vzel vodstvo pripravljalnega odbora, na slednje leto pa predsedstvo novo usta novljenega Muzejskega društva. Od tedaj že ves čas — razen v vojnih letih — predseduje društvu, ki je v začetnih, najtežavnejših letih samo upravljalo muzej, od nastavitve upravnika leta 1948 pa delovalo kot neuradpi družbeno- upravni organ. Iz meseca v mesec vodi seje, ki jih je bilo doslej že blizu 200. občne zbore in strokovne sestanke. Od leta 1956 predseduje tudi muzejskemu svetu oziroma svetu zavoda za spome niško varstvo, hkrati pa kot član občin ske urbanistične komisije in sveta za urbanizem sodeluje tudi pri urbanistič nem razvoju Loke. Na pobudo in s po močjo loških političnih faktorjev je več mesecev proučeval arhive v Miinchnu in obogatil naš muzejski arhiv s jMimemb- nim, izbranim in dragocenim gradivom, kakršnega nima noben drug kraj na Slovenskem. Strokovno pomaga pri ure jevanju Loških razgledov in zvesto so deluje s svojimi prispevki. V vsakem letniku je vsaj en njegov članek. Z njimi odkriva pomembne momente iz preteklosti. Loke. Kakor ima muzej namen, da iz pre teklosti uči za prihodnost, tako ima po častitev življenjskega jubileja namen, na se ne le ozremo na«aj na jubilantovo delo in se mu zanj zahvalimo, temveč mu hočemo izraziti želje in priporočila tudi za bodoče. Pravila društva sicer ne navajajo funkcije >stalni predsednik«, vendar upamo, da bo naš ugledni dr. Pavle Blaiznik ostal predsednik dru štva in na tem mestu storil vse. kar je s tem položajem povezano, dokler bo zmogel. To naj bo še dolgo, časa. Priča kujemo, da bo svojim temeljnim delom iz zgodovine loškega ozemlja dodal še krono: zgodovino Loke same. Želimo, da bi spet postal samo Ločan, da bi se pre selil v Loko in vodil proslave ob tisoč- letnici Loke ter tod preživel še dolgo vrsto let ob dobrem zdravju in v zado voljstvu, krepak, odločen in delaven, kakršnega pozna in ceni naša kulturna j"^"^«*«*- France Planina K PROBLEMU NASTANKA BITNJA NA SORSKEM POLJU V maju 1962 so delavci odkrili in delno uničili tri staroslovanske grobove v Srednjem Bitnju. En grob je bil pa povsem uničen že prejšnje leto.' Najdba je navzlic skromno ohranjenim pred metom dragocena; saj predstavlja važno dopvolnilo k ustanovni listini loškega go- sipodstva iz leta 973, ki omenja na loškem ozemlju neposredno štiri naselja: Staro Loko, Suho, Zabnico in Selca. Da je bilo loško ozemlje že pred 9"3 rahlo naseljeno tudi izven teh naselbin, je bilo že doslej možno sklepati iz ostalih slo venskih imen, ki jih srečamo tudi v darilnih listinah tistega časa (n. pr. Sor ska Dobrava, Stresov brod. Pečana). Z najdbo staroslovanskih grobov v Sred njem Bitnju, ki se jim bodo ob sistema tični preiskavi nedvomno pridružili še številni primeri, smo dobili nov. kon kreten dokaz o poselitvi Sorskega polja v predfreisinški dobi. Ob najdbi staroslovanskih grobov v Srednjem Bitnju meni Valič, da je s tem ovržena moja trditev, češ da je vas na stala naenkrat in po načrtu.^ To mnenje je pa seveda nevzdržno, o čemer sem pisal že na drugem mestu.' Menda ne bo nihče resno trdil, da je bila npr. stara, v predfreisinški dobi obstoječa Žabnica v osnovi vrstna vas s programi in da je po tem vzorcu zemljiški gospod ob siste matični kolonizaciji Sorskega polja ob stoječe naselje samo dopolnil in raz širil. Povsem jasno je. da je zemljiški gospod pri načrtnem naseljevanju na pravil križ čez ondoina stara naselja in hkrati pregazil tamkajšnjo poljsko raz delitev. Zemljo je načrtno razdelil med koloniste, ki jih je v razmeroma precej šnjem številu presadil z Bavarske, ver jetno pa pritegnil k njim tudi staro, tamkaj naseljeno slovensko prebivalstvom Tako je nastalo povsem novo. načrtno zgrajeno vrstno naselje Zaibnica. enako tudi Bitnje kot nadaljevanje Zabnice. Istočasno je bila seveda med koloniste po hubnem sistemu razdeljena tudi zemlja, brez ozira na staro ureditev, ki ji na žabniško-bitenjskem hubnem polju nikjer ni najti sledu. Vrstni naselji Zab- nica in Bitnje s progasto poljsko razde litvijo sta mogli torej nastati le po na črtu ob sistematični kolonizaciji. Opombe: 1. A. Valič, Staroslovansko gro- bižče v Smokuču pri Žirovnici in .Srednjem Biinju pri Kranju, Arheološki vestnik Xin—XIV, 1962-63, str. 570. — 2. A. Valič, o. d., sir. 5?3. — 3. Zgodo vinski časopis XIV, 1960, str. 263. Dr. Pavle Blaznik NOVOSTI V LOŠKEM MUZEJU NA PROSTEM Loški skansen na grajskem vrtu je v letošnji sezoni doživel bogato razši ritev, ki je plod truda vsega muzejskega kolektiva. Postavitev novih objektov in 215 urejanje okolice Škoparjeve hiše