Štev. V Ljubljani, dne 10. julija 1919, Lelo XXXI?. DOM r Ljubljanska vlada se krha. Stališče deželne vlade za Slovenijo je omajano. Javnost je uvidela, da tako, kakor doslej, ne more več dalje iti. Treba bo temeljitih izprememb, da dobimo zopet vlado, do katere bo imelo ljudstvo zaupanje. »Domoljub« je že par mesecev opozarjal na grehe, ki jih je delal podpredsednik deželne vlade, dr. Žerjav, v jpravi Slovenije. Na merodajnem mestu ga niso poslušali. Sedaj je morala nastopiti kriza. Zahrbtnega, državi škodujočcga ravnanja di. Žerjavovega ni mogel in hctel nihče več prenašati. Pred par tedni so poklicali socijalisti >roje zastopnike iz vlade. Zaradi lepšega so navedli par razlogov, ki pa ne držijo. Socijalistom se je ped sedanjo vlado nad vse dobro godilo. Imeli so moč preko svojega števila in ravno v tem času so tudi brezobzirno utrjali svoje organizacije. Če so sedaj izstopili, so to storili samo radi tega, ker to za njihovo stranko bolj kaže. Odgovornosti ne marajo nositi in prevzemati, zabavljali, kričali in agilirali bodo pa na vse grlo. Z izstopom socijalistov je bila naša deželna vlada okrnjena. Postavljeni smo bili pred vprašanje, da jo izpopolnimo ali docela obnovimo. Po tem, kar se je v zadnjem času dogodilo, ni misliti na izpopolnitev, ampak le na obnbvitev. Liberalna stranka je namreč po raznih svojih zastopnikih začela s korupcijo in samopašnostjo, kar bi znalo resno ogrožati državne koristi, ako bi se to še nadalje trpelo. