšne dejavnosti vmes ob grilanju in klepetih ob kavici.
Dragi člani društva Simon Gregorčič!
Letošnje praznovanje poletnega časa si želimo, da dobimo čim več ljudi na praznovanje, ne glej, če si član ali ne. Vabljeni, dobrodošli vseeno, kajti če letos nisi
član društva, pa si lahko naslednje leto. Pridite, da se skupaj poveselimo, pogovorimo o članstvu za naprej, za vsakega bo priskrbljena hrana in pijača, pa tudi veseli del poletnega časa, vsekakor nudimo vse brezplačno. Dobrodošli. Pri tem imamo željo, da tole obvestilo ponesete med vse, ki se poznamo. Obvešča upravni odbor društva Köping. Na koncu pa vsem skupaj želimo lepe počitniške dni naj vam bo dopust v najlepšem veselju, navžijte si veliko lepega, srečno pot vsem ki vozite, tistim ki pa ne vozite, pa lep užitek na dopustu.
Dragi člani društva, sprejmite najlepše čestitke vsi, ki ste praznovali svoje osebne praznike, okrogle jubileje, želim vam predvsem zdravja, veselja, sreče ter zadovoljstva.
Posebne čestitke pa veljajo dragim slavljencem:
Franjo in Jožica Breznik Ob tako visokem, lepem in okroglem zlatem jubileju vama izročam najprej najlepše čestitke, želimo vama veliko trdnega zdravja, upanja, veselja ter sreče, ter zadovoljno in mirno življenje med vajinimi najdražjimi.
Pred tabo so leta, bogatejša kot si jih lahko predstavljaš z radostjo jih sprejmi, in uživaj v vsakem letnem času,
in izkoristi vsak trenutek ki nastopi, ne sprašuj se zakaj? Saj vendar življenje je lepo sedaj. Kozarček vinca nalij, trči na zdravje s svojimi najdražjimi, in s prijatelji, ter ga do dna izpij, sliši pa naj se pesem: Kolko kapljic toliko let Bog vam daj na svet živet, živijo, oj živijo še vrsto let! Toso želje vseh prijateljev društva »Simon Gregorčič«
Članu Alojz Meglic
Ko pride pomladni čas, življenje dozori V Köpingu slavljenec Alojz osebni praznik slavi Vse najboljše za semdeseti obrnjeni list življenja Želimo ti predvsem zdravja zadovoljstva ter dosti lepega
In mirnega življenja.
Dragi Alojz! Koliko kapljic, toliko let, Bog ti daj na svet živet Korajža, upanje, zdravje in veselje, takšne so naše želje, vsekakor si želimo, da se še veliko krat v dobri družbi dobimo. Sprejm najlepše čestitke ob visokem jubileju, In ti želimo še vrsto zdravih, razpoloženih let Je želja nas vseh članov in prijateljev društva „Simon Gregorčič"
Alojz Macuh
V slovenskem društvu SLOVENIJA, Olofström je bil ob koncu marca letos občni zbor, kjer so izvolili novi upravni odbor. Vsem bo zelo manjkal pokojni Ciril Stopar, ki se je vse prehitro za vedno poslovil od slovenske skupnosti v Olofströmu in predvsem od svoje družine. Vendar, življenje gre naprej, trudili se bodo, da bodo obdržali delo in topel slovenski duh, ki je doslej vel v društvu, tudi v bodoče. Novi predsednik društva je postal Janez Rampre.
Rojakom v Olofströmu in okolici ter v vseh pokrajinah, kjer se nahajajo člani društva Slovenija v Olofströmu polagamo na srce, da še naprej podpirajo društvo s tem, da plačajo letno članarino, ki je bila določena na občnem zboru in da se udeležujejo raznih srečanj. O tem vas bo vodstvo društva sproti obveščalo. S plačanjem letne članarine podpirate tudi Slovensko zvezo na Švedskem, ki je za svoj obstoj odvisna od števila članstva. Slovensko GLASILO dobivate vsi člani brezplačno in upamo, da ga radi prebirate. Vabimo vas tudi, da dopisujete in pošljete svoje prispevke na e-naslov uredništva: budja@bredband.net.