je po tekalo po programu za. dokončna ure ditev skansna. V tem načrtu je bivši kustos za etnografijo v Loškem muzeju J. Sedej predvidel naslednja dela: posta vitev mlina, žage, zidanega vaškega zna menja, sušilnice za sadje, vodnjaka ozi roma štirne na vitelj, senika ter oglar- ske kolibe in kope. Razen postavljanja novih objektov je načrt predvidel tudi kompleksno ureditev vsega muzeja na prostem: poti, nasade, preparaeijo in konservacijo vseh objektov ter dokončno ureditev čebelnjaka. Kljub obsežnosti programa je uspel Loški muzej v svojem skansnu že do jeseni 1965 izpolniti skoraj ves delovni načrt. Neizvršena so ostala le dela okrog predstavitve oglarstva in postavitve zi danega vaškega znamenja, medtem ko žage po dosedanjih proučevanjih sploh ne bo mogoče postaviti, ker se zaradi prevelikih dimenzij nobena razpolož ljivih žag ne bi skladala z ambientom Škoparjeve hiše in drugih objektov. Ze jeseni lanskega leta (1962) je muzej postavil k Skoparjevi hiši 200 let star čebelnjak iz brun s poslikanimi panj- skimi končnicami in s slamnato streho ter kozolec. Čebelnjak je prvotno stal v Bodovljah. kozolec pm v Puštalu. Julija 1963 so v skansen prepeljali iz Davče ^ Vrhovčev mlin, ki je zidan s kamenjem, krit s skodlami in ima 2 mlinska kamna in eno kolo. V tlorisu meri 5X4m. Vrhovčevi so mlin, zaradi njegove majhne zmogljivosti uporabljali le za lastne potrebe. Leta 1943 so Nemci mlin pjožgali. da ne bi mogel več služiti parti zanom kot zavetišče. K sreči je pogorela le streha, ki so jo Vrhovčevi po osvobo ditvi obnovili s skodlami, tako da je mlin obdržal svojo obliko, ki jo je imel ob gradnji pred 60 leti. še danes. Medtem ko je ena ekipa v skansnu mlin še postavljala, je druga že oprav ljala dela pri selitvi 150 let stare lesene štirne na vitel, ki jo je muzej odkupil pri Mežnarjevih v Hotavljah. Postav ljanje štirne ob Skoparjevi hiši je pote kalo vzporedno z zaključnimi deli pri sestavljanju mlina. Naslednja večja akcija za razširitev loškega muzeja na prostem je bilo po diranje in postavljanje Vrhovčevega se nika ali hleva za seno. Senik je star 110 let. v tlorisu meri 4 X 6 m. stene so zbite iz macesnovih in jelkinih hlodov, streha pa je krita s slamo. V oktobru 1963 je muzej kupil od Ma rije .lurčič v Brezni^ci nad Škofjo Loko manjšo sušilnico za sadje (tri lese), ki meri v tlorisu 2,5 X 3,5. Pajštva, ki je zidana s kamenjem in krita s skrilom, je stara 60—"O let. Postavljanje te sušil nice je v loškem skansnu zadnja snovo- gradnja« v sezoni 1965. Tudi urejanje poti in nasadov v skan snu je v glavnem končano. Potrebna so le še vzdrževalna dela. Preparacija le senih delov pri vseh objektih je bila opravljena v začetku oktobra. Plesen v Skoparjevi hiši je bilo mogoče le začasno preprečiti, ker se vlaga v nekurjeni hiši nabira vedno znova. Pri selitvi novih objektov v skansen muzejski delavci niso naleteli na kake večje težave. Po dobro pripravljenih in podrobnih načrtih je delo potekalo sko raj nemoteno, le nekaj nepričakovanih vremenskih motenj je povzročilo krajši zastoj pri selitvi mlina in sušilnice. Po dosedanjih izkušnjah lahko upravičeno pričakujemo, da bodo prihodnje leto načrti za razširitev loškega muzeja na prostem izpolnjeni. Aleš Mrzel RAZSTAVE V LOŠKEM MUZEJU V SEZONI 1962/63 Zadnja razstavna sezona ni bila bo gata. To je osnovna ugotovitev, ki pa terja tudi opravičilo: že od leta 1961 je v gradnji velika razstavna dvorana- galerija, ki naj v bodočnosti prevzame vse razstave v muzeju. Galerija bo namreč edini primerni prostor za prire janje razstav, kajti dosedanje so bile vedno na zgornjem, grajskem hodniku ali v okroglem stolpu. Pa tudi okrog lemu stolpu je namenjena nova funkcija in tako v njem ne bo mog^oče več prire jati razstav. Ze letos je bil več kot dva meseca uporabljen za garderobo škofje loških poletnih prireditev. Tako je po manjkanje prostora, še bolj pa čakanje na novo dvorano skoraj povsem zavrlo razstavno dejavnost Loškega muzeja. Zvrstile so se le tri razstave: Jernej iz Loke. Naše zaščitene rože in Ilustracije Visoške kronike. Razstava Jernej iz Loke je imela štu dijski značaj. Ta naš prvi po imenu znani slikar iz prve polovice 16. stoletja je bil prikazan največ s kopijami, ki jih je posodil Mestni muzej v Ljubljani, ne kaj pa jih poseduje tudi I.x)ški muzej, potem s fotografijami njegovih del in z zemlje\"idom. v katerega so bili vrisani vsi kraji, kjer je Jernej deloval. Namen te študijske razstave je bil predvsem, zbrati dosedanje zaključke o delu Jer neja iz Loke in skušati izbrati določena 216