ZBORNIK PRISPEVKOV S STROKOVNEGA POSVETA PRILOŽNOSTI IN IZZIVI ZA NADALJNJI RAZVOJ GERONTOLOGIJE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZBORNIK PRISPEVKOV S STROKOVNEGA POSVETA PRILOŽNOSTI IN IZZIVI ZA NADALJNJI RAZVOJ GERONTOLOGIJE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA PROGRAM STROKOVNEGA POSVETA PRILOŽNOSTI IN IZZIVI ZA NADALJNJI RAZVOJ GERONTOLOGIJE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 8:30 - 9:00 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV Zbornik prispevkov s strokovnega posveta 9:00 - 9:10 POZDRAVNI NAGOVORI Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije Glavni urednik: Amir Crnojević Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana Programski odbor: dr. Marija Milavec Kapun STROKOVNI PRISPEVKI dr. Branka Javornik Pika Nahtigal 9:10 - 9:40 izr. prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo UL Vloga socialnega dela pri obravnavi starih ljudi: izzivi in priložnosti v Ljubljani Jezikovni pregled: Neža Kelc 9:40 - 10:10 Alen Sajtl, Ana Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka Oblikovanje: Štajn Arhitekti Izkušnje in trendi pri razvoju starosti prijaznih urbanih skupnosti Oblikovanje naslovnice: Pika Nahtigal 10:10 - 10:40 prof. dr. Branka Javornik, Gerontološko društvo Slovenije Vitalna dolgoživost – novejši pogledi na gerontologijo Izdajatelj: Gerontološko društvo Slovenije 10:40 - 11:10 asist. dr. Otto Gerdina, Fakulteta za družbene vede UL Odgovorna oseba izdajatelja: Amir Crnojević, predsednik Teorije staranja in starizem: Kako lahko Ljubljana postane starosti prijaznejše mesto? Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024 11:10 - 11:30 ODMOR ZA KAVO 11:30 - 12:00 doc. dr. Nikolaj Lipič, Alma Mater Europaea Izobraževanje socialnih gerontologov: Priprava strokovnjakov na prihodnje izzive v Ljubljani Prva e-izdaja 12:00 - 12:30 doc. dr. Marija Milavec Kapun, Gerontološko društvo Slovenije, Zdravstvena fakulteta UL, Aleksandra Reid, Zdravstveni dom Ljubljana Zbornik je v pdf formatu prosto dostopen na povezavi: Patronažna dejavnost kot temeljna podpora starejšim odraslim v domačem okolju: Primeri https://www.gds.si/publikacije/ dobrih praks in prihodnji izzivi Datum objave: 14. november 2024 12:30 - 13:00 mag. Mateja Lopuh, Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo, Uporaba, razmnoževanje in predelava v nove dokumente so dovoljeni izključno v nekomercialne Splošna bolnišnica Jesenice namene ob doslednem navajanju vira: Crnojević, A. (ur.). (2024). Priložnosti in izzivi za nadaljnji Oskrba starostnika v domačem okolju – izzivi in priložnosti razvoj gerontologije v Mestni občini Ljubljana: zbornik prispevkov s strokovnega posveta. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. 13:00 - 13:30 dr. Simona Topolinjak, Mestna občina Ljubljana Vloga Mestne občine Ljubljana pri zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev za starejše: Trenutne prakse in prihodnost Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. 13:30 - 13:50 ODMOR ZA KAVO Izdajo zbornika prispevkov s strokovnega posveta sofinancira 13:50 - 14:20 Liljana Batič Dernovšek, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana Zavod za oskrbo na domu Ljubljana – predstavitev in vizija razvoja 14:20 - 14:50 Edisa Halimović, Center celostne oskrbe Projekt izgradnje družbenega gibanja: »Starejšim prijazna točka« za kakovostnejšo reintegracijo starejših 14:50 - 15:20 prof. dr. Vojko Strojnik, Fakulteta za šport UL Dostopnost in organizacija gibalne vadbe za starejše v Mestni občini Ljubljana 15:20 - 15:50 Amir Crnojević, Gerontološko društvo Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 55 let soustvarjanja starejšim prijazne Ljubljane: dosežki in priložnosti za prihodnost COBISS.SI-ID 214426883 gerontološkega razvoja ISBN 978-961-95692-5-2 (PDF) 15:50 - 16:00 ZAKLJUČKI POSVETA IN SKLEPNA BESEDA KAZALO Program strokovnega posveta Program strokovnega posveta 08 08 Predgovor župana Mestne občine Ljubljana Predgovor župana Mestne občine Ljubljana 09 09 Zoran Janković Zoran Janković Uvodna beseda predsednika Gerontološkega društva Slovenije Uvodna beseda predsednika Gerontološkega društva Slovenije 10 10 Amir Crnojević Amir Crnojević Vloga socialnega dela pri obravnavi starih ljudi: izzivi in priložnosti v Ljubljani Vloga socialnega dela pri obravnavi starih ljudi: izzivi in priložnosti v Ljubljani 11 11 izr. prof. dr. Jana Mali izr. prof. dr. Jana Mali Izkušnje in trendi pri razvoju starosti prijaznih urbanih skupnosti Izkušnje in trendi pri razvoju starosti prijaznih urbanih skupnosti 14 14 Alen Sajtl, Ana Ramovš Alen Sajtl, Ana Ramovš Vitalna dolgoživost – novejši pogledi na gerontologijo Vitalna dolgoživost – novejši pogledi na gerontologijo 18 18 prof. dr. Branka Javornik prof. dr. Branka Javornik Teorije staranja in starizem: Kako lahko Ljubljana postane starosti prijaznejše mesto? Teorije staranja in starizem: Kako lahko Ljubljana postane starosti prijaznejše mesto? 20 20 asist. dr. Otto Gerdina asist. dr. Otto Gerdina Izobraževanje socialnih gerontologov: Priprava strokovnjakov na prihodnje izzive v Ljubljani Izobraževanje socialnih gerontologov: Priprava strokovnjakov na prihodnje izzive v Ljubljani 23 23 doc. dr. Nikolaj Lipič doc. dr. Nikolaj Lipič Patronažna dejavnost kot temeljna podpora starejšim odraslim v domačem okolju: Patronažna dejavnost kot temeljna podpora starejšim odraslim v domačem okolju: Primeri dobrih 25 25 Primeri dobrih praks in prihodnji izzivi praks in prihodnji izzivi doc. dr. Marija Milavec Kapun, Aleksandra Reid doc. dr. Marija Milavec Kapun, Aleksandra Reid Oskrba starostnika v domačem okolju: izzivi in priložnosti Oskrba starostnika v domačem okolju: izzivi in priložnosti 28 28 mag. Mateja Lopuh mag. Mateja Lopuh Vloga Mestne občine Ljubljana pri zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev za starejše: T Vloga Mestne občine Ljubljana pri zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev za starejše: 31 renutne 31 Trenutne prakse in prihodnost prakse in prihodnost dr. Simona Topolinjak dr. Simona Topolinjak Zavod za oskrbo na domu Ljubljana – predstavitev in vizija razvoja Zavod za oskrbo na domu Ljubljana – predstavitev in vizija razvoja 34 34 Liljana Batič Dernovšek Liljana Batič Dernovšek Projekt izgradnje družbenega gibanja: »Starejšim prijazna točka« za kakovostnejšo Projekt izgradnje družbenega gibanja: »Starejšim prijazna točka« za kakovostnejšo reintegracijo starejših 37 37 reintegracijo starejših Edisa Halimović Edisa Halimović Dostopnost in organizacija gibalne vadbe za starejše v Mestni občini Ljubljana Dostopnost in organizacija gibalne vadbe za starejše v Mestni občini Ljubljana 39 39 prof. dr. Vojko Strojnik prof. dr. Vojko Strojnik 55 let soustvarjanja starejšim prijazne Ljubljane: dosežki in priložnosti za prihodnost 55 let soustvarjanja starejšim prijazne Ljubljane: dosežki in priložnosti za prihodnost gerontološkega 41 41 gerontološkega razvoja razvoja Amir Crnojević Amir Crnojević Zapiski 43 Predgovor župana Uvodnik predsednika Mestne občine Ljubljana Gerontološkega društva Slovenije Tako kot v večini Evrope se tudi v Sloveniji naša družba vztrajno stara. Na ravni V Gerontološkem društvu Slovenije smo počaščeni, da smo se ob 55-letnici Evropske unije je danes že več kot 20 % ali 100 milijonov oseb, starih 65 let ali več, delovanja znova srečali, da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih gerontologije in in enako kaže na ravni naše prestolnice. To prinaša izzive, ki zahtevajo prilagoditve izboljšanja kakovosti življenja starejših. okolja in družbenih aktivnosti ter spremembo v dojemanju starosti. V Gerontološkem društvu Slovenije s svojim predanim delom že 55 let skrbite za izboljšanje kakovosti Že ob ustanovitvi leta 1969 so ustanovitelji jasno opredelili poslanstvo društva, ki življenja starejših, za kar vam iskreno čestitam! temelji na združevanju posameznikov, društev in organizacij, aktivnih na področju varstva starejših, ter spodbujanju razvoja gerontološke misli. Naša ključna naloga Starejši niso le opazovalci dogajanja, ampak aktivni člani družbe, ki s svojimi je skrb za kakovostno, strokovno in družbeno odzivno okolje, ki vključuje starejše izkušnjami in modrostjo bogatijo naš vsakdan. Pomembno je, da omogočimo kot pomemben del skupnosti. To poslanstvo uresničujemo prek izobraževanja, zdravo in aktivno staranje, kar ni samo stvar posameznika, temveč tudi okolja, v rednih predavanj, sodelovanja pri pripravi predpisov ter s povezovanjem z različnimi katerem živimo. Zato je izrednega pomena, da lokalne skupnosti spoštujemo njihove strokovnjaki, prostovoljci in organizacijami, ki svoje znanje in delo usmerjajo k potrebe ter se nanje ustrezno odzivamo. Razumevanje, strpnost in solidarnost med podpori starejših. generacijami so pri tem ključnega pomena. Društvo je skozi vsa leta svojega obstoja tesno sodelovalo z institucijami, kot je Ljubljana je mesto za vse generacije, tako tudi skrb za naše starejše občanke in nekdanji ljubljanski Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, in si prizadevalo za ustrezno občane postavljamo v ospredje. Že od leta 2011 smo člani Globalne mreže starosti umestitev gerontologije v slovenski prostor. Naše aktivnosti, od sodelovanja pri vzgoji prijaznih mest in v tem času smo pripravili že tri akcijske načrte, s katerimi smo se zdravstvenih in socialnih delavcev do osveščanja o pravicah starejših in odpravljanja zavezali, da bomo kontinuirano ustvarjali starosti prijazno okolje, ki bo spodbujalo stereotipov, prispevajo k boljši družbeni občutljivosti in razumevanju potreb starejših. zdravo in aktivno staranje. Strokovni posvet Priložnosti in izzivi za nadaljnji razvoj gerontologije v Mestni občini To se kaže predvsem v prilagoditvah urbanega okolja in družbene infrastrukture – Ljubljana ponuja priložnost za poglobljeno razpravo in izmenjavo izkušenj. Prispevki od zagotavljanja dostopnosti javnega prevoza, rekreacijskih in zelenih površin ter strokovnjakov osvetljujejo ključne izzive na področjih socialnega dela, urbanega zdravstvenih storitev do podpore raznovrstnim aktivnostim in programom s področja razvoja, oskrbe na domu in dostopnosti zdravstvenih ter drugih storitev za naše kulture, izobraževanja, socialnega varstva in športa, ki starejšim omogočajo, da starejše meščanke in meščane. Poleg izmenjave znanj je naš namen, da utrdimo ostanejo dejavni člani družbe. Še posebej smo ponosni na dnevne centre aktivnosti vizijo starejšim prijazne Ljubljane, ki bo še naprej podpirala samostojno, aktivno in za starejše, ki ponujajo aktivnosti z vseh naštetih področij in delujejo po različnih vitalno staranje. četrtnih skupnostih. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem Mestni občini Ljubljana za vso dosedanjo Kljub neprestanemu nadgrajevanju in vpeljevanju različnih oblik podpore pa se podporo in prizadevanja ter vsem udeležencem za njihov prispevek in pripravljenost zavedamo, da je pred nami še veliko izzivov, predvsem na področju dolgotrajne deliti svoje znanje. Skupaj bomo lahko še naprej oblikovali mesto, ki ne le oskrbe. Tu potrebe žal še vedno presegajo ponudbo in sprejet je nov zakon, zato prepoznava, ampak tudi spoštuje in podpira potrebe svojih starejših meščank in bomo nujno potrebovali tudi kontinuirano sodelovanje in dialog z državo. meščanov. Starost ni nekaj, kar pripada samo “drugim” – je del poti, po kateri bomo nekoč Amir Crnojević, stopali vsi. Je del skupnega človeškega izkustva, v katerem morajo v ospredje stopiti predsednik Gerontološkega društva Slovenije vrednote sočutja, solidarnosti in dostojanstva. Spoštovanje starejših ni le zahvala za njihovo preteklo delo, ampak tudi odraz naše zrelosti kot družbe. Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana 8 9 Vloga socialnega dela pri obravnavi starih ljudi: izzivi in priložnosti v Ljubljani izr. prof. dr. Jana Mali Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, Topniška ulica 31, Ljubljana Gerontološkega socialnega dela, kot ga imenujejo ponekod v tujini, pri nas ne razvijamo, zato govorimo o socialnem delu s starimi ljudmi. Na Fakulteti za socialno delo imamo študijske smeri in samostojen magistrski študij socialnega dela s starimi ljudmi, od leta 2020 pa tudi Katedro za dolgotrajno oskrbo. Prepričani smo, da vsebina in predmet področja socialnega dela s starimi ljudmi zahtevata specializirano znanje za ravnanje, naloge in spretnosti, ki socialnim delavcem in delavkam določajo specializirano vlogo tudi znotraj samega socialnega dela. Po drugi strani pa za svoje delovanje potrebujejo generično znanje socialnega dela kot tudi drugih ved, ki razvijajo znanje za razumevanje starejšega obdobja življenja. Povezanost generičnega socialnega dela in specialističnega socialnega dela s starimi ljudmi je neizogibna, a ne nujno enosmerna, saj lahko specialistično znanje vpliva na generično in znanje med njima izmenično prehaja. Prav intenzivnejše vključevanje starejše populacije v socialno delo in odzivanje na potrebe starih ljudi lahko sprožita val novih metod in spretnosti za ravnanje v socialnem delu. Kajti meje med teorijo in metodo so v socialnem delu fluidne. V socialnem delu gre za teorije ravnanja, o tem, kako v situaciji ravnamo, ne pa za substancionalne teorije o tem, kaj je narava tega ali onega predmeta (v primeru socialnega dela – človeka in družbe), da bi lahko z STROKOVNI PRISPEVKI njim »ravnali«, ga obravnavali (Flaker, 2003, str. 8). Dinamičnost socialnega dela se torej ne kaže le v odzivnosti na družbene spremembe, temveč obstaja tudi znotraj socialnega dela dinamika med teorijo in metodiko. Možno je, da teorije socialnega dela pokažejo, kako ravnati in delovati v praksi, prav tako pa je možno, da metode oblikujejo ali prilagajajo teorije. V zadnjem desetletju smo specializirano znanje na področju socialnega dela s starimi ljudmi povezovali z dolgotrajno oskrbo. Ko so se v socialni in zdravstveni politiki začele strokovne razprave o dolgotrajni oskrbi, smo se čutili poklicane, da predstavimo naše izkušnje in spoznanja na tem področju. Na področju ugotavljanja vrste in količine pomoči, ki jo potrebujejo ljudje v dolgotrajni oskrbi, smo opravili številne raziskave o človeških potrebah in ugotavljanju odgovorov nanje. Ta pristop smo razvili na podlagi večletnega raziskovanja življenjskega sveta ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč in podporo (Flaker idr., 2008). Med ljudmi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, so stari ljudje najštevilčnejši, zato smo razvoj socialnega dela s starimi ljudmi vezali neposredno na temo dolgotrajne oskrbe. Objavili smo ga v šestih monografijah: v prvi je opisano, kaj je dolgotrajna oskrba (Flaker idr., 2008), v drugi, kako naj jo zastavimo in uvedemo (Flaker idr. 2011), v tretji, kako, s kakšnimi metodami, naj jo izvajamo (Flaker idr., 2013), v četrti, kako jo vzpostaviti in vzdrževati v konkretnem lokalnem okolju, v Ljubljani (Mali, 2013a), v peti, kakšne inovacije poraja dolgotrajna oskrba v domovih za stare ljudi (Mali idr., 2018), in v šesti (najnovejši) značilnosti dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco v Sloveniji v teoriji in praksi socialnega dela (Mali (ur.), 2024). 11 Mali (2018, str. 22) opredeli socialno delo v dolgotrajni oskrbi in v definiciji predstavi Literatura ključne metode socialnega dela: vzpostavljanje delovnega odnosa, raziskovanje življenjskega sveta in potreb uporabnikov, analizo tveganja, krepitev moči in Beresford P., & Croft, S. (1993). Citizen involvement: a practical guide for change. zagovorništvo. V izhodišču socialnega dela je posameznik, ki v življenjski stiski Basingstoke: Macmillan. in težavah potrebuje pomoč. Za uspešno pomoč socialna delavka z uporabnikom dolgotrajne oskrbe vzpostavi delovni odnos (Saleeby, 1997; Čačinovič Vogrinčič Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., & Možina, M. (2005). Vzpostavljanje delovnega idr., 2005), katerega cilj je odprava stisk in težav, ki narekujejo pomoč dolgotrajne odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. oskrbe. Pomembno je, da z uporabnikom dolgotrajne oskrbe vzpostavi oseben Dragoš, S., Leskošek, V., Erlah Petrovič, P., Škerjanc, J., Urh, Š., & Žnidarec Demšar, S. odnos, ki mogoča raziskovanje njegovega življenjskega sveta (Šugman Bohinc idr., (2008). Krepitev moči. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. 2007; Flaker idr., 2013) in odkrivanje potrebe, za zadovoljitev katerih v zdajšnji Flaker, V. (2003). Oris metod socialnega dela. Uvod v katalog nalog centrov za socialno življenjski situaciji nima ustreznih odgovorov. Iskanje odgovorov na potrebe delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno delo. temelji na krepitvi uporabnikove moči (Thompson in Thompson, 2001; Dragoš idr., 2008). S tem človeku, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, podelimo mandat Flaker, V., Mali J., Kodele, T., Grebenc V., Škerjanc J., & Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. aktivnega soustvarjalca reševanja svoje življenjske usode. Narava stisk in težav ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, je takšna, da pogosto zahteva zaščitniško Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A., & Udovič, N. (2011). Nastajanje dolgotrajne oskrbe: in skrbniško vlogo tistih, ki pomagajo. To je v nasprotju s paradigmo dolgotrajne ljudje in procesi, eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. oskrbe, ki postavlja uporabnike dolgotrajne oskrbe v vlogo soustvarjalcev rešitev Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., Ratajc, S., & Balantič, K. (2013). Osebno načrtovanje in za težave in iskanja odgovorov na potrebe. V socialnem delu prav analiza tveganja izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. (Grebenc in Flaker, 2011) omogoča drugačno delovanje, takšno, ki pokaže tveganje Grebenc, V., & Flaker, V. (2011). Ocena tveganja kot metoda načrtovanja neodvisnega z vidika verjetnosti dogodka in tako omogoča, da obdržimo perspektivo uporabnika življenja ljudi z demenco. V J. Mali , V. Miloševič-Arnold (ur.), Demenca – izziv za kot udeleženega soustvarjalca rešitev (Beresford in Croft, 1993; Škerjanc, 2006). socialno delo (str. 73–89). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Tveganje ni in ne sme biti razlog za pasivizacijo uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z analizo tveganja pokažemo, da kljub verjetnosti tveganja uporabniki lahko aktivno Mali, J. (2013 a). Dolgotrajna oskrba v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za sodelujejo v procesu pomoči. Tako uporabnikom, kot njihovim sorodnikom in tudi socialno delo. strokovnjakom, udeleženim v proces pomoči, pokažemo možnosti za uporabnikovo Mali, J., Flaker, V., Urek, M., & Rafaelič, A. (2018). Inovacije v dolgotrajni oskrbi: primer soustvarjanje rešitev. Lahko se zgodi, da bodo uporabniki prav zaradi strahu drugih domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. (strokovnjakov, sorodnikov) izločeni iz aktivne udeležbe v procesu pomoči in bodo Mali, J., & Grebenc, V. (2021). Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih potrebovali zagovornika, nekoga, ki bo zagovarjal njihove interese in aktivno ljudi v skupnosti. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. vključenost v iskanje rešitev. Analiza tveganja in zagovorništvo (McDonald, 2010; Urek, 2005), ki si prizadeva za različne možnosti in krepitev družbenega položaja Mali, J. (ur.) (2024). Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v Sloveniji v teoriji in praksi socialnega dela. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. posameznika, sta uporabni metodi v teh situacijah, ker izhajata iz dejanskih potreb, interesov in želja človeka, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo (Flaker idr., 2013), in po McDonald, A. (2010). Social work with older people. Cambridge: Polity Press. potrebi, na podlagi njegovih pooblastil, odpravljata nepravilnosti in krivice v družbi Saleeby, D. (ur.) (1997). The strength perspective in social work practice. New York: za doseganje polnopravnega članstva v družbi. Longman. Škerjanc, J. (2006). Individualno načrtovanje z udejanjenjem ciljev: pomen uporabniškega Vedno, kadar delujemo socialnodelovno, delujemo v skupno dobro vseh ljudi, ljudi vpliva pri zagotavljanju socialno-varstvene storitve. Ljubljana: Center RS za vseh starostnih skupin, vseh generacij, saj je eno izmed osnovnih etičnih načel poklicno izobraževanje in usposabljane. socialnega dela, da socialni delavci pri svojem delu ljudi ne izključujemo, omejujemo Šugman Bohinc, L., Rapoša Tajnšek, P., & Škerjanc, J. (2007). Raziskovanje, ocenjevaje in ali zapostavljamo (Mali in Grebenc, 2021). načrtovanje uporabe virov za doseganje želenih razpletov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Ključne besede: socialno delo; dolgotrajna oskrba; teoretski koncepti; metode Thompson, N., & Thompson, S. (2001). Empowering older people: beyond the care model. ravnanja Journal of Social Work, 1(1), 61–76. Ule, M. (2005). Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 12 13 Izkušnje in trendi pri razvoju starosti prijaznih urbanih prijazna mesta in občine (SPMO). Temelji na raziskavi v 33 mestih, kjer so ugotavljali, skupnosti kaj je starosti prijazno in kaj ni. Začrtali so konkreten proces in področja delovanja. Globalna mreža danes šteje več kot 1400 članov v 51 državah. Alen Sajtl Cilj vsake starosti prijazne skupnosti je, da omogoča vsem ljudem, da se dobro Ana Ramovš Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva starajo v kraju, ki je primeren zanje, nadaljujejo z osebnim razvojem, so vključeni, cesta 11, Ljubljana prispevajo k razvoju svoje skupnosti, kolikor se da ohranjajo samostojnost in zdravje ter se podpirajo, ko potrebujejo oskrbo, ali z drugimi besedami, da starejši ljudje ne živijo le dlje, ampak tudi bolj zdravo in povezano. “Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere,” je uvodni stavek Zelene knjige EU o odzivu na demografske spremembe, ki ima naslov: Nova solidarnost med generacijami (Sporočilo Komisije – Zelena knjiga „Odziv na demografske spremembe, 2005). Obstoječo demografsko krizo zaznamujejo: 1. Rodnost, ki je za tretjino prenizka za naravno obnavljanje starajočega se prebivalstva. 2. Mlada generacija, ki se težko vključuje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje. 3. Naglo naraščanje deleža tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege. Po podatkih Organizacije združenih narodov bo tako delež ljudi, starejših od 80 let narasel s 4,5 % na 12,3 % do konca tega stoletja (Združeni narodi, 2022). Poleg zgoraj omenjenih demografskih izziov na Inštitutu Antona Trstenjaka prepoznavamo še štiri socialno antropološka dejstva našega časa: 1. Mlada, srednja in tretja generacija med seboj niso dovolj povezane, da bi Slika 1. Razlika med pričakovano življenjsko dobo in pričakovano zdravo življenjsko razvijale medgeneracijsko solidarnost. dobo. 2. Družina čedalje težje sama oskrbuje stare onemogle družinske člane. 