Posnetki so iz leta 2011; poslal jih je Ciril Stopar
|V	ASA PISMA	ERA BRE	V
1			
		Vtisi kvarteta Krt o gostovanju v Vadsteni	
Kvartet Krt na binkoštnem gostovanju v Vadsteni na Švedskem
Kamnik (22. 5. 2013) -Binkoštno srečanje v Vadsteni na Švedskem, je bilo prav posebno srečanje za Kvartet Krt, ki se je na slovesnost take vrste prvič z veseljem podal na povabilo g. Zvoneta Podvinskega, da zapoje rojakom pri njihovem vsakoletnem romarskem svečanem bogoslužju, procesiji in petih litanijah.
Poleg »Kratke maše na čast sv. Benedikta« -zavetnika Evrope, ki jo je v ta namen spisal umetniški vodja kvarteta, Dominik Krt, smo sodelovali tudi v kratkem	kulturnem
programu na vrtu pri slovenski lipi,...
„..potem pa po zapetih litanijah v stari kloštrski katedrali vse prisotne navdušil z nekaj Marijinih pesmi. Ob odlični akustiki nam je prepevanje risalo nebeške občutke, zato aplavzi vseh prisotnih kar niso hoteli ponehati ...
Sledila je juha in obvezna kranjska klobasa na vrtu sestra sv. Brigite Švedske, kjer smo ob hrani izmenjali nekaj besed z novimi prijatelji in se v spominih le teh vračali nazaj v čase, ki so jih doživljali, ko so prvič stopili na švedska tla.
Ker je bilo vreme »naročeno« od Sv. Duha, nam je to v polnosti služilo v sprehodu po prelepem Vadstenskem obrežju.
Nadaljevanje binkoštnega slavja se je potem nadaljevalo pozno v noč (pravzaprav je bil dan skoraj do polnoči!) v dvorani, kjer smo skupaj zapeli veliko znanih, pa tudi novih lepih slovenskih pesmi, ki so pri mnogih izvabile solze v oči in obudile številne spomine na domačo zemljo. Kot so nam sami hodili pripovedovat, je bilo petje za lajšanje dolgoletne odsotnosti od doma, ali pa za vlivanje novih moči v pravkar začetem življenju na tujih tleh.
Pravzaprav mi je bilo kar nekako nerodno, saj smo prihajali od »matere slovenske zemlje«, a žal nismo imeli spodbudnih novic o njeni politični, ekonomski in duhovni izboljšavi narodnega življenja, ki že od osamosvojitvene »dveletnice« naprej nikakor ne najde prave poti za
38
skupno človeško blaginjo in enakopravnost v sožitju skupnega bivanja. Bili pa smo neizmerno veseli, da smo za naše prvo srečanje izbrali PRAVI program in ga tudi ob
PRAVEM času v celoti tudi nadvse uspešno izvedli!
Vsekakor bo naslednjič lahko že bolj domače in bomo z novimi in novimi številnimi slovenskimi napevi in melodijami pritegnili tudi mlajše
rodove, ki si na tujih tleh še niso našli pravih skupnih povezav in spominskih srečanj! Sv. Brigita Švedska - prosi za nas in modro nas vodi po pravih poteh našega življenja! V imenu kvarteta je vtise strnil in zapisal Dominik Krt.
40. jubilejno vseslovensko romanje v Vadsteno
Sončno sobotno jutro pred binkoštno nedeljo nas je pozdravilo pred cerkvijo Kristusa kralja v Göteborgu, ko smo se z avtobusom odpravili na božjo pot, na romanje v Vadsteno, k Sv. Brigiti Švedski, zavetnici Evrope.
Majhno, vendar zelo lepo urejeno mestece Vadstena z nordijskimi stilnimi hiškami, je oddaljeno od Göteborga približno 250 kilometrov in leži ob prelepem jezeru Vettern, ki je drugo največje v deželi. V tem romarskem mestecu se zbirajo Slovenci, kamor jih je pred devetintridesetimi leti prvič popeljaj p. Janez Sodja iz vseh krajev Švedske. To leto je jubilejno leto tudi za njihovega dušnega pastirja, gospoda Zvoneta Podvinskega, ki jih na teh poteh spremlja že dvajset let in prav toliko let opravlja božjo službo med švedskimi Slovenci.
