UČNE URE NA TEMO EVROPSKE UNIJE ZA 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Projekt Problemsko učenje in medpredmetno poučevanje o Evropski uniji v šoli Urednik: Avtorice: Jure Požgan Vanja Tomšič Mojca Rolih Nadja Škrajnar študentke Pedagoške fakultete v Ljubljani na študijskem programu druge bolonjske stopnje Poučevanje na razredni stopnji pod mentorstvom: doc. dr. Maje Umek Vanja Tomšič, Mojca Rolih, Nadja Škrajnar UČNE URE NA TEMO EVROPSKE UNIJE; 5. RAZRED Urednik: Jure Požgan Izdajatelj in založnik: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Dostopno: http://knjigarna.fdv.si Recenzentka: doc. dr. Maja Umek Jezikovni pregled: Ana Bojinović Fenko Naslovnica: Mitja Mihelič Prelom: Mitja Mihelič Copyright © FDV, 2014 Ljubljana, 2014 Vse pravice pridržane. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3:061.1EU(0.034.2) TOMŠIČ, Vanja, 1989- Učne ure na temo Evropske Unije. 5. razred [Elektronski vir] / avtorice Vanja Tomšič, Mojca Rolih, Nadja Škrajnar ; urednik Jure Požgan. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2014. - (Projekt Problemsko učenje in medpredmetno poučevanje o Evropski uniji v šoli) ISBN 978-961-235-754-2 (pdf) 1. Rolih, Mojca 2. Škrajnar, Nadja 281753856 Spoštovani učiteljice in učitelji, Pred vami je e-knjiga, pripravljena kot neposredni pripomoček za vašo uporabo pri poučevanju. Vsebuje učne ure, ki naslavljajo doseganje ciljev, predvidenih z učnimi načrti različnih predmetov, a so hkrati obogatene z vsebinami, povezanimi z Evropsko unijo. To gradivo torej ne razširja obsega učnih vsebin, ampak jih dopolnjuje in poglablja s primeri iz vsakdanjega življenja, ki so neposredno povezani z učinki slovenskega sodelovanja v Evropski uniji. E-knjiga je interaktivne narave, vsebuje gradiva in navodila za izvedbo učnih ur ter za poseben dan aktivnosti in ima izdelane potrebne delovne materiale. Gradivo je rezultat enoletnega projekta Problemsko učenje in medpredmetno poučevanje o Evropski uniji v šoli, ki smo ga na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvajali v šol. letu 2013/14. V primeru, da se vam zdi dobro, vas vabimo, da ga priporočite kolegom učiteljem. Ker nadaljujemo z delom v okviru podobnih projektov »EU v šoli«, se vs-elimo vaše morebitne povratne informacije o uporabnosti gradiva in/ali aktivnega sodelovanja. Gradivo je nastalo v okviru mednarodnega projekta Problem based learning and cross-curricular teaching of the EU (PROCROS) – Problemsko učenje in medpredmetno poučevanje Evropske unije v šoli, ki se je izvajal od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014. Projekt sta financirali Evropska unija in izvajalec, to je Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje mednarodnih odnosov. V projekt je bilo aktivno vključenih 50 učiteljev iz osnovnih in srednjih šol ter študentov Pedagoške in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ana Bojinović Fenko, akademska koordinatorka projekta PROCROS (ana.bojinovic@fdv.uni-lj.si) LEGENDA Geografija in zgodovina Slovenščina Matematika Priloga za učitelja Delovni list Hiperpovezava Glasbena umetnost Likovna umetnost Tehnika in tehnologija 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 3 šolske ure Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota: KAJ JE EVROPSKA UNIJA? MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ŠPORT DRUŽBA SLOVENŠČINA Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: - zaznajo ritem v gibanju, - razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije in - povzamejo temo, ključne besede in bistvene po- - zaplešejo izbrane ljudske plese, Evropske unije (EU), datke, - oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (samo- - poglabljajo zavedanje o interakciji, soodvisnosti - tvorijo (tj. govorno nastopajo in pišejo) čim bolj zavest, medsebojno sodelovanje). kulturnih in družbenih, procesov in pojavov. ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno, - vrednotijo zmožnost govornega nastopanja ter načrtujejo, kako bi jo izboljšali. Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: - gibajo posamezne dele telesa v različne smeri, - spoznajo države članice EU, - izdelajo plakat, - na različnih ravneh in z uporabo različne sile, - spoznajo nekaj značilnosti držav članic EU, - govorno nastopajo, - spoznajo plesno igro, - spoznajo različne oblike združevanja med ljudmi v - med govornim nastopanjem in med pogovorom z - povežejo ljudske plese s posamezno pokrajino, skupnosti, učiteljem govorijo čim bolj knjižno. ponovijo plesni bonton. - poznajo vlogo in pomen državnih simbolov, se orientirajo na zemljevidu (Evropa). Medpredmetni cilji Spoznavanje vloge in pomena državnih simbolov. Spoznavanje držav članic EU. Razvijanje spretnosti sodelovanja in oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev (samozavest, medsebojno sodelovanje). Ključne besede Ljudski ples, narodna noša, skupnost, država, zemljevid, glavno mesto, zastava, plakat. Učne oblike Individualna, frontalna, delo v skupini. Učne metode Skupinsko učenje, pogovor, raziskovalno delo, poslušanje, učenje s posnemanjem, preverjanje predznanja, improvizacija, delo z gradivom. Pripomočki Radio, glasbeni posnetki, rutice, priloga 1, 2, 3 in 4, zemljevid Evrope, šeleshamer, barvni svinčniki, slikovno gradivo. Prilagoditve Slikovno gradivo, medsebojno sodelovanje. Literatura in povezave (za dostop kliknite Danski ljudski ples (Napoleonov ples) na obarvano polje v besedilu) https://www.youtube.com/watch?v=OFoVt-7pC0E Države Evropske unije http://www.otroci.org/drzave-eu Evropska unija http://europa.eu/index_sl.htm Grški ljudski ples https://www.youtube.com/watch?v=nFQp9zY8TfI Izobraževanje Kranjc G., Prebilič V., Rebernik D., Zupančič J., Razpotnik J., Najrajter D., Nečimer V. (2010). EU v šoli; priročnik za učitelje v Evropski uniji z delovnimi listi. Založba Rokus Klett, Ljubljana. Romunski ljudski ples http://www.youtube.com/watch?v=ucibzvD08_k Slovenski ljudski ples http://www.youtube.com/watch?v=Ogtp6nTeG7Y Slovenija, doma v Evropi http://www.evropa.gov.si/si/drzave-clanice/ Španski ljudski ples https://www.youtube.com/watch?v=9HCNQhoWb0c Učni načrt slovenščina http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_slovenscina_OS.pdf Učni načrt družba http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf Učni načrt športna vzgoja http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_sportna_vzgoja.pdf Umek M., Janša O. Z., Jankovič S., Rihtaršič M. (2002). Družba in jaz - Atlas. Družba za osnovno šolo. Založba Modrijan, Ljubljana. - Priporoča se dejavnost, ki se jo izvaja skozi vseh pet učnih sklopov. Učenci na zemljevid Evrope Opombe lepijo poleg zastave in imena države tudi vse, kar se naučijo o katerikoli članici EU (v prvem sklopu treh učnih priprav npr.: ples, jedi, znamenitosti …). - Učiteljem svetujemo, da se za publikacije in dodatno gradivo o EU obrnejo na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na informacijske točke Europe Direct v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti in na Ravnah na Koroškem. Več informacij o lokacijah: http://www.europedirect.si/. POTEK UČNE URE CILJI UVODNI DEL (Trajanje: 10 minut) Učenci: DIAMANT (5 minut) Učence v uvodni motivaciji razdelimo v skupine po štiri. Vsak učenec stoji v svojem kotu kareja (◊). Prvi vodi - Spoznajo plesno igro. gibanje, ostali trije ga posnemajo. Ob plosku učiteljice se celotna skupina obrne za 90o v desno - tako je - Zaznajo ritem v gibanju. vsak učenec enkrat vodja. Zavrtimo glasbo in pustimo učencem ustvarjati. Oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (samozavest, medsebojno sodelovanje). OGREVANJE (5 minut) Krepilne in raztegovalne vaje. OSREDNJI DEL (Trajanje: 110 minut) Učenci: LJUDSKI PLESI (35 minut) Učence opomnimo na plesni bonton. - Ponovijo plesni bonton. Pogovorimo se o narodnih nošah. Učence vprašamo, ali so noše povsod enake. S pogovorom ugotovimo, - Gibajo posamezne dele telesa v različne da se noše razlikujejo po različnih pokrajinah in državah. Učencem pomagamo s slikovnim gradivom smeri, na različnih ravneh in z uporabo (priloga 1). različne sile. Dodatna dejavnost: Če je možnost, si noše ogledamo v živo. Lahko si ogledamo tudi ples folklorne sku- - Zaplešejo izbrane ljudske plese. pine. - Povežejo ljudske plese s posamezno Z učenci v krogu odplešemo slovenski ljudski ples (npr.: Psiček nima repa več ). Učencem povemo, da pokrajino. imajo tudi v drugih državah ljudske plese in da se jih bomo nekaj naučili. Učiteljica gibanje prikazuje, učenci pa ga posnemajo. Učijo se le del koreografije. Učenci se preselijo v Romunijo in v krogu zaplešejo njihov ljudski ples. Odplešejo tudi grški ples in španski ples. Da se učenci umirijo, jih naučimo še danski ljudski ples ali Napoleonov ples. POIŠČI ZASTAVO (15 minut) Vsak učenec izžreba list z imenom države članice EU (priloga 2). Njegova naloga je, da poišče zastavo, - Se orientirajo na zemljevidu (Evropa). ki pripada izžrebani državi in državo poišče na zemljevidu Evrope. Na primerno mesto na zemljevidu pr- - Spoznajo različne oblike združevanja med ilepi zastavico in ime države. Pomagajo si lahko z gradivom. Sledi pogovor o tem, katere države so učenci ljudmi v skupnosti. izžrebali; kaj je vsem skupno (vse države so članice EU); izmed koliko zastav so lahko izbirali (28 zastavami - Spoznajo vlogo in pomen državnih sim- oz. članicami EU). Učence povprašamo, zakaj so pomembni državni simboli. S katerimi smo se že srečali bolov. med poukom (narodna noša, ples, zastava)? Ali poznate še druge državne simbole, katere? -Spoznajo države članice EU in nekaj nji- Dodatna dejavnost: K zastavi države na zemljevidu Evrope, učenci pripišejo ime plesa, ki so se ga naučili. hovih značilnosti. RAZLIKE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU (15 minut) Učence razdelimo v skupine po 4. Vsaka skupina reši delovne liste o določeni državi članici EU (priloga 3). Dodatna dejavnost: Učencem ponudimo tudi dodatna gradiva, kjer lahko dobijo več informacij o državah (atlasi, knjige, internetne strani, zgibanke). - Slovenija, doma v Evropi - Evropska unija - Kranjc G., Prebilič V., Rebernik D., Zupančič J., Razpotnik J., Najrajter D., Nečimer V. (2010). EU v šoli; priročnik za učitelje v Evropski uniji z delovnimi listi. Založba Rokus Klett, Ljubljana. - Države Evropske unije - Umek M., Janša O. Z., Jankovič S., Rihtaršič M. (2002). Družba in jaz - Atlas. Družba za osnovno šolo. Založba Modrijan, Ljubljana. - Povzamejo temo, ključne besede in bistvene podatke. NAČRTOVANJE PREDSTAVITVE IN PLAKATA (45 minut) - Tvorijo (to je govorno nastopajo in pišejo) Ponovimo pravila za izdelovanje ustreznega plakata in dobre predstavitve. Razdelimo tabele za vred- čim bolj ustrezno, razumljivo in jezikovno notenje predstavitve (priloga 4). Učenci izluščijo ključne informacije o državi članici EU, izdelajo plakat in pravilno enogovorno besedilo. predstavitev za ostale sošolce. - Znajo izdelati plakat. . ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 15 minut) PREDSTAVITEV IN VREDNOTENJE (15 minut) - Vrednotijo zmožnost govornega nasto- Učenci izdelek predstavijo, sošolci pa vrednotijo njihovo predstavitev in plakat. Ob koncu predstavitev panja ter načrtujejo, kako bi jo izboljšali. ugotovimo, da so države sicer med seboj kontrastne in raznolike, a kljub temu tvorijo skupnost. Poudarimo slogan Evropske unije: »združeni v raznolikosti.« PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 1: Slovenske narodne noše Na Koroškem Na Koroškem V Prekmurju V Beli Krajini Na Notranjskem Iz okolice Škofje Loke Francoska narodna noša Italijanska Narodna noša Grška narodna noša Velike Britanije narodna noša PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Francija Malta Latvija Irska Nizozemska Danska Grčija Estonija Češka Hrvaška Luksemburg Litva Madžarska Bolgarija Nemčija Finska Poljska Italija Slovenija Švedska Avstrija Ciper Portugalska Belgija Španija Romunija Velika Britanija Slovaška PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Delovni list DELOVNI LIST : Evropska unija 1. Poiščite državo članico Evropske Unije na zemljevidu Ev- 2. Odgovorite na vprašanja. rope in jo pobarvajte. Prepoznajte in zapišite njene sosede. 1. Kolikšna je površina države? 