GLASILO DELAVCEV BETI MU m e t I i k a ŠTUDIJ SKA KNJ I ž NIC A 68000 NOVO MESTO MU m e t I i k a NAMESTO UVODA: Ali so tudi besede strošek? Kadarkoli se spravim pisati uvodnik Vezila, sem vedno v zagati. Pa ne, da ne bi bilo o čem spregovoriti. Ne. Saj se teme rojevajo vsak dan in jih je nič koliko. A menim, da naj bi v uvodniku vedno nekaj napisali predvsem o ljudeh, o njihovih odnosih med seboj in naredili nekaj, kar bi delovalo optimistično, pa čeprav ni razlogov za to. Je že res, da živimo, pa naj nam bo to prav ali ne, drug ob drugem, drug z drugim. In kot smo odvisni od Sebe, smo odvisni tudi od soljudi. Kakršni pa so ti odnosi, takšno je tudi naše življenje, oziroma velik del le tega. Smo zares postali človek človeku pes in ali zares ni več nikjer iskrenega nasmeha in pogleda? Ali resnično smatramo, da je sodelavec, sočlovek in tisti, s katerim vsakodnevno preživimo osem ur, le naš nasprotnik in sredstvo, ki ga je treba izkoristiti, osmešiti, ponižati. Kdo je kriv, da je intrigantstvo, špekulacija, ljubosumnost postalo način obnašanja? Zakaj takšen uvod? K meni je prišlo več delavcev, ki so odhajali v pokoj in se pritoževali: "Desetletja smo pustili v tej Beti. Preživeli smo vse in še več. Rasli smo z Beti in ustvarjali smo z njo. Napiši nekaj o nas, ki odhajamo v pokoj. Odhajamo z občutkom, da smo nič. Da je vse, kar smo delali in naredili, le "drek na šibici”. Nihče nam ni rekel niti "hvala” in nihče nam ni zaželel sreče v teh nekaj letih, kar nam je še preostalo. Odhajamo z občutkom, da smo odpisani, da smo nekoristni, da smo odveč. ” Tako so govorili naši delavci. Naši nekdanji delavci. Pa so resnično to bili naši delavci? Če je nekdo moj in odhaja, se imam navado od njega posloviti. Od njih pa se, če verjamem njihovim besedam in ni razloga, da ne bi, ni nihče poslovil, nihče jim ni rekel “hvala”. To že niso bili naši delavci. Tržno gospodarstvo se uveljavlja. Ali to pomeni, da imata tudi besedi kot sta "Hvala” in "Srečno” svojo ceno oziroma v predstavljata strošek. Ce se je na račun tržnega gospodarstva potrebno odpovedati določenim povsem normalnim načinom obnašanja in vedenja v odnosih med sodelavci, potem hvala lepa za takšen trg in takšno gospodarstvo. Reči besedo zahvale ni težko. Nekomu pa to veliko pomeni. Dragi naši delavci in sodelavci! Ob odhodu v pokoj vam želim, da bi se imeli maksimalno. Želim vam veliko sreče, zdravja, zadovoljstva. Želim vam, da bi imela oblast razumevanje za probleme upokojencev. PREDVSEM PA: HVALA ZA VSA TA PRETEKLA LETA! Glavni urednik VOJNA JE “ZEZNILA” TUDI VEZILO Spoštovanim bralcem se opravičujemo, saj zaradi znanih razmer, ki so vladale v juniju in juliju, nismo uspeli pravočasno stiskati te številke Vezila, pa čeprav je bilo vse gradivo pripravljeno že maja. Spričo vojnih dogodkov je aktualnost nekaterih člankov splahnela. V tej številki objavljamo torej le tiste, za katere menimo, da so ali bodo prej ali slej spet aktualni in zanimivi. Upamo, da boste z razumevanjem sprejeli naše opravičilo. Uredništvo P.S. Koliko časa se bomo vsi skupaj še izgovarjali na vojno ? VEZILO SPREMEMBE SO NEIZBEŽNE T reba se bo navaditi V podjetju smo imeli anketo, ki se je nanašala* na zakon o podjetjih, zakon o privatizaciji in o uvedbi delniškega sistema. Prav tako pa smo anketiranim tudi zastavili vprašanje, ali bi želeli o tem kaj več prebrati v eni od številk Vezila. 90% anketiranih je odgovorilo pozitivno. S tem namenom tudi objavljamo ta prispevek. Za začetek kar rezultati ankete: Rezultati ankete Anketa je bila izvedena 4. in 5. 4. 