PODLISTEK. Zanikarni Boštjan — slab kristjan. (Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 18j6, Btr. 32—36). Živ.el je blizu Drave nek mrzel kmet, Rateja so ga imenovali, Delal je pridno, kakor se je privadil, pa za vse lepo je bil mrzel ko led, AJco so prišli gospod župnik k hiši, se je Ratej skril, in če ie bilo treba kaj k farni cerkvi pripraviti, ni kra.jca.rja gleStal. Kakb nehvaležno tak človek proti Bogu ravna, ki mu da vse;, ali bo irael srefto pri svoji liiši? S kakoršno mero se meri s tako se mu bo nazaj merilo^ Žena mu je rodila edinega sina; tudi za Boštjana so ga krstili. Ratej pa je šel iz doma, ko je priSla Ratejka na porod. Ako bi ji ne bile stregle dobre sosedinje, gotejev (botrov) poislčale, bi bilo dete brez krsta umrlo iu mati vsa zapužčena lahko vzela konec, Kaj se vam zdi od takega oceta? Ali ni grozovitejši kakor volk v planini? Ni Šel na nobeno gostijo, ne sediiiino, ni pristopil za 13otra; bil je brez vse k,ršeanske ljubezni, mrzel ko led in trd kakor les, Kakor stariši, radi tudi otroci. Ratej ni imel ne Mapca ne dekle; družinče ni nobeno ostalo pri njem. Mati se je komaj z živino ubijala, oče pa je bil od1 jutra do veeera na polju, in ko je prišel zve&er doraov, je napojil živino, se navečerjal in je Sel spat. Za Boštjančeka ni nobeden poskrbel, ali bo kaj molil ali se ucil krščanskega nauka, Pogle]te prvo zamudo pri otrocih, kl se vse žive dni ne popravi. Sadje od solnca zori, otroSko srce od Boga dobi lepo podobo. Mati mora otroku na prsi)i v nebesa kazati, ofie ga učiti molitve, kadar mu da prvi kosec kruh'a. Tak nauk je otroku jutranja zarja; ako «i iutranje zarje, tudi ne foo lepega dne; ako mma otrok nauka materinega, ne ogetovega, težko se ga bodo slejni (naslednji) nauki prijeli. Oh, stanSi, otrok, uciti ne zaraudite! Boliše je, da živina en veCer ostar ne, da jej nobeden ne položi, kakor otroci zaspali, ne da bi raolili; raje zjutraj živine ne napojiti, kakor otroci zamuditi, da bi prej jedli, ka.kor se poknžah. Cesar se otrok navadi, bo še starček znal. ^ Cel teden si ni Ratej dobrega privoscil; v nedeljo je pa hitro po opravilu Sel v gostilno jedel in pil do trde noči ter prišel pogosto Se-l^ o polnoči domov Mati ie mogla malokedaj v cerkev; BoStjance ]e hodil z drugimi fantini; pri krJMžaiiskein nauku pa m ostal. Po leti je moral popoldan pagti zivmo po zimi pa se je potepal; in ee je doma bil prav pndeii, vzel U je ofie seboj v gostilno; na krš^ajiski nauk ni no- beden pouiislil. ... . . -i i • „„ Pogleite drugo zauiu zamudb pri otrocih, ki se vse žive dpi pozna cloveku. Bog vam je dal 0 delav- nikov za va§a dela, sedmi dan je on sebi posvetil, ga določil v svoje posvegenje,. Služba božja, molitev in pa beseda božja, mora biti naSa prva slcrb. Kdor nedeljo in praznik okrade, se smrtno pregreSi, Ne le sli&ati sveto mašo, ampak tudi besedo božjo, posebno pa popoldne krš^anski nauk, zapoveduje draga cerkvena zapoved. Oh, koliko duš se iz nevaraosti pogubi, ker jih ni h krSčanskemu nauku, posebno pa otrok, kakor se je godilo našemu Boištjanu. Oče se mu je izpil, in raati oslabela; Bošt.ja,n se oženi iii prevzame kmetijo, Pa kakor kot mladtenic nava.jen, tako tudi mož živi: brez Boga, brez molitve in krš6anskega nauka. Njegovi oBe je delal vsaj vsak delavnik. in šel vsakio nedeljo v cerkev, BoStjan je šel proti cerkvi, pa pogosto ostal grede v gostilni: namesto službe božje je, namesto kršfianskega nauka pije in pa igra; in ker mu je nedelja prekratka, po dva, tri dni ostaja po krcmah, in kadar zvečer ponoči pozno pride domov in mu žena zine le žal besedo, jo otepe. Oh, da se Bogu usmili, imeti takega irtoža:! Ali ni tat in ubijalec svoje žene in otrok? Le poslušajte! Kar je žena doma pridelala, Boštjan zapije in zaigra. Še niso prav omlatjli, že so hodili gostilničarji na, skedenj. Otroke vsaj za silo, oblaftiti, dekli in lilapcu, ki sta ju morala imeti, dati plaCilo, za sol in posodo je morala uboga žena svojo lastnino ukrasti. Pa vse ni pomagalo; v desetih letih so pritisnili dolžniki in BoŠtjanu prodali kmetijo. Zapravil je sam, pa beracit morajo iti ž njim žena in otroci. Ali je to po pravici? Bode li Bog takšn&inu človeku spregledal, ki se