3. Človek iz evropske kulture ne doživlja, da je starost enako smiselna in V Sloveniji smo navedene trende in možne rešitve prepoznali leta 2008 in vredna v človeškem življenju, kakor so mladost in srednja leta. postopoma začeli izvajati potrebne aktivnosti za vstop v globalno mrežo in vodenje Slovenske mreže SPMO. Inštitut je tako npr. v letih 2008 in 2009 po metodi Svetovne 4. Otežen je prenos osnovnih socialnih vrednot iz roda v rod (solidarnost, zdravstvene organizacije v Ljubljani izvedel raziskavo, namenjeno poglobitvi znanj poštenost, delavnost in duhovna dimenzija). o staranju v urbanih okoljih. Izsledki raziskave so predstavljeni v monografiji Starosti prijazna Ljubljana (Voljč & Ramovš, 2009). Omenjenim štirim dejstvom se pridružujeta dve gospodarski: Sama Slovenska mreža SPMO pa deluje od leta 2010. Pod okriljem Svetovne 1. Ekonomska kriza, meje gospodarske rasti ob uničevanju okolja in zdravstvene organizacije jo koordinira in vodi Inštitut Antona Trstenjaka za razslojevanju ljudi. gerontologijo in medgeneracijsko sodelovanje. Je del Svetovne mreže SPMO 2. “Selitev narodov” v Evropo (begunci in emigranti). in združuje tista mesta, občine in organizacije po svetu, ki imajo skupno vizijo spreminjati skupnosti v kraje, v katerih se je dobro starati. Gre torej za evropsko oziroma celo globalno izkušnjo, na katero mora odgovoriti cel svet. Ena takšnih pobud je nastala leta 2005 na 18. svetovnem gerontološkem Od svojih začetkov sta se tako slovenska kakor globalna mreža precej razvili; kongresu, kjer je Svetovna zdravstvena organizacija predstavila program Starosti izkristalizirala so se sledeča spoznanja: 14 15 Izkušnja nas je naučila, da moramo v občinah od začetka vstopa občine v Slovensko Potrebujemo čas, če želimo spremeniti način razmišljanja, naš cilj pa je učeča se mrežo SPMO sistematično delati s tremi skupinami občanov: skupnost. Potrebujemo čas, da bolje spoznamo drug drugega in se (na)učimo novih veščin in načinov. Tudi če želimo napredovati, potrebujemo čas. Ampak je vredno! 1. Poskrbeti moramo za dobre 4 % starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi, ki potrebujejo humano, kadrovsko in finančno vzdržno Ključne besede: demografske spremembe; mreža starosti prijaznih mest; dolgotrajno oskrbo, od tega je 1 % tistih, ki živijo v domovih za starejše ter Vademecum 3 % tistih, ki živijo doma. 2. Okrog 20 % sorazmerno zdrave tretje generacije potrebuje okolje, ki jim Literatura omogoča aktivno zdravo staranje. Poskrbeti moramo tudi za gospodarski razvoj ob staranju zaposlenih. Council, B. C. (b. d.). Carer Card: A new tool for carers | Info Barcelona | Barcelona City 3. Za vse prebivalstvo pa je pomembno učenje potradicionalne solidarnosti Council. Pridobljeno 21. oktober 2024, s https://www.barcelona.cat/infobarcelona/ med generacijami. en/tema/social-services/carer-card-a-new-tool-for-carers-2_1205839.html Sporočilo Komisije – Zelena knjiga „Odziv na demografske spremembe: nova Izziva staranja se lahko lotimo le skupaj, sistematično in konkretno. Slovenski razvoj solidarnost med generacijami“ (2005). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ je pokazal, da je skupaj »motor« procesa za starosti prijazne skupnosti. Sestavljajo TXT/?uri=CELEX:52005DC0094 ga lokalni koordinator, lokalna akcijska skupina ter trojka, ki je akcijska skupina v VOCAL: Support for unpaid carers in Edinburgh & Midlothian. (b. d.). VOCAL. Pridobljeno malem in jo sestavljajo predstavniki starejših, občine in stroke. Sistematičnost se 21. oktober 2024, s https://www.vocal.org.uk/ začne s sprejeto strategijo, s katero se občina zaveže 5-letnemu ciklu uresničevanja njihove vizije za starejše. Rezultati dela pa so najbolje sprejeti, kadar gre za Voljč, B., & Ramovš, J. (2009). Starosti prijazno mesto: Vademecum: priročnik za člane častnega seniorskega odbora in druge sodelavce starosti prijaznega mesta. Inštitut konkretno delo na lokalni ravni. Na primer konkreten razvoj socialnozdravstvenega Antona Trstenjaka. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/254170112 področja, kjer ima velik pomen razvoj mehkih programov; pri nas se to še posebej kaže pri delu s prostovoljci ter delu z neformalnimi oskrbovalci ob porasti oskrbe. World Population Prospects—Population Division—United Nations. (b. d.). Pridobljeno 21. oktober 2024, s https://population.un.org/wpp/ Starosti prijazna mesta in skupnosti izboljšujejo dostop do ključnih storitev in omogočajo ljudem, da so in delajo tisto, kar je zanje pomembno, in sicer z ukrepi na osmih področjih: stavbne in zunaj stavbne površine, prevoz, družbeno angažiranje in zaposlitvene možnosti, spoštovanje in vključevanje v družbo, komuniciranje in informiranje, socialne in zdravstvene storitve, varnost, družabno življenje. Naj naštejemo nekaj konkretnih primerov: V urbanih okoljih v Evropski uniji je še posebej pomembno področje socialnih in zdravstvenih storitev z dolgotrajno oskrbo, kjer je v ospredju skrb za neformalne oskrbovalce, kako jih prepoznati, možnosti izobraževanja zanje ter druge oblike ugodnosti in podpore zanje. Barcelona na primer ponuja posebno kartico ugodnosti (Council, b. d.). Edinburg za neformalne oskrbovalce nudi paket ugodnosti, ki se nenehno nadgrajuje (VOCAL, b. d.) Veliko je govora tudi o klimatskih spremembah ter spremljajočih vročinskih valovih, ki močno vplivajo na kakovost življenja starejših. V vsem tem času smo se kot nacionalni koordinator SPMO naučili kako pripomoči k temu, da urbana ali druga okolja (p)ostanejo starosti prijazna. Ugotavljamo, da je ključna pripravljalna faza in vzpostavitev organizacijskih struktur, ki omogočajo resnično sodelovanje starejših. Pomembno je ravnovesje med konkretnim in sistematičnim. Treba je izkoristiti vsako priložnost za izmenjavo izkušenj in povezovanje (v občini in med občinami). Ključni so predani ljudje, še posebej lokalni koordinatorji SPMO, ki na začetku potrebujejo več podpore, nato pa postopoma čedalje manj. 16 17 Vitalna dolgoživost – novejši pogledi na gerontologijo In kakšne so možnosti za vitalno dolgoživost? Po mnenju znanstvenikov s področja biologije staranja ima človek tri možnosti za zdravo staranje in vitalno dolgoživost. Prva je ugodna genetska zasnova, česar za zdaj še ne uravnavamo na primer z prof. dr. Branka Javornik Gerontološko društvo Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana genskim inženiringom in je tako genetika za dolgoživost odvisna od genov staršev in ugodne rekombinacije materne in očetove dednine. Raziskave stoletnikov (95– 110 let) so potrdile dednost dolgoživosti in po grobih ocenah geni prispevajo od 60 Gerontologija je veda, ki celovito multidisciplinarno obravnava staranja, starost in do 75 odstotkov k dolgoživosti, preostali odstotki pa so odvisni od vplivov okolja starejše z zdravstvenega, biološkega, socialnega, kulturnega, ekonomskega in (življenjski prostor, slog, navade, izpostavljenosti, makro in mikro interakcije itd.). političnega vidika. Kot navaja Inštitut A. Trstenjaka »je zelo pomembno prizadevanje Za stoletnike je značilna odsotnost starostnih boleni do zelo pozne starosti, čeprav po celostni ali integralni gerontologiji, ki z interdisciplinarno širino vključuje spoznanja večina ne prakticira »zdravega življenjskega sloga«. vseh znanosti in strok o starosti in staranju ter jih povezuje v sistemsko celoto uporabnega »znanja za ravnanje« na individualni ravni posameznega človeka, na skupinski ravni družine in drugih skupin ter na družbeni ravni krajevnih, nacionalnih Genske raziskave iste skupine stoletnikov in druge genetske analize so odkrile in celotne svetovne skupnosti«. nekatere variante genov in njihove povezave, vendar ne moremo govoriti o kakšnih spektakularnih genih za dolgoživost. V prispevku se bomo osredotočili na biološke vidike staranja, ki v zadnjem desetletju doživlja obsežne aktivnosti ter smo priča novim znanstvenim odkritjem Pri drugi možnosti za dolgoživost, to je za ljudi, ki niso stari sto let, je razmerje in spoznanjem, kar nekateri imenujejo »revolucija o dolgoživosti«. Področje biologije med genetiko in okoljem obrnjeno, torej manjši je prispevek genov k dolgoživosti in staranja opredeljujemo s pojmoma biogerontologija in geroznanost, katerih definiciji občutno povečan vpliv okolja, ki ga lahko spreminjamo z vplivi na nekatere znane se precej prepletata. Biogerontologija je podpodročje gerontologije, ki obravnava mehanizme in procese staranja z življenjskim slogom. Na tem področju je bil narejen osnovne procese: biologijo staranja, njen evolucijski izvor in različne intervencije proti bistven preskok v razumevanju bioloških mehanizmov in procesov, ki jih lahko staranju. Geroznanost obravnava biološke mehanizme, pri katerih je staranje glavni uravnavamo, in na kakšen način jih je možno uravnavati s telesno dejavnostjo, dejavnik tveganja in vzrok nastanka kroničnih stanj in bolezni starejših ljudi. Je veda načinom prehranjevanja, kakovostnim spanjem in čustvenim ravnovesjem. na presečišču osnovne biologije staranja in kroničnih bolezni, povezanih s staranjem Torej, kako lahko vplivamo na »okolje«, da se bodo naši geni najbolje odzvali na in zdravjem. Obema področjema so skupne raziskave, ki skušajo na molekulskem uravnavanje vitalne dolgoživosti. in celičnem nivoju ter na nivoju organizma odgovoriti na vprašanja, zakaj in kako se staramo ter ali je mogoče omiliti/upočasniti procese staranja, predvsem s Tretja možnost za vitalno dolgoživost pa je uporaba zdravilnih učinkovin preprečevanjem razvoja starostnih tegob in kroničnih bolezni in tako podaljšati (geroterapevtikov) ter celičnih in genskih terapij za vzdrževanje in podaljševanje zdrava leta življenja. Danes smo namreč priča naraščajočemu pričakovanemu zdravega staranja, seveda ob ustreznih odobritvah regulatornih agencij in etični trajanju življenja, ki je v zadnjih desetletjih izjemno porastlo zaradi ugodnejših sprejemljivosti. Na tem področju je precej živahna dejavnost v prizadevanjih zdravstvenih, prehranskih, ekonomskih in socialnih razmer kot odraz različnih za odkrivanje novih učinkovin za upočasnitev in preprečevanje staranja ali za odkritij ter novih spoznanj v znanosti in družbi ter njihovih aplikacij v vsakdanjem pomlajevanje. Danes poznamo testirane učinkovine, ki podaljšujejo življenjsko življenju. Če si pomagamo s statistiko (NIJZ ali SURS), je bilo v Sloveniji leta 2023 dobo pri poskusnih organizmih (miši), ali učinkovine, ki ciljajo na posamezne znake pričakovano trajanje življenja približno za 13 let daljše kot pred 60 leti. Za leto 2023 staranja, vendar še brez kliničnih testov na človeku. Na področju celične terapije je pri nas izračunano pričakovano trajanje življenja povprečno 81,8 leta za oba je poleg uspešne uporabe matičnih celic za »popravljanje« okvarjenih tkiv veliko spola, vendar bomo petino ali četrtino tega dolgega življenja preživeli s starostno pozornosti deležno reprogramiranje (pomlajevanje) somatskih celic, vendar bo oviranostjo ali s kroničnimi boleznimi. Zato ne čudi razmišljanje, da je »znanost potrebno še kar precej raziskav pred praktično uporabo te tehnologije. Podobno podaljšala življenjsko dobo, vendar to pomeni daljšo starost«. Res je, staranju ne velja za gensko terapijo, s katero se izvajajo nekateri eksperimenti za podaljševanja moremo ubežati – z leti se začnejo kopičiti okvare in napake v telesu, ki se odražajo (zdravega) življenja. kot upad fizičnih in kognitivnih sposobnosti in razvoj kroničnih bolezni, vendar danes znanost ponuja več kot le podaljševanje »starega« življenja! Za zdravo staranje je že sedaj na razpolago veliko možnosti, hiter razvoj znanosti in tehnologije na tem področju pa opozarja na prihodnost, ki nam prinaša »revolucijo Povečanje števila zdravih let življenja lahko močno vpliva na izboljšanje blaginje vitalne dolgoživosti«. vseh generacij in tudi na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo. Izkušnje nekaterih držav kažejo, da lahko ukrepi, usmerjeni v spodbujanje zdravega načina življenja Ključne besede: biogerontologija; geroznanost; pričakovano trajanje življenja; ali uvajanje preventivnih zdravstvenih programov za vse generacije, pomembno zdrava leta življenja prispevajo h kakovosti življenja posameznika in družbe ter izboljšujejo dolgoročno vzdržnost sistemov javnih financ. 