1991 in sicer med delavci iz Metlike, Žakanja in Črnomlja. Anketirali smo 150 slučajno izbranih. Nazaj pa smo dobili le 120 anketnih lističev. Na podlagi teh smo tudi naredili analizo. Izobrazbena struktura anketiranih je: Osemletka 27,6% Poklicna š. 36,7% Srednja š. 26,7% Višja š. 8,3% Visoka š. 0,8% 1. VPRAŠANJE Ali ste seznanjeni, da se pripravlja zakon o privatizaciji in kaj naj naj se bi zgodilo s podjetji po uvedbi tega zakona? a) Tovarne, podjetja bi prešla iz družbenih rok v roke države. 10,8% b) Družbena last naj bi prišla v privatne roke. 76,7% c) Nekaj drugega 12,5% 3. VPRAŠANJE Kaj misliš o tem, da bi Beti postala delničarska družba in razpisala svoje delnice? a) Ideja mi je všeč in jo podpiram 29,1% b) Ideja mi ni všeč in sem proti njej 38,3% c) Nimam svojega mnenja 25,8% 6,8% anketiranih na to vprašanje ni odgovorilo. „ ») /\ c) _ b__ SifS& « 9 ČKD/9 9M 2.VPRASANJE Ali veš kaj je delničarstvo, delnice, delničarska družba? a) Da 40,8% b) Približno 53,4% c) Ne 5,8% •O 10 4. VPRAŠANJE Če bi Beti razpisala delnice, ali bi bili zainteresirani za nakup? a) Da 28,3% b) Ne 47,5% c) Ne vem 24,2% « M m 5. VPRAŠANJE Če bi se odločili za nakup delnic Beti, kakšna sredstva bi vložili? a) do 1000 DM 25,8% b) od 1000 DM do 5000 DM 15,8% c) od 5000 DM do 10.000DM 4,1% d) od 10.000 DM do 20.000 DM 4,1% 50,2% ni odgovorilo •) 6. VPRAŠANJE Smatrate, da bi bilo potrebno v Vezilu ali Novicah podrob-neje razložiti sistem funkcioniranja delnic, delničarske družbe, delničarstva in vsebino zakona o privatizacije podjetja? a) Da 90,8% b) Ne 5,8% 3,4% ni odgovorilo SPREMEMBE SO NEIZBEŽNE Seveda rezultatov ankete ne moremo jemati kot posnetek resničnega stanja. Lahko pa dobimo neko približno sliko razmišljanja in usmerjenosti večine zaposlenih. Ko bi se lepega dne zgodilo, da bi bili postavljeni pred dejstvo, kupiti delnice ali ne, bi verjetno dobili nekoliko drugačno stanje, a ne bistveno. Pri odločitvah, ki so življenjskega pomena za podjetje, se ne gre izključno upirati na rezultate anket ali statistik. Pa pustimo statistiko statistike in ankete njim samim. Povrnimo se na našo osnovno temo. Seznanimo se torej z nekaterimi osnovnimi pojmi: ZAKON O PODJETJIH -ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Osnovna poanta zakona o podjetjih je v tem, da mora biti lastnik znan (fizična ali pravna oseba). S tem je tudi znano, kdo prevzame poslovna tveganja; pri brezlastninski -družbeni imovini smo sprejemali poslovno tveganje vsi in hkrati nobeden. Potreben je torej lastnik, ki s podjetjem tudi upravlja. Njegova pravica do upravljanja s podjetjem je tolikšna, kolikšen delež lastništva mu pripada. To pa pomeni, da se na organih podjetja (skupščina , upravni odbor) odloča glede na delež lastništva. V zakonu o združenem delu je poslovanje delovne organizacije določalo nič koliko pravilnikov. Pred sprejetjem nekaterih odločitev so bile potrebne številne bolj ali manj zapletene procedure. Vse to pa je hromilo učinkovitost odločanja. V prejšnjem sistemu pojem dobička pravno ni obstajal. Namesto njega smo imeli “dohodek”, ki pa je bil nekakšna razlika med prihodki na eni strani in materjalnimi stroški in amortizacijo na drugi. Pogosto je vsa modrost poslovanja bila le delitev dohodka. Cena dela, cena kapitala in še marsikateri pojem so bile prepovedane kategorije. Z uvedbo znanega lastnika so ti pojmi spet v vsakodnevni rabi. Cena dela - s sklepanjem kolektivnih pogodb ima delo ceno, ki jo določijo lastniki in sindikati. Cena kapitala - kot vsaka dobrina ima tudi kapital svojo ceno, ki je odvisna od povpraševanja. Cena mora upoštevati tudi inflacijo, saj se le tako lahko zadrži realna cena kapitala. Dobiček - je razlika med stroški in prihodki. Med stroške štejemo: - materialni