Župnik Zvone je bil presrečen, da je msgr. Janez Pucelj v zadnjem trenutku lahko spremenil svoj program in prihitel v Göteborg ter na ta način prevzel velik del bremena z njegovih ramen. Del poti je pospremil romarje že v avtobusu. Prav tako pa smo lahko med vožnjo v Vadsteno na avtobusu pozdravili drugo sekretarko slovenskega konzulata v Kopenhagnu, gospo Andrejo Banutai, ki je romanje zdomskih rojakov doživela prvič.
Kratek postanek ob jezeru Vettern in malica po nekaj več kot dveh urah vožnje, je bil pravi užitek. Za goste in župnika Zvoneta, je tudi tokrat poskrbela gospa Ivanka Čok in "pričarala" iz potovalne torbe dobrote, ki bi jih se angelčki jedli. Dobro okrepčani smo že pred 11. uro prispeli na cilj, v samostan redovnic Sv. Brigite Švedske. Nekateri so čas do svete maše izkoristili za kratek ogled tega slikovitega mesteca, ki leži prav tako ob jezeru Vettern. Sveta maša se je pričela
ob 12. uri v samostanski cerkvi. Vodil jo je msgr. Janez Pucelj. V pridigi je med drugim dejal, da ni pomembno število romarjev, ki iz leta v leto upada, važno je, da so ti, ki so prišli, z dušo in veseljem prisotni.
Po sv. masi smo postali pred samostansko cerkvijo in naredili skupinski posnetek. Nato pa smo v procesiji odšli za križem in banderi do parka, ki se razprostira ob cerkvi Sv. Brigite Švedske, kjer že dvajset let raste slovenska lipa. Dokaz, da so slovenski romarji v tem mestecu prepoznavni je, da je pri mašnem obredu prisostvoval tudi župan Vadstene, gospod Bo Johansson. On je imel tudi nagovor pri slovenski lipi. Poudaril je dolgoletno švedsko -slovensko prijateljstvo in želel, da bi se Slovenci še mnogo let srečevali pri tej slovensk i lipi. Župniku Zvonetu Podvinskemu je izročil simbolično darilo, to je bila vrtnica iz kristala, ki je bila narejena prav v Vadsteni. Sam pa je iz rok Katarine Zupančič iz Misijskega pastoralnega sveta prejel v dar knjigo Slovenije.
Presenečenje tega nepozabno prijetnega binkoštnega srečanja je bil tudi kvartet Krt iz Kamnika, ki je pel že med sv. mašo. Pod slovensko lipo so fantje zapeli "Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala...". Skupaj pa smo potem zapeli Lipa zelenela je.
Po petju lavretanskih litanij s slovesnimi odpevi v cerkvi Sv. Brigite Švedske se je kvartet Krt predstavil s krajšim koncertom cerkvenih pesmi. Duhovno obogateni smo pohiteli v skrbno negovan in cvetoč samostanski vrt k sestram Sv. Brigite Švedske. Čakale so nas že z okusno zelenjavno juho, s katero so nam postregle. Misijski pastoralni svet pa je preganjal našo lakoto s kranjskimi klobasami.
Kmalu so se oglasili tudi instrumenti ansambla Javor. Pričel se je "poskočni" del tega romanja, ki se je nadaljeval v bližnji dvorani. Tam so nas pozdravili ugledni gostje, g. Torbjörn Ahlund, župnik cerkve Sv. Brigite Švedske, potem II. sekretarka slovenskega veleposlaništva v Kopenhagnu, gdč. Andreja Banutai in novi predsednik Slovenske zveze na Švedskem, g. Alojz Macuh, ki je prezvel to nalogo po dolgoletnem in nepozabnem rojaku Cirilu Stoparju, umrlem letos v mesecu februarju. Vsi so želeli le eno, naj Slovenci na Švedskem nikoli ne pozabijo, da je njihova rodna domovina Slovenija le ena in da jih je njihova druga domovina Švedska lepo sprejela in integrirala. Zato se naj slovensko-švedska prijateljstva in druženja v tem duhu vedno nadaljujejo.