18 19 Teorije staranja in starizem: Kako lahko Ljubljana Sočutni starizem se lahko pod določenimi pogoji spremeni v sovražni ali zavistni postane starosti prijaznejše mesto? starizem. Predvsem gre za situacije, kjer različne starostne skupine tekmujejo za omejene družbene vire. V situaciji tako imenovanega realističnega konflikta med skupinami (Sherif, 1966) začnejo pripadniki notranje skupine do zunanje asist. dr. Otto Gerdina gojiti negativna čustva in jim pripisujejo negativne značilnosti (npr. da niso vredni Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana zaupanja ali da imajo slabe namene). Do podobnega odziva lahko pride tudi, kadar dominantna skupina občuti, da je marginalna skupina prestopila mejo. Starizem lahko opredelimo »kot proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije ljudi, ker so stari« (Butler, 2002, str. 12). Pomeni enega izmed Kako lahko Ljubljana z vidika zmanjševanja in preprečevanja starizma postane mehanizmov za ustvarjanje družbenih neenakosti in lahko vključuje tako pozitivne starosti prijaznejše mesto? kot negativne starostne stereotipe. Prisotnost pozitivnih in negativnih predsodkov in stereotipov do starih ljudi je potrdilo veliko raziskav. Starizem negativno vpliva na kakovost življenja, ki se denimo odraža v manjših stopnjah sreče ali manjši volji do življenja in vodi do izrazitejših tveganj za različne Sestavljen je iz dimenzije dojemanja/kognicije, ki sporoča, kako se stare ljudi (npr. kardiovaskularne) bolezni. Da bi te negativne izide preprečili, so potrebne razume/dojema in se povezuje s stereotipi; dimenzije čustev, ki nam pove, kako politike, programi in strategije za zmanjševanje starizma na nacionalni, regionalni in se ljudje počutijo v odnosu do starih ljudi in kako jih ocenjujejo in se povezuje s lokalni ravni. Za zmanjševanje starizma na regionalni in lokalni ravni je pomembno, predsodki; dimenzije vedenja/delovanja, ki označuje, kako se do starih ljudi dejansko da se: vedejo in se povezuje s starostno diskriminacijo. • krepi programe, katerih namen je, da starost preoblikujejo v čas pozitivne Starizem je slab za posameznika in družbo. Na negativne posledice ponotranjenih dejavnosti, rasti in optimizma za prihodnost; negativnih starostnih stereotipov na individualni ravni opozarja teorija utelešenja • spodbuja stalne in pozitivne medgeneracijske stike znotraj lokalnih skupnosti; stereotipov, s katero ameriška raziskovalka Becca Levy (2009) opisuje proces, v katerem ljudje tekom življenja ponotranjijo negativne starostne stereotipe in • več truda vloži v politike in programe za poznavanje starizma med jih v starosti tudi fizično utelesijo. Stereotipi vplivajo tako na vedenje mladih kot zaposlenimi na občini, da se starostni stereotipi in predsodki ne ukoreninijo na vedenje in interpretacijo starih ljudi, ki ponotranjijo negativno sliko starostne pri tistih, ki neposredno delajo s starimi ljudmi; manjvrednosti. Posledica, ki jo opazimo v interakcijah, je začaran krog, ki podpira • sprejme uredniške politike, ki v občinskih glasilih redno poročajo o starosti samega sebe. Stereotipi oblikujejo pričakovanja, vedenja in interpretacije vedenj in staranju ter sledijo zavezi k ne-stereotipnemu in ne-senzacionalističnemu ter vodijo v to, čemur se v socialni psihologiji reče samouresničujoča se prerokba. medijskemu poročanju; • okrepi izobraževalne programe o dobri starosti in zdravem staranju. V literaturi se pojavlja več tipov starizma. Raziskave najpogosteje ločijo med individualnim in institucionalnim starizmom ter eksplicitnim in implicitnim starizmom. Vse našteto mora biti informirano s strani kakovostnih in na ravni Mestne občine Pomembna je tudi Tornstamova (2006) tipologija, s katero je na podlagi empiričnih Ljubljana reprezentativnih podatkih o starizmu, zato so za natančnejše razumevanje ugotovitev raziskav odnosa do starih ljudi na Švedskem v letih 1984 in 2002 in odziv na problem starizma v prvi vrsti potrebne znanstvene empirične raziskave, identificiral štiri tipe odnosa do starih ljudi: konsistentno negativen, konsistentno ki ne bi zgolj ocenile razširjenosti starizma, ampak bi tudi identificirale pojavnost pozitiven, zavistno negativen in pomilujoče pozitiven, ki jih lahko povežemo s štirimi oblik starizma med različnimi subpopulacijami. tipi starizma: sovražni starizem, pozitivni starizem, zavistni starizem in sočutni starizem. Ključne besede: starizem; starosti prijazno mesto; medgeneracijski odnosi; preprečevanje diskriminacije Empirične raziskave so pokazale, da so stari ljudje najpogosteje dojeti kot topli, a nekompetentni. Konkretno sta Phalet in Poppe (1997) v raziskavi evropskih nacionalnih stereotipov ugotovila, da so bili stari ljudje ocenjeni kot intelektualno Literatura nekompetentni, manj ambiciozni in manj odgovorni kot mladi ljudje, a v nasprotju z njimi tudi prijaznejši in toplejši. Predsodki, ki so jih razkrili v raziskavi Fiske in drugi Butler, R. N. (2002). Why survive? Being old in America. Baltimore: The Johns Hopkins (1999), so pokazali, da imamo do starih ljudi pokroviteljski odnos ter da v primerjavi University Press. z drugimi družbenimi skupinami do njih čutimo manj zavisti in ljubosumja. To pomeni, Fiske, S. T., Xu, J., Cuddy, A. C., in Glick, P. (1999). (Dis) respecting versus (dis) liking: da je najpogostejša oblika starizma v Evropi sočutni starizem. Status and interdependence predict ambivalent stereotypes of competence and warmth. Journal of social issues, 55(3), 473‒489. 20 21 Levy, B. (2009). Stereotype embodiment: A psychosocial approach to aging. Current Izobraževanje socialnih gerontologov: priprava Directions in Psychological Science, 18(6), 332–336. Phalet, K., in Poppe, E. (1997). Competence and morality dimensions of national and ethnic strokovnjakov na prihodnje izzive v Ljubljani stereotypes: A study in six eastern-European countries. European Journal of Social Psychology, 27, 703–723. doc. dr. Nikolaj Lipič Sherif, M. (1966). Common Predicament: Social Psychology of Intergroup Conflict and Gerontološko društvo Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana Cooperation: The Robbers’ Cave Experiment. Norman: University of Oklahoma Univerza Alma Mater Europaea, Slovenska ulica 17, Maribor Book Exchange. Tornstam, L. (2006). The complexity of ageism. A proposed typology. International Journal Staranje prebivalstva postaja vse bolj ključna determinanta in generator številnih of Ageing and Later Life, 1(1), 43‒68. družbenih sprememb v različnih nacionalnih in evropskih okoljih. Šele v zadnjih letih se temu vprašanju posveča nekaj več strokovne, znanstvene in raziskovalne pozornosti, bodisi v različnih strateških dokumentih ali projektih bodisi v različnih diskurzih na posvetih in konferencah. Danes nam je še kako jasno, da posledic staranja prebivalstva ne moremo in ne smemo spregledati. Prav zato vse pogosteje strokovnjaki v različnih relevantnih in interdisciplinarnih gerontoloških raziskavah in študijah iščejo vzročno-posledične korelacije staranja z raznimi družbenimi spremembami, kjer se pogosto usmerjajo v iskanje rešitev zgolj na nivoju makro okolja, to je na nacionalni ravni. V tem kontekstu je bil fenomen dolgoživosti slovenske družbe na nacionalni ravni v letu 2017 na teoretski ravni strokovno in politično identificiran v Strategiji dolgožive družbe (UMAR, 2017). In kako je začrtan gerontološki raziskovalni zemljevid v slovenskem regionalnem ali lokalnem okolju? Analiza stanja pokaže, da je raziskovalni fokus redkeje usmerjen v preučevanje gerontoloških izzivov določenega regionalnega ali lokalnega okolja. To lahko mestoma opazimo le v nekaterih obmejnih, bilateralnih projektnih pristopih na regionalni ravni ali pri izrazito specifično in ciljno usmerjenih projektnih pristopih na lokalni ravni. V Sloveniji imamo kar nekaj regij in zaokroženih lokalnih območij, ki imajo tako izjemne naravne kot tudi družbene potenciale za razvoj sodobnih socialnogerontoloških storitev in programov po vzoru različnih inovativnih mednarodnih primerov dobrih praks. Takšne »geroregije« ali »gerolokacije« bi lahko bile zanimive za določene slovenske kot tudi tuje starejše odrasle iz sosednjih držav ali morda tudi iz nekaterih držav iz širšega srednjeevropskega socialno-kulturnega okolja. In v tem smislu je iz gerontološke perspektive prav gotovo zanimiva tudi Mestna občina Ljubljana, ki v marsičem predstavlja spoj urbanega in ruralnega, naravnega in kulturnega, sodobnega in tradicionalnega, dinamičnega in umirjenega … Torej, lahko si predstavljamo življenje v starosti v Mestni občini Ljubljana, ki je po meri sodobnega, kulturno in socialnopolitično ozaveščenega starejšega odraslega, ki v luči aktivnega staranja išče priložnosti za lastno socialno vključenost tudi v starosti in ki v luči zdravega staranja prisega na naravne prednosti mestnega in obmestnega okolja. Zatorej je življenje v takšnem okolju primerno za starejšega odraslega, ki je zavezan participativni evropski bivanjski kulturi sobivanja v (semi)urbanih in z naravo tesno povezanih okoljih. Aktivno in zdravo staranje sta v Mestni občini Ljubljana ključna imperativa gerontološkega razvoja v prihodnje. Aktivno staranje je po definiciji WHO opredeljeno 22 23 kot proces optimizacije priložnosti za zdravje, sodelovanje in varnost za izboljšanje Patronažna dejavnost kot temeljna podpora starejšim kakovosti življenja, ko se ljudje starajo (Paul et al., 2017). Zdravo staranje je po mnenju WHO proces razvoja in ohranjanja funkcionalne sposobnosti, ki omogoča odraslim v domačem okolju: Primeri dobrih praks in dobro počutje pri starejših odraslih (Zhang et al., 2024), kjer velja poudariti, da je prihodnji izzivi zdravo staranje odvisno od genetskih, okoljskih in vedenjskih dejavnikov ter širših okoljskih in socialno-ekonomskih dejavnikov. doc. dr. Marija Milavec Kapun Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, Ljubljana Vzpostavljanje konkretnih socialno-družbenih in okoljskih pogojev za zagotavljanje Gerontološko društvo Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana visoke kakovosti življenja starejših odraslih z implementacijo ustreznih gerontoloških rešitev v Mestni občini Ljubljana, utemeljenih na konceptu aktivnega staranja in Aleksandra Reid zdravega staranja, je že dlje časa pod raziskovalno lupo različnih strokovnjakov. Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana Vse je usmerjeno v iskanje optimalnih bivanjskih in drugih podpornih sistemov za samostojno, varno, zdravo ter produktivno in aktivno življenje v starosti. Marsikatera tovrstna študija ali projekt lokalnega pomena je teoretsko odgovoril na izzive življenja Patronažna dejavnost v Sloveniji igra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne starejših odraslih v Mestni občini Ljubljana. Pogosto pa se ustavi na izvedbeni ravni zdravstvene in tudi socialne obravnave ljudi v domačem okolju ter lokalni skupnosti. in zagotavljanju trajnih lokalnih rešitev gerontoloških vprašanj. Pogoste se ustavi pri To je še posebej pomembno za starejšo populacijo, ki predstavlja najhitreje rastoči iskanju in zagotavljanju kompetentnih kadrov, ki bodo nosilci takšnih sprememb v del prebivalstva tudi v Sloveniji (Bratuž Ferk et al., 2024). Demografski trendi skupaj lokalnem okolju in bodo usposobljeni za delo s starejšim odraslim, torej s starejšim z dejavniki, kot so spremembe v strukturi družin, socialno razslojevanje, okoljske človekom, za delo z njegovo družino, za delo s skupino starejših odraslih in za delo spremembe, pomanjkanje kadra in zmanjšana dostopnost do zdravstvenih storitev, s skupnostjo. prinašajo nove izzive. Ti se kažejo predvsem v naraščajočih potrebah po dolgotrajni oskrbi in po preventivnih ukrepih, ki krepijo zdravje in dobro počutje ter ohranjajo samostojnost in kakovost življenja starejših odraslih in njihovih bližnjih. Socialni gerontolog je odličen strokovnjak za soočanje z lokalnimi izzivi na področju gerontologije. V času študija se specifično usmeri v študij strokovne obravnave, dela in pomoči starejšim odraslim in njihovim družinam ter širši skupnosti. Študij se Medicinske sestre v patronažni dejavnosti pogosto predstavljajo edini stik med v okviru Univerze Alma Mater Europaea v Mariboru izvaja na vseh treh bolonjskih starejšimi odraslimi, ki se soočajo s kompleksnimi težavami, najpogosteje ne le stopnjah, torej na visokošolski strokovni, magistrski in doktorski ravni. Pri tem zdravstvenimi, in imajo lahko omejen dostop do zdravstvenih ustanov. Njihova vloga diplomanti usvojijo znanja ter razvijajo veščine in ključne poklicne kompetence na presega zgolj sodelovanje pri zdravljenju po navodilih osebnega zdravnika, saj vsak ožjem socialnogerontološkem področju in na vseh drugih področjih, kjer prihaja do patronažni obisk vključuje tudi ključne preventivne ukrepe, zdravstvenovzgojno delo stika z drugimi vedami in znanostmi. V času študija teoretična znanja preizkušajo in usmerjanje v ustrezne zdravstvene programe. v različnih gerontoloških delovnih okoljih in skupnostih. Seveda tudi v skupnosti Mestne občine Ljubljana. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v patronažni dejavnosti še vedno prevladujejo kurativne storitve, kot so oskrba ran in odvzem Ključne besede: socialni gerontolog; aktivno staranje; zdravo staranje; starejši laboratorijskega materiala, ki so v letu 2022 predstavljale 54 % vseh storitev. Kljub odrasli; kakovost življenja; Mestna občina Ljubljana temu se dostop prebivalcev do storitev medicinskih sester v patronažni dejavnosti iz leta v leto izboljšuje (Horvat et al., 2024). Število preventivnih obravnav v patronažni dejavnosti v Sloveniji še vedno upada, vendar je v letu 2022 v osrednjeslovenski Literatura zdravstveni regiji zaznan porast (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2024), kar lahko predstavlja pomemben korak k zmanjšanju obolevnosti med starejšimi odraslimi Paul, C., Teixeira, L., & Ribeiro, O. (2017). Active aging in very old age and relevance od in k boljši kakovosti življenja prebivalcev, tudi v Mestni občini Ljubljana. K temu Psychologica aspects. Fronties Medicine, 4(181), 1–7. je prispevala tudi nadgradnja programa preventivne dejavnosti v letu 2021. Nova https:doi: 10.3389/fmed.2017.00181 navodila omogočajo medicinskim sestram, da v domačem okolju prebivalcev, ki UMAR. (2017). Strategija dolgožive družbe. Ljubljana: UMAR so stari 65 let in več, lahko izvedejo dva preventivna patronažna obiska letno s Zhang, J., Yunbao, Z., Zhiyi, W., & Xuemei, F. (2024). Enhancing understanding of healty ciljem ohranjanja optimalnega zdravja in samooskrbe. V okviru tega se izvede tudi aging based on time – varying dependencies among multidimensional health, life ocena tveganja za padce, svetuje se glede varnosti in prilagoditve bivalnega okolja. satisafaction, and helath behaviours of older adults aged 60 years and over. BMC Pri tistih, ki se ne morejo udeležiti preventivnih obravnav v ambulantah družinske Public Health, 24(192), 1–17. medicine in še nimajo diagnoze arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni tipa 2 https://doi.org/10.1186/s12889-024-17752-2 ali koronarne bolezni, se lahko izvede dva daljša preventivna patronažna obiska, ki vključujeta integrirano presejanje za nenalezljive bolezni. Glede na ugotovljeno 24 25 prisotnost dejavnikov tveganja medicinske sestre izvedejo do tri dodatne krajše Literatura patronažne obiske (Hrovat et al., 2024). Bannenberg, N., Førland, O., Iversen, T., Karlsson, M., & Øien, H. (2021). Preventive V Mestni občini Ljubljana je večina patronažne dejavnosti organizirana v okviru home visits. American Journal of Health Economics, 7(4), 457–496. https://doi. Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer je bilo decembra 2023 zaposlenih 98 org/10.1086/714988 diplomiranih medicinskih sester, nosilk programa patronažne dejavnosti (Zdravstveni Bratuž Ferk, B., Brodar, U., Čede, U., Čelebič, T., Fajić, L., Golob Šušteršič, T., Hafner, M., dom Ljubljana, 2024). Leta 2015 je bilo na tem področju zaposlenih 85 diplomiranih Gregorčič, M., Hribernik, M., Ivas, K., Južnik Rotar, L., Kajzer, A., Kmet Zupančič, R., medicinskih sester (Zdravstveni dom Ljubljana, 2016), kar nakazuje postopno Kocjančič, T., Koprivnikar Šušteršič, M., Kovač, M., Korošec, V., Kušar, J., Kuštrin, povečevanje števila strokovnjakov zdravstvene nege, ki delajo v domačem okolju A., … Wostner, P. (2024). Poročilo o razvoju 2024. Urad za makroekonomske analize pacientov. To povečanje omogoča izvajanje več preventivnih storitev na domu in razvoj. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2024/ slovenski/POR_2024_01.pdf ter v lokalnem okolju. Takšen pristop omogoča preprečevanje in pravočasno prepoznavanje potencialnih zdravstvenih težav v zgodnjih fazah ter hitro ukrepanje, Byrne, G., Keogh, B., & Daly, L. (2022). Self-management support for older adults with chronic illness: implications for nursing practice. British Journal of Nursing, 31(2), 86– kar pripomore k zmanjšanju zdravstvenih zapletov in boljšo kakovost življenja 94. https://doi.org/10.12968/bjon.2022.31.2.86 (Liimatta et al., 2019). Preventivni patronažni obiski starejše prebivalce rešijo Cronfalk, B. S., Fjell, A., Carstens, N., Rosseland, L. M. K., Rongve, A., Rönnevik, D.-H., prezgodnjega odhoda v celodnevno institucionalno oskrbo (Bannenberg et al., 2021). Seiger, Å., Skaug, K., Vae, K. J. U., Wennersberg, M. H., & Boström, A. (2017). Health team for the elderly: A feasibility study for preventive home visits. Primary Kot ugotavljajo strokovnjaki, je pomemben pristop integriran in interdisciplinaren k Health Care Research & Development, 18(03), 242–252. https://doi.org/10.1017/ obravnavi prebivalcev s kompleksnimi zdravstvenimi pa tudi socialnimi težavami s1463423617000019 (Cronfalk et al., 2017; Liimatta et al., 2019). Tudi v Sloveniji je taka oskrba vedno bolj Horvat, M., Petrović, M., Skrt, J., & Zavrl Džananović, D. (2024). Zdravstveno varstvo na v ospredju. Medicinske sestre se povezujejo z različnimi strokovnjaki, saj to omogoča primarni ravni. In M. Zaletel, D. Vardič, & M. Hladnik (Eds.), Zdravstveni statistični celostni pristop k posameznikom in družinam v domačem okolju. Eden izmed takih letopis 2022. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/publikacije/ pristopov je oblikovanje interdisciplinarnih timov na primarni ravni zdravstva, ki nudijo zdravstveni-statisticni-letopis-2022/ podporo osebam s težavami v duševnem zdravju. Hrovat, M., Janc, J., Jagodic, R., Povratnik, N., Mihevc Ponikvar, B., & Krajnc, A. (2024). Navodilo za izvajanje, beleženje in obračunavanje storitev v patronažnem varstvu. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/09/ Številni dejavniki lahko vplivajo na sposobnost starejših odraslih, da ohranijo navodila-patronaza.pdf samostojnost pri samooskrbi, vključno z zdravstveno pismenostjo, težavami v Liimatta, H., Lampela, P., Laitinen-Parkkonen, P., & Pitkälä, K. (2019). Effects of preventive duševnem zdravju in socialno-ekonomskimi pogoji. Strukturirana in kontinuirana home visits on health-related quality-of-life and mortality in home-dwelling older podpora, ki jo zagotavljajo medicinske sestre v patronažni dejavnosti, omogoča adults. Scandinavian Journal of Primary Health Care, 37(1), 90–97. https://doi.org/10 starejšim odraslim obvladovanje lastnega zdravja in vsakdanjega življenja (Byrne .1080/02813432.2019.1569372 et al., 2022). Patronažna dejavnost je v Sloveniji ključna za podporo starejšim Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2024). Preventivni obiski v dejavnosti patronažnega prebivalcem v domačem okolju, zlasti tistim, ki se soočajo z različnimi težavami in zdravstvenega varstva po zdravstvenih regijah, Slovenija, letno. https://podatki.nijz.si/ izzivi, saj to pomembno prispeva k ohranjanju njihove samostojnosti in kakovosti pxweb/sl/NIJZ podatkovni portal/NIJZ podatkovni portal__4 Zdravstveno varstvo__03 življenja. Integrirani pristop, osredotočenost na preventivo in pravočasno oskrbo, ki Patronažna zdravstvena nega/PATRONAZA_zr_tb1.px/ temelji na potrebah posameznika in ne zgolj na storitvah, lahko pomembno prispeva Zdravstveni dom Ljubljana. (2016). Letno poročilo Zdravstvenega doma Ljubljana za leto k boljšim zdravstvenim izidom ter hkrati zmanjšuje družbeno breme. Kljub temu pa 2015. https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/urska/Letno_porocilo_2015_za_objavo. ostajajo izzivi in priložnosti, zlasti na področju integracije storitev in zagotavljanja pdf učinkovitosti preventivnih ukrepov, kar zahteva nadaljnje raziskave in prilagajanje Zdravstveni dom Ljubljana. (2024). Letno poročilo Zdravstvenega doma Ljubljana za leto zdravstvene oziroma celostne oskrbe starejših odraslih v domačem okolju in drugih 2023. https://www.zd-lj.si/zdlj/images/stories/urska/Letno_poroilo_ZD_Ljubljana_za_ oblik pomoči glede na prihodnje demografske spremembe. leto_2023.pdf Ključne besede: medicinska sestra; samooskrba; preventiva; nenalezljive bolezni; patronažni obiski 26 27 Oskrba starostnika v domačem okolju – izzivi in so na kraju bivanja naslovljene njihove potrebe (Beard, Officer, 2015). Prilagoditev priložnosti domačega okolja, ki je usmerjena v manjše možnosti gibanja, močno vpliva na zadovoljstvo v domačem okolju. Med najpogosteje nezadoščenimi potrebami so ustrezna prehrana, socialna vključenost, komplianca glede jemanja zdravil. mag. Mateja Lopuh, dr. med. Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo Splošne bolnišnice Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice Ni pa tudi povsem jasno, kakšne intervencije bi lahko koristile starostniku za doseganje kakovostnega življenja v njegovem življenjskem okolju. Cochranova analiza, ki je spremljala izide zdravljenja starostnikov, ki so bili vodeni v domačem Dolgoživost moderne družbe je nesporno eden največjih dosežkov civilizacijskega okolju, v primerjavi s tistimi, ki so bivali v inštitucijami, ni našla zadostnih razlik razvoja. Sočasno pa velja takoj dodati, da moderna družba ni sprejela bremena (Mottran, Pitkala, 2006). Ugoden učinek bivanja v domačem okolju pa je potrdila dolgoživosti in ni pripravljena na zahtevne izzive, ki jih prinašajo leta življenja in z druga Cochranova analiza, ki je preučevala verjetnost umrljivosti v domačem okolju njimi povezana obolenja in degenerativne okvare. Ljudje v dobro razvitih družbah in učinkovitost lajšanja simptomov napredovale bolezni pri starostnikih z malignimi danes ne umirajo več zaradi lakote in nalezljivih bolezni, težko pa živijo z obolenji obolenji (Gomes, Calanzani, 2013). sodobnega časa. 23 % globalnega bremena bolezni izhaja iz bolezni starejše populacije, največ na račun srčnožilnih obolenj, raka, kroničnih respiratornih bolezni, mišičnoskeletnih obolenj, duševnih bolezni in nevroloških okvar. Raziskave niso mogle potrditi prednosti fizikalne rehabilitacije v domačem okolju proti dnevni rehabilitaciji v zdravstveni ustanovi (Brown in Foster, 2015). Večina raziskav pa je vseeno podprla prednost bivanja v domačem okolju s podpornimi Prilagoditev družbe na sobivanje s starejšimi, ki imajo kompleksna pridružena intervencijami proti nepodprtemu bivanju. obolenja, zaradi katerih ne zmorejo delovati več tako kot prej, je eden največjih izzivov in obenem priložnost, da pokažemo, kako smo sposobni sprejemati omejitve ljudi, ki bodo