2. Kolikšno je število prebivalcev v državi? Ime države: 3. Katero denarno enoto uporabljajo? Sosednje države: 4. Kateri je uradni jezik prebivalcev te države? Površina Število Denarna Uradni države prebivalcev enota jezik Francija 543 965 km² 62 106 000 Evro Francoščina Velika 242 910 km² 61 185 000 Britanija Evro Angleščina Grčija 131 957 km² 11 214 000 Evro Grščina Irska 70 273 km² 40 401 000 Evro Galščina Italija 301 336 km² 59 619 000 Evro Italijansčina DELOVNI LIST : Evropska unija 3. Podatke s tabele prikažite v grafu. Graf tudi poimenujte. DELOVNI LIST skupina 1 : FRANCIJA Kaj je na sliki? a) Železna sulica b) Eifflov stolp c) Satelit Kako tudi drugače imenujemo glavno mesto Francije, Pariz? Gradnjo te turistične znamenitosti je naročil Napoleon, da bi prikazal svoje vojaške uspehe. Kako mislite, da je to arhitekturno umetnino poimenoval? a) Slavolok zmage. b) Most uspeha. c) Tunel bitke. Francija je znana tudi po dobrem in izvrstnem Turisti se lahko posladkajo tudi z . Po ulicah te države se sprehajajo modno pomembne osebnosti. Simbol francoske mode so pokrivala, ki jih imenujemo . DELOVNI LIST skupina 2 : VELIKA BRITANIJA Vodja države je _____________________. To je: a) Elizabeta druga. b) Marija tretja. c) Frančiška druga. Domovanje britanske kraljeve družine je: a) Kraljevi dvorec. b) Anglikanska graščina. c) Buckinghamska palača. V Londonu, ki je ______________ mesto Velike Britanije se nahaja tudi znamenita velika _________________. V zvoniku nad njo visi ogromen zvon, ki tehta kar 13,8 ton. Imenuje se: a) Big Ben. b) Bing beng. c) Great bong. Slovesni Stonehenge je niz krogov narejen iz večjih in manjših _______________________, katerega nastanek je še vedno uganka. Tradicionalni rdeči ______________ v obliki škatle je redkost in znamenitost. Velika Britanija slovi po pitju ______________ z mlekom in tradicionalnih britanskih jedeh, kot so ________________ (jajca, slanina, omake, pečen kruh, gobe, pečen fižol) . DELOVNI LIST skupina 3 : GRČIJA Grčijo sestavlja več kot 2000 _________________. Veliko je čudovitih peščenih _____________________. Za __________________ je eden najbolj priljubljenih krajev za počitnikovanje. Grčija je znana po umetnosti, glasbi in ___________________, imenovanem sirtaki. Na sliki je znamenito: a) grško stopnišče. b) grško gledališče. c) grška arena. Zgrajeno je v __________________obliki, kar je omogočalo, da se je dogajanje na odru slišalo vse do zadnje vrste. Arhitekturna umetnina, ki je stala na najvišjih delih grških mest je: a) svetišče. b) akropola. c) razgledna točka. Tradicionalna grška jed je _______________ ______________, s kozjim ali ovčjim sirom. Ta je začinjena z domače pridelanim _____________ __________________. DELOVNI LIST skupina 4 : IRSKA Irsko predstavljajo številne planjave, porasle z bujnimi zelenimi __________________ in pašniki, zaradi česar je otok dobil ime »_______________ otok«. ________________ deteljica je povezana z zavetnikom Irske. Vsak Irec nosi vsaj eno deteljico na svojem oblačilu. V tej deželi se je rodila tudi legenda o _________________ oblečenem v zeleno. Legenda pravi, da moraš slediti mavrici do njenega konca in našel boš lonec z: a) juho. b) zlatom. c) srečo. Značilna glasbila za Irsko so gosli (violina) , _______________ in __________________. Do kolen segajoče ____________ iz sedem metrov dolgega kosa tkanine je tradicionalna škotska noša za osebe _______________ spola. Imenuje se: a) kilt. b) til. c) kult. Osnova irske kulinarike je _______________. Med pijačami so na Irskem najbolj znane alkoholne pijače. Začne se z mnogo vrstami ______________, viskiji in irsko ______________. DELOVNI LIST skupina 5 : ITALIJA Zgradba, ki so jo uporabljali za ogled športnih prireditev, iger in ostalih javnih predstav se imenuje: a) amfiteater. b) teatralno gledališče. c) rodeo. En najbolj turistično obiskanih krajev je obmorsko mesto, ki stoji na vodi. Imenuje se Venezija ali: a) Benečija. b) Benetke. c) Bevodija. Turistična atrakcija je tudi zvonik romantične katedrale, stolp v Pisi. Koliko metrov misliš, da je stolp na vrhu nagnjen od položaja v katerem bi moral biti? _________________________ Etna je ime najvišji delujoči _____________ v Evropi. Izbruhi črnega velikana si sledijo vsakih nekaj let. Znotraj _______________ mesta Rim se nahajajo Vatikan, Sveti sedež in dom ______________. Jed italijanske kuhinje je _____________ . Kralj je jo je poimenoval po svoji soprogi kraljici: a) Antoniji, b) Margeriti, c) kmetici. Priloga za učitelja : REŠITVE Skupina 1: Francija Kaj je na sliki? b) Eifflov stolp. Kako tudi drugače imenujemo glavno mesto Francije, Pariz? Mesto zaljubljenih. Gradnjo te turistične znamenitosti je naročil Napoleon, da bi prikazal svoje vojaške uspehe. Kako mislite, da je to arhitekturno umetnino poimenoval? a) Slavolok zmage. Francija je znana tudi po dobrem vinu in izvrstnem siru. Turisti se lahko posladkajo tudi s francoskimi rogljički. Po ulicah te države se sprehajajo modno pomembne osebnosti. Simbol francoske mode so pokrivala, ki jih imenujemo baretke. Skupina 2: Velika Britanija Vodja države je kraljica. To je: a) Elizabeta druga. Domovanje britanske kraljeve družine je: c) Buckinghamska palača. V Londonu, ki je glavno mesto Velike Britanije se nahaja tudi znamenita velika ura. V zvoniku nad njo visi ogromen zvon, ki tehta kar 13,8 ton. Imenuje se: a) Big Ben. Prav tako znamenit Stonehenge je niz krogov narejen iz večjih in manjših kamnov. Nastanek je še vedno uganka. Tradicionalna rdeča telefonska govorilnica v obliki škatle je redkost in znamenitost. Velika Britanija slovi po pitju čaja z mlekom in po tradicionalnem britanskem zajtrku (jajca, slanina, omake, pečen kruh, gobe, pečen fižol). Priloga za učitelja : REŠITVE Skupina 3: Grčija Grčijo sestavlja več kot 2000 otokov. Številne so prostrane in čudovite peščene plaže. Za turiste je med najbolj priljubljenimi kraji za počitnikovanje. Grčija je znana po umetnosti, glasbi in plesu imenovanem sirtaki. Na sliki je znamenito: b) Grško gledališče. Zgrajeno je v polkrožni obliki, kar je omogočilo, da se je dogajanje na odru slišalo vse do zadnje vrste. Arhitekturna umetnina, ki je stala na najvišjih delih grških mest, je: b) Akropola. Tradicionalna grška jed je grška solata, s kozjim ali ovčjim sirom. Začinjena je z domače pridelanim oljčnim oljem. Skupina 4: Irska Irsko predstavljajo številne širne planjave, porasle z bujnimi zelenimi travniki in pašniki, zaradi česar je otok dobil ime »zeleni otok«. Triperesna deteljica je povezana z zavetnikom Irske. Vsak Irec nosi vsaj eno deteljico na svojem oblačilu. V tej deželi se je rodila tudi legenda o škratu oblečenem v zeleno. Legenda pravi, da moraš slediti mavrici do njenega konca in našel boš lonec z: b) Zlatom. Značilna glasbila za Irsko so gosli (violina), piščali in dude. Do kolen segajoče krilo iz sedem metrov dolgega kosa tkanine je tradicionalna škotska noša za osebe moškega spola. Imenuje se: a) kilt. Osnova irske kulinarike je krompir. Med pijačami so na Irskem najbolj znane alkoholne pijače. Začne se z mnogo vrstami piva, viskiji in irsko kavo. Priloga za učitelja : REŠITVE Skupina 5: Italija Zgradba, ki so jo uporabljali za ogled športnih prireditev, iger in ostalih javnih predstav, se imenuje: a) Amfiteater. En najbolj turistično obiskanih krajev je obmorsko mesto, ki stoji na vodi. Imenuje se Venezia ali: b) Benetke. Turistična atrakcija je tudi zvonik romantične katedrale, stolp v Pisi. Koliko metrov misliš, da je stolp na vrhu nagnjen od položaja, v katerem bi moral biti? 4 metre. Etna je ime najvišjega delujočega vulkana v Evropi. Izbruhi črnega velikana si sledijo vsakih nekaj let, nazadnje leta 2002. Znotraj glavnega mesta Rim se nahaja Vatikan, Sveti sedež in dom papeža. Jed italijanske kuhinje je pica. Kralj je jo je poimenoval po svoji soprogi kraljici: b) Margeriti. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 4: Kriterij UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 3 šolske ure Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota: ČEMU JE EVROPSKA UNIJA? MEDPREDMETNO POVEZOVANJE DRUŽBA GLASBENA UMETNOST MATEMATIKA Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: - razvijajo razumevanje o svojem družbenem in - doživljajo in izražajo glasbo z glasbenimi dejavnost- razvijajo zbiranje, urejanje, predstavljanje in inter- kulturnem okolju v času in prostoru, mi (poslušanje, izvajanje, ustvarjanje), pretiranje podatkov, - razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne - gibalno in besedno izražajo glasbena doživetja in spoznajo uporabnost matematike v vsakdanjem sposobnosti ter spretnosti (logično in kritično predstave, življenju. mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za - se estetsko razvijajo z dejavnostmi glasbenega iz- reševanje vprašanj itd.), vajanja, poslušanja in ustvarjanja, - razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja med ljudmi; spoznavajo oblike in načine - izražajo radovednosti ter razvijajo interes in aktiven sodelovanja, odnos do glasbe, - razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije, oblikujejo pozitiven odnos do nacionalne in svetovne domovine in Evropske unije (EU). - glasbene dediščine. Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: - razvijajo sposobnost za argumentirano izkazujejo osebno angažiranost za glasbo ter glas- oblikujejo preglednico za zapis podatkov, izražanje svojih mnenj in stališč, beno izražanje, - razumejo, da kot posamezniki soodgovorno zberejo podatke in jih zapišejo v preglednico, poslušajo instrumentalno glasbo (del Beethovnove vplivajo na razvoj skupnosti, s pomočjo zbranih podatkov oblikujejo stolpični 9. simfonije) in ob tem poglabljajo doživetja in jih - spoznajo nekatere značilnosti EU, prikaz, izražajo glasbeno, besedno in gibalno, - spoznajo pomen EU, iz stolpičnega prikaza preberejo podatke, - spoznajo prizadevanje držav članic EU za razumejo in uporabljajo glasbene pojme: ljudska in ocenijo rezultat pri računanju z velikimi števili, boljše sodelovanje z drugimi državami, umetna glasba, uporabijo računske operacije pri reševanju be- - spoznajo simbole EU, z lastnimi glasbili spremljajo petje in ritmično izreko sedilnih nalog, - spoznajo temeljni načeli EU – učinkovitost in besedila pesmi Oda radosti, razčlenijo naravna števila na desetiške enote. solidarnost. spoznavajo in se urijo v različnih načinih igranja na mala ritmična in Orffova glasbila. Medpredmetni cilji Spoznavajo, čemu je Evropska unija namenjena. Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč. Razvijajo razumevanje o svojem družbenem in kulturnem okolju v času in prostoru. Razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne sposobnosti ter spretnosti (logično in kritično mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za reševanje vprašanj itd.) (DRU, GUM, MAT). Ključne besede Stolpični prikaz, Evropska unija, države članice EU, uradni jezik, Oda radosti, evro, zastava Evropske unije, praznik Evrope, slogan EU solidarnost, učinkovitost, umetna glasba. Učne oblike Frontalna, individualna, delo v parih, delo v skupinah. Učne metode Pogovor, razlaga, delo s slikovnim materialom, reševanje besedilnih nalog, analitično poslušanje, ritmično dopolnjevanje in ustvarjanje, petje s posnemanjem. Pripomočki Listi/plakati s trditvami: DA, NE, NE VEM; tabela za vpisovanje podatkov; sliki Evropa nekoč in danes; zvočni posnetek evropske himne; mala ritmična in Orffova glasbila. Prilagoditve Prilagoditve so označene z * Viri in literatura Evropska unija Krajc, G., Prebilič, V., Rebernik, D., Zupančič, J., Razpotnik, J., Najrajter, D. idr. (2010). EU v šoli: priročnik za učitelje z delovnimi listi. Ljubljana: Rokus Klett. Učni načrt družba Učni načrt glasbena vzgoja Učni načrt matematika Umek, M. (2006). Družba in jaz 2: družba za 5. razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Modrijan. Priporoča se dejavnost, ki se jo izvaja skozi vseh pet učnih sklopov. Učenci na plakat Evrope lepijo poleg zastave in imena države tudi vse, kar se naučijo o katerikoli članici EU. Opombe Učiteljem svetujemo, da se za publikacije in dodatno gradivo o EU obrnejo na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na informacijske točke Europe Direct v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti in na Ravnah na Koroškem. Več informacij o lokacijah: http://www.europedirect.si/. Hiperpovezave POTEK UČNE URE CILJI UVODNI DEL (Trajanje: 15 minut) Učenci: TRDITVE O EU ( 15 minut) - Preberemo nekaj trditev o Evropski uniji. Učenci se opredelijo ali je trditev pravilna, nepravilna ali ne - Izdelajo preglednico za zapisovanje vedo odgovora. To pokažejo tako, da se postavijo pod ustrezen list v učilnici. Pravilnih odgovorov še ne podatkov. povemo. - Zberejo podatke in jih zapišejo v - Vsakič preštejejo, koliko se jih je odločilo za posamezen odgovor in podatke zapišejo v tabelo (priloga 1). preglednico. * Učenci lahko tabelo izdelajo samostojno ali podatke vpisujejo v že pripravljeno tabelo (na ta - S pomočjo zbranih podatkov oblikujejo stolpični prikaz. način lahko diferenciramo delo v razredu). - Skupaj si izberemo eno vprašanje in ga prikažemo s pomočjo stolpčnega prikaza. Nato si učenci še sami - Iz stolpičnega prikaza preberejo podatke. izberejo eno izmed vprašanj in zanj samostojno izdelajo stolpični prikaz. *Učenci, ki prej končajo z delom, prikažejo podatke še s tortnim prikazom. - S sosedom, ki je izdelal stolpični prikaz za drugo vprašanje, si prikaza izmenjata. Naloga učenca je, da iz stolpičnega prikaza prebere podatke. Trditve: - Spoznajo nekatere značilnosti EU. 1. Slovenija je članica EU. (DA) 2. Učenci ste državljani EU. (DA) 3. Ko boste polnoletni, boste lahko izvoljeni v Evropski parlament. (DA) 4. Če boste izvoljeni v Evropski parlament, boste lahko v njem govorili slovensko. (DA) 5. V EU so vse evropske države. (NE) 6. EU je država. (NE) 7. EU je začela nastajati po 2. svetovni vojni v želji, da bi miroljubno povezovanje držav preprečilo še kakšno vojno. (DA) 8. EU ima svojo zastavo, himno in skupni praznik. (DA) 9. Vse članice imajo enoten denar - evro. (NE) OSREDNJI DEL (Trajanje: 115 minut) ZGODBA O ZBIRANJU PAPIRJA (10 minut) Učenci: Učence razdelimo v dve skupini, vsaka predstavlja en razred. Učencem predstavimo zgodbo: Učenci A in B razreda nameravajo iti na šolski izlet. V obeh razredih je nekaj - Spoznajo temeljni načeli EU – učencev, ki nimajo dovolj denarja, da bi si izlet lahko privoščili. Oba razreda se odločita, da bosta zbirala učinkovitost in solidarnost. odpadni papir in tako zbrala denar za pomoč sošolcem. Odločijo se, da bodo en teden zbirali odpadni - Razvijajo sposobnost za argumentirano papir po šolskem okraju. Dogovorijo se, da bodo vsi vložili enako količino časa (papir bodo zbirali vsako izražanje svojih mnenj in stališč. popoldne) in enako zavzeto opravljali delo (vsak razred bo obiskal 30 gospodinjstev na dan). Vendar se - Razumejo, da kot posamezniki soodgo-tukaj pojavi težava. vorno vplivajo na razvoj skupnosti. UČINKOVITOST Učence spodbudimo k razmišljanju, s kakšno težavo bi se učenci, ki zbirajo papir, lahko soočili. Učenci ugotovijo, da se ustavljajo pri istih gospodinjstvih, kar je zamudno in neučinkovito. Spodbudimo jih k razmišljanju, kako bi rešili težavo. Zbiramo predloge učencev in preko pogovora pridemo do rešitve. Težavo lahko rešijo tako, da kraj razdelijo na dva dela in vsak razred zbira papir v določenem delu kraja. Temu rečemo delitev dela, kar prispeva k večji učinkovitosti. Za enak vložek dela dobimo večji izkoristek. UČINKOVITOST V POVEZAVI Z EU (20 minut) Predstavljeno situacijo primerjamo z EU. Učencem predstavimo prispodobo: Naša šola nam predstavlja - Spoznajo nekatere značilnosti EU. EU, razredi v njej nam predstavljajo države članice EU, učenci pa so državljani svoje države in hkrati tudi - Spoznajo pomen EU. državljani EU. - Spoznajo prizadevanje držav članic EU za Predlogi za pogovor z učenci: boljše sodelovanje z drugimi državami. Ali to pomeni, da je EU država? Ne, je le združenje držav. - Spoznajo temeljni načeli EU – učinkovitost Ali veste, če so vse države v Evropi tudi članice EU? Niso. Na zemljevidu pokažemo, katere države niso in solidarnost. članice EU. Kateri jezik je uradni jezik v Sloveniji? Kaj pomeni to, da je nek jezik uradni jezik? Kaj mislite, kateri jezik je uradni jezik v EU? Vsi jeziki držav