stroški - stroški amortizacije opreme - stroški delovne sile -stroški (obresti) najetih kreditov DELNIŠKA DRUŽBA je podjetje, kjer so lastniki delničarji (fizične in pravne osebe). Delničarji so lastniki delnic. Svoje lastništvo uveljavljajo na skupščini ali na upravnem odboru. Vsaka delnica daje toliko pravic, kolikšen delež predstavlja v skupni vrednosti podjetja. Če torej delničar razpolaga z večjo količino delnic, večja je tudi njegova pravica pri odločanju v podjetju. Vsaka delnica torej daje lastniku tolikšen delež pri odločanju, kolikšen delež predstavlja pri skupni masi vseh delnic. Glavni organ delniške družbe je skupščina delniške družbe. Osnovni akt, ki ga skupščina sprejme, je Statut podjetja, v katerem so razpisana pravila, kako se bo upravljalo s podjetjem. Delniška družba ima še upravni in nadzorni odbor. DELNICA je vrednostni papir, ki je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je vrednostni del, ki daje lastniku določene pravice. Te pravice napiše izdajatelj delnic. Drugi del delnice pa predstavlja kupon, ki ga uporabljamo ob plačilu dividende. Delnica je vrednostni papir, ki je predmet kupovanja in prodajanja ter lahko glasi na prinosnika ali na konkretno ime. Vse delnice enega podjetja imajo enako dinarsko protivrednost. Poznamo redne (navadne) in prednostne (ugodnostne). Redne delnice so delnice, ki dajejo njihovim lastnikom pravico do udeležbe pri upravljanju s podjetjem in pri delitvi dobička. Prednostne delnice (ugodnostne) pa zagotavljajo njihovemu imetniku tudi določene prednosti. - Na primer: -izplačilo dividend pred lastniki navadnih delnic. -prednost izplačila pri likvidaciji podjetja. - druge pravice, ki so določene s Statutom podjetja. DIVIDENDA je neka vrsta “obresti” na delnice. Ker je delnica vrednostni papir in daje pravico do upravljanja, je kupovanje delnic investiranje. Če kot lastniki kapitala kupimo delnice dobrega podjetja in potem kot lastniki z njim dobro upravljamo, bi praviloma morali imeti večjo dividendo, kot bi znašala obrestna mera v banki. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO je podjetje, v katerem je vsak družabnik udeležen s točno določeno vlogo. Njegova pravica izhaja iz deleža te vloge v skupnem znesku. Z družbo se upravlja tako, kakor sklenejo družabniki in to opredelijo s statutom. Deleži se lahko odstopijo, izplačajo, itd, samo s privolitvijo ostalih družabnikov. Tako, dragi bralci. To naj bi bilo nekaj osnovnih pojmov o delnicah, delničarstvu, privatizaciji, itd. Kaj več pa mogoče kdaj drugič. Sicer pa si lahko v naši knjižnici izposodite tudi kakšno knjigo ki govori o tej problematiki. Predlagamo: Dr. Alenka Žnidaršič - Kranjc: Kako kupiti podjetje. Mag. Draško Veselinovič: Priročnik ljubljanske borze. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za vse kar smo preživeli skupaj in tudi za darilo, ki so mi ga dali ob slovesu. Vedno se vas bom spominjala in vam želim veliko uspeha tako pri delu v Beti kot tudi v zasebnem življenju. Vaša bivša sodelavka Pepca Jaklič l 3 VEZILO ISKRENE ČESTITKE ZAHVALE Ob smrti moje drage mame, Kirin Dragice, se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem za besede sožalja in tolažbe ter za podarjeni denar. Hvala tudi vsem, ki so mojo mamo spremili na njeni zadnji poti! Kirin Janko z družino Ob smrti naše mame Dragice Kirin se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz barvarne za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na mamini zadnji poti. Žalujoči sin Mijo Kirin z družino Ob smrti drage mame Leščanec Marije se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti ter izraze sožalja. Žalujoči hčerki Rudman Josipa