enkrat tudi naše. V Sloveniji nimamo veliko raziskav, ki bi se ukvarjale z oskrbo starostnika v domačem okolju, zaradi dolgo neizvajanega zakona o dolgotrajni oskrbi. Prenos oskrbe v domače okolje sistemsko ni urejen, tudi danes kljub zakonu nimamo zadosti Učinkovitost intervencij pri starostnikih je omejena z negativnim pogledom na starost izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Največ izkušenj glede učinkovitosti domače oskrbe kot tako, s kompleksnimi obolenji, s slabšim dostopom do storitev in pogojena z imajo pravzaprav neformalni oskrbovalci, ki jih sistem praktično povsem spregleda nizkimi prihodki in šibko socialno mrežo (Prince, Wu, 2014). in jim ne omogoča zadostne podpore. Danes se soočamo z velikim izgorevanjem neformalnih oskrbovalcev, ki ne zmorejo bremena nege ob siceršnjem tempu V prispevku želimo prikazati zahtevnost oskrbe v domačem okolju ob želji, da bi bilo življenja. V našem sistemu nimamo nobenih olajšav za svojce, ki so pripravljeni nuditi to okolje primarno okolje bivanja za tiste starostnike, ki jim je to vrednota in okolju podporo svojim staršem. Ob nezadostni zdravstveni podpori so prisiljeni izvajati tudi pripisujejo zadostnen vpliv na zdravje in počutje. zdravstvenonegovalne intervencije in se priučiti odmerjanja zdravil, spremljanja neželenih učinkov zdravil, organizirati prehrano in druge socialne aktivnosti. Raziskave, ki se dotikajo možnosti oskrbe v domačem okolju, se osredotočajo Velikokrat svojci sploh nimajo izbire, saj praviloma sobivajo s starostnikom. predvsem na značilnosti starostnikov, ki bi jim bila oskrba doma zares koristna, in iščejo učinkovite intervencije, s katerimi bi lahko oskrbo vodili do te mere, da bi Pravilna izbira intervencij za posameznika je ključna v načrtovanju učinkovite zmanjšali akutno obolevnost, ohranili samostojnost starostnika, preprečili dodatne podpore, ki omogoča zadoščenje uporabniku in izvajalcu in razbremeni obstoječi poškodbe v domačem okolju, zmanjšali število napotitev v bolnišnico, ob primernih sistem. Pomemben je tudi ustrezen izbor posameznika za določeno intervencijo, ki obremenitvah služb, ki bi take storitve nudile. Ni vedno povsem jasno, kaj naj bi bo nudil uspeh ob njeni izvedbi. vključevala oskrba v domačem okolju. Največji poudarek je na ohranjanju mobilnosti, dobri prehrani, obvladljivi bolečini, inkontinenci in zmanjševanju kognitivnih in Mestna okolja se še posebej soočajo z izgubo socialne mreže v domačem okolju. senzoričnih okvar. Starostniki, ki živijo v stanovanjskih blokih sami, ne poznajo niti sosedov, nimajo obiskov, so socialno tako osiromašeni, da si predstavljajo inštitucijo kot edino Veliko obetajo v zadnjem času tudi digitalizacija in možnosti spremljanja starostnika možnost za socialne stike. na daljavo (Johnson, Bacsu, 2018). Organizacija oskrbe v domačem okolju nujno pogojuje vstop različnih ljudi v domove Veliko starostnikov se težko odloča o tem, ali bi si oskrbo uredili v domačem okolju oskrbovancev, kar predstavlja stres veliko ljudem. Dom je še vedno razumljen kot ali bi se odločili za prehod v institucionalno varstvo. Kraj bivanja pomembno vpliva dobro varovano okolje in ta mit je v Sloveniji potrebno dodatno nasloviti. na zdravje in dobro počutje (Boland, Legare, 2017). Ob tem je zelo pomembno, da 28 29 Nemalo starostnikov namreč ne dovoli, da bi v hišo prihajali tuji ljudje. Vloga Mestne občine Ljubljana pri zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev za starejše: trenutne Največji izziv je torej načrtovanje intervencij, ki bi sploh imele uspeh v domačem okolju, ki bi jih ljudje prepoznali kot pomembne in ne bi zajemale samo denarne prakse in prihodnost pomoči. dr. Simona Topolinjak Življenje v domačem okolju, ki ga starostnik pozna in ga lahko obvladuje, je veliko Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana olajšanje za večino. Krepitev socialne mreže, ki ohranja vrednost življenja kljub vsem tegobam, je izjemno pomemba. Ustrezna pomoč, ki ohranja samostojnost življenja, Starajoča se populacija predstavlja enega največjih izzivov za sodobna urbana je cilj strategij za opolnomočenje starostnika. središča, tudi za Mestno občino Ljubljana (MOL). Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je več kot 20 % prebivalcev MOL starejših od 65 let, kar povečuje potrebo Ohranjanje dostojanstva življenja je velik izziv za vse načrtovalce strategij za starejše po zagotavljanju ustreznih storitev. Ljubljana, ki je že dolgo zavezana načelom in priložnost, da pokažemo, da je tudi v starosti možno živeti kakovostno. starosti prijaznega mesta, si prizadeva razviti celovite in trajnostne rešitve za starejše občanke in občane. V nadaljevanju bodo tako predstavljene trenutne prakse, ki jih izvaja MOL na področju socialnih in zdravstvenih storitev, ter priložnosti in izzivi za Ključne besede: starost; domače okolje; negovalne intervencije; neformalni prihodnji razvoj. oskrbovalci Občine imajo pomembno vlogo v sistemu socialnih in zdravstvenih storitev, saj so Literatura odgovorne za načrtovanje, organizacijo in izvajanje določenih storitev na lokalni ravni. Njihova vloga je ključna za zagotavljanje dostopnosti in prilagoditve storitev Prince MJ, Wu F, Guo Y, Gutierrez Robledo LM, O’Donnell M, Sullivan R, Yusuf S glede na specifične potrebe lokalnega prebivalstva. Nekatere dejavnosti občin (2015). The burden of disease in older people and implications for health so zakonsko opredeljene, druge oziroma dodatne dejavnosti pa občine same policy and practice. Lancet. 2015 Feb 7;385(9967):549-62. doi: 10.1016/ spodbujajo in organizirajo. S0140-6736(14)61347-7. Johnson S, Bacsu J, Abeykoon H, McIntosh T, Jeffery B, Novik N. No Place Like Home: A Systematic Review of Home Care for Older Adults in Canada (2018). Can J Aging. Na podlagi zakonodaje so občine dolžne zagotoviti mrežo javne zdravstvene službe 2018 Dec;37(4):400-419. doi: 10.1017/S0714980818000375. na primarni ravni (zdravstvena in lekarniška dejavnost), plačevati oskrbne stroške v Boland L, Légaré F, Perez MM, Menear M, Garvelink MM, McIsaac DI, Painchaud Guérard splošnih in posebnih socialnovarstvenih zavodih za osebe, ki so deloma ali v celoti G, Emond J, Brière N, Stacey D (2017). Impact of home care versus alternative oproščene plačila, ter zagotavljati in subvencionirati javno službo storitve pomoč locations of care on elder health outcomes: an overview of systematic reviews. družini na domu. Zdravstveno službo na primarni ravni v MOL izvajajo Zdravstveni BMC Geriatr. 2017 Jan 14;17(1):20. doi: 10.1186/s12877-016-0395-y. dom Ljubljana (ZDL), Lekarna Ljubljana in zasebni izvajalci s koncesijo. Tako Beard JR, Officer A, de Carvalho IA, Sadana R, Pot AM, Michel JP, Lloyd-Sherlock se pokriva celoten spekter storitev, vključno s patronažno službo, preventivnimi P, Epping-Jordan JE, Peeters GMEEG, Mahanani WR, Thiyagarajan JA, programi ipd. Chatterji S (2016). The World report on ageing and health: a policy framework for healthy ageing. Lancet. 2016 May 21;387(10033):2145-2154. doi: 10.1016/ S0140-6736(15)00516-4. Ena od ključnih socialnovarstvenih storitev, ki jo MOL zagotavlja starejšim, je pomoč na domu, ki jo izvajata Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) in koncesionar Mottram P, Pitkala K, Lees C. Institutional versus at-home long term care for functionally Zavod za socialno oskrbo Pristan (Zavod Pristan). ZOD poleg socialnih storitev svojim dependent older people (2002). Cochrane Database Syst Rev. 2002;(1):CD003542. doi: 10.1002/14651858.CD003542. uporabnikom brezplačno nudi tudi delovno terapijo, fizioterapijo in zdravstveno nego, ki jo krije MOL. S tem se bistveno prispeva k ohranjanju samostojnosti starejših v Gomes B, Calanzani N, Curiale V, McCrone P, Higginson IJ (2013). Effectiveness and cost-effectiveness of home palliative care services for adults with advanced illness and domačem okolju in zmanjšanju potrebe po institucionalnem varstvu. their caregivers. Cochrane Database Syst Rev. 2013 Jun 6;2013(6):CD007760. doi: 10.1002/14651858. V MOL spodbujamo ohranjanje aktivnega življenjskega sloga in preventivne Brown L, Forster A, Young J, Crocker T, Benham A, Langhorne P; Day Hospital Group. dejavnosti, saj se s tem preprečujejo tudi zdravstvene težave. Skupaj z zavodi Medical day hospital care for older people versus alternative forms of care tako organiziramo različne ozaveščevalne dogodke in aktivnosti ob različnih dnevih. (2015). Cochrane Database Syst Rev. 2015 Jun 23;2015(6):CD001730. doi: Ljubljana kot mesto športa ima na voljo raznoliko športno ponudbo. Ta vključuje 10.1002/14651858. zunanje športne naprave, trim steze in dogodke, kot sta Ljubljanski maraton in Pot ob žici, kjer so aktivni udeleženci tudi starejši občani in občanke. 30 31 V Ljubljani deluje deset dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki jih sofinancira MOL. Ključne besede: starosti prijazno mesto; zdravo in aktivno staranje; pomoč na Ti centri omogočajo starejšim vključevanje v družbeno življenje, izobraževalne in domu; avna zdravstvena služba; dolgotrajna oskrba na domu; preventiva športne aktivnosti ter krepijo medosebne odnose. Programi, ki jih izvajajo, vključujejo različne dejavnosti, kot so učenje tujih jezikov, ples, telesna vadba in računalniška usposabljanja. Dnevni centri tako ne le preprečujejo osamljenost, temveč tudi izboljšujejo duševno in telesno zdravje starejših občanov. Poleg tega se preko javnih razpisov sofinancirajo še številne druge aktivnosti, ki starejšim nudijo različne oblike pomoči in podpore za samostojnejše in kvalitetnejše življenje (npr. skupine za samopomoč, programi za osebe z demenco in njihove svojce). Sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša pomembne spremembe v zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev za starejše v Sloveniji in omogoča starejšim dostop do teh storitev tako v domačem okolju kot v institucionalnem varstvu. Ena ključnih nalog občin v prihodnjih letih bo tako spremljanje izvajanja in delovanja javne mreže dolgotrajne oskrbe na domu. ZOD bo postal tudi izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu, interes za izvajanje pa je izrazil tudi Zavod Pristan. Pri tem je še veliko neznank, saj še vedno ni ocene, koliko bo upravičencev in v kolikšnem obsegu bodo potrebovali storitev, ni znano, na kakšen način se bodo prepletale storitve dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu in posledično ne vemo, kolikšen kader bo potreben za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe na domu. Skrbi nas, kako bomo zadostili vsem potrebam, saj je že sedaj v socialnem varstvu izrazito pomanjkanje kadra, kar neposredno vpliva na dostopnost in kakovost storitev. Skupaj z ZOD se tako z različnimi pristopi trudimo, da bi pridobili nov kader (npr. kadrovske štipendije) in obdržali trenutni kader (npr. izboljšanje delovnih pogojev). Nove možnosti za izboljšanje kakovosti oskrbe starejših odpira razvoj tehnologij, pri čemer moramo poudariti, da socialnega stika tehnologija ne more nadomestiti. MOL tako že zdaj spodbuja digitalno opismenjevanje starejših preko tečajev v četrtnih skupnostih. V prihodnje bo, predvidevamo, potrebna tudi večja integracija digitalnih rešitev v zdravstveno in socialno oskrbo, kar bo organizacijam in starejšim najverjetneje omogočalo boljši nadzor ter lažji dostop do storitev. Izziv za prihodnost je tudi krepitev aktivnosti na področju demence. Tako smo si v Strategiji razvoja socialnega varstva 2023–2030 kot dolgoročni cilj zadali vzpostavitev Centra za demenco, kamor bi lahko naslavljali različne vsebine v zvezi z demenco – nudenje informacij, izobraževanje, dnevni center, kratkotrajne namestitve, programe za svojce, programe za osebe z demenco, programe za strokovni kader. Za zaključek naj poudarim, da se MOL že vrsto let uspešno sooča z izzivi staranja prebivalstva z razvojem celovitih socialnih in tudi zdravstvenih storitev, ki jih oblikujemo v sodelovanju z različnimi izvajalci. Raznoliki programi in storitve tvorijo močan temelj za zagotavljanje kakovostnega življenja starejših v Ljubljani. Nove potrebe starejših občank in občanov ter sprejetje novega Zakona o dolgotrajni oskrbi pa odpirajo tudi nove priložnosti in izzive, ki bodo zahtevali nadaljnje prilagoditve in inovacije. 