Kvartet Krt, ki ga vodi Dominik Krt, nas je tudi v dvorani nagradil s pesmimi, ki so jih prepevali že naši dedje, zato smo nekaj pesmi kar skupaj zapeli. V zadnjem delu njihovega nastopa, je rojakinja Danni Stražar iz Stockholma, z njenim lepim sopranom, skupaj s simpatičnimi fanti iz Kamnika, odpela nekaj narodnih pesmi. Ubrano in lepo zveneče petje je pripravil tudi trio sester Budja iz Landskrone, ki se je doslej udeležil skoraj vseh romanj v Vadsteno. Pesem "Otroci zemlje" pa so zapele imenitne pevke skupaj s svojimi možmi, za kar jih je občinstvo nagradilo z bučnim ploskanjem.
Blestel pa je tudi ansambel Javor, ki se je predstavil rojakom na Švedskem že tretjič in že drugič v Vadsteni. Neutrudno so igrali in prepevali skupaj s prisotnimi do poznih večernih ur in skrbeli za veselo slovensko vzdušje tega 40. jubilejnega romanja.
Program v dvorani so povezovali ga. Marija Kolar, podpredsednica Slovenskega doma v Göteborgu, ga. Katarina Zupančič in župnik Zvone Podvinski. Fotografa sta bila Lars Olof in Karolina Nilsson iz Jönköpinga. Obljuba vseh prisotnih je bila, da vsakdo drugo leto pripelje
s sabo vsaj še enega gosta. Marija Kolar in Marija Perovič, ki na vseh	slovenskih
prireditvah v narodnih nošah	ponosno
pokažeta od kje so njune korenine si želita, da tudi drugi pokažejo	svoje
narodne noše in z njimi pridejo v Vadsteno.
Sama sem se udeležila teh edinstvenih in nepozabnih romanj v Vadsteno že nekajkrat. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem rojakom na Švedskem za vedno prisrčen sprejem. Gostiteljici Ivanki Čok velik boglonaj za vse. Župniku Zvonetu Podvinskem želim, da mu rojaki na Švedskem s hvaležnostjo vračajo ves njegov trud tako, da se z veseljem udeležujejo svetih maš v maternem jeziku. Vse dobre želje naj bodo z vami, dragi rojaki na Švedskem.
Danica Dyllong, Nemčija
Lepo sobotno popoldne v Stockholmu
V soboto popoldne smo se odpravili člani in prijatelji društva Simon Gregorčič iz Köpinga na svetovno prvenstvo v hokeju, Slovenija - Švedska. To popoldne je bilo
za vse prisotne nepozabno. Čeprav so dobili naši igralci poraz, je bilo za nas vredno ponosa že to, da smo kot država bili udeleženi pri svetovnem prvenstvu.
Vzdušje, ki je prevladovalo celo popoldne, je bilo nepozabno. Biti zraven in sodelovati s tako veliko množico ljudi, je bilo veličastno. Navijanje z "dajmo naši GREMO SLOVENIJA", s strani Slovenskih navijačev, se ni slišalo ravno veliko, ampak vedno kadar smo se mi oglasili, GREMO SlOVENIJA, smo dobili hiter odgovor švedskih navijačev: "SVERIGE SVERIGE" Imeli smo večkrat občutek, da smo jih prebujali!
Čudovito lepo da smo bili ob tej tekmi zraven, tudi srečanje Slovencev v Stokholmu je bilo koristno in vredu. Spoznali smo namreč nove ljudi, in si hkrati na ta način začeli nabirati tudi nove stike, kar morda pride prav za nadaljna srečanja Slovencev na Švedskem.
Sam sem imel tudi priliko spregovoriti o prihodnjem delu Slovenske zveze, pogovarjal sem se namreč z Ronnyjem Colnerjem in s predsednikom Švedsko Slovenskega društva, Kjellom Sjöströmom v Stockholmu. Tudi ta skupina je bila v bližini nas in nam tako pomagala pri navijanju za slovensko rprezentanco. Sicer pa nas je Slovencev bilo kar veliko na tekmi, lahko smo se videli drug drugega na velikem zaslonu. Skratka, bilo je izredno lepo in nepozabno.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Suzani Macuh za skrb in organizacijo izleta, ter vsem ki so bili z nami.
Alojz Macuh
NASA CERKEV
VAR KYRKA
40. romanje v Vadsteno, Matjaž Merljak z Radia Ognjišče (1974-2013)
Rojaki s Švedske so tudi letos ob binkoštnem prazniku poromali k sveti Brigiti	Švedski.