in Guštin Marija Ob smrti moje drage mame Marije Gržetič se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz konfekcije Metlika in sindikatu za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hči Ana Goleš z družino. Ob smrti najine sestre Marije Kambič se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Metraže in metliške konfekcije za izraze sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč. Sestri Nada Fir in Jožica Gerkšič z družino. Ob tragični izgubi brata Jure Čavloviča se zahvaljujem sodelavcem na podarjenem cvetju in tolažilnih besedah. Marica Predovič. JUBILANT11991 Spet smo vsi skupaj leto dni starejši in nekaj jih je med nami, ki praznujejo “okrogle” letnice od prvega dne zaposlitve. Nekdaj so jubilanti praznovali bučno in mogoče celo razkošno. Časi so se spremenili. Nič več nimamo zabav in proslav ob praznovanju delovnih jubilejev. Pravijo, da so predrage. Kakor koli že, jubilanti dobijo takrat, ko dopolnijo jubilejno delovno dobo, poleg plače tudi denarno nagrado. V uredništvu pa smatramo, da je lepo in prav, da tudi mi čestitamo vsem, ki v letošnjem letu praznujejo svoj jubilej in se jim zahvalimo za ves pretekli trud. Prav tako pa tudi objavljamo njihova imena: 30. LETNIKI Preja PLUT Ivanka SCHWEIGER Anton Metraža ŽELEZNJAK Franjo BUKOVAC Zlatko CIGIČ Stanka FIR Bernarda MATEŠIČ Bariča MUŠIČ Julij NOVOGRADEČ Janko SUDAC Marija VRANIČAR Anica Konfekcija Metlika ŽELEZNJAK Matija AVGUŠTIN Marija JURAJEVČIČ Milena MIHALIČ Katica MI LEK Marija NOVOG RADEČ Ana SPUDIČTonka ČRNUGELJ Martina Konfekcija Črnomelj ANDRUAČIČ Romana KRALJ Ana MILEK Anton MILEK Anica PEGANC Terezija SIMONIČ Marija VRŠČAJ Anton ŠIKONJA Anica ŠPELIČ Ivanka ŠTERK Martina Konfencija Žakanje PRISELAC Viktorija Skupne strokovne službe BAHORIČ Katarina DUPOR Marija FIR Martin GRADIŠAR Mihaela IVANETIČ Milan POPOVIČ Ana VULETIČ Savo 20. LETNIKI Preja BEG Stanislava CERJANEC Marica GORŠE Anton HRNJAK Andjela HUSKIČ Derviša IVIČIČ-RADENČIČ Marica JEZERINAC Veljko KOLIČ Nada MILKOVIČ Andjela ZLOBEC Ivanka ŠILC Anton ŠTERK Štefka ČULIG Ana Metraža BRAČIKA Janko BRDAR Marica FERENAC Nikola FERENAC Juraj HELC Jože KOKOT Željko KOŠELE Anica KROZMANIČ Zdravko LONČARIČ Josip MUC Anton PLESEC Jože RESJAN Marija SPUDIČ Mirko VUKŠINIČ Majda Konfekcija Metlika ŽUNIČ Ivanka BRAČIKA Marija CAJNAR Ivanka FERENAC Katica JAKLIČ Ana JAKLIČ Anica KOČEVAR Ljubica KRAIJ Katica LUKUNIČ Milka MAVRINAC Štefka MOLEK Štefka PLUT Vida RUDMAN Josipa STARAŠINIČ Ana ZAGORAC Marica ZMAIČ Ana ŠKOF Jožica Konfekcija Črnomelj BRINC Ljubica GORTAN Marija JAMBROŠIČ Bogdan KANDŽIČ Šenija STEGNE Ivanka TOMAŽIN Jožica VESELIČ Kristina VOLF Ivana ŠTEFAN IČ Ana ČRNE Marija Konfekcija Mirna Peč CESAR Anica GORENC Alojzija KOCJAN Jožica KUMER Vera Konfekcija Dobova FERENČAK Terezija OBRANKOVIČ Elvira STANIČ Ana ISKRENE ČESTITKE VEZILO fieti m e t I i k a UREK Marija MUC Jože LADEŠIČ Ljubica VOLČAJNK Olga SAMSA Marica LUKUNIČ Ankica ŠKALER Breda VUK Andrej MACAN Biserka ŠOŠTARIČ Marija VUKŠINIČ Marjan NOVOSEL Ana Konfekcija Žakanje ŠANDOR Željko RADENČIČ Mirjana BABIČ Burda Konfekcija Metlika SOPČIČ Lidija BENKOVIČ Milica BELANIČ Biserka VRBANEK Biserka GRAŠIN Zora BREJKOVIČ Nevenka VRBOS Ana LAIČ Dragica BRODARIČ Anica Strokovne službe LUGAR Marica JURAJEVČIČ Zvonka GOLEŠ Branka MATEŠEVAC Katica KRIŽAN Danijela JERŠIN Zdenka NOVOSEL Zlatica MAJZELJ Mira KONDA Darinka PETRUŠIČ Dragica PERLA Irena KONČAR Karolina PLEVEL Dragica PIŠKURIČ Biserka MARŠIČ Ljilja Strokovne službe PRAHOVTČ Dragica VARDIJAN Štefanija BRNČIČ Dragica RADJENOVTČ Branka ČUČUN Silvana DJALIČ Jožefa REBA Irena Konfekcija Krstinja DOLNIČAR Bojana