32 33 Zavod za oskrbo na domu Ljubljana – predstavitev in Uporabnikom smo omogočili storitve fizioterapije, delovne terapije, logopedije, vizija razvoja prehransko svetovanje, vodeno rekreacijo in kineziološke storitve. V praksi smo povezali storitve socialne oskrbe in zdravstvene nege, tako da so uporabniki vstopali v enovit sistem, v katerem se storitve socialne oskrbe in zdravstvene storitve Liljana Batič Dernovšek prepletajo in dopolnjujejo z namenom dviga kakovosti oskrbe uporabnikov. Dobra Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Poljanska cesta 97, Ljubljana praksa in izkušnje omenjenega projekta so narekovali oblikovanje nacionalnih pilotnih projektov tudi v drugih lokalnih okoljih v Sloveniji. Kasneje pa je bila večina Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana omenjenih storitev vključena v nov zakon o dolgotrajni oskrbi. S storitvami smo v (MOL) za izvajanje socialnovarstvenih storitev. Upravičenci do storitev so starejši od zavodu nadaljevali tudi po zaključku projektov. V letu 2023 pa smo ustanovili Enoto 65 let, kronično bolni in invalidne osebe, ki potrebujejo oskrbo. Zavod (ZOD) deluje v za ohranjanje in krepitev samostojnosti, v okviru katere izvajamo brezplačne storitve javnem interesu ter ima v okviru izhodišč in operativnega izvajanja socialne oskrbe delovne terapije, fizioterapije in zdravstvene nege na domu naših uporabnikov. na domu za lokalno skupnost in širšo družbo velik pomen. S svojim delovanjem je Pri oblikovanju novih programov in aktivnosti za starejše meščane in meščanke prepoznaven v lokalni skupnosti in tudi na nacionalnem nivoju. Hitro se odziva na izhajamo iz potreb naših uporabnikov, ki jih tudi sistematično spremljamo. Hkrati pa demografske razmere in spreminjajočo se strukturo prebivalstva v svojem okolju. S upoštevamo lokalne strateške usmeritve in temeljna načela socialne politike v MOL spremljanjem smernic nacionalne in lokalne strategije socialnega varstva prispeva (obdobje od 2021 do 2027), in sicer: dostopnost socialno varstvenih programov in k sodobnemu pristopu izvajanja storitev ter v svoje delovanje vpeljuje nove prakse. storitev; dosegljivost; celovitost storitev - integriran pristop; kontinuiranost programov Poslanstvo zavoda je ohranjanje in dviganje kakovosti življenja starejših, invalidov in in storitev; inovativnost – razvijanje novih modelov storitev in programov (MOL, kronično bolnih, ki živijo na domu. Pri delu z ranljivo populacijo sledimo vrednotam, 2021). Pri oblikovanju ustreznih odgovorov na potrebe starejših po oskrbi v MOL kot so strokovnost, sodelovanje, poštenost, odgovornost in humanost. Temeljne nas vodijo naslednje usmeritve in poudarki: naloge in cilji zavoda so, da starejšim, invalidom in kronično bolnim omogoči lažje in bolj kakovostno življenje na domu in v skupnosti. Pri delu z uporabniki in • uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic; razumevanju njihovih potreb nas vodi načelo celostnega pristopa. • ozaveščanje javnosti o pravicah in potrebah starejših, o pomenu spoštovanja dostojanstva starejše generacije; Danes, po več kot 20. letih delovanja, je ZOD prerasel v največji javni zavod v • organiziranje ustreznih oblik skrbi za starejše, invalide in kronično bolne, ki Sloveniji, ki izvaja pomoč na domu – socialno oskrbo na domu kot javno službo. zadovoljujejo njihove dejanske potrebe; Prepoznaven je njegov prispevek v razvoju celostne in dolgotrajne oskrbe na domu na lokalnem in nacionalnem nivoju. Osnovna naloga ZOD ostaja izvajanje javne • spremljanje kakovosti storitev in zadovoljstva uporabnikov ter dvig kakovosti službe na področju socialne oskrbe (pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, pomoč storitev; v gospodinjstvu, vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov). Neposredno oskrbo • aktivno socialno vključevanje uporabnikov v skupnost; na domovih uporabnikov izvajajo socialne oskrbovalke in oskrbovalci (danes jih • individualni pristop in celostna obravnava uporabnikov; zaposlujemo približno 125), za njihovo koordinacijo in za vodenje storitve skrbijo • povezovanje in sinergija zdravstvenih in socialnih storitev v obliki strokovne delavke ter zaposleni v upravi. Stroški socialne oskrbe so visoko integriranega pristopa; subvencionirani, na ta način Mestna občina Ljubljana omogoča cenovno dostopno storitev številnim meščanom in meščankam, ki pomoč potrebujejo. V povprečju • izvajanje projektov, ki omogočajo širitev nabora storitev za uporabnike v mesečno oskrbo prejema okoli 850 uporabnikov. Na letni ravni pa je v program skupnosti; vključenih okoli 1500 uporabnikov, ki živijo na domu. • spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti; • spodbujanje in širjenja prostovoljstva; Z namenom da bi ponudili več storitev, ki bi odgovorile na potrebe uporabnikov • razvoj sodobnih in učinkovitih metod in oblik dela; in prispevale h kakovosti oskrbe in življenju na domu oziroma v skupnosti, zavod • strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih; poleg osnovne dejavnosti organizira še storitev socialnega servisa, zdravstvene storitve, aktivnosti v Programu organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega • povezovanje in sodelovanje z različnimi deležniki na lokalnem in nacionalnem sodelovanja ter več projektov. nivoju, s katerimi nas povezujejo podobne naloge in poslanstvo. Razvijamo inovativne rešitve za celostno podporo in oskrbo ranljivih skupin in Naši dolgoročni cilji so naravnani h kakovostnemu izvajanju storitev, širitvi oblik tvorno prispevamo k razvoju stroke ter širši družbeni skrbi za starejše. V ta namen pomoči, ki jih potrebujejo uporabniki, nadaljnjemu razvoju novih strokovnih smo s pomočjo evropskih projektov uporabnikom ponudili zdravstvene storitve pristopov v okviru celostne oskrbe ter izboljšanju pogojev za izvajanje dejavnosti in tako vpeljali zametke celostnega in integriranega pristopa v oskrbi na domu. zavoda, hkrati pa je cilj tudi ohranjati in krepiti zadovoljstvo zaposlenih. Želja in vizija zavoda je, da bi postal osrednji gerontološki center za oskrbo in aktivnosti v 34 35 skupnosti, v katerem starejši in njihovi svojci dobijo celostne informacije o možnih Projekt izgradnje družbenega gibanja: »Starejšim oblikah pomoči, podporne storitve, aktivnosti za socialno vključevanje, preživljanje prostega časa in drugo. Ključni izziv za uresničitev vizije pa je pomanjkanje kadrov prijazna točka« za kakovostnejšo reintegracijo starejših za izvajanje storitev, zato hitro naraščajoče potrebe po oskrbi presegajo kadrovske zmožnosti tudi v našem zavodu. Aktivnosti našega zavoda so zato usmerjene Edisa Halimović tudi v družbeno delovanje z namenom izboljšanja položaja in družbenega ugleda Center Celostne Oskrbe, d. o. o., so. p., Dunajska cesta 63, Ljubljana neposrednih formalnih izvajalcev storitev, predvsem socialnih oskrbovalk. Tako želimo odločevalcem in širši družbi prikazati pomembnost in potrebnost poklica, ki Slovenija se sooča s hitro starajočim se prebivalstvom. Po podatkih iz začetka mu je potrebno izkazati ustrezno priznanje tudi v obliki višjega plačila za delo. Brez leta 2024 je bilo v Sloveniji 453.708 prebivalcev, starejših od 65 let, kar predstavlja socialnih oskrbovalcev, negovalcev, medicinskonegovalnega kadra in strokovnega, 21,4 % celotnega prebivalstva. Ta delež se vsako leto povečuje, povprečna starost kompetentnega kadra nam ne bo uspelo izpeljati še tako dobro začrtane vizije. prebivalcev pa je v zadnjih tridesetih letih narasla za več kot osem let. Starejši imajo drugačne potrebe od aktivno delovnih generacij, zato je ključno zagotoviti prilagojeno Ključne besede: socialna oskrba; starejši; medgeneracijsko sodelovanje okolje, ki omogoča dostojanstveno življenje vsem starostnim skupinam. Literatura Starejši prebivalci so vse pomembnejši uporabniki storitev številnih organizacij. Center Celostne Oskrbe (CCO) s projektom »Združitev izvajalcev dolgotrajne oskrbe Mestna občina Ljubljana. (n. d.). Strategija socialnega varstva. Pridobljeno 8. 10. in vzpostavitev starejšim prijaznih točk« odgovarja na naraščajoče potrebe starejše 2024, https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/ družbe. Projekt vzpostavlja mrežo točk za starejšim prijazno okolje, s poudarkom na strategija-socialnega-varstva/ ozaveščanju javnosti in ustvarjanju prijaznih pogojev za starajoče se prebivalstvo. Slovenija, ena najhitreje starajočih se držav članic OECD, se sooča s sistemom dolgotrajne oskrbe (DO), ki ga je treba preoblikovati zaradi pomanjkanja mest v domovih za starejše in večje potrebe po oskrbi na domu. Projekt CCO naslavlja ključne pomanjkljivosti sistema DO in si prizadeva za boljšo nacionalno ureditev oskrbe na domu. Namen povezovanja izvajalcev DO je izboljšati pogoje za oskrbo starejših, ki vse pogosteje izbirajo bivanje v domačem okolju in minimalno oskrbo na domu. S staranjem prebivalstva se povečuje potreba po medgeneracijski solidarnosti in ustreznemu prilagajanju okolja, v katerem bivajo starejši. Staranje je naraven proces, ki pogosto prinaša telesne in duševne izzive, kot so Alzheimerjeva bolezen, arterioskleroza in demenca. Poleg zdravstvene oskrbe so pomembni tudi psihosocialni vidiki, ki prispevajo k občutku varnosti in pripadnosti starejših oseb v skupnosti. Komunikacija s starejšimi zahteva potrpežljivost in strpnost. Prvi korak v pristopu je validacija njihovih potreb, saj prehiter življenjski tempo lahko povzroči pri starejših občutek stresa in osamljenosti. Starejšim prijazna okolja zahtevajo fizične prilagoditve, kot so večja in bolj berljiva navodila, prilagojene barvne sheme in označbe ter dostopnejši prostori. Vzpostavitev dobrega medčloveškega odnosa in skrbno prilagojeno okolje omogočata starejšim občutek pomembnosti in varnosti. Dolgotrajna oskrba je ključna za starejše, ki zaradi bolezni ali drugih starostnih težav ne morejo več samostojno poskrbeti zase. Cilj dolgotrajne oskrbe na domu je nadomestiti potrebo po institucionalni oskrbi in tako starostnikom omogočiti, da čim dlje ostanejo v znanem okolju. Slovenija v zadnjih letih spodbuja vzpostavitev enotne 36 37 vstopne točke za oskrbo na domu prek centrov za socialno delo, kjer se poenostavi Dostopnost in organizacija gibalne vadbe za starejše v postopek pridobivanja informacij in omogoči hitrejši dostop do potrebnih storitev. Mestni občini Ljubljana Reorganizacija oskrbe vključuje: prof. dr. Vojko Strojnik Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Gortanova ulica 22, Ljubljana • vzpostavitev enotne ocene upravičenosti za poenotenje dostopa do storitev, • uvedbo novih storitev za primerljiv dostop na domu in v institucijah, Gibalna vadba ni le zbirka vaj oziroma aktivnosti in obremenitev, temveč s svojo • krepitev storitev za ohranjanje samostojnosti in uvedbo e-oskrbe, izvedbo vključuje tudi način njene organizacije. Organizacijske oblike vadbe so • vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti oskrbe, lahko zelo različne. Vadbo je mogoče izvesti individualno ali v skupini. Izvedena • povečanje javnega financiranja pravic za zmanjšanje stroškov uporabnikov. je lahko v samoorganizaciji ali z nadzorom. Vadimo lahko doma ali v centru. Na izbiro je veliko različne