izgovarja, rekofi: Ako pijeni, zapijem svoje. ,,,Kdor za svoje, posebno domace ne skrbi", veli sv. Pavel, je zatajil vero in je liujši od pogana" — kakor nas Boštjan. BoStjan, od vseh svojih najboljSih tovariSev zapuSČen, gre čez Dravo ter se po tujih farali v dnini kot težak potika; žena gre služit k poStenenui sosedu, ki je bil otrokom gotej (boter). Kaka tri leta sta tako živela, BoStjan pa ni cele mesece priSel v cerkev, vsa tri leta ni bil pri spovedi. Ali more iz take zanikarnosti biti kaj prida? Kdor Boga pozabi, njega tudi Bog zapusti. Ni bil Boštjan zato nesrečen, da je iz^tubil streho in premoženje; saj se lnnogim tisočem ravno tako zgodi; ali da je celo Boga zapustil, to je bila njegova najgrozovitejša nesreča, Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Ko se je BoŠtjan Že naveličal, vlafiiti se po svetu, se gre goteju ponujat, da bi ga vzel v službo, ter hofte s svojo ženo zopet živeti, Od Božifia. do srede leta živita skupaj, ali kar si je uboga žena prislužila, ni mogla zadosti skriti pred možem; vzel ji je tudi s silo iii je šel za jijene denarje pit žganje. Neko poletno nedeljo pride pozno domov. Bilo je vroče, in Ženo, ki je bila nose5a, tako dolgo spravlja, cta se gre ž njim kopat. Pijanec na samoti za vodo Ženo popado kakor Kajn Abelna, ubije mater in otroka pod nieniin srcem, vrže v globo?ino, ter se piovrne domov spat. Poglejte, tako daleč se poživini Človek, ki se z mladega lepo Bogu služiti ne pauSi, ne moli, Ji krščanskerau nauku ne hodi, K. spovedi ne gre. Tako daleč pripelje cloveka zanikrnost v službi božji. Oh, kako hudo je vendar zapustiti Boga, izgubiti sv. Duha! Takemu so postavljene vislice, njemu je pekel odprt. Drugi dan Boštjan dolgo leži, in ker žepe dolgo ni na svetlo, ga barajo(vprašajo), kamo bi bila? ,,Meni se sameniu dolgo zdi, da je ni", pravi BoŠtjance; pa na 6elu so mu že vidi, kaj je storil. Gospodar poklje po posposko; gospod pride in n]ega izpra&a, da sta se bila ponoči šla kopat. Peljejo ga za vodo, gospod ga drži za roko ip mu Suje na žilo. Ko pride na mesto, kjer je ubil ženo, mu zacne žila neznano plati. ,,Ravpo tukaj si ženo usmrtil", zarohni nad njim gospod, in BoŠtjanSe, ki je tolikokrat rekel, da se ne boji ne liudiča ne biriča, zdaj ves trepeSe, obstoji, kar je storil, pokaže mrtvo truplo, ki ga potegnejo iz Sume, O, vi mrzli, trdovratni greS.niki, ki pravite: ,,Meni vest Jcaj ne oCita", poglefte in pomislite, kako straS. na je huda vest, kadar se zbudi, za toliko liujša, kolikor dalje spi. Strašno je, živemu Bogu priti v rok.e, katerega zanikrnik tako nemarno zapusti, ka,kor naš BoŠtjan. Boštjana postavijo na sodbo ter ga "barajo, kako se je mogel lotiti svoje lastne žene? Kaj raislite, kaik.o se je izgovoril? ,,Mojo kravo", je dejal, ,,ubijem, dokler je moja, zakaj bi pa žene ne; saj sem ubil svo]o, ne vaSo," — ,.Ali ne znaS 10 božjih zapovedi", veli sodpik, ,,katerih peta pravi: Ne ubijaj!" — ,,6d teh pa Še nisem slišal", odgovori BoŠtjan. Iri ko nadalje pripoveduje, se sodniki prepricajo, da ne zna niti najpotrebnejših kršftanskih resnic in da veliko let ni bil pri sv. spovedi. Duhovski gospod ga, morajo sedaj v jeci poufiiti, Sesar se poprej vcerkvi ni dal poufiiti. V Šestih mesecih je njegova sodba dotekla, bil je obsojen k srarti in obešeiu Žalosten konec zanikrnega, pa vendar navadnega življenja. Kako je prišel BoStjan na vislice? Zanikrnost od mladjijh dni je bila žalostna lestvat po katori je šel na vislicc. Prvi klin so mu zabili neskrbni stariši, ki ga niso poučili v krŠČanskem nauku; drug-ega so mu zabili duŠni pastirji, ki ga niso bolj ostro imeli in niso prisilili dopolniti krščanske dolžncigti; tretji klin so mu zabili slabi tovariši, ki so ga livalili in v zanikrnem življenjui potrdili; trije klini pa so zadosti, nesrečen konec storiti, in fieravno ne na vislice, kakor nesreftni BoŠtjan, v veCno pogubljenje priti, in to je fee-le najvegja, neskončna in vefena nesre&a. ln kako gladek je pot v. pekel med nauii, z zanikrno^tjo nadelan, pri mladili, kakor pri starili ljudph; da skoraj vecji del ljiidi, posebno pa moških, pravega pota v nebesa ne pozna, ter hodi po cesti, po kateri pelje zanikrnost kristjane v pekol.