članic EU so uradni jeziki v EU. Učencem razložimo povod za nastanek EU in čemu je EU nastala. Učenci si ogledajo sliki, ki prikazujeta stanje v Evropi pred in po nastanku EU in poskušajo poiskati bistvene razlike med njima (priloga 2). Povemo, da sliki prikazujeta odnose med Evropejci nekoč in danes ter razložimo, da je EU začela nastajati 6 let po drugi svetovni vojni v želji, da bi miroljubno povezovanje držav preprečilo še kakšno vojno. Države pa so se med seboj povezovale tudi s posebnim namenom. Kot ste si delo razdelili razredi pri zbiranju papirja, si ga delijo tudi članice EU. Tako je njihovo sodelovanje učinkovitejše in z manj vložene energijo dobijo večji uspeh. Učencem naročimo, naj v parih poiščejo še kakšen primer delitve dela iz vsakdanjega življenja, ki omogoča učinkovitost. SOLIDARNOST (20 minut) Vrnemo se k zgodbi o zbiranju papirja. Učenci so se odločili, da bodo, preden se lotijo zbiranja papirja okvirno izračunali, koliko papirja morajo zbrati, da bi vsem učencem, ki si tega ne morejo privoščiti, plačali izlet in koliko denarja in papirja bi morali zbrati, da bi lahko plačali izlet za vse učence A in B razreda. Učenci rešijo matematično nalogo: V 5. A razredu je 26 učencev, v 5. B razredu pa 24 učencev. Izlet stane 24 evrov na osebo. V A razredu pomoč - Uporabijo računske operacije pri pri plačilu izleta potrebuje 8 učencev, v B razredu pa štirje učenci manj kot v A razredu. Za 100 kg zbranega reševanju besedilnih nalog. papirja učenci dobite 4 evre. - Ocenijo rezultat pri računanju z velikimi a) Najprej ocenite in nato izračunajte, koliko denarja in koliko papirja morate zbrati, da dobite dovolj števili. denarja, da učencem, ki potrebujejo pomoč pri plačilu, plačate izlet? (Rešitev: 288 €, 2700 kg) - Razčlenijo naravna števila na desetiške b) Najprej ocenite in nato izračunajte, koliko denarja in papirja bi moral zbrati vsak razred posebej, da bi enote. lahko plačali izlet vsem sošolcem? Dobljene rezultate razčlenite na desetiške enote. (Rešitev: A razred 624 €, 15600 kg; B razred 576 €, 14400 kg) Učenci so teden dni zbirali papir. Kljub temu da so vsi učenci delali enako dolgo in enako zavzeto, so učenci razreda A zbrali 1000 kg papirja, učenci razreda B pa 2500 kg. Tako je A razred zbral manj denarja kot razred B. Učenci so sicer zadovoljni z zbranim denarjem, a ugotovijo, da je v razredu A več učencev, ki bi potre-bovali pomoč za udeležbo na izletu, kot v razredu B, A razred pa je zbral premalo denarja, da bi šli lahko na izlet vsi učenci. Ponovno se pojavi težava. Učence spodbudimo k razmišljanju o tem, s kakšno težavo so se učenci soočili in kako bi jo rešili. Zbiramo predloge učencev in preko pogovora pridemo do rešitve, kako bi dosegli, da bi se lahko izleta udeležili vsi učenci iz A in B razreda. Učenci ugotovijo, da je najboljša rešitev združitev zbranega denarja, oz. skupni proračun, ki se ga porazdeli glede na potrebo med učence obeh razredov. Denar si razdelijo glede na to, koliko denarja potrebuje kateri razred, to pa pomeni, da se bodo izleta lahko udeležili vsi učenci A in B razreda. Učenci so bili med seboj povezani in pripravljeni med seboj sodelovati in si pomagati, to imenujemo solidarnost. Z učenci se pogovorimo o tem, kaj je solidarnost. V parih poiščejo nekaj primerov solidarnosti iz svojega vsakdanjega življenja. SOLIDARNOST V POVEZAVI Z EU Koncept solidarnosti razložimo v povezavi z EU. Članice EU so spoznale, da je več koristi za vse, če sodeluje- - Spoznajo temeljni načeli EU – učinkovitost jo na različnih področjih, kot npr. pri delitvi dela (učinkovitost) in da prerazporedijo koristi od skupnega do-in solidarnost. hodka tistim, ki jih bolj potrebujejo (solidarnost). Države članice si tako delijo prednosti pa tudi bremena. - Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč. UTRJEVANJE POJMOV UČINKOVITOST/SOLIDARNOST (5 minut) - Razumejo, da kot posamezniki soodgo- Učenci rešijo nalogo, pri kateri preberejo primere iz vsakdanjega življenja in presodijo, ali gre za primer vorno vplivajo na razvoj skupnosti. učinkovitosti ali solidarnosti. Svojo odločitev utemeljijo (priloga 3) - Spoznajo temeljni načeli EU – učinkovitost in solidarnost. SIMBOLI EU (25 minut) Učencem predstavimo simbole EU. - Spoznajo simbole EU. Zastava: Učenci si ogledajo zastavo EU in jo opišejo. Zastava EU je modre barve z dvanajstimi zlatimi zvezdami, ki tvorijo krog in s tem ponazarjajo enotnost, solidarnost in povezanost narodov Evrope. Število zvezd na zastavi nima nič skupnega s številom držav članic. Praznik: Dan Evrope je 9. maj, takrat praznujemo mir in enotnost v Evropi. Slogan: Slogan EU je Združeni v raznolikosti. Učenci povedo, kako si ta slogan razlagajo. Na internetni strani si ogledamo nekaj plakatov, ki so nastali ob dnevu Evrope, in jih komentiramo. Denar: Evropska valuta je evro, vendar je ne uporabljajo v vseh državah članicah EU. Učenci na mizo položijo nekaj evrskih kovancev in poskusijo ugotoviti iz katerih držav so ter kaj prikazujejo slike na njih. Kovanci imajo na eni strani nacionalni simbol na drugi pa skupen motiv, bankovci so enotni. Himna: Himna EU je Oda radosti, ki je del Beethovnove 9. simfonije. Seveda ima vsaka država članica tudi svojo državno himno. UMETNA GLASBA (35 minut) Predvajamo zvočni posnetek dela Beethovnove 9. simfonije (evropska himna). Učenci se prosto gibljejo po - Izkazujejo osebno angažiranost za glasbo prostoru in se tako gibalno izražajo ob poslušanju skladbe. Po poslušanju se pogovorimo o občutkih, ki so ter glasbeno izražanje. se jim porajali ob poslušanju skladbe. - Poslušajo instrumentalno glasbo in ob Pogovorimo se o tem, katere ljudske pesmi poznajo in ali menijo, da je tudi poslušana skladba ljudska. tem poglabljajo doživetja in jih izražajo Pogovorimo se o razlikah med ljudsko in umetno glasbo. glasbeno, Učenci navedejo nekaj primerov ljudske in umetne glasbe ter na podlagi predvajanih glasbenih primerov besedno in gibalno. poskusijo ugotoviti, ali je glasba ljudska ali umetna. - Razumejo in uporabljajo glasbene pojme: Glasbeno izvajanje in ustvarjanje ljudska in umetna glasba. Z metodo posnemanja (oz. odmeva) učence naučimo besedilo Ode radosti. Ritmično izrekajo besedilo in - Z lastnimi glasbili spremljajo petje in nato petje spremljajo z lastnimi glasbili. Pogovorimo se o pomenu besedila. ritmično izreko besedila. Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina z malimi ritmičnimi in Orffovimi glasbili oblikuje tri ritmične - Spoznavajo in se urijo v različnih načinih motive (* oblikujejo lahko tudi melodične motive) in tako ustvari spremljavo za skladbo, ki so jo poslušali igranja na glasbila. (del Beethovnove 9. simfonije). Svoje ustvarjanje predstavijo sošolcem. ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 5 minut) TRDITVE O EU (5 minut) Učenci: Učencem ponovno preberemo trditve o EU. Za vsako vprašanje v tabeli preberemo, koliko učencev se je na začetku pogovora o EU odločilo, da trditev drži, ne drži ali da ne ve odgovora in povemo pravilni odgovor. - Spoznajo nekatere značilnosti EU. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 1: Tabela Število učencev, ki so Število učencev, ki so Število učencev, ki so odgovorili DA. odgovorili NE. odgovorili NE VEM. 1. vprašanje 2. vprašanje 3. vprašanje 4. vprašanje 5. vprašanje 6. vprašanje 7. vprašanje 8. vprašanje 9. vprašanje PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Slikovni material . Vir: Krajc, G., Prebilič, V., Rebernik, D., Zupančič, J., Razpotnik, J., Najrajter, D. idr. (2010). EU v šoli: priročnik za učitelje z delovnimi listi. Ljubljana: Rokus Klett. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Delovni list // Delovni list z rešitvami DELOVNI LIST : Evropska unija V preglednico so napisani primeri iz vsakdanjega življenja. Odloči se, ali gre za primer učinkovitosti ali solidarnosti. Svojo odločitev utemelji. Primer iz vsakdanjega življenja Načelo solidarnosti ali učinkovitosti Delitev igralnih mest pri nogometu. Ugašanje loči v prostoru kjer ni ljudi. Pomoč pri domači nalogi sošolcu, ki zaradi bolezni, ves teden ni bil v šoli. Ločevanje odpadkov. Dobrodelni šolski koncert. Izposoja knjig v učbeniškem šolskem skladu. Prostovoljno delo v gasilskem društvu. Obisk učencev v domu za ostarele. Priloga za učitelja : REŠITVE Primer iz vsakdanjega življenja Načelo solidarnosti ali učinkovitosti Delitev igralnih mest pri nogometu. učinkovitost Ugašanje loči v prostoru kjer ni ljudi. učinkovitost Pomoč pri domači nalogi sošolcu, ki zaradi solidarnost bolezni, ves teden ni bil v šoli. Ločevanje odpadkov. učinkovitost Dobrodelni šolski koncert. solidarnost Izposoja knjig v učbeniškem šolskem skladu. solidarnost in učinkovitost Prostovoljno delo v gasilskem društvu. solidarnost Obisk učencev v domu za ostarele. solidarnost UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 3 šolske ure Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota: KDO PREDSTAVLJA EVROPSKO UNIJO? MEDPREDMETNO POVEZOVANJE DRUŽBA SLOVENŠČINA LIKOVNA UMETNOST Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: - razvijajo družbene in komunikacijske spretnos- - razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem - razvijajo zmožnost samostojnega risanja risbe po ti in sposobnosti, ki jim ob znanjih omogočajo jeziku (razumevajoče in kritično sprejemajo raznovrstna zaporednih postopkih, uspešno ravnanje v okolju, neumetnostna besedila objavljena v raznih medijih). - krepijo občutek za enakomerno razporejanje - razvijajo spoznavne in socialne sposobnosti ter svetlih in temnih črtnih ploskev na podlagi, spretnosti (logično in kritično mišljenje), - ohranijo in bogatijo smisel za likovno izražanje. nadgrajujejo učinkovitost strategij za reševanje vprašanj, - poglabljajo razumevanje o svojem družbenem, kulturnem in naravnem okolju v času in prostoru, - razvijajo pozitiven odnos do Evropske unije, - razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja med ljudmi. Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: - razumejo, da kot posamezniki soodgovorno - tiho berejo članek, vplivajo na razvoj skupnosti, - razlikujejo pojma slika in risba, - določijo okoliščine nastanka in sporočevalčev namen, - uporabljajo različne strategije odločanja in - ustvarjajo risbo, - povzamejo temo in bistvene podatke, reševanja različnih vprašanj, - ob likovnih delih ter ob zgledih iz narave in okolja - povzamejo zgradbene, oblikovne in jezikovne - razvijajo sposobnost za argumentirano spoznavajo likovne pojme, povezane z oblikovan- značilnosti dane vrste, izražanje svojih mnenj in stališč, jem na ploskvi, - poznajo različne načine usklajevanja interesov - opazujejo in predstavljajo državne jezike v sosednjih - razvijajo smisel za kombiniranje različnih črt ter in reševanja sporov med ljudmi, državah in drugih državah EU, svetlih in temnih ploskev, - spoznajo organiziranost EU. - opazujejo in predstavljajo status slovenščine zunaj Republike Slovenije (tudi v organih EU), - razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi, - razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svo- - analizirajo narisane črtne in točkaste ploskve, jih mnenj in stališč. - sodelujejo pri vrednotenju izdelkov po kriterijih. POTEK UČNE URE CILJI UVODNI DEL (Trajanje: 10 minut) Učenci: PREDSTAVNIŠKA FUNKCIJA (10 minut) Učence seznanimo z delovno situacijo: ‘ravnatelj na šoli se je odločil odpreti razpravo o uvedbi novih - Poznajo različne načine usklajevanja in- šolskih uniform. Kako bi najbolje in najhitreje ugotovili, ali učenci in učitelji želijo uveljaviti šolske uni-teresov in reševanja sporov med ljudmi. forme? Učenci predlagajo na primer anketiranje, intervjuvanje … Vprašamo jih, ali naj se pogovorijo vsi učitelji in vsi učenci šole hkrati. Tak pogovor bi bil nepregleden, saj bi bilo preveč udeležencev naenk-rat. Kako se torej organiziramo? Učence napeljemo k razmisleku o predstavniški funkciji. OSREDNJI DEL (Trajanje: 110 minut) Učenci: PREDSTAVITEV UNIFORM (20 minut) Učence razdelimo v 4 skupine (vsak v skupini predstavlja poslanca, ki tvori Evropski parlament). Vsaka - Razvijajo sposobnost za argumentirano skupina ima nalogo ‘ustvariti’ primerno šolsko uniformo. Svojo izbiro morajo argumentirano utemeljiti z izražanje svojih mnenj in stališč. vidika uporabnosti, estetskosti in s strani finančnega vidika. Vsaka skupina izbere predstavnika (predstavlja - Uporabljajo različne strategije odločanja interes skupine; predstavniki skupaj tvorijo Svet EU), ki bo njihovo idejo predstavil razredu. Predstavnik in reševanja različnih vprašanj. skupine predstavi zamisel ostalim. Učitelj vodi pogovor o predstavljenih uniformah (predstavlja strokovno - Razumejo, da kot posamezniki soodgo- stališče, ima vlogo Evropske komisije). vorno vplivajo na razvoj skupnosti. - Poznajo različne načine usklajevanja in- POVEZAVA Z EU (10 minut) teresov in reševanja sporov med ljudmi. Učencem razložimo funkcije, ki so jih opravljali. Vsak izmed vas je predstavljal poslanca (lastni interes). Vsi Spoznajo organiziranost EU. poslanci skupaj tvorijo Evropski parlament. Koliko članov je v Evropskem parlamentu, znotraj našega razrednega parlamenta? Vsaka skupina je izbrala predstavnika, ki je zastopal interes skupine. Vsi predstavniki skupaj tvorijo Svet EU. Koliko članov je v našem Svetu EU? Učiteljica pa predstavlja Evropsko komisijo. To pomeni, da je strokovnjak in izraža svoje strokovno stališče. Ugotovitve lahko zapišemo na tablo (glej tabelno sliko priloga 1). USTVARJANJE UNIFORM (45 minut) - Ob zgledih iz narave in okolja spoznavajo Likovna naloga: risanje šolskih uniform z uporabo različnih črt in pik. likovne pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi. Uvodni del: Igra zrcaljenje – otroci se razdelijo v pare. Učenca stojita en nasproti drugega, dotikata se s kazalcema. - Razlikujejo pojma slika in risba. En v paru je vodja in z gibom roke po zraku izvaja razne črte, drugi v paru sledi njegovim gibom. Ko je - Analizirajo narisane črtne in točkaste gib izvršen, mora drug v paru ugotoviti, kakšna črta je bila narisana (ravna, kriva, sklenjena, nesklenjena, ploskve. kratka, dolga, navpična ali vodoravna). Vloge v paru čez čas zamenjamo. Z učenci poiščemo, kje v razredu in okolici opazimo točke in črte. Posredovanje novih pojmov: Učencem pokažemo 2 izdelka (sliko in