vadbene opreme in pripomočkov. Vadimo lahko v naravi, na urejenih zunanjih vadiščih ali v zaprtih prostorih. Program vadbe je lahko zapisan Osnovne prilagoditve v bivalnem okolju starostnikov vključujejo izboljšanje vidljivosti na papirju ali pa uporabljamo mobilno aplikacijo, ki nas vodi skozi vadbo z nasveti označb, zmanjšanje glasnosti ozadnih zvokov ter odpravljanje fizičnih ovir, ki lahko in povratnimi informacijami, skrbi za beleženje in prikaz vadbe ipd. Za vadbo lahko povečajo tveganje za padce. Prav tako je ključno, da so oskrbovalci pripravljeni zapravimo veliko denarja ali pa je skoraj zastonj. Očitno je možnosti, kako izvesti ponuditi pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih in prilagoditi svoj tempo potrebam enakovredno vadbo iz gibalnega vidika, ogromno. starejših. Komunikacija z njimi mora biti jasna, počasi podajamo informacije, saj veliko starejših potrebuje več časa za odziv in razumevanje. Gibalna vadba je dokazano učinkovita kot preventiva ali rehabilitacijski ukrep pri mnogih nenalezljivih kroničnih boleznih in poškodbah gibalnega aparata, kot Demenca je sindrom, ki vključuje izgubo kognitivnih funkcij, kot so spomin, govor in sredstvo ohranjanja gibalne in kognitivne funkcije v starosti ali kot sredstvo za orientacija, in vpliva na vsakodnevno življenje posameznika. Znaki demence, kot so doseganje boljšega počutja, storilnosti ipd. Vendar je vadba veliko več. Skozi različne izguba spomina, težave pri govoru in osebnostne spremembe, zahtevajo poseben organizacijske oblike vadbe omogočajo doseganje tudi drugih ciljev, med njimi tudi pristop pri oskrbi. Z osebami z demenco je potrebno komunicirati jasno in počasi, socialnih. Zato lahko gibalno vadbo opredelimo kot bio-psiho-socialno dejavnost, ohranjati očesni stik in pokazati potrpežljivost. Njihovo vedenje pogosto govori več ki celostno vpliva na posameznikovo delovanje. kot besede, zato je potrebna pozornost in prilagojeno obnašanje. V Sloveniji in Evropi se povečuje delež starejših prebivalcev. Z daljšanjem Staranje ni konec življenja, ampak je le drugačno obdobje, ki lahko ob pravilni življenjske dobe se zmanjšuje vitalnost ljudi, kar predstavlja dodatno obremenitev za podpori in prilagoditvah omogoča dostojanstveno življenje. Dolgotrajna oskrba je zdravstveno in dolgotrajno oskrbo. Na drugi strani prihaja do podaljševanja delovne ključna za omogočanje dostojanstvene starosti, kar vključuje tako fizične prilagoditve dobe, kjer bo treba poskrbeti, da bodo starejši zaposleni dlje časa ostali vitalni, da okolja kot vzpostavitev zaupljivega odnosa in dostop do potrebne zdravstvene ter bodo sploh lahko opravljali delo. Za mnoge starejše lahko podaljšanje zaposlitve socialne podpore. S takšnim celostnim pristopom se izboljša kakovost življenja pomeni podaljšanje oziroma ohranjanje finančne neodvisnosti. Veliko obremenitev starejših in gradi medgeneracijsko solidarnost, ki bo v prihodnosti še bolj pomembna. in stroške oskrbe predstavljajo starejši, ki niso več sposobni skrbeti sami zase, zato bi si morali prizadevati, da bi pojav krhkosti (izguba samostojnosti) nastopil čim Literatura: kasneje in v blažji obliki. Zaradi vsega naštetega je vlaganje v vadbo oziroma širše v sistematično telesno dejavnost pomemben družbeni projekt. Rudnicka et al. (2020), Dosegljivo na: https://www.researchgate.net/publication/341666819_ The_World_Health_Organization_WHO_approach_to_healthy_ageing Za učinkovito gibalno vadbo sta potrebna ustrezen vadbeni program in organizacija vadbe. Organizacija vadbe zagotavlja, da bo vadba narejena ustrezno (pravilno izvedene vaje v tehničnem smislu in z ustrezno obremenitvijo) in da bodo vadeči vztrajali v vadbi. Za učinkovitost vadbe je pomembno tudi njeno trajanje. Redna, dolgotrajna, sistematična vadba, ki postane del življenjskega sloga, daje rezultate, ki jih od vadbe pričakujemo. Kaj storiti, da bi izpolnili prej omenjene pogoje za učinkovito vadbo? Kakovostni vadbeni programi, dostopnost, enostavnost izvedbe ter vzpodbudno okolje za dolgotrajno vadbo so ključni elementi tega pristopa. Načinov za zadovoljitev teh 38 39 pogojev je veliko, vendar se velikokrat težave skrivajo v podrobnostih. 55 let soustvarjanja starejšim prijazne Ljubljane: dosežki in priložnosti za prihodnost gerontološkega razvoja Pandemija COVID-19 je pokazala na velik pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri izvedbi gibalne vadbe. Mnoge med njimi so se ohranile tudi po obdobju pandemije. Ena od njih je vodena vadba na daljavo. Vaditelj pripravi vadbeno Amir Crnojević enoto, odpre telekonferenčni sestanek v eni od internetnih komunikacijskih aplikacij, Gerontološko društvo Slovenije, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana kjer se mu pridružijo člani vadbene skupine. Ti so vsak na svojem domu in sledijo navodilom vaditelja. Dvostranska zvočna in slikovna povezava omogoča medsebojno Gerontološko društvo Slovenije letos obeležuje pomemben mejnik – 55 let komunikacijo med vaditeljem in vadečimi ter med vadečimi. Nadgradnja sistema neprekinjenega delovanja, s čimer že več kot pol stoletja aktivno prispeva k z dodatnimi mobilnimi aplikacijami omogoča spremljanje fizioloških parametrov izboljšanju kakovosti življenja starejših prebivalcev v Ljubljani in širšem območju. obremenitve (na primer srčni pulz) na daljavo in s tem učinkovitejšo vadbo. Nekateri Skozi številne projekte, posvete in raziskave, ki so postali temelj razvoja gerontologije pristopi omogočajo večjo samostojnost posameznikov z izvedbo vadbe v poljubnem v Sloveniji, društvo uresničuje svojo vizijo starejšim prijaznega mesta in si prizadeva času. Takšna je uporaba posnete video vadbe, ki si jo vadeči predvaja na svojem za interdisciplinarno obravnavo staranja. zaslonu (TV, računalnik, tablica, telefon) in ji sledi. Tovrstna vadba je nastala z razmahom aerobike in je bila podprta z razvojem video kaset v sedemdesetih letih Društvo, ustanovljeno leta 1969, že od samega začetka združuje strokovnjake prejšnjega stoletja. Današnja tehnologija omogoča bolj individualizirane pristope, različnih področij, katerih cilj je celostno obravnavanje potreb starajoče se populacije. ko je mogoče video vadbo pripraviti po željah in potrebah vadečih. Prof. dr. Bojan Accetto, pionir gerontologije pri nas, je bil pomemben pobudnik in ustanovitelj društva, ki je leta 1966 vzpostavil tudi Inštitut za gerontologijo in Posebno priložnost za gibalno vadbo predstavljajo javne vadbene površine kot so geriatrijo. Ta institucija je že takrat omogočila celovito povezovanje medicinskih, trim steze, trimski otoki, zunanji fitnesi, hodalne/tekaške steze ipd., katerih v Mestni socialnih in izobraževalnih pristopov k obravnavi staranja, kar je Slovenijo postavilo občini Ljubljana ne manjka. Z IKT-aplikacijami bi lahko te javne površine naredili na zemljevid držav z napredno gerontološko prakso. še zanimivejše in učinkovitejše. Z uporabo QR kode na vadbenih napravah ali informativnih panojih bi lahko zagotovili ustrezne dodatne informacije, ki bi osmislile V desetletjih delovanja je društvo organiziralo vrsto strokovnih srečanj in posvetov, in usmerile uporabo teh vadbenih naprav z bolj nazornimi navodili in prikazi vaj, kar je postalo redna praksa za izmenjavo znanj in dobrih praks. Sodelovanje z izbiro različnih vadbenih programov, povezavo na socialna omrežja (na primer za evropskimi in svetovnimi organizacijami za gerontologijo, kot sta Mednarodna zveza osebe, ki uporabljajo isto vadišče ali podobna vadišča) ipd. za gerontologijo in geriatrijo ter Evropska zveza za gerontologijo, je prispevalo k širitvi znanja in povezovanju s tujimi strokovnjaki. S sistematično uvedbo IKT podprte gibalne vadbe v socialne in zdravstvene sisteme (kot so dolgotrajna oskrba, domovi za starejše, dnevni centri, centri za krepitev Med pomembne mejnike društva spada tudi vpliv na nacionalno socialno politiko za zdravja; kjer je pomembna vloga lokalne skupnosti), bi lahko le-te naredili finančno, starejše, ki se kaže v številnih projektih, publikacijah in zagovarjanju pravic starejših. organizacijsko in kadrovsko bolj vzdržne. Društvo je sodelovalo pri razvoju zakonodaje o dolgotrajni oskrbi ter pripravi strategij, ki spodbujajo aktivno staranje in vključevanje starejših v družbo. Uporaba IKT omogoča različne pristope in njihove kombinacije v povezavi z organizacijo gibalne vadbe. Zaradi njih lahko postane vadba dostopnejša, V tesnem sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) Gerontološko društvo učinkovitejša, prijetnejša, rednejša ipd., zato jih je smiselno izkoristiti. Slovenije že vrsto let prireja strokovne in znanstvene posvete, posvečene aktualnim temam s področja gerontologije. S tem udejanjamo skupno vizijo »Ljubljana Ključne besede: gibalna vadba; starejši; dostopnost; informacijsko-komunikacijske – starejšim prijazno mesto« ter prispevamo k prepoznavanju potreb starejših v tehnologije (IKT) urbanem okolju in iskanju ustreznih rešitev. Posveti so temelj za izmenjavo strokovnih izkušenj ter razpravo o sodobnih pristopih na področju zdravja, socialne vključenosti in aktivnega staranja. V zadnjih letih je društvo na podlagi raziskav izdalo številne publikacije - strokovne in znanstvene monografije, ki so namenjene tako strokovni kot laični javnosti. Publikacije pokrivajo širok spekter tem, od dolgotrajne oskrbe do vadbenih programov za starejše, ter služijo kot praktična orodja za oskrbo in izobraževanje. 40 41 Gerontološko društvo Slovenije si tudi v prihodnje prizadeva za krepitev sodelovanja Zapiski na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. V prihodnjih letih načrtujemo nadaljnji razvoj projektov, namenjenih starejšim, s posebnim poudarkom na socialni vključenosti, preventivnih programih in podpori za dolgotrajno oskrbo. Digitalizacija, prilagoditve na delovnem mestu in inovativne oblike zdravstvene in socialne oskrbe so nekateri izmed osrednjih izzivov, ki se jih društvo zaveda in na katerih gradi svoje dolgoročne cilje. Društvo je skozi 55 let delovanja ustvarilo temelj za gerontološki razvoj v Sloveniji, hkrati pa tudi prispevalo k oblikovanju Ljubljane kot starejšim prijaznega mesta. To je v letošnjem letu prepoznala tudi Socialna zbornica Slovenije in tako na XXX. Dnevih Socialne zbornice Slovenije podelila prestižno priznanje Znak strokovne odličnosti, ki ga podeljuje za izjemne dosežke in pomemben prispevek na področju socialnega varstva. V prihodnosti ostajamo usmerjeni v ustvarjanje možnosti za zdravo in dostojno staranje vseh prebivalcev, kar bo še naprej krepilo Ljubljano kot zgled na področju gerontoloških praks. Ključne besede: Gerontološko društvo Slovenije; Mestna občina Ljubljana; starejšim prijazno mesto; gerontologija Literatura Accetto, B. (1999a). Zgodovina gerontologije v Sloveniji. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Accetto, B. (1999b). Ustanovitev Gerontološkega društva Slovenije. Rogaška Slatina: Gerontološko društvo Slovenije. Gerontološko društvo Slovenije. (1975). Priporočila za zdravstveno varstvo v domovih za stare. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Gerontološko društvo Slovenije. (2018). Letni poročili in dejavnosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Gerontološko društvo Slovenije. (2024). Publikacije za strokovno in laično javnost. Pridobljeno 31.10.2024 na https://www.gds.si/publikacije/ Ravnikar Štirn, T. (1999b). Razvoj gerontologije in socialne varnosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. Vusilović, S. (2009). Inštitut za gerontologijo in geriatrijo: 20 let delovanja. Ljubljana: Inštitut za gerontologijo in geriatrijo. Mencej, L. (2009). Bolezni in sindromi v starosti. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. 42 43 44 45 46