SIMČIČ Anica BASARA Mirjana KOSTELAC Vera SLANC Alenka RAŠIČ Dušanka MATEKOVIČ Nada TURKOVIČ Višnja VUJIČ Ljubica PERŠIN Josip RAZUMIČ Danijela Konfekcija Črnomelj BABIČ Pavla Sindikalna lista za mesec julij predlaga naslednje RUS Martina FLAJNIK Anica zneske za jubilejne VODNIK OVSEN, JAK Andreja GRAHEK Nada negrade: VRTAČIČ Zorka PERUŠIČ Alenka za 10 let . . . .3.964,00 din ZOREC Silvo VRANEŠIČ Cirila za 20 let . . . .5.946,00 din ZUPANC Vera ŠTEFANIČ Biserka za 30 let . . . .7.928,00 din ŠTUBIJAR Martina Konfekcija Mirna Peč Konfekcija Krstinja VRAJAR Tončka BJELIVUK Dragica SIAK Štefka OB ODHODU ŠPANOVIČ Dragica Konfekcija Dobova Ob odhodu v pokoj se naj- 10. LETNIKI GROMILIČ Safija lepše zahvaljujem sodelavkam HOTKO Anton iz konfekcije Žakanje za Preja HUSAK Peči darilo, ki sem ga bila resnično ŽUGELJ Jože iz vsega srca vesela. Kljub FRIC Vesna JAKOVINA Lidija temu, da se več ne bomo GRAŠA Željko KELHER Marija videvali na delovnem mestu, se JURINA Željko PETELINC Bernarda ,, JL . , vas bom vedno z veseljem spominjala in vam želim, vsem MAVRETIČ Zvonimir Konfekcija Zakanje skupaj, veliko zdravlja, sreče PETRUŠA Jože ŽABČIČ Ruža in zadovoljstva. Prav tako pa PREVALŠEK Sonja BAHORIČ Nada upam, da se bomo še velikok- SKOLIBER Ljubica BARBIČ ljubica rat srečali. Metraža HORVAT Marina Vaša bivša sodelavka in KOŽAR Zlata sedaj upokojenka Dragica IIERAK Željko Radman. JANŽEKOVIČ Anton KUDASIČ Biserka DOBRODELNA PRIREDITEV Za otroke, ki so iz ogroženega črnobilskega območja letovali v Sloveniji, so Zeleni Slovenije pripravili široko začrtano akcijo zbiranja pomoči. Med drugim je v okvir te akcije spadal dobrodelni koncert, ki so ga pripravili 23. maja v Križankah. Podobna prireditev pa je bila tudi v Metliki in sicer 10. maja. Pred popolnoma polno dvorano je nastopilo vse ali skoraj vse, kar v Metliki in v njeni okolici sploh nastopa. Tako vsi gledalci kot tudi nastopajoči so prispevali finančni delež k prireditvi. Prav tako pa je bilo nekaj denarja zbranega tako, da so ga darovala posamezna podjetja in posamezniki. Zbranih je bilo 130.000 din, kar je za Metliko kar lepa številka. S tem denarjem so organizatorji prireditve kupili trenirke za vseh sto otrok, ki so prišli iz Ukrajine na letovanje. Metliške prireditve so se udeležili tudi član predsedstva Slovenije Dušan Plut, sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič in sovjetski vicekonzul Mihail Urakov. Tudi oni so seveda morali plačati vstopnino, ki je bila 100 din. VLOM Pred kratkim je bilo vlomljeno v naš počitniški dom v Seči. Nepridiprav je razbil šipo in vstopil v apartma št. 14. Tam je popil eno pivo in pokadil nekaj cigaret. Potem je legel k počitku. Drugo jutro je apartma zapustil. Škode je za približno 1000 din. Storilca še iščejo. VEZILO J&eti m e t I i k a 11 let Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov DITT Metlika obstaja že 11 let. Sestavljajo ga člani iz Kometa in Beti. Društvo šteje 135 članov. Jasno je, da takšen kadrovski potencial ne more ostati neopazen. Namen društva je, da naj bi bile tudi “firme,” v katerih delajo člani DITT, zainteresirane za tehniški in inženirski kader. Dosedaj je DITT-ov namen bil druženje ljudi stroke. Sedaj želijo nekaj več. Kontinuirano izobraževanje, saj so minili časi, ko je bilo pomembnejše samoupravno angažiranje kot pa strokovna sposobnost. Kot vemo, pa znanje hitreje zastara kot stroji. Čim boljša strokovna usposobljenost pa se mora nujno odraziti tudi v samem proizvodnem procesu. Aktivnost DITT-a je bila do sedaj odvisna le od aktivnosti posameznikov. Težko je verjeti, da so nekateri člani društva samo iz formalnih razlogov. Nove ideje naj