risbo; priloga 2). Vprašamo jih, kako ju poimenujemo in kakšna - Razvijajo smisel za kombiniranje različnih je razlika med njima. Učence prosimo, naj si natančno ogledajo risbo. Vprašamo jih, kaj opazijo. Ugo- črt in točk. tovimo, da z različno gostoto nizanja črt in točk predmete, oziroma dele predmetov različno poudarimo. - Razvijajo občutek za razporejanje oblik na Del, na katerem gosteje nizamo črte poudarimo. Če so črte nanizane redkeje, je predmet svetlejši in manj ploskvi. poudarjen. Povemo, da se temu strokovno reče rastiranje. Pokažemo različne primere (priloga 3). Posredovanje likovne tehnike: Na primeru risbe povzamemo pomembne stvari pri risanju: bolje je, če rišemo z ožjimi (ošiljenimi) pisali, saj smo tako bolj natančni; risbo sprva narišemo v grobi celoti, nato pa se lotimo podrobnosti. Na tablo demonstriramo nanašanje črt različne gostote. Učenci črte rišejo na zadnjo stran risalnega papirja. Posredovanje likovnega motiva: Pogovarjali smo se o šolskih uniformah. Vaša naloga je, da temeljito razmislite, kakšna bi bila šolska uni- - Ustvarjajo risbo. forma, če bi jo lahko vi izbrali. Na zadnjo stran risalnega lista si narišite skico. Pri izdelavi risbe boste uporabljali flomastre. - Sodelujejo pri vrednotenju izdelkov po Učence ponovno opozorimo, na kaj morajo biti pri risanju previdni. Uporabiti morajo čim bolj raznolike kriterijih. črte in pike, risbe naj bodo izvirne, natančne, estetske, prostor naj bo izpolnjen. Likovno izražanje učencev in razstava izdelkov: Med delom učence opazujemo. Po končanem delu zberemo vse izdelke in oblikujemo razstavo. Analiza izdelkov: Skupaj ponovimo prej dane kriterije. Učence spodbujamo h konstruktivni kritiki (glede na dane kriterije). Sami naj ugotovijo ali so se pri določeni risbi upoštevali kriteriji ali ne. DRŽAVNI JEZIKI V DRŽAVAH ČLANICAH EU (10 minut) S pomočjo zemljevida učenci zapišejo sosednje države Slovenije. Skupaj ugotovimo, kateri so državni - Opazujejo in predstavljajo državne jezike jeziki teh držav. Kateri je državni jezik Slovenije? Skupaj pridemo do zaključka, kaj je državni jezik (predv sosednjih državah in drugih državah EU. stavlja državo (Slovenijo) kot samostojno državo, je jezik, v katerem govori predsednik države, v njem je Opazujejo in predstavljajo status napisana ustava in besedilo na denarju, jezik vojske). Učencem predstavimo status slovenščine zunaj Re-slovenščine zunaj Republike Slovenije publike Slovenije (tudi v organih EU – slovenščina je uradni jezik EU, zato naši predstavniki v EU govorijo v (tudi v organih EU). slovenskem jeziku). Spoznamo državne jezike držav članic EU. EU V MOJEM VSAKDANJEM ŽIVLJENJU (20 minut) Učencem razdelimo fotokopije težavnostno težjega članka Evropska unija v mojem vsakdanjem življenju - Tiho berejo članek. (priloga 4 - PDF) ali prilagojenega oziroma težavnostno enostavnejšega istoimenskega članka (priloga - Določijo okoliščine nastanka in 5) sporočevalčev namen. . Tiho preberejo članek in si podčrtajo neznane besede. Razložimo neznane besede. Glasno preberemo - Povzamejo temo in bistvene podatke. članek. - Povzamejo zgradbene, oblikovne in jezikovne značilnosti dane vrste. Učenci določijo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčev namen, povzamejo temo, ključne podatke Razvijajo sposobnost za argumentirano in izdelajo miselni vzorec. Argumentirano vrednotijo zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, us-izražanje svojih mnenj in stališč. treznost in učinkovitost besedila. ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 20 minut) TVORBA BESEDILA (20 minut) - Tvorijo besedilo Sami tvorijo besedilo na temo EU v mojem vsakdanjem življenju. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 1: Slikovno gradivo Svet EU = predstavniki skupin Evropska komisija = učitelj Evropski parlament = učenci PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Slikovno gradivo PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Rastriranje PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 4: Težji članek – Evropska unija v mojem vsakdanjem življenju. (Vir: (2007). Evropska unija v mojem vsakdanjem življenju. Eu fora, pomlad, 12.) PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 5: Prilagojen članek – Evropska unija v mojem vsakdanjem življenju (Povzeto po: (2007). Evropska unija v mojem vsakdanjem življenju. EU fora, pomlad, 12.) Evropa se nam včasih zdi zelo daleč. Ampak če bolje pogledamo, ugotovimo, da nas spremlja na vsakem koraku. Eden od njenih ciljev je namreč izbolj- šati kakovost življenja ljudi. Vsako jutro uporabljamo šampone, kreme in druge pripomočke. Zaradi dejavnosti Evropske unije so prepo- vedali opravljanje testiranj kozmeti- čnih izdelkov na živalih. Ti izdelki pa so kljub temu še vedno varni za uporabo. Varnost je v Evropski uniji glavnega pomena. Zato so v vse avtomobile vstavili varnostne pasove, prav tako so uvedli obvezno uporabo otroških varnostnih sedežev, novi avtomobili pa morajo vsebovati naprave, ki v okolje spuščajo manj strupenih snovi. Kaj pa kolesarji? Če si ogledamo kolesarsko čelado, bomo na njej opazili znak CE. To pomeni, da je izdelek varen. Takšni morajo biti tudi ostali izdelki, ki se prodajajo v Evropski uniji. Vpliv Evropske unije vidimo tudi v enotnem denarju – evru, možnosti na- kupovanja preko spleta, primerljivejših cenah … Poleg tega Evropska unija vlaga veliko denarja v popravilo cest, mostov in železnic. Z denarno pomočjo pomaga tudi manj bogatim območjem. Evropska unija pa ne pozabi niti na televizijske gledalce: skrbi, da so ‘glavni’ športni dogodki (olimpijske igre, svetovna prvenstva …) v državah članicah vedno brezplačno dostopni. Prav tako je določeno, da v eni uri TV-programa ne sme biti več kot 12 minut oglasov. UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 3 šolske ure Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota: KAKO DELUJE EVROPSKA UNIJA? MEDPREDMETNO POVEZOVANJE DRUŽBA SLOVENŠČINA GOSPODINJSTVO Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: - razvijajo razumevanje o svojem družbenem in - razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem - se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in kulturnem okolju v času in prostoru, jeziku, tj. zmožnost kritičnega sprejemanja in tvorjenja pravilno ter gospodarno uporabo živil, - razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne besedil raznih vrst, - se usposabljajo za uporabo ustreznih gos- sposobnosti ter spretnosti (logično in kritično - razvijajo pripravljenost za pogovarjanje ter govorno podinjskih aparatov in pripomočkov in njihovo mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za nastopanje, vzdrževanje z upoštevanjem varnosti pri uporabi, reševanje vprašanj itd.), - razvijajo pozitiven odnos do branja neumetnostnih - razvijajo spretnosti, delovne navade, vztrajnost in - razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja besedil, natančnost za vsakdanja opravila. med ljudmi; spoznavajo oblike in načine sodelovanja, - razvijajo sestavine sporazumevalne zmožnosti. - razvijajo stališča in vrednote v okviru vzgoje za demokracijo, - razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije, domovine in Evropske unije (EU). Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: - spoznajo organiziranost EU s poudarkom na - razumejo pravilen način dela z živili, demokraciji, - berejo jedilni list s preletom, - znajo pri svojem delu uporabljati kuharske recepte, - razvijajo sposobnost za argumentirano - se znajdejo v jedilnem listu, izražanje svojih mnenj in stališč, - opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in povezujejo usvajajo spretnosti priprave in postrežbe hrane, - razumejo, da kot posamezniki soodgovorno podatke v besedilu, - pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po vplivajo na razvoj skupnosti, - povzemajo zgradbene, oblikovne in jezikovne načelih higienskega minimuma, - spoznajo nekatere značilnosti EU, značilnosti jedilnega lista, - poznajo pripomočke in aparate za obdelavo živil in - spoznajo koncept večinskega glasovanja, - iščejo dane podatke v jedilnem listu, pripravo hrane, - spoznajo koncept soglasja (konsenza), - določijo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčev - pripravljajo pogrinjke za različne priložnosti, - spoznajo pristojnost institucij EU v procesu namen, usvajajo primerno obnašanje pri jedi. odločanja. - z igro vlog prikažejo, kako bi znanje uporabili v vsak- danjem življenju, - argumentirano vrednotijo upoštevanje načel vljud- nega pogovarjanja pri obeh sogovorcih, - izdelajo načrt za pisanje jedilnega lista, - samostojno sestavijo jedilni list, - opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in povezujejo podatke v besedilu, - Razvijajo zmožnost branja z razumevanjem. Medpredmetni cilji - Spoznajo, kako je Evropska unija organizirana. - Razvijajo razumevanje o svojem družbenem in kulturnem okolju v času in prostoru. - Razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne sposobnosti ter spretnosti (logično in kritično mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za reševanje vprašanj itd.). - Razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja med ljudmi; spoznavajo oblike in načine sodelovanja. - Razvijajo sestavine sporazumevalne zmožnosti. - Razvijajo pripravljenost za pogovarjanje ter govorno nastopanje. Ključne besede jedilni list, glasovanje, odločanje, tradicionalna jed Učne oblike frontalna, individualna, delo v parih, delo v skupinah Učne metode pogovor, razlaga, delo z besedilom, igre vlog Pripomočki jedilni list (sestavljanka); učni list; lističi na katerih so napisane jedi značilne za določeno državo; recepti za tradicionalne sladice Prilagoditve Prilagoditve so označene z * Viri in literatura Recept panna cotta z malinovim prelivom Recept cesarski praženec (šmorn) Recept zdrobovo pecivo s kokosom Recept jabolčni drobljenec Učni načrt družba Učni načrt slovenščina Učni načrt gospodinjstvo Opombe Priporoča se dejavnost, ki se jo izvaja skozi vseh pet učnih sklopov. Učenci na zemljevid Evrope lepijo poleg zastave in imena države tudi vse, kar se naučijo o katerikoli članici EU. Učiteljem svetujemo, da se za publikacije in dodatno gradivo o EU obrnejo na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na informacijske točke Europe Direct v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti in na Ravnah na Koroškem. Več informacij o lokacijah: http://www.europedirect.si. POTEK UČNE URE CILJI UVODNI DEL (Trajanje: 5 minut) JEDILNI LIST (5 minut) Učenci: Učenci samostojno sestavijo sestavljanko (razrezan jedilni list) in povedo, katero besedilo je pred njimi (priloga 1). V parih se pogovorijo: - Določijo okoliščine nastanka besedila in Ali so že kdaj brali jedilni list? sporočevalčev namen. Kje najdemo jedilne liste? Zakaj jedilne liste potrebujemo? Kaj vse lahko iz jedilnega lista izvemo? Nekaj parov poroča, do kakšnih ugotovitev so prišli. OSREDNJI DEL (Trajanje: 115 minut) Učenci: JEDILNI LIST (40 minut) Učenci povedo ali takšno besedilo beremo podrobno ali s preletom. Povedo, v čem se loči podrobno bran- - Berejo jedilni list s preletom. je od branja s preletom in naštejejo nekaj besedil, ki jih beremo podrobno in nekaj takšnih, ki jih beremo - Se znajdejo v jedilnem listu. s preletom. - Opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in Učenci s pomočjo jedilnega lista (priloga 1) rešujejo učni list z nalogami (priloga 2). Naloge sproti povezujejo podatke v besedilu. pregledujemo. Predlagamo, da učenci prvih 6 nalog rešijo samostojno, 7. nalogo pa z učiteljevo pomočjo. - Povzemajo zgradbene, oblikovne in Ob njej se z učenci pogovorimo. Za lažjo predstavo lahko učencem pokažemo tudi fotografije tradicional-jezikovne značilnosti jedilnega lista. nih slovenskih jedi in se ob njih pogovorimo, iz česa so jedi narejene. - Iščejo dane podatke v jedilnem listu. Učenci v obliki miselnega vzorca izdelajo načrt za tvorjenje jedilnega lista (katere ključne besede bi jedilni - Izdelajo načrt za pisanje jedilnega lista. list vseboval in kaj bi pod te ključne besede zapisali) in s pomočjo načrta tvorijo jedilni list. - Samostojno sestavijo jedilni list. *Učenci samostojno sestavijo in oblikujejo jedilni list za restavracijo, katere ime si izmislijo sami. - Z igro vlog prikažejo, kako bi znanje upo- Lahko si izmislijo imena za domišljijske jedi. rabili v vsakdanjem življenju. Učenci v parih odigrajo igre vlog. En učenec je natakar, ki gostu prinese jedilni list (ki ga je učenec prej sam - Argumentirano vrednotijo upoštevanje sestavil), drugi učenec pa je gost, ki na podlagi jedilnega lista naroči kosilo. načel vljudnega pogovarjanja pri obeh Nekaj parov zaigra prizore ostalim učencem, skupaj vrednotimo ustreznost pogovora med natakarjem in sogovorcih. gostom. - Spoznajo nekatere značilnosti EU. SPREJEMANJE ODLOČITEV V EU (Uvod v problemsko situacijo) (5 minut) - Spoznajo organiziranost EU s poudarkom Učencem povemo, da šola namerava prirediti dan kulinarike, katerega namen bo, doživeti novo evropsko na demokraciji. kulinarično izkušnjo. Razred mora skupaj oblikovati en jedilnik, ki bo ustrezal vsem učencem. - Spoznajo pristojnost institucij EU v pro- cesu odločanja. Učence spodbudimo k razmišljanju o tem, katere nove jedi bi radi poizkusili. Če imajo učenci pri naštevanju novih jedi težave, lahko povedo, katere nevsakdanje jedi so že poizkusili. Če vedo, navedejo tudi, iz katere države določena jed izvira. Vse predloge zapišemo na tablo. Ko so predlogi zbrani, je potrebno oblikovati en jedilnik. Ker je predlogov veliko in prav tako želja, kako naj bi bil jedilnik sestavljen, učitelj predlaga, da odločitev sprejmejo tako, kot bi to storili v EU. Namesto vseh 28 držav članic EU, Evropska komisija predlaga skupen predlog odločitve (o katerih nato razpravljata in odločata Evropski parlament in Svet). EVROPSKA KOMISIJA PREDSTAVI PREDLOGE (5 minut) Z učenci se dogovorimo, da bo učitelj/-ica predstavljal/-a Evropsko komisijo (izdelamo lahko oznako z - Spoznajo pristojnost institucij EU v pro-napisom Evropska komisija, ki si jo pritrdimo na vidno mesto). cesu odločanja. Učencem predstavimo jedilnike, ki smo jih sestavili, tako kot Evropska komisija predstavi predloge po- - Spoznajo organiziranost EU s poudarkom slancem. na demokraciji. Predlagani jedilniki: • angleški