Dogodek je nagovoril tako	slovenske
romarje in tudi krajane kraja. Več o romanju je za oddajo Slovencem po svetu in domovini povedal slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski.
Romanje je letos vodil delegat slovenskih izseljenski duhovnikov v Evropi msgr. Janez Pucelj. Za lepoto bogoslužja je poskrbel Kvartet Krt iz Stranj pri Kamniku, na orglah je petje spremljal Dominik Krt. Ansambel Javor pa je poskrbel za slovensko vzdušje pri sestrah in pri večernem praznovanju.
Na začetku romanja je bila sveta maša v katoliški cerkvi pri sestrah svete Brigite. Pridružili so se odgovorni z občine Vadstena. Po skupinskem fotografiranju so imeli procesijo z banderi svete Brigite Švedske, Brezjanske Marije Pomagaj in blaženega Slomška do slovenske lipe. Tam je imel predstavnik občine Vadstena Bo Johansson slavnostni nagovor. Jubilejno 40. Romanje so zaključili z litanijami Matere Božje in blagoslovom v cerkvi, kjer je pokopana sveta Brigita Švedska ter s krajšim koncertom kvarteta Krt.
Med gosti letošnjega romanja je bil tudi župnik Tobias z mladino iz Göteborga. Posebni častni gost v slavnostni dvorani je bil g. Torbjörn Ahlund. župnik cerkve Sv. Brigite, kjer slovenski romarji končajo prvi del srečanj v Vadsteni. Sicer pa so najbolj oddaljeni rojaki prišli iz Malmöja in iz vseh krajev od Stockholma do Göteborga. Tudi iz Landskrone in Helsingborga so prišli rojaki, tako so v kulturnem programu nastopale sestre Budja.
Ob letošnjem jubileju so bile na voljo posebne majice, ki jih je pripravil g. Zvone in Misijski pastoralni svet. Srečanje je potekalo ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in z pomočjo Slovenske zveze na Švedskem, ki jo vodi Alojz Macuh ter Misijskega pastoralnega sveta in vseh njihovih pomočnikov pri sestrah in v dvorani.
Vadstena, 40. binkoštno srečanje, 2013
Vadstena, 40. binkoštno srečanje, 2013
Vseslovensko binkoštno srečanje rojakov se je začelo s sveto mašo pri sestrah svete Brigite Švedske, ki je sozavetnica Evrope. Ob oltarju sta bila mons. Janez Pucelj ter Zvone Podvinski, ki živi in deluje med Slovenci na Švedskem že 20 let (1993-2013).
bi si obljubiti, da bomo naslednje leto pripeljali s seboj v Vadsteno vsak po enega ali več Slovencev. Bilo bi lepo!
V procesiji smo odšli proti slovenski lipi, na ustih s petimi litanijami v čast Mariji. Mesec maj je Marijin mesec, peli smo krasne majniške pesmi. Foto: Lars-Olof Nilsson, Augustina Budja, Zvonko Bencek

VADSTENA, foto:
Lars-Olof Nilsson Augustina Budja Zvonko Bencek
|a
KTUALNO
AKTUELLT
Kako se je osamosvajala Slovenija?
Proces proti četverici JBTZ je sprožil slovensko pomlad Ljubljana - MMC RTV SLO ( 26. junij 2011)
Proces osamosvajanja Slovenije, ki se je končal
25. junija 1991, je bil dolg. Leta 1991 je slovenski narod uresničil 1000-letne sanje.
Leta 1988 je proces proti četverici JBTZ (Janša-Borštner-Zavrl-Tasič) pred vojaškim sodiščem sprožil t. i. slovensko pomlad. V podporo četverici je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je 21. junija organiziral množično zborovanja na Kongresnem trgu.
Naslednje leto, leto 1989, je zaznamovalo ustanavljanje novih političnih strank: Slovenske demokratične zveze (SDZ), Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Zelenih Slovenije (ZS) itn.
Novoustanovljene demokratične opozicijske stranke in Društvo slovenskih pisateljev so maja 1989 oblikovali Majniško deklaracijo, stranke pa so jeseni 1989 ustanovile koalicijo Demos.
Koalicija Demos je spomladi 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Vlado je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle, na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije pa je zmagal Milan Kučan.