bi v bodoče našle svoje mesto v delokrogu društva. O tem in še marsičem je tekla beseda na občnem zboru metliškega DITT-a. Prav tako pa so se spomnili tudi del, ki so jih opravili v preteklem obdobju: -gostitev DITT-ov Gorenjske, Primorske in iz TUS Slov. Gradec -organizacija seje predsedstva ZITT Slovenije -organizacija strokovne ekskurzije v Muro in Rašico -nekaj predstavnikov društva se je udeležilo ITME 87 -na pobudo društva se je organiziral tečaj nemščine -udeležba na dveh zimskih tekstiliadah in organiziranje tekstiliade v kegljanju -organiziranje številnih strokovnih predavanj Metliški DITT je na občnem zboru izvolili tudi novo vodstvo društva. Dosedanjo predsednico Mileno Pavlovič je zamenjal Jože Muc. Za podpredsednika pa so izbrali Ivana Malešiča. Blagajničarka je Vida Plut in tajnik Branka Bricelj. V vodstvu pa so poleg njih še Milena Pavlovič, Blagoje Tošeski in Milena Benkovič iz Kometa. Novemu vodstvu želimo veliko uspeha. POSLOVANJE V LETU 1990 Poslovanje v letu 1990 smo v Beti zaključili z manjšo izgubo (3.074.000,00 din), ki pa smo jo že pokrili iz rezervnega sklada. Na rezultat poslovanja je močno vplivala velika neplačana realizacija, ki nam trenutno zmanjšuje rezultat v višini 92.394.000,00 din, predstavlja pa rezervo za boljši rezultat v tekočem letu, če bomo od tega dobili še kaj plačano. Na to, da se je povečal delež neplačane realizacije v fakturirani realizaciji, kaže tudi struktura, kije bila v letu 1989 3,7%, v letu 1990 pa 12,8%. Vire sredstev smo obdržali realno ovrednotene, saj smo jih uspeli v celoti revalorizirati s predpisanim koeficientom za revalorizacijo 0,619. Knjigovodska vrednost trajnega kapitala znaša 34.055.000,00 DM. Prav tako smo obdržali pokritost osnovnih sredstev in obratnih sredstev s trajnim kapitalom, kar predpostavlja določeno varnost poslovanja. Prodajno vrednost smo dosegli glede na planirano 97%, pokritje pa 90%. Izplačani DO so bili 11 % nad planom. Skupaj pa so bili vsi fiksni stroški doseženi 96% od plana. Izvoz smo povečali za 11% glede na planirani znesek. Količinsko proizvodnjo smo dosegli po programih različno in sicer; Kodranka 82%, Metraža 84% v tonah glede na plan, program Perilo 90% in program Oblačila 97% v minutah glede na plan. Nekoliko daljša je bila vezava finančnih sredstev v zalogah in veliko daljša v terjatvah glede na plan. Število zaposlenih smo v letu 1990 zmanjšali za 154 in nas je bilo konec leta 1877. Bilanca uspeha za leto 1990 Zap št. Elementi Doseženo 1989 Plan 1990 Doseženo 1990 Indeksi 1. 2. 3. 4. 5. 5/3 5/4 1. Prihodki 1.110.622 776.606 752.740 68 97 2. VS in odhodki 789.103 462.666 470.853 60 102 3. Pokritje (1-2) 321.519 313.940 281.887 88 90 4. MFS 68.909 67.339 79.963 116 119 5. Am. + lizing 59.682 45.120 . 20.712 35 46 6. Dohodek (3-4-5) 192.928 201.481 181.212 94 90 7. Bruto OD 164.594 150.766 168.042 102 111 8. Udeležba drugih v dobičku 237 95 40 9. Bruto dobiček P' 7 K) 28.097 50.715 13.075 47 26 10. Davki in prispevki 33.765 32.875 15.576 46 47 11. Akumulac. RS + PS - 10.751 - . - 12. Skupna poraba 754 7.089 573 76 8 13. Dobiček ali izguba (9-10-11-12) -6.422 . -3.074 48 . neslutsne uspehe O POSLOVNIH TAJNOSTIH Poslovne tajnosti so stare skoraj kot človek, če ne celo več. Še živali imajo svoje poslovne skrivnosti. Mar pes ne zakoplje kost v zemljo. Njegova skrivnost je mesto, kjer je kost zakopana. Ko je bil človek še lovec, je skrbno varoval način, s katerim se da posamezna žival ujeti in mesto, kjer se ta ali ona žival nahaja. Tudi današnji gobarji skrbno skrivajo mesta kjer rastejo najlepši jurčki. Zakaj je moral človek že od nekdaj skrivati svoje dosežke pred drugimi? Vzrok