jedilnik (ovčji zrezek in ocvrt krompirček s korenjem in cvetačo), • nemški jedilnik (pečena klobasa s krompirjem in zeljem), • grški jedilnik (sveža morska riba in solata z olivami in grškim sirom), • italijanski jedilnik (špageti bolognese). KONCEPT VEČINSKEGA GLASOVANJA (25 minut) Ker se bodo učenci, kot poslanci, morali odločiti za določen predlog, jim najprej predstavimo koncept - Spoznajo organiziranost EU s poudarkom večinskega odločanja kot načela učinkovitosti pri odločanju (tj. čim prej priti do odločitve). Pravilo večine na demokraciji. je, da se upošteva predlog, ki dobi več kot polovico glasov. Učence spodbudimo k razmišljanju o tem, ali - Razvijajo sposobnost za argumentirano so se s takšnim načinom glasovanja že kdaj srečali (npr. pri izbiri razrednega predsednika, blagajnika …). izražanje svojih mnenj in stališč. Izvedemo glasovanje. Učenci dvigujejo roke, glede na to za kateri jedilnik so se odločili. Na tablo zapisu- - Razumejo, da kot posamezniki soodgo- jemo, koliko glasov je dobil določen meni in koliko učencev se je pri glasovanju vzdržalo. Na ta način smo vorno vplivajo na razvoj skupnosti. upoštevali željo večine, nismo pa upoštevali mnenj učencev, ki se z izbranim jedilnikom ne strinjajo. - Spoznajo nekatere značilnosti EU. Učence nato razdelimo v skupine. Znotraj skupin učenci razpravljajo o podanih predlogih. Vsak učenec - Spoznajo koncept večinskega glasovanja. znotraj skupine se mora odločiti za en jedilnik in argumentirati, zakaj se je odločil prav za tega. Učence opozorimo, naj bodo pri izbiri jedilnika pozorni tudi na to, da je namen izbire jedilnika, doživeti novo evropsko kulinarično izkušnjo (npr. špagete imajo priložnost jesti velikokrat, prav tako tudi klobaso, krompir in zelje, kar je zelo podobno slovenskemu kosilu …). Na podlagi tega, kar so učenci povedali, se mora skupina odločiti za en jedilnik. Pomembno je, da se odločijo samo za en jedilnik, s katerim pa se morajo vsi strinjati. Skupine nato poročajo in utemeljijo svojo odločitev. Učitelj vodi pogovor o tem, kako so se v skupini odločali. Učencem postavlja vprašanja: Kako ste prišli do odločitve za določen jedilnik? Ste imeli pri odločanju težave? Kakšne? Ali ste se vsi strinjali z izbranim jedilnikom? Kdo se ni strinjal z izbranim jedilnikom in zakaj? Kako ste se počutili ob tem, ko vaš predlog ni bil upoštevan? Ali je težko upoštevati želje vseh? Ali je prav, da se ne zmenimo za želje in predloge nekaterih in upoštevamo samo predloge večine? Kaj bi lahko naredili, da bi bili vsi člani skupine (tudi tisti, ki se z izbranim jedilnikom niso strinjali) vsaj delno zadovoljni? KONCEPT SOGLASJA (KONSENZA) (10 minut) Ker je odločitev lahko sprejeta, samo če se strinjajo vsi, učence spodbudimo, da preoblikujejo jedilnik na - Spoznajo organiziranost EU s poudarkom tak način, da ne bo nihče več povsem proti novemu jedilniku. Morda se ne bo povsem strinjal z novim na demokraciji. jedilnikom, bo pa vsaj delno zadovoljen z njim (npr. z mesom, ribo, solato …) in mu ne bo več nasprotoval. - Spoznajo nekatere značilnosti EU. Na ta način učitelj predstavi koncept soglasja (konsenza). - Razumejo, da kot posamezniki soodgo- Učencem razdelimo ovojnice, v katerih so na lističih napisane jedi značilne za določeno državo (priloga 3). vorno vplivajo na razvoj skupnosti. Na podlagi ponujenega učenci v skupinah sestavijo nov jedilnik, ki bo ustrezal vsem, še vedno pa morajo - Razvijajo sposobnost za argumentirano upoštevati tudi, da je namen izbire jedilnika, doživeti novo evropsko kulinarično izkušnjo. Skupine nove izražanje svojih mnenj in stališč. jedilnike predstavijo ostalim učencem. - Spoznajo koncept soglasja (konsenza). ** Pojma večinsko glasovanje in konsenz sta uporabljena zgolj kot vodilo učitelju in ju pri razlagi - Opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in ne uporabljamo, saj sta za učence 5. razreda prezahtevna. povezujejo podatke v besedilu. - Razvijajo zmožnost branja z razumevan- PEKA TRADICIONALNIH SLADIC (75 minut) jem. Učence razdelimo v 4 skupine. Vsaka skupina pripravi sladice z enega od štirih predlaganih evropskih kulinaričnih jedilnikov. Skupine lahko ostanejo tudi enake kot pri prejšnji dejavnosti in vsaka skupina pri- - Razumejo pravilen način dela z živili. pravi sladico z jedilnika, ki ga je izglasovala. - Znajo pri svojem delu uporabljati kuhar- ske recepte. *Učenci lahko pripravijo tudi samo eno sladico, ki jo izglasujejo ali pa učitelj prilagodi število - Usvajajo spretnosti priprave in postrežbe sladic glede na značilnosti razreda ter razpoložljivost s časom in sredstvi. hrane. - Pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma. Vsaka skupina dobi recept, ki je razrezan na več delov, učenci morajo besedilo urediti v ustrezen vrstni - Poznajo pripomočke in aparate za obde-red in ga z razumevanjem prebrati. Vsaka skupina poroča katere sestavine in pripomočke potrebuje za lavo živil in pripravo hrane. pripravo sladice. Z učenci preberemo recepte (priloga 4) in se pogovorimo o poteku dela. Pogovorimo se o varnosti pri delu. Učencem v skupinah razdelimo naloge, nato pripravijo potrebne pripomočke ter sestavine. Po končanem delu pospravijo za seboj. ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 15 minut) ZAKLJUČEK (15 minut) - Pripravljajo pogrinjke za različne Učenci pripravijo pogrinjke in degustacijo sladic. Naloga vsake skupine je, da predstavi sladico, ki jo je pri-priložnosti. pravila (ime sladice, sestavine ki so jih uporabili, od kod sladica izvira …) in jo postreže sošolcem. - Usvajajo primerno obnašanje pri jedi. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Jedilniki jedilni list Glavne jedi Brezmesne jedi Predjedi Slovenski narezek 7,00 € Idrijski žlikrofi z zelenjavno omako 7,90 € Pršut z olivami 7,00 € Matevž s kislim zeljem 7,30 € Hobotnica v solati 8,50 € Sirova plošča 6,50 € Mesne jedi Juhe Ajdovi žganci z ocvirki 8,50 € Puran po s praženim krompirjem 9,60 € Goveja juha 2,50 € Svinjski zrezek na olivnem olju s sirovimi štruklji 9,90 € Gobova juha 3,00 € Kranjska klobasa z zeljem 9,80 € Zelenjavna juha 2,80 € Rezanci s piščancem in jurčki 8,90 € Jota 4,70 € Ribje jedi Bograč 4,70 € File brancina z blitvo in krompirjem 9,70 € Solate Pijače Zeljna solata s fižolom 1,30 € Gosti sok 0,2 l 2,10 € Mešana solata 1,50 € Jabolčni sok 0,2 l 2,00 € Pomarančni sok 0,2 l 2,10 € Sladice Coca Cola 0,2 l 2,00 € Kremna rezina 3,70 € Kava z mlekom 1,40 € Jabolčni zavitek 3,20 € Sadni čaj z medom 1,90 € Prekmurska gibanica 3,50 € PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Delovni list DELOVNI LIST : Evropska unija S pomočjo jedilnega lista reši naloge. 6. Bi v ta jedilni list želel/želela vključil še katero jed? Če bi, napiši katero. 1. Izpiši ključne besede, ki jih najdeš v jedilnem listu. 2. Ali v restavraciji ponujajo več glavnih jedi ali več juh? 7. a) Kaj misliš, kaj pomeni, da je neka jed tradicionalna? 3. Katera jed, ki jo ponujajo v restavraciji, je najcenejša in katera najdražja? b) V jedilniku se skrivajo nekatere tradicionalne slovenske jedi. Jih prepoznaš? Naštej jih. 4. So spodnje povedi pravilne ali napačne? Obkroži drži, če je poved pravilna in ne drži, če je poved napačna. c) V katerem delu Slovenije je jota pogosta jed? č) Napiši, iz katerih sestavin je jota narejena. a) Zeljna solata s fižolom je cenejša od mešane solate. drži/ne drži b) Goveja juha je 0,50 € cenejša od gobove juhe. drži/ne drži c) Prekmurska gibanica je najdražja solata. drži/ne drži d) Katera jed z jedilnika je na sliki? č) Izbiraš lahko med petimi različnimi predjedmi. drži/ne drži d) Mesne jedi so dražje od brezmesnih. drži/ne drži e) 0,3 l jabolčnega soka stane 3 €. drži/ne drži e) Tudi druge države članice EU imajo svoje tradicionalne jedi. EU je oblikovala 5. Katere jedi in pijače z jedilnika bi izbral/izbrala, če bi šel/šla na kosilo v to seznam tradicionalnih jedi in izdelkov, na katerem je 880 jedi in izdelkov iz restavracijo? vseh držav članic EU. Na njem so tudi štirje slovenski izdelki, to so: olivno olje iz slovenske Istre, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica. Izračunaj, koliko bi te kosilo stalo. Katere izmed teh štirih jedi najdeš na jedilnem listu? PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 4: Lističi na katerih so napisane jedi značilne za določeno državo. (Razrežemo in damo v ovojnico.) ANGLEŠKI JEDILNIK ovčji zrezek ocvrt krompirček korenje in cvetača pita z mletim mesom jajca na oko in pražena slanina klobasa krvavice cvetača s sirom riba v testu grahova kaša krompir v pečici ovčja obara pire krompir jabolčni drobljenec NEMŠKI JEDILNIK pečena klobasa pečen krompir krompirjeva juha carski praženec rdeče zelje slane svinjske krače mesne kroglice kruhovi cmoki prekajena svinjina kislo zelje jabolčni pire pečena raca pečenica krompirjeva solata GRŠKI JEDILNIK sveža morska riba solata z olivami in grškim sirom zelenjava z žara sardele musaka iz jajčevcev paradižnikova solata piščanec po mediteransko rižota z morskimi sadeži grški piščančji ražnjiči umešana jajca z meto in feta sirom grška omleta pečen grški sir špinačna pita goveji zrezek z zelišči ITALIJANSKI JEDILNIK špageti z bolonjsko omako mesna lazanja piščanec v paradižnikovi omaki bolonjska omaka pica s šparglji in artičokami njoki špageti carbonara panna cotta ocvrte riževe kroglice mletim mesom pita iz bučk špinačni rezanci bučkine palačinke kaneloni s špinačo pečen krompir s česnom in rožmarinom PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Recept za pripravo tradicionalnih sladic Priloga za učitelja : RECEPT Jabolčni drobljenec - crumble (angleška tradicionalna sladica) Sestavine (za 12 oseb): 50 g zmehčanega masla ali margarine 100 g moke 50 g ovsenih kosmičev 25 g sladkorja 2 jabolki 50 g rozin Priprava: 1. Moko damo v skledo. Na vrh damo maslo ali margarino in gnetemo s konicami prstov, da se moka in maslo sprimeta v drobtine (kot da smo nadrobili kruh). 2. V ponvi prepražimo ovsene kosmiče in sladkor. Pomešamo z drobtinami iz moke. 3. Jabolki olupimo in narežemo na četrtine, te pa na tanke krhlje. Peščišče odstranimo. 4. Jabolčne rezine zložimo v pomaščeno nepregorno posodo. Potresemo jih z rozinami. 5. Na vrh natresemo drobtine iz kosmičev, sladkorja, masla in moke. 6. Pečico segrejemo na 190 stopinj. Damo v pečico in pečemo od 25 do 30 minut, da se jabolka zmehčajo, drobtine pa zlato zapečejo. Priloga za učitelja : RECEPT Cesarski praženec (nemška tradicionalna sladica) Sestavine (za 12 oseb): 9 jajc 1,5 l mleka 6 žličk sladkorja 3 ščepe soli 1050 g moke 3 pesti rozin 1 dl mineralne vode 90 g masla 6 žlic sladkorja v prahu za posip. Priprava: 1. Jajca ubijemo in ločimo beljake od rumenjakov. Beljake damo v svojo posodo rumenjake pa v svojo. 2. V skledo z rumenjaki zlijemo mleko in mineralno vodo ter dodamo sladkor in sol. Vse sestavine z metlico dobro premešamo. 3. Nato med počasnim mešanjem previdno vsipamo moko. Mešamo toliko časa, da nastane gladka zmes brez grudic. 4. V zmes dodamo rozine in še enkrat premešamo. 5. Iz beljakov z električnim mešalnikom stepemo čvrst sneg. Postopoma in počasi sneg vmešavamo v maso z rozinami. 6. Ko je ves sneg vmešan v maso, na kuhalnik pristavimo ponev. 7. V ponvi stopimo maslo in vanjo previdno vlijemo zmes. 8. Pečemo na srednji temperaturi toliko časa, da se spodnja stran zapeče. Nato s kuhalnico palačinko previdno obrnemo in z vilicami ali kuhalnico raztrgamo. 9. Koščke previdno obračamo. Pečemo toliko časa, da se zlatorumeno zapečejo z vseh strani. 10. Cesarski praženec posujemo s sladkorjem v prahu in serviramo. Priloga za učitelja : RECEPT Zdrobovo pecivo s kokosom (grška tradicionalna sladica) Sestavine (za 12 oseb): Priprava: 4 jajca 1. Pečico vključimo in nastavimo na 170 stopinj Celzija, da se ogreje. 150 g razmehčanega masla 2. Globok pravokoten pekač namastimo z maslom in rahlo potrosimo z moko. Odvečno moko odstranimo 150 g sladkorja iz pekača. 3. Jajca ubijemo in v dve skledi ločimo rumenjake in beljake. četrtino žličke soli 4. Beljake z električnim mešalnikom stepamo najprej pri manjši hitrosti, nato pa hitrost povečamo in bel-200 ml mlačnega mleka jake stepemo v čvrst sneg. pol žličke sode bikarbone 5. Zmehčano maslo, sladkor in sol kremasto umešamo. V masleno zmes med nenehnim mešanjem tri četrtine žličke pecilnega praška vmešamo rumenjake. 80 g kokosove moke 6. Nato dodamo mleko, sodo bikarbono, pecilni prašek, kokosovo moko, moko in zdrob. Vse skupaj na 250 g moke nizki hitrosti mešamo toliko časa, da dobimo enotno testo. 120 g pšeničnega zdroba 7. V testo s kuhalnico nežno in počasi vmešamo polovico beljakovega snega. Na koncu vmešamo še drugo 1 žlica masla za namastitev pekača polovico beljakovega snega. 3 žlice kokosove moke za posip biskvita 8. S testom napolnimo pripravljen pekač. Testo v ogreti pečici pečemo od 50 do 60 minut 9. Biskvit je pečen, ko na zobotrebcu, ki ga zapičimo v testo, ne ostane nobenih sledi, ko ga izvlečemo. Sadni sok za polivko 10. Pekač s pečenim biskvitom vzamemo iz pečice in pustimo, da se biskvit ohladi. 11. Ohlajen biskvit na več mestih prebodemo in prelijemo s sadnim sokom, da se navlaži. Po vrhu biskvita potrosimo kokos. 12. Biskvit razrežemo na manjše koščke in serviramo. Priloga za učitelja : RECEPT Panna cotta z malinovim prelivom (italijanska tradicionalna sladica) Sestavine (za 12 oseb): Sestavine (za 12 oseb): 15 dl sladke smetane 3 dl mleka 300 g sladkorja 3 vaniljeve stroke 3 vrečke želatine v lističih Preliv: 750 g malin (lahko zmrznjenih) 3 limete 150 g sladkorja Priprava: 1. Želatino za 10 minut namočimo v približno 1 dl vode, da nabrekne. 2. Vaniljeve stroke podolžno razpolovimo in z noževo konico izpraskamo stržen. 3. V posodo nalijemo sladko smetano, mleko, 300 g sladkorja in vaniljo. 4. Vse sestavine na zmernem ognju kuhamo približno 5 minut, da se sladkor raztopi in nato odstavimo. 5. Dodamo ožeto želatino in mešamo, dokler se ta povsem razpusti. 6. Skodelice, v katere bomo nalili zmes, splaknemo s hladno vodo in napolnimo s pripravljeno zmesjo. 7. Polne skodelice prekrijemo s prozorno folijo in za 1 do 2 uri damo v hladilnik, da se želatina strdi. 8. Maline stresemo v kozico, jih prelijemo s sokom limet in potresemo s 150 g sladkorja. 9. Kozico postavimo na štedilnik in maline na hitro pokuhamo, da izločijo malo soka, vendar ne razpadejo. 