23. decembra 1990 je bil razpisan plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije, v zgodnjih jutranjih urah 27. junija pa so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo.	Ana Mavsar, Foto: Bobo in MMC
Proces proti četverici in dogodki na Roški imajo trajen pomnik
Akterji afere JBTZ so 25. let kasneje dobili tudi spominsko ploščo.
Odkritje ob Zdravljici: Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasic in Franci Zavrl so točno 25 let po aretaciji prvih dveh na ljubljanski Roški ulici odkrili spominsko ploščo. Po odkritju je množica ljudi, udeleženih pri odkritju, spontano zapela slovensko himno.
Dogodki, ki so sledili aretaciji četverice, so središčna točka preteklosti in sedanjosti, bili so izjemni po svoji
kulturnosti, množičnosti in povezovalnosti, je dejal nekdanji predsednik Odbora za varstvo pravic Igor Bavčar. "Dogodki so pomenili prelomnico z dotedanjo zgodovino in so bili odločilni za ostale zgodovinske procese, ki so se hitro odvili. Niti nam, ki smo sodelovali pri tem, ni bilo jasno, da bodo ljudje s svojo pripadnostjo, z množičnostjo, izpostavljanjem imen, podpisovanjem ustvarili proces, ki je pripeljal do osamosvojitve in rušenja totalitarnega režima," je dejal Bavčar ob odkritju spominske plošče četverici.
31. maj 2013, Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Foto: BoBo
Slovenci na Švedskem čestitamo naši dragi domovini			
	Republiki SLOVENIJI za DAN DRŽAVNOSTI!		
33 zanimivih dejstev o človeškem telesu
Dojenček se rodi s 300 kostmi, odrasel človek pa jih ima samo 206. To je zaradi tega, ker se nekatere med odraščanjem združijo. Zanimivo dejstvo je, da nogi nista popolnoma enako dolgi. Vsak človek ima eno nogo nekoliko krajšo kot drugo.
1.	Možgani odraslega človeka tehtajo približno 1,5 kg oziroma približno 2 % povprečne telesne teže, porabijo pa kar 20 odstotkov energije in 20 odstotkov kisika, ki vstopi v telo.
2.	Ko se česa dotaknemo, sporočilo v možgane potuje s hitrostjo 200 km/h.
3.	Neposredno v možganih nismo
sposobni občutiti bolečine. To pa ne pomeni, da nas ne more boleti glava, saj so možgani obkroženi z drugimi tkivi, živci in krvnimi žilami.
4.	Kar 75 odstotkov možganov tvori voda. Njihova konsistenca je primerljiva s tofujem ali želatino.
5.	Odrasli pomežiknemo vsake 4 sekunde, dojenčki pa le enkrat do dvakrat na minuto. Če bi lahko število pomežikov v celotnem življenju združili v en sam dolg pomežik, bi obdobje teme trajalo eno leto in dva meseca.
6.	V enem dnevu proizvedemo približno 1 liter sline. V celotnem življenju je proizvedemo toliko, da bi lahko z njo zapolnili dva kopalna bazena.
7.	Ljudje smo skoraj edini sesalci, ki ne zmorejo premikati ušes (razen redkih izjem).
8.	Z nosom lahko zaznamo več kot 50 tisoč vonjav.
9.	Jezik je proporcionalno glede na svojo velikost najmočnejša človeška mišica.
10.	Če si moški nikoli v življenju ne bi obrili brade, bi bila ta lahko v povprečju dolga 9 metrov.
11.	V povprečju imamo 100 tisoč las, dnevno pa jih izpade do sto. Povprečna življenjska doba lasu je od tri do sedem let.
12.	Svetlolasci imajo več las kot drugi. V povprečju imamo 100 tisoč lasnih mešičkov, svetlolasci kar146 tisoč, rdečelasci pa manj kot 90 tisoč.
13.	Nohti na rokah rastejo štirikrat hitreje kot nohti na nogah. Najhitreje raste noht na sredincu dominantne roke.
14.	Koža je naš največji organ in zajema približno 12 odstotkov telesne teže.
15.	V človeškem telesu je več kot 600 mišic. Za en korak jih je vključenih kar 200
16.	Okostje odraslega človeka obsega 206 kosti. Več kot polovica jih je v rokah in nogah.
17.	Če bi pljuča lahko popolnoma raztegnili, bi bila njihova površina enaka površini teniškega igrišča.