tiči v sami naravi človeka. Ta poskuša priti do določene prednosti s čim manj truda. Lažje je torej nabrati polno košaro gob, če zveš, kje jih nabira sosed, kot pa se cele dneva klatiti po gozdu in upati, da boš vendarle našel kotiček, kjer raste goba pri gobi. Če pa bi vedno le koristili znanje drugih, to ne bi vodilo do nobenega napredka. Posameznik, sicer lahko prospcrira. Ni pa nobenega vsesplošnega progresa. Tisti, ki je ustvarjal, je moral torej svoje dosežke zaščititi pred drugimi, če je hotel preprečiti, da se z njimi ne bi okoristili tisti, ki k njim niso ničesar prispevali. Njegov trud bi bil sicer izničen, saj bi bil na istem kot tisti, ki so počivali, ko je on sam trdo delal. Splošno znano je, da so posamezna podjetja uspešnejša od drugih z istovrstno ali sorodno dejavnostjo. Torej obstajajo razlike glede dosežkov, ki zagotavljajo prednost na trgu. Te pa so magnet, ki privlačijo tiste, kateri s svojimi dosežki niso tako uspešni. Čim večji so dosežki nekoga, tem bolj so ogrožene njegove poslovne tajnosti. Kdo ogroža poslovne tajnosti? Vsi tisti, ki si od njih obetajo koristi. Govorimo o posred-nem in neposrednem ogrožanju poslovnih tajnosti. Za neposredno ogrožanje gre takrat, ko je neko podjetje zainteresirano za naše poslovne tajnosti in hoče do njih priti samo, brez pomoči nekoga tretjega. Posredno ogrožanje pa pomeni, da zainteresirani najame nekoga, ki poskuša priti do naših poslovnih skrivnosti. Obstajajo podjetja, ki se poleg drugega ukvarjajo tudi z gospodarskim vohunjenjem in prodajajo poslovne tajnosti. Takšna podjetja so na Japonskem in ZDA povsem normalen pojav. Prav tako pa se pojavljajo tudi v Evropi. Tudi zasebni detektivi v ZRN so za dobro plačilo pripravljeni izvedeti kakšno skrivnost, ki jo ima podjetje. Nekaj o načinih ogrožanja poslovnih tajnosti: ZLORABA - Nekdo zaradi svojega dela pozna poslovno tajnost, jo izkoristi v svoje namene in v škodo imetnika tajnosti. Do zloraba večjega obsega pride predvsem takrat, ko se nekdo pripravlja, da bi s tajnostmi svojega sedanjega podjetja zagotovil uspeh svojemu bodočemu podjetju oz. si zagotovil dober izhodiščni položaj. IZDAJA - Nekdo, ki pozna poslovno tajnost, jo da na razpolago zainteresirani tretji osebi. Motivi za takšno dejanje so silno različni in niso vedno povezani z materialnimi koristmi. In kaj je glavni vzrok za čuvanje poslovnih tajnosti? -preprečiti gospodarsko škodo podjetju, ki je imetnik skrivnosti - preprečiti škodo, ki nastane narodnemu gospodarstvu. Poglejmo to malo pobliže! Podjetje je vložilo velika sredstva, da je razvilo neko tehnologijo, ki je sedaj poslovna tajnost. S tem je dobilo ugled, pa tudi izdelek ima visoko ceno, saj je treba pokriti tudi stroške razvoja. Konkurenčno podjetje se dokoplje do te skrivnosti. Cena njihovega, enakega izdelka je bistveno manjša, saj ni bil potreben razvoj. Tehnologija je preprosto ukradena. Prvo podjetje se srečuje z izgubo. Tudi delovna mesta so v nevarnosti. Vse to pa nikakor ne koristi narodnemu gospodarstvu. Kako varovati poslovno tajnost? - tehnično varovanje (fizična preprečitev dostopa nepoklicanim) -organizacijsko varovanje (seznanjenost delavcev z varovanjem tajnosti) -kadrovsko varovanje (delavec, ki je že zlorabil poslovno tajnost, ne dobi zaposlitve) - pravno varovanje (določilo v pogodbi o delovnih razmerjih o dolžnosti varovanja poslovnih tajnosti). Vse napredne države so spoznale, da zloraba poslovnih tajnosti škodi tudi državi sami. Zato so določene predpise sprejeli tudi v svojo zakonodajo. Pogoji za učinkovito zaščito poslovnih tajnosti Pogojev je več. Bistveni pa so naslednji: Dobro splošno vzdušje - Nezadovoljstvo