10. Ohlajeno strjenko zvrnemo na krožnik in prelijemo z malinovim prelivom. UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 3 šolske ure Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota: ZA KOGA JE EVROPSKA UNIJA? MEDPREDMETNO POVEZOVANJE DRUŽBA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA SLOVENŠČINA Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: - poglabljajo razumevanje o svojem - oblikujejo pozitiven odnos do narave ter kritičen - razvijajo sporazumevalno zmožnost, družbenem, kulturnem in naravnem okolju v odnos do onesnaževanja narave. razvijajo pripravljenost za pogovarjanje ter govorno času in prostoru, nastopanje, - poglabljajo zavedanje o interakciji, sood- - povzamejo temo, ključne besede in bistvene po- visnosti kulturnih in družbenih, procesov in datke, tvorijo (to je govorno nastopajo in pišejo) čim pojavov, bolj ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno, - razvijajo pozitiven odnos do države Slovenije - se navajajo tvoriti čim bolj ustrezno, razumljivo in in Evropske unije (EU), - razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja jezikovno pravilno enogovorno besedilo (pismo). med ljudmi. Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: - razumejo, da kot posamezniki soodgovorno - utemeljijo pomen trajnostnega razvoja, - izdelajo plakat, vplivajo na razvoj skupnosti, pojasnijo posledice onesnaževanja, - utrdijo, kako je organizirana EU, - govorno nastopajo, - predlagajo možne rešitve za čistejše okolje, - spoznajo pravice Slovencev kot državljanov - med govornim nastopanjem in med pogovorom z - vrednotijo ravnanje oz. odnos ljudi do EU, učiteljem govorijo čim bolj knjižno, onesnaževanja narave in ob tem razložijo, kaj pomeni - spoznajo pomen povezanosti državljanov EU: - tvorijo enogovorno besedilo (pismo). gospodarsko in politično, odgovoren odnos do okolja. - spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem življenju. Medpredmetni cilji Učenci spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem življenju; razvijajo spretnosti sodelovanja; razvijajo pozitiven odnos do EU; razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne sposobnosti ter spretnosti (logično in kritično mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za reševanje vprašanj itd.). (DRU, NIT, SLO) Ključne besede EU v vsakdanjem življenju, onesnaževanje, trajnostni razvoj, državni jezik Učne oblike frontalna, individualna, delo v skupinah Učne metode pogovor, razlaga, poslušanje, delo z besedilom, delo z avdio-video gradivom Pripomočki računalnik, projektor, plakati, priloga 1 in 2 Prilagoditve prilagoditve so označene z * Viri in literatura Europa.eu. (2013). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije Europa.eu. (2010). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije Evropska unija Izobraževanje Krajc, G., Prebilič, V., Rebernik, D., Zupančič, J., Razpotnik, J., Najrajter, D. idr. (2010). EU v šoli: priročnik za učitelje z delovnimi listi. Ljubljana: Rokus Klett. Učni načrt glasbena vzgoja Učni načrt družba Učni načrt naravoslovje in tehnika Učni načrt slovenščina Živim EU – evropska številka za klic v sili Opombe Priporoča se dejavnost, ki se jo izvaja skozi vseh pet učnih sklopov. Učenci na plakat Evrope lepijo poleg zastave in imena države tudi vse, kar se naučijo o katerikoli članici EU. Učiteljem svetujemo, da se za publikacije in dodatno gradivo o EU obrnejo na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na informacijske točke Europe Direct v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti in na Ravnah na Koroškem. Več informacij o lokacijah: http://www.europedirect.si/. POTEK UČNE URE CILJI PREDURA PRIPRAVA NA URO Učencem nekaj dni pred izvedbo ure naročimo, naj opazujejo in si zabeležijo, kako se članstvo v EU odraža v vsakdanjem življenju. Učence usmerimo, na kaj naj bodo pozorni pri opazovanju (na primer na embalažo prehrambnih izdelkov, na razne ustanove, prevozna sredstva, embalažo gospodinjskih aparatov ...). UVODNI DEL (Trajanje: 10 minut) OPAŽANJA O EU V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU (10 minut) Učenci: Učence razdelimo v 5 skupin. V skupini naj se pogovorijo, kje v vsakdanjem življenju so opazili vpliv EU. - Spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem Pomagamo jim tako, da navedemo področja vsakdanjega življenja, kjer lahko opazimo vplive EU (delo življenju. in izobraževanje, okolje, potrošnja, varnost in zdravje ter potovanje). - Ponovijo, kako je organizirana EU. * (To dejavnost lahko izkoristim tudi za utrjevanje znanja o odločanju v EU, tako da učenci svojega predstavnika izberejo na podlagi posameznega tipa glasovanja.) Predstavniki skupin ugotovitve kratko predstavijo in zapišejo na tablo (2–4 alineje). OSREDNJI DEL (Trajanje: 80 minut) PODROČJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA (65 minut) Učenci: Učenci delajo v skupinah. Vsaka skupina dobi list s problemskimi situacijami in vprašanji, ki se navezu- - Spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem jejo na določeno področje vsakdanjega življenja (priloga 1). Učencem naročimo, naj v skupinah na glas življenju. preberejo vprašanja in skušajo nanje odgovoriti kolikor znajo. Ko to storijo, učencem razdelimo učno - Spoznajo nekaj pravic Slovencev kot gradivo (priloga 2), s katerim si lahko pomagajo pri odgovarjanju na vprašanja. Učenci nato na osnovi državljanov EU. novih spoznanj izdelajo plakat in pripravijo predstavitev svoje teme. Pred izdelavo plakatov ponovimo - Spoznajo pomen povezanosti državljanov pravila za pripravo ustreznega plakata in dobre predstavitve. Vsaka skupina sošolcem predstavi svojo EU. temo. Zadnjo predstavitev ima skupina, katere tema se navezuje na okolje, saj bomo v zaključnem delu - Izdelajo plakat. govorili o onesnaževanju okolja. - Govorno nastopajo. - Med govornim nastopanjem in med pogovorom z učiteljem govorijo čim bolj knjižno. Dodatno: Vsakemu učencu v skupini določimo zadolžitev. • Zapisovalec (na plakat zapisuje bistvene podatke za predstavitev). • Bralec (bere gradivo). • Poročevalec 1 (ob plakatu predstavi temo ostalim sošolcem). • Poročevalec 2 (ob plakatu predstavi temo ostalim sošolcem). • Oblikovalec (skrbi za obliko in zgled plakata in pomaga zapisovalcu). • Redar (nadzoruje delo skupine in skrbi, da vsak v skupini opravlja svojo nalogo). NARAVOSLOVJE (15 minut) - Utemeljijo pomen trajnostnega razvoja. Učence pozovemo, naj naštejejo nekaj primerov, kako in s čim človek onesnažuje naravo. Skupaj vrednoti- - Pojasnijo posledice onesnaževanja. mo odnos ljudi do onesnaževanja narave in razložimo, kaj pomeni odgovoren odnos do okolja. Za podane - Predlagajo možne rešitve za čistejše okolje. primer poiščemo rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali onesnaževanje. Da bi EU zmanjšala onesnaževanje, - Vrednotijo ravnanje oz. odnos ljudi je uvedla stroga merila in omejitve glede onesnaževanja narave. EU se zavzema tudi za skrb za trajnostni do onesnaževanja narave in ob tem razvoj. Z učenci si ogledamo video posnetek o onesnaževanju okolja, ki prikazuje primere dobre prakse. razložijo, kaj pomeni odgovoren odnos do Pogovorimo se o posnetku, ki smo si ga ogledali in utemeljimo pomen trajnostnega razvoja. okolja. Video posnetek ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 45 minut) PISMO POSLANCU - Tvorijo čim bolj ustrezno, razumljivo in Vsak učenec napiše pismo (v skladu s pravili, ki veljajo za to besedilno vrsto in splošnimi pravopisnimi jezikovno pravilno enogovorno besedilo pravili) izbranemu slovenskemu poslancu v Evropskem parlamentu, v katerem poda vizijo EU po svoji meri (pismo). in/ali konkretne predloge za spremembe v lokalnem okolju, za katere naj bi se izbrani poslanec zavzel. Preberemo nekaj pisem, ki so jih napisali učenci. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 1: Vprašanja Skupina 1 VPRAŠANJA Kmalu bo prišel čas, ko se boste morali odločiti, kateri poklic bi radi opravljali. Veliko mladih ljudi odhaja v tujino. a) Ali si lahko za šolanje izberete tudi katero izmed šol v tujini? b) Ali lahko po končanem šolanju opravljate svoj poklic tudi v kateri drugi državi? c) Ali ste že slišali za projekt Comenius? Ali mogoče kakšen podoben projekt izvajate tudi na vaši šoli? Skupina 2 VPRAŠANJA Z družino ste se odpravili v eno izmed držav članic EU, in ker nesreča nikoli ne počiva, se vaš prijatelj pri raziskovanju novih krajev ponesreči. a) Pogovorite se, kaj boste storili. b) Koga boste poklicali? Na katero številko se obrnete v takšnih situacijah? c) Ali lahko prijatelja odpeljete k zdravniku? č) Kaj morate narediti preden se odpravite na potovanje, da boste lahko brezplačno obiskali zdravnika? Skupina 3 VPRAŠANJA Z avtomobilom se odpravljate na potovanje iz Slovenije v Francijo. Na zemljevidu si oglejte, preko katerih držav boste potovali in kolikokrat boste prečkali državno mejo. a) Kateri dokument potrebujete za to potovanje? b) Ali vam bodo pri prehodu v drugo državo dokumente pregledali? Varno ste prispeli v Francijo in ker nesreča nikoli ne počiva, vam pri sprehodu po Parizu ukradejo osebne dokumente. c) Na koga se lahko obrnete? Skupina 4 VPRAŠANJA Odpravili ste se v trgovino. Odločili ste se, da boste kupili nekaj hrane za pripravo kosila, oreščke za priboljšek po kosilu in igračo za mlajšo sestrico, ki praznuje rojstni dan. a) Kako boste preverili, da je bila hrana pridelana na območju Evropske unije? Zakaj je to pomembno? b) Na polici v trgovini je veliko igrač. Ker želite za sestrico le najboljše, ji želite kupiti kakovostno igračo. Po čem boste prepoznali, da je igrača kakovostna? c) Sestrici ste kupili avtomobilček z daljinskim upravljalnikom. Ko ste ga želeli preizkusiti, ste ugotovili, da ne deluje. Kaj lahko storite? Skupina 5 VPRAŠANJA Ljudje s svojim neodgovornim ravnanjem onesnažujemo okolje. Z avtomobili, tovarnami in odpadki onesnažujemo zrak, vodo in tla. Onesnaževanje okolja pa slabo vpliva na naše življenje in zdravje in na življenje drugih živih bitij na tem planetu. a) V skupini se pogovorite, kaj bi lahko vi naredili za čistejše okolje in za zmanjšanje onesnaževanja. b) Kaj pomenita spodnja znaka in kakšen je njun namen? Ste ju že kje videli? c) Kaj predlagate Evropski uniji, kako naj se zavzema za čistejše okolje in zmanjšanje onesnaževanja. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Delo in izobraževanje v EU 1. DELO IN IZOBRAŽEVANJE V EVROPSKI UNIJI Evropska unija želi prispevati k razvoju kvalitetnega izobraževanja v evropskem prostoru. To dosega s spodbujanjem sodelovanja v izobraževanju, poklic-nem usposabljanju in v programih z mladino. Evropska unija in izobraževanje Ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so se nam povečale možnosti za študij v državah članicah, saj se lahko državljani Evropske unije izobražujemo v vseh njenih članicah pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Sodelovanje med državami članicami poteka v okviru štirih programov: Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci, Gruntvig. Poteka pa tudi v drugih oblikah aktivnosti in pobud, kot so izmenjave učiteljev, učencev, dijakov, študentov, prostovoljcev in mladih, izobraževanje odraslih, jezikovno izobraževanje itd. Evropska unija financira tudi projekt Comenius, namenjen osnovnim šolam. Pri tem projektu se povežejo šole iz različnih držav članic Evropske unije. Izmenjujejo si izkušnje, sodelujejo v skupnih projektih, lahko pa pride tudi do izmenjave učencev ali učiteljev. Evropska unija in delo Evropska unija nam omogoča prost prehod oseb, blaga, denarja in storitev po vseh državah članicah. Pravica do prostega gibanja po državah članicah Evropske unije zadeva delavce, študente in nasploh vse državljane Evropske unije. Tako imamo prost dostop do trga dela in se lahko zaposlimo v kateri koli državi članici. Kar je za nas dobro, saj nam Evropska unija ponuja številčnejša in bolj raznolika dela. Slovenska podjetja lahko svoje storitve opravljajo tudi v drugih državah Evropske unije. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo DELO IN IZOBRAŽEVANJE V EVROPSKI UNIJI. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj nam Evropska unija nudi na področju izobraževanja • in kaj na področju dela. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 2. VARNOST IN ZDRAVJE V EVROPSKI UNIJI Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja Če se med potovanjem po drugi državi, ki je članica Evropske unije, poškodujemo ali nenadoma zbolimo, tako da moramo obiskati zdravnika, nam ni treba prekiniti potovanja in se vrniti domov na zdravljenje. Zdravstveno zavarovane osebe iz Slovenije lahko v državah članicah Evropske unije zdravstvene storitve uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Imetniki kartice imajo v teh državah pravico do nujnih zdravstvenih storitev (obisk zdravnika, oskrba v bolnišnici, izdaja zdravila …). Posebni predpisi o čezmejnem zdravstvenem varstvu določajo: Pravico do povračila dela stroškov ali vseh nastalih stroškov za kakršnokoli zdravljenje v drugi državi Evropske unije, do katerega bi bili državljani upravičeni v državi v kateri bivajo. Dostop do informacij v zvezi s kakovostjo in varnostjo oskrbe. Možnost nakupa zdravil na recept tudi v tujini. Nacionalne kontaktne točke Da bi ljudje lažje in hitreje prišli do potrebnih informacij v zvezi z zdravstvom, so v državah članicah ustanovili nacionalne kontaktne točke. V njih se lahko pozanimamo o tem, katere zdravstvene storitve nam nudijo v določeni državi članici in kako kakovostno je zdravljenje v neki državi. Enotna številka za klic v sili Za večjo varnost vseh, pa je Evropska unija uvedla tudi enotno številko za klic v sili, in sicer 112. Nanjo je kjer koli v Evropski uniji mogoče klicati s fiksnih in prenosnih telefonov. Na voljo je 24 ur na dan in klicatelju omogoča stik s službo prve pomoči, ki jo potrebuje (lokalna policija, gasilci, nujna medicin-ska pomoč). Cilji Evropske unije na področju zdravstva so: • preprečevanje bolezni, • izboljšanje zaščite državljanov pred tveganji za zdravje, • zbiranje in širjenje znanja na področju zdravja, • spodbujanje zdravega življenjskega sloga, • zaščita ljudi pred nevarnostmi za zdravje. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo VARNOST IN ZDRAVJE V EVROPSKI UNIJI. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj storiti, preden gremo na potovanje, da bomo imeli v primeru nezgode veljavno zdravstveno zavarovanje; • na katero številko pokličemo v primeru nezgode v tujini. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 3. EVROPSKA UNIJA IN PREČKANJE DRŽAVNE MEJE Vsi državljani Slovenije smo ob vstopu naše države v Evropsko unijo postali tudi državljani Evropske unije. To državljanstvo ne nadomešča slovenskega, temveč ga dopolnjuje. S tem smo dobili tudi nove pravice, medtem ko so naše dolžnosti ostale enake. Prečkanje državne meje Državljanom Evropske unije ob prehodu meje med državami schengenskega območja (državami, ki so prav tako članice Evropske unije) ni treba poka-zali osebne izkaznice ali potnega lista. Schengenska meja zagotavlja prosto gibanje ljudi brez mejnega nadzora. Potovanje brez mejnih kontrol ne pomeni, da ne potrebujete osebnega dokumenta – še vedno morate imeti s seboj uradni osebni dokument (potni list ali osebno izkaznico), s katerim lahko po potrebi dokažete svojo identiteto. Po državah Evropske unije lahko potujejo tudi naši hišni ljubljenčki, ki pa morajo imeti veljaven potni list za živali. Ste izgubili potni list oziroma so vam ga ukradli? Ali ste med potovanjem ugotovili, da vam je potekla veljavnost potnega lista? Če ste v Evropski uniji, se najprej obrnite na konzulat ali veleposlaništvo katere koli države članice Evropske unije, ki vam bo pomagal. Državljani držav zunaj Evropske unije, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo in potovati po njenih državah, morajo imeti potni list in vizum. Za vizum zaprosi-jo na konzulatu ali veleposlaništvu države, v katero nameravajo. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN PREČKANJE DRŽAVNE MEJE. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj potrebujejo za prečkanje državne meje in kaj je schengensko območje; • kaj narediti, če v državi Evropske unije ostanete brez osebnega dokumenta. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 4. EVROPSKA UNIJA IN POTROŠNJA Evropska unija potrošnikom zagotavlja visoko stopnjo varstva. Uvedla je različne zaščitne ukrepe za igrače, električne aparate, kozmetiko, zdravila, stroje ... Ustanovljena je Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov, ki se ukvarja s pritožbami potrošnikov. Na primer, če kupimo izdelek, ki ni enakega videza, oziroma ne deluje enako kot je bilo oglaševano, ga lahko zamenjamo. To velja tudi, če kupimo pokvarjeno blago. Proizvajalec nam mora vrniti denar ali dati nov izdelek, če smo se s pokvarjenim izdelkom poškodovali ali smo z njim poškodovali svojo lastnino. Evropska unija ceni svojo bogato kulinarično dediščino in spodbuja zavedanje potrošnikov o kakovosti hrane. Prav tako tudi ščiti ekološko kmetovanje in kakovostne proizvode. Potrošnikom jamči, da živila ustrezajo danim pravilom. Ta oznaka označuje živila, ki so pridelana v skladu s pravili Evropske unije. Poleg znaka mora biti navedeno tudi, kje je bil izdelek pridelan (v Evropski uniji ali izven Evropske unije). Gre za ekološko pridelano hrano in kupcem zagotavlja zdrav in varen proizvod. Oznaka CE je kratica, ki označuje ‘’Evropsko skladnost’. Najdemo jo na različnih proizvodih, ki izpolnjujejo zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določajo evropski standardi. To pomeni, da je proizvod kakovosten. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN POTROŠNJA. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kako Evropska unija zagotavlja varnost potrošnikov in kaj lahko kupec stori, če kupljeno blago ni takšno, kot bi moralo biti; • kako so označena živila, ki so narejena v skladu z evropskimi pravili; • kako je označen proizvod za katerega Evropska unija zagotavlja kakovost. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 5. EVROPSKA UNIJA IN SKRB ZA OKOLJE Kako lahko sami poskrbimo za čistejše okolje? Vsi prebivalci Zemlje se moramo truditi, da naravo ohranimo čisto. Vsak posameznik lahko že z majhnimi, na videz nepomembnimi dejanji, pomembno pripomore k čistejšemu okolju. Povedali ste že kar nekaj dobrih predlogov, kako lahko sami skrbite za okolje. Kaj pa še lahko storite, da boste pripomogli k čistejšemu okolju: • Varčujte z energijo, tako da ugašate luči, računalnik in televizijo, ko jih ne potrebujete. • Varčujte z vodo, raje se tuširajte kot kopajte v kadi. Med umivanjem zob zaprite vodo. • Če je le mogoče se vozite s kolesom ali javnim prevozom ali pa pojdite kar peš. Kolo in pešačenje sta veliko bolj prijazna okolju, kot vožnja z avtomobilom, pa tudi bolj koristna za vaše zdravje. • Ko greste v trgovino s seboj prinesite nakupovalno vrečko iz blaga, ki jo lahko uporabite večkrat. • Pijte vodo iz pipe in ne iz plastenk. V Sloveniji imamo to srečo, da je voda iz pip še vedno pitna, velike količine plastenk pa močno onesnažujejo okolje. • Odpadke vedno odvrzite v smetnjak, vendar ne vse v istega. Odpadke morate ustrezno ločevati v različne zabojnike za steklo, papir, embalažo, biološke odpadke in ostale odpadke. Ste ugotovili, kaj pomenita spodnja znaka? S tem mednarodnim simbolom so označeni embalaža in izdelki, ki jih po uporabi lahko RECIKLIRAMO. To pomeni, da jih lahko ponovno uporabimo ali iz njih izdelamo druge izdelke. Tako na primer iz predelanih plastenk izdelujejo flis jopice, iz odpadne hrane gnojilo za rastline, predelan odpadni papir pa ponovno uporabijo za izdelavo knjig, zvez-kov, časopisov in pisemskih ovojnic. Kako za čistejše okolje skrbi Evropska unija? • Evropska unija od svojih držav članic zahteva, da vsako leto zmanjšajo količino odpadkov na odlagališčih in čim več odpadkov predelajo v nove uporabne izdelke. • V državah Evropske unije živi veliko ogroženih vrst rastlin in živali, ki potrebujejo zaščito. Zato je Evropska unija ukazala, da mora vsaka država poskrbeti za okolje, kjer lahko ta bitja varno živijo. • Vsako leto je v septembru organiziran EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI, s katerim nas Evropska unija spodbuja, da se čim večkrat namesto z avtomobilom peljemo z javnim prevozom, kolesom ali gremo peš. • Evropska unija se zavzema tudi za to, da bi izdelovali izdelke, ki čim manj škodijo okolju. V trgovini lahko takšne izdelke prepoznate po eko nalepki v obliki rožice. • Evropska unija se je odločila ozaveščati kupce o količini električne energije, ki jo porabijo naprave. V trgovini boste na vsaki napravi opazili energijsko nalepko, podobno tej na desni. • Po barvi in dolžini puščice lahko sklepate, s katero črko so označene naprave, ki porabijo veliko energije in s katero črko so označene naprave, ki porabijo zelo malo energije. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN SKRB ZA OKOLJE. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kako lahko sami poskrbijo za čistejše okolje; • kako za čistejše okolje skrbi Evropska unija. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ 5. RAZRED - Dan dejavnosti UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ Datum: Razred: 5. Predviden čas: 5 ur Učna tema: EVROPSKA UNIJA Učna enota SPOZNAVANJE EVROPSKE UNIJE MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ŠPORT DRUŽBA LIKOVNA UMETNOST SLOVENŠČINA Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Cilji iz UN: Učenci: Učenci: Učenci: Učenci: - zaznajo ritem v gibanju, - poglabljajo razumevanje o svojem - razvijajo občutek za odnose med - govorno nastopajo, - zaplešejo izbrane ljudske plese, družbenem, kulturnem in naravnem različnimi barvami, - povzamejo temo, ključne besede in - oblikujejo pozitivne vedenjske okolju v času in prostoru, - razvijajo slikarske zmožnosti in bistvene podatke, tvorijo (to je go- vzorce (samozavest, medsebojno - poglabljajo zavedanje o interakciji, negujejo individualni slikarski izraz. vorno nastopajo) čim bolj ustrezno, sodelovanje). soodvisnosti kulturnih in družbenih, razumljivo in jezikovno pravilno, procesov in pojavov, med govornim nastopanjem in med - razvijajo pozitiven odnos do države pogovorom z učiteljem govorijo čim Slovenije in Evropske unije. bolj knjižno. - poznajo vlogo in pomen državnih simbolov, - spoznajo različne oblike združevanja med ljudmi v skupnosti, - razvijajo razumevanje o pomenu sodelovanja med ljudmi, - se orientirajo na zemljevidu (Evropa). Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Operativni cilji: Učenci: Učenci: Učenci: Učenci: - gibajo posamezne dele telesa v - spoznajo države članice EU, - obravnavajo pojma tople in hladne - Izdelajo plakat. različne smeri, na različnih ravneh in - spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem barve. z uporabo različne sile, življenju, - povežejo ljudske plese s posamez- - spoznajo nekaj pravic Slovencev kot no pokrajino, državljanov EU, - ponovijo plesni bonton. - spoznajo pomen povezanosti državljanov EU. POTEK UČNE URE CILJI UVODNI DEL (Trajanje: 10 minut) Učenci: SLOGAN (10 minut) Z učenci se pogovorimo o njihovih izkušnjah s potovanjem po Evropi. Povedo, kje vse so že bili in kaj - Spoznajo različne oblike združevanja med vse so tam videli. Povedo ali so med potovanji opazili kakšne razlike med obiskanimi državami. ljudmi v skupnosti. Učenem naročimo, naj v skupinah oblikujejo slogan, ki bi predstavljal združenje/skupnost držav. Učenci predstavijo svoje ideje. OSREDNJI DEL (Trajanje: 210 minut) Učenci: POIŠČI ZASTAVO (15 minut) Vsak učenec izžreba list z imenom države članice EU (priloga 1). Njegova naloga je, da poišče zastavo, - Se orientirajo na zemljevidu (Evropa). ki pripada izžrebani državi in državo poišče na zemljevidu Evrope (nanj prilepi zastavico in ime države). - Spoznajo države članice EU. Učenci si lahko pomagajo z gradivom. Sledi pogovor o tem, katere države so učenci izžrebali ter kaj je - Spoznajo različne oblike združevanja med vsem skupno (vse države so članice EU). Povedo tudi med kolikimi zastavami so lahko izbirali (28 zasta-ljudmi v skupnosti. vami oz. članicami EU). - Poznajo vlogo in pomen državnih sim- Učence vprašamo, zakaj so pomembni državni simboli in kater poznajo. Pogovorimo se o tem, ali poznajo bolov. tudi državne simbole katerih drugih držav. Ugotovimo, da imajo države različne državne simbole, a so združene v skupnosti EU. Učencem predstavimo slogan Evropske unije: »združeni v raznolikosti«. Dodatna dejavnost: Učiteljem svetujemo, da gradivo (zastavice) pridobijo na Predstavništvu za Evropsko komisijo (glej opombe). EVROPSKA UNIJA (45 minut) Likovna naloga: Slikanje po domišljiji s tekočimi materiali z uporabo toplih, hladnih in nevtralnih barv. - Obravnavajo pojma tople in hladne barve. Učenci v skupinah s tempera tehniko ustvarijo motiv, ki njim predstavlja Evropsko skupnost. Pri tem upo- - Razvijajo občutek za odnose med rabijo ali tople ali hladne barve. različnimi barvami. Motiv: slogan EU: »združeni v raznolikosti«. - Razvijajo slikarske zmožnosti in negujejo individualni slikarski izraz. Kriteriji ocenjevanja: • ustrezna uporaba barv (tople ali hladne), • primerna uporaba količine barve, • natančnost in estetskost, • ustrezen motiv. Po končanem delu pripravimo razstavo likovnih del in jih analiziramo. - Spoznavajo vpliv EU v vsakdanjem OPAŽANJA O EVROPSKI UNIJI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU (5 minut) življenju. Učenci se v skupinah pogovorijo, kje v vsakdanjem življenju opazimo vpliv Evropske unije. Pomagamo jim - Spoznajo nekaj pravic Slovencev kot tako, da navedemo področja, kjer je mogoče opaziti vplive EU: delo in izobraževanje, okolje, potrošnja, državljanov EU. varnost in zdravje ter potovanje. - Spoznajo pomen povezanosti državljanov EU. PODROČJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA (70 minut) - Izdelajo plakat. Učenci delajo v skupinah. Vsaka skupina dobi list s problemskimi situacijami in vprašanji, ki se navezu- - Med govornim nastopanjem in med jejo na določeno področje vsakdanjega življenja (priloga 1). Učencem naročimo, naj v skupinah na glas pogovorom z učiteljem govorijo čim bolj preberejo vprašanja in skušajo nanje odgovoriti kolikor znajo. Ko to storijo, učencem razdelimo učno grad-knjižno. ivo (priloga 2), s katerim si lahko pomagajo pri odgovarjanju na vprašanja. Učenci nato na osnovi novih - Povzamejo temo, ključne besede in spoznanj izdelajo plakat in pripravijo predstavitev svoje teme. Pred izdelavo plakatov ponovimo pravila za bistvene podatke, tvorijo (to je pripravo ustreznega plakata in dobre predstavitve. Vsaka skupina sošolcem predstavi svojo temo. govorno nastopajo in pišejo) čim bolj us- Dodatno: Vsakemu učencu v skupini določimo zadolžitev. trezno, razumljivo in jezikovno pravilno. • Zapisovalec (na plakat zapisuje bistvene podatke za predstavitev). • Bralec (bere gradivo). • Poročevalec 1 (ob plakatu predstavi temo ostalim sošolcem). • Poročevalec 2 (ob plakatu predstavi temo ostalim sošolcem). • Oblikovalec (skrbi za obliko in zgled plakata in pomaga zapisovalcu). • Redar (nadzoruje delo skupine in skrbi, da vsak v skupini opravlja svojo nalogo). LJUDSKI PLESI (45 minut) Učence opomnimo na plesni bonton. - Ponovijo plesni bonton. Učenci spoznajo, da se države med seboj razlikujejo tudi po ljudskih plesih in narodnih nošah. Učence - Zaznajo ritem v gibanju. vprašamo, kaj so narodne noše in ali so povsod enake. S pogovorom ugotovimo, da se noše razlikujejo po - Oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce različnih pokrajinah, državah. Učenci si ogledajo slikovno gradivo različnih narodnih noš (priloga 3). (samozavest, medsebojno sodelovanje). Z učenci v krogu odplešemo slovenski ljudski ples. Učijo se s posnemanjem učitelja/ice (predlagani ples: - Zaplešejo izbrane ljudske plese. Psiček nima repa več ). Učenci se naučijo še nekaj ljudskih plesov iz različnih držav. Predlagani plesi: - Gibajo posamezne dele telesa v različne romunski smeri, na različnih ravneh in z uporabo grški (Sirtaki) različne sile. španski - Povežejo ljudske plese s posamezno danski (Napoleonov ples) pokrajino. Dodatna dejavnost: • Če je možno, si učenci noše ogledajo v živo. • Lahko si ogledajo ples folklorne skupine. • Vsak razred/skupina se lahko nauči svoj ples (ples določene države), ki ga na zaključni predstavitvi predstavi ostalim. ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 45 minut) ZAKLJUČNA PRIREDITEV (45 minut) Učenci odplešejo izbrani ples, predstavijo plakate in si ogledajo razstavo likovnih del. Skupaj ovrednotimo - Vrednotijo dan dejavnosti. dan dejavnosti. Dodatna dejavnost: • Priporočamo, da si prireditev ogledajo tudi ostali učenci in učitelji šole. • Če imamo možnost predstavimo jedi iz različnih držav EU. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 1: Zastave Francija Malta Latvija Irska Nizozemska Danska Grčija Estonija Češka Hrvaška Luksemburg Litva Madžarska Bolgarija Nemčija Finska Poljska Italija Slovenija Švedska Avstrija Ciper Portugalska Belgija Španija Romunija Velika Britanija Slovaška PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Delo v skupinah Skupina 1 VPRAŠANJA Kmalu bo prišel čas, ko se boste morali odločiti, kateri poklic bi radi opravljali. Veliko mladih ljudi odhaja v tujino. a) Ali si lahko za šolanje izberete tudi katero izmed šol v tujini? b) Ali lahko po končanem šolanju opravljate svoj poklic tudi v kateri drugi državi? c) Ali ste že slišali za projekt Comenius? Ali mogoče kakšen podoben projekt izvajate tudi na vaši šoli? Skupina 2 VPRAŠANJA Z družino ste se odpravili v eno izmed držav članic EU, in ker nesreča nikoli ne počiva, se vaš prijatelj pri raziskovanju novih krajev ponesreči. a) Pogovorite se, kaj boste storili. b) Koga boste poklicali? Na katero številko se obrnete v takšnih situacijah? c) Ali lahko prijatelja odpeljete k zdravniku? č) Kaj morate narediti preden se odpravite na potovanje, da boste lahko brezplačno obiskali zdravnika? Skupina 3 VPRAŠANJA Z avtomobilom se odpravljate na potovanje iz Slovenije v Francijo. Na zemljevidu si oglejte, preko katerih držav boste potovali in kolikokrat boste prečkali državno mejo. a) Kateri dokument potrebujete za to potovanje? b) Ali vam bodo pri prehodu v drugo državo dokumente pregledali? Varno ste prispeli v Francijo in ker nesreča nikoli ne počiva, vam pri sprehodu po Parizu ukradejo osebne dokumente. c) Na koga se lahko obrnete? Skupina 4 VPRAŠANJA Odpravili ste se v trgovino. Odločili ste se, da boste kupili nekaj hrane za pripravo kosila, oreščke za priboljšek po kosilu in igračo za mlajšo sestrico, ki praznuje rojstni dan. a) Kako boste preverili, da je bila hrana pridelana na območju Evropske unije? Zakaj je to pomembno? b) Na polici v trgovini je veliko igrač. Ker želite za sestrico le najboljše, ji želite kupiti kakovostno igračo. Po čem boste prepoznali, da je igrača kakovostna? c) Sestrici ste kupili avtomobilček z daljinskim upravljalnikom. Ko ste ga želeli preizkusiti, ste ugotovili, da ne deluje. Kaj lahko storite? Skupina 5 VPRAŠANJA Ljudje s svojim neodgovornim ravnanjem onesnažujemo okolje. Z avtomobili, tovarnami in odpadki onesnažujemo zrak, vodo in tla. Onesnaževanje okolja pa slabo vpliva na naše življenje in zdravje in na življenje drugih živih bitij na tem planetu. a) V skupini se pogovorite, kaj bi lahko vi naredili za čistejše okolje in za zmanjšanje onesnaževanja. b) Kaj pomenita spodnja znaka in kakšen je njun namen? Ste ju že kje videli? c) Kaj predlagate Evropski uniji, kako naj se zavzema za čistejše okolje in zmanjšanje onesnaževanja. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 2: Delo in izobraževanje v EU 1. DELO IN IZOBRAŽEVANJE V EVROPSKI UNIJI Evropska unija želi prispevati k razvoju kvalitetnega izobraževanja v evropskem prostoru. To dosega s spodbujanjem sodelovanja v izobraževanju, poklic-nem usposabljanju in v programih z mladino. Evropska unija in izobraževanje Ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so se nam povečale možnosti za študij v državah članicah, saj se lahko državljani Evropske unije izobražujemo v vseh njenih članicah pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Sodelovanje med državami članicami poteka v okviru štirih programov: Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci, Gruntvig. Poteka pa tudi v drugih oblikah aktivnosti in pobud, kot so izmenjave učiteljev, učencev, dijakov, študentov, prostovoljcev in mladih, izobraževanje odraslih, jezikovno izobraževanje itd. Evropska unija financira tudi projekt Comenius, namenjen osnovnim šolam. Pri tem projektu se povežejo šole iz različnih držav članic Evropske unije. Izmenjujejo si izkušnje, sodelujejo v skupnih projektih, lahko pa pride tudi do izmenjave učencev ali učiteljev. Evropska unija in delo Evropska unija nam omogoča prost prehod oseb, blaga, denarja in storitev po vseh državah članicah. Pravica do prostega gibanja po državah članicah Evropske unije zadeva delavce, študente in nasploh vse državljane Evropske unije. Tako imamo prost dostop do trga dela in se lahko zaposlimo v kateri koli državi članici. Kar je za nas dobro, saj nam Evropska unija ponuja številčnejša in bolj raznolika dela. Slovenska podjetja lahko svoje storitve opravljajo tudi v drugih državah Evropske unije. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo DELO IN IZOBRAŽEVANJE V EVROPSKI UNIJI. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj nam Evropska unija nudi na področju izobraževanja • in kaj na področju dela. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 2. VARNOST IN ZDRAVJE V EVROPSKI UNIJI Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja Če se med potovanjem po drugi državi, ki je članica Evropske unije, poškodujemo ali nenadoma zbolimo, tako da moramo obiskati zdravnika, nam ni treba prekiniti potovanja in se vrniti domov na zdravljenje. Zdravstveno zavarovane osebe iz Slovenije lahko v državah članicah Evropske unije zdravstvene storitve uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Imetniki kartice imajo v teh državah pravico do nujnih zdravstvenih storitev (obisk zdravnika, oskrba v bolnišnici, izdaja zdravila …). Posebni predpisi o čezmejnem zdravstvenem varstvu določajo: Pravico do povračila dela stroškov ali vseh nastalih stroškov za kakršnokoli zdravljenje v drugi državi Evropske unije, do katerega bi bili državljani upravičeni v državi v kateri bivajo. Dostop do informacij v zvezi s kakovostjo in varnostjo oskrbe. Možnost nakupa zdravil na recept tudi v tujini. Nacionalne kontaktne točke Da bi ljudje lažje in hitreje prišli do potrebnih informacij v zvezi z zdravstvom, so v državah članicah ustanovili nacionalne kontaktne točke. V njih se lahko pozanimamo o tem, katere zdravstvene storitve nam nudijo v določeni državi članici in kako kakovostno je zdravljenje v neki državi. Enotna številka za klic v sili Za večjo varnost vseh, pa je Evropska unija uvedla tudi enotno številko za klic v sili, in sicer 112. Nanjo je kjer koli v Evropski uniji mogoče klicati s fiksnih in prenosnih telefonov. Na voljo je 24 ur na dan in klicatelju omogoča stik s službo prve pomoči, ki jo potrebuje (lokalna policija, gasilci, nujna medicin-ska pomoč). Cilji Evropske unije na področju zdravstva so: • preprečevanje bolezni, • izboljšanje zaščite državljanov pred tveganji za zdravje, • zbiranje in širjenje znanja na področju zdravja, • spodbujanje zdravega življenjskega sloga, • zaščita ljudi pred nevarnostmi za zdravje. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo VARNOST IN ZDRAVJE V EVROPSKI UNIJI. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj storiti, preden gremo na potovanje, da bomo imeli v primeru nezgode veljavno zdravstveno zavarovanje; • na katero številko pokličemo v primeru nezgode v tujini. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 3. EVROPSKA UNIJA IN PREČKANJE DRŽAVNE MEJE Vsi državljani Slovenije smo ob vstopu naše države v Evropsko unijo postali tudi državljani Evropske unije. To državljanstvo ne nadomešča slovenskega, temveč ga dopolnjuje. S tem smo dobili tudi nove pravice, medtem ko so naše dolžnosti ostale enake. Prečkanje državne meje Državljanom Evropske unije ob prehodu meje med državami schengenskega območja (državami, ki so prav tako članice Evropske unije) ni treba poka-zali osebne izkaznice ali potnega lista. Schengenska meja zagotavlja prosto gibanje ljudi brez mejnega nadzora. Potovanje brez mejnih kontrol ne pomeni, da ne potrebujete osebnega dokumenta – še vedno morate imeti s seboj uradni osebni dokument (potni list ali osebno izkaznico), s katerim lahko po potrebi dokažete svojo identiteto. Po državah Evropske unije lahko potujejo tudi naši hišni ljubljenčki, ki pa morajo imeti veljaven potni list za živali. Ste izgubili potni list oziroma so vam ga ukradli? Ali ste med potovanjem ugotovili, da vam je potekla veljavnost potnega lista? Če ste v Evropski uniji, se najprej obrnite na konzulat ali veleposlaništvo katere koli države članice Evropske unije, ki vam bo pomagal. Državljani držav zunaj Evropske unije, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo in potovati po njenih državah, morajo imeti potni list in vizum. Za vizum zaprosi-jo na konzulatu ali veleposlaništvu države, v katero nameravajo. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN PREČKANJE DRŽAVNE MEJE. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kaj potrebujejo za prečkanje državne meje in kaj je schengensko območje; • kaj narediti, če v državi Evropske unije ostanete brez osebnega dokumenta. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 4. EVROPSKA UNIJA IN POTROŠNJA Evropska unija potrošnikom zagotavlja visoko stopnjo varstva. Uvedla je različne zaščitne ukrepe za igrače, električne aparate, kozmetiko, zdravila, stroje ... Ustanovljena je Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov, ki se ukvarja s pritožbami potrošnikov. Na primer, če kupimo izdelek, ki ni enakega videza, oziroma ne deluje enako kot je bilo oglaševano, ga lahko zamenjamo. To velja tudi, če kupimo pokvarjeno blago. Proizvajalec nam mora vrniti denar ali dati nov izdelek, če smo se s pokvarjenim izdelkom poškodovali ali smo z njim poškodovali svojo lastnino. Evropska unija ceni svojo bogato kulinarično dediščino in spodbuja zavedanje potrošnikov o kakovosti hrane. Prav tako tudi ščiti ekološko kmetovanje in kakovostne proizvode. Potrošnikom jamči, da živila ustrezajo danim pravilom. Ta oznaka označuje živila, ki so pridelana v skladu s pravili Evropske unije. Poleg znaka mora biti navedeno tudi, kje je bil izdelek pridelan (v Evropski uniji ali izven Evropske unije). Gre za ekološko pridelano hrano in kupcem zagotavlja zdrav in varen proizvod. Oznaka CE je kratica, ki označuje ‘’Evropsko skladnost’. Najdemo jo na različnih proizvodih, ki izpolnjujejo zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določajo evropski standardi. To pomeni, da je proizvod kakovosten. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN POTROŠNJA. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kako Evropska unija zagotavlja varnost potrošnikov in kaj lahko kupec stori, če kupljeno blago ni takšno, kot bi moralo biti; • kako so označena živila, ki so narejena v skladu z evropskimi pravili; • kako je označen proizvod za katerega Evropska unija zagotavlja kakovost. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. 5. EVROPSKA UNIJA IN SKRB ZA OKOLJE Kako lahko sami poskrbimo za čistejše okolje? Vsi prebivalci Zemlje se moramo truditi, da naravo ohranimo čisto. Vsak posameznik lahko že z majhnimi, na videz nepomembnimi dejanji, pomembno pripomore k čistejšemu okolju. Povedali ste že kar nekaj dobrih predlogov, kako lahko sami skrbite za okolje. Kaj pa še lahko storite, da boste pripomogli k čistejšemu okolju: • Varčujte z energijo, tako da ugašate luči, računalnik in televizijo, ko jih ne potrebujete. • Varčujte z vodo, raje se tuširajte kot kopajte v kadi. Med umivanjem zob zaprite vodo. • Če je le mogoče se vozite s kolesom ali javnim prevozom ali pa pojdite kar peš. Kolo in pešačenje sta veliko bolj prijazna okolju, kot vožnja z avtomobilom, pa tudi bolj koristna za vaše zdravje. • Ko greste v trgovino s seboj prinesite nakupovalno vrečko iz blaga, ki jo lahko uporabite večkrat. • Pijte vodo iz pipe in ne iz plastenk. V Sloveniji imamo to srečo, da je voda iz pip še vedno pitna, velike količine plastenk pa močno onesnažujejo okolje. • Odpadke vedno odvrzite v smetnjak, vendar ne vse v istega. Odpadke morate ustrezno ločevati v različne zabojnike za steklo, papir, embalažo, biološke odpadke in ostale odpadke. Ste ugotovili, kaj pomenita spodnja znaka? S tem mednarodnim simbolom so označeni embalaža in izdelki, ki jih po uporabi lahko RECIKLIRAMO. To pomeni, da jih lahko ponovno uporabimo ali iz njih izdelamo druge izdelke. Tako na primer iz predelanih plastenk izdelujejo flis jopice, iz odpadne hrane gnojilo za rastline, predelan odpadni papir pa ponovno uporabijo za izdelavo knjig, zvez-kov, časopisov in pisemskih ovojnic. Kako za čistejše okolje skrbi Evropska unija? • Evropska unija od svojih držav članic zahteva, da vsako leto zmanjšajo količino odpadkov na odlagališčih in čim več odpadkov predelajo v nove uporabne izdelke. • V državah Evropske unije živi veliko ogroženih vrst rastlin in živali, ki potrebujejo zaščito. Zato je Evropska unija ukazala, da mora vsaka država poskrbeti za okolje, kjer lahko ta bitja varno živijo. • Vsako leto je v septembru organiziran EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI, s katerim nas Evropska unija spodbuja, da se čim večkrat namesto z avtomobilom peljemo z javnim prevozom, kolesom ali gremo peš. • Evropska unija se zavzema tudi za to, da bi izdelovali izdelke, ki čim manj škodijo okolju. V trgovini lahko takšne izdelke prepoznate po eko nalepki v obliki rožice. • Evropska unija se je odločila ozaveščati kupce o količini električne energije, ki jo porabijo naprave. V trgovini boste na vsaki napravi opazili energijsko nalepko, podobno tej na desni. • Po barvi in dolžini puščice lahko sklepate, s katero črko so označene naprave, ki porabijo veliko energije in s katero črko so označene naprave, ki porabijo zelo malo energije. NAVODILA ZA IZDELAVO PLAKATA Vaša naloga je, da izdelate plakat na temo EVROPSKA UNIJA IN SKRB ZA OKOLJE. S pomočjo tega plakata boste ostalim sošolcem predstavili: • kako lahko sami poskrbijo za čistejše okolje; • kako za čistejše okolje skrbi Evropska unija. Pomagajte si z besedilom, ki ste ga prebrali. Na plakat lahko tudi kaj narišete ali nalepite kakšno sliko. PRILOGE K UČNI URI Priloga za učitelja 3: Narodne noše Na Koroškem Na Koroškem V Prekmurju V Beli Krajini Na Notranjskem Iz okolice Škofje Loke Francoska narodna noša Italijanska Narodna noša Grška narodna noša Velike Britanije narodna noša