18.	Dnevno vdihnemo približno 23.000-krat.
19.	Srce je veliko za približno dve pesti. Na dan utripne približno 100.000-krat.
20.	Kri zajema približno sedem odstotkov človeške teže. V telesu je je 5,5 litra, po žilah pa dnevno prepotuje v povprečju 19 tisoč kilometrov.
21.	Aorta je najdebelejša žila v telesu, njen premer je primerljiv s premerom vrtne gumijaste cevi, kapilare pa so tanjše od človeškega lasu.
22.	Skupna dolžina ven, arterij in kapilar je več kot 96 tisoč kilometrov, kar je več kot dvakrat več od obsega Zemlje.
23.	Jetra opravljajo več kot 500 funkcij in imajo izredno sposobnost obnove po poškodbi.
24.	Povprečen mehur lahko zadrži od 400 do 800 ml urina, vendar pa po navadi začutimo željo po tem, da opravimo potrebo že takrat, ko je v njem približno 300 ml.
25.	Največja celica v telesu je žensko jajčece, najmanjša pa moška semenčica. Jajčece je celo vidno s prostim očesom, njegov premer je približno 1 mm.
26.	Brez hrane lahko preživimo približno 40 dni, brez vode sedem dni, brez zraka pa le 6 do 8 minut.
27.	Solna kislina v želodcu je dovolj močna, da raztopi kovinsko britvico.
28.	Približno 90 odstotkov hranil se absorbira v tankem črevesu.
29.	V nas je toliko ogljika, da bi lahko iz njega izdelali 900 svinčnikov.
30.	Domneva se, da ljudje z višjim IQ sanjajo več kot tisti z nižjim. Res je pa tudi, da si večinoma sanj ne zapomnimo, čeprav v resnici sanjamo.
31.	Najdaljše evidentirano stanje brez spanja je 11 dni, pri čemer je bil prostovoljec proti koncu podviga čedalje bolj zmeden, na trenutke ni vedel, kaj sploh počne, in je močno haluciniral.
32.	Zjutraj smo približno 1 centimeter višji kot zvečer. Razlog za to je, da se hrustanci med kostmi do večera poležejo zaradi stanja, sedenja in drugih aktivnosti.
33.	Sami se ne moremo požgečkati. Naši možgani namreč žgečkanje predvidijo in se posledično odzovejo drugače, kot bi se ob nepredvidenem žgečkanju. Poskusi, če ne verjameš.
Avtor neznan
Lenarčič po preletu severnega tečaja: "Lepo je spet biti doma"
Slovenec uspešno končal še eno misijo, 26. maj 2013, Brnik - MMC RTV SLO/STA
Na Letališču Jožeta Pučnika je pristal pilot in fotograf Matevž Lenarčič, ki je tako po dobrem mesecu dni sklenil še en velik projekt. Lenarčič je s Pipistrelovim ultralahkim letalom virus SW tokrat preletel severni tečaj.
Podvigi Matevža Lenarčiča odmevajo tudi po svetu. Foto: BoBo
"Seveda, lepo je biti spet doma, še posebej ker je vse tako lepo zeleno," je za Prvi dnevnik na ljubljanskem letališču spregovoril slovenski junak, o čigar uspehih se je razširil glas tudi zunaj slovenskih meja. Lenarčič, ki je lani obkrožil svet in večkrat prečkal ekvator, je dejal, da je polet spremljalo več težav, kot je pričakoval, zato je tudi trajal dlje, da pa je pomembno, da sta z letalom varno in v enem kosu prispela domov.
Vreme povzročalo težave Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme: "Je bilo kar nekaj najtežjih stvari nepričakovanih. Temperature so bile zelo nizke, to je poseben problem, in seveda s tem povezano vreme - če je slabo vreme, pri nizkih temperaturah, je bistveno drugače, je bistveno bolj zahtevno, kot pa če so višje temperature," je Lenarčič na kratko opisal težave, s katerimi se je spopadal na poti.
Večkrat je bil tako prisiljen čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval pot. Tako se je na ljubljansko letališče, kjer je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je danes zjutraj poletel proti domu.
Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, je ob še eni uspešni misiji Lenarčiča dejal, da je "Matevž dokazal, da je s Pipistrelovim virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje". Kot je poudaril, je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato,
da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih doma ne morejo preizkusiti.
Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo. Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z "neverjetno hitrostjo", je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. "To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti,"je povedal.
Polet z namenom Odprava je imela za cilj tudi spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Med poletom so namreč nad Arktiko merili izpuste črnega ogljika v ozračje in koncentracijo tega drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko. Prisotnost črnega ogljika v zraku so merili tam, kjer jih ni še nihče, meritve pa bodo še kako koristile. Podobne meritve so do zdaj opravljali le na zemeljskem površju ali na 10.000 metrih višine.
Za polet prek severnega tečaja so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi na mraz. Letalo virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okoli 300 kilometrov na uro. Na vprašanje novinarke TV Slovenija Marjete Klemene, ali se svet zelo spreminja, je Lenarčič za konec odgovoril: "Svet se spreminja, saj vidimo to tudi pri nas, ljudje smo pač podivjali in bistveno bolj in bistveno slabše vplivamo na naše okolje."
UMRLI SO...
V prvih mesecih letošnjega leta (2013) je umrlo nekaj Slovencev na Švedskem. Nekatere podatke nam v uredništvo svojci posredujejo, drugih ne, zato so objave o umrlih zelo različne. Prosimo, da se potrudite in nas obveščate o dogodkih, ki so pomembni za naše bralce Slovenskega GLASILA na Švedskem. Tudi podatki o umrlih so pomembni, saj so naši rojaki za vedno odšli od nas. V zvezi z umrlimi in z vsemi, ki se preselijo, prosimo, da nam v uredništvo posredujete tudi spremembe naslovov.
Umrl je Leopold Leskovar, Kungsbacka, Göteborg.
Umrl je Mario Bednar, Köping
Umrla je Julijana Koželj, (Torkar), 06. 04. 2013, Landskrona
Umrl je Marjan Žokalj, 03. 04. 2013, Zaprešič, Hrvatska
Svojcem izražamo naše sožalje, pokojnim pa miren počitek. Uredništvo Izbor:
Augustina Budja
Slovensko GLASILO
Slovenska BLADET
Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige
Box 237, 261 23 LANDSKRONA Predsednik: Alojz Macuh, aa.macuh@gmail.com
NASLOVI - ADRESSER
KK SLOVENIJA
c/o Rudolf Uršič
Norregata 9, 633 46 Eskilstuna
Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49
rudolf. ursic@glocalnet.net
IVAN CANKAR
Preds. Ivan Zbasnik 035 2112 93 Meteorv 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@netatonce.net
mobil 0706 620 232
SD SIMON GREGORČIČ
Scheelegatan 7 731 32 Köping
Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44
aa.macuh@gmail.com
KD SLOVENIJA
Vallmovägen 10 293 34 Olofström Preds.: Janez Rampre
janez.rampre @oktv. se
SLOVENSKI DOM
Parkgatan 14
411 38 Göteborg
Jože Zupančič, 031-98 19 37
marianne.ratajc@byggnads.se
SLOVENSKA AMBASADA (sept.2012) Amaliegade 6, 2. floor 1256 Copenhagen K, Denmark Telefon: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 e-pošta: vkh@gov.si urad. slovenci@,gov. si
SKD FRANCE PREŠEREN
Box 5271
402 25 Göteborg
Lado Lomšek, 031-46 26 87 SKD
ladolomsek2 @gmail. com
Slovensko društvo PLANIKA
V:a Hindbyvägen 1 214 58 Malmö
Ivanka Franceus, 040-49 43 85
ivankafranseus@hotmail. com
SLOV. DRUŠTVO STHLM
BOX 832, 101 36 Stockholm
Vika Lindblad 08 897496 - 0707800920
vikilindblad@gmail.com
PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 261 52 Landskrona A. Budja, 0418-269 26
budja@bredband. net
SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO
Darko Berginc; Kadettg 30 D 254 55 Helsingborg Blagajnik: 042-156 188
DRUŠTVO ARENA Brantaforsv 10 372 50 Kallinge Tel.: 0457-20840/ 103 80
SLO VENSKA KATOLIŠKA MISIJA
Parkgatan 14
411 38 Göteborg
Zvone Podvinski, 031711 54 21
Zvone.podvinski@rkc. si
Tisk / Tryck: JASK AB, Landskrona, 0418-44 83 00