delavcev nosi v sebi zametek pripravljenosti za zlorabo ali izdajo poslovnih J&eCi m e t I i k a tajnosti. Dobra poučenost - Delavci, ki dobro razumejo pomen poslovnih tajnosti, tako za podjetje kot za njih same in ki so dobro seznanjeni z vsemi nevarnostmi, bodo z razumevanjem in veliko prizadevnostjo storili vse, da tajnosti ne bi prišle v neprave roke. Preprečevalnih ukrepov imetnika ne bodo šteli za nepotrebno breme. (se nadaljuje) Dve hudomušni o samostojni Sloveniji Delavci Beti, ki vsakodnevno prihajajo na delo iz Hrvaške se razburjajo: - Če si slučajno “odtujil” (beri: spizdil) kakšnem predmet iz Beti, si imel probleme le z vratarjem. Če si šel mimo njega, je bil problem rešen, Sedaj pa naš bodo zajebavali vratar in še carinik. Zvedeli smo, da pripravljajo v konfekciji posebne modele kopalk, ki bodo namenjeni izključno za belokranjsko tržišče. Gre za kopalke, ki imajo žep primeren za to, da se v njem nosi potni list. Tako bomo lahko plavalci po reki Kolpi s suhim potnim listom plavali sem ter tja. Kot nekdajni sindikalni aktivist lelim vs«m Hanom sindikata voliko sf»&, lodovoljstva in sploh kar sb da ugodno pohitj«. Tam, kjer vsi enako misijo, se zelo malo misli. (Bajt) Ker veliko moških srajc visi v omari brez vrednosti, bi si tako človek malo obnovil svojo garderobo. Zato svetujemo ženskam, ki imajo posluh za nove ideje in za takšno delo, da se specializirajo za izdelovanje takšnih “turbo srajc”. Dela jim ne bo primanjkovalo, pa tudi zaslužek bi bil primeren. Vsak dinar pride pri družinskem proračunu še kako prav. Premislite in na delo! JERNEJ ČRNUGEU Verjetno že veste,da Vezila več ne tiska novomeška TISKARNA, ampak tiskarstvo KAPUŠIN iz Krasinca. Na sliki: gazda Brane Kapušin m e 11 i k a tekstilna industrija, p. o. preja pletiva trikotažna oblačila VEZILO je glasilu delovnih ljudi lieti in Kometa. Ureja ga uredniški odbor: Matjaž Rus, glavni in tehnični urednik, Vida Matko-vič-Segina, odgovorna urednica, Jožica Cigič, Nikola Kezele, Karolina Končar, Mijo Maršič, Jure Matekovič, Jože Muc, Vinko Pavli-nac, Tone Omerzel. VEZILO izhaja v nakladi 21 (N) i/. vodo v. Grafična priprava in tisk: TISKARSTVO KAPUSlN KRAS1NEC. Naslov izdajatelja: BETI, Tovarniška 2, 6833(1 Metlika. VEZII.O je po mnenju republiškega komiteja za informiranje RS oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov. VEZILO . A? 9 1JES- ZADNJA STRAN - MALO CINIZMA ~ INOVACIJE Tehnologi in kreatorji, POZOR TURBO MOŠKE SRAJCE - Spoštovane bralke in bralci, uporabniki moških srajc. Poznamo več vrst izdelkov z imenom “TURBO”. To so npr. turbo tovornjaki, turbo stroji, itd. Zadnje čase se pojavlja tudi ime “Turbo rizling”. To je vino iz grozdja “šmarnice”. Eni mu pravijo tudi direktor ali 808, drugi pa kar zemljotres. Pa še bi našli lepih ljudskih imen za te vrste vin. Toda pustimo sedaj vino pri miru in gremo rajši k moški “Turbo srajci”. Kako pridemo do takšne srajce? Poglejmo navodilo: -1. Moško srajco, ko se ji obrabi ovratnik, enostavno obrnemo in nosimo na drugi strani. Potem se ovratnik obrabi tudi na tej strani. Odrežemo ga stran. Prav tako pa odrežemo tudi rokave in iz rokavov, saj je enak material, naredimo nov ovratnik. Hkrati pa dobimo srajco s kratkimi rokavi. (Pri moških srajcah se večinoma uničujejo samo ovratniki.) - 2. Pri srajci, ki že ima kratke rokave, naredimo podobno . Rokavov sicer ne režemo, saj srajca s kratkimi rokavi rokavov žal nima. Zato pa naredimo drugi poseg. Kupimo primerno blago v trgovini in sešijemo popolnoma nov ovratnik. Lahko je tudi drugačne barve, ker so danes tako ali tako v modi večbarvni modeli. Tako imamo zopet novo srajco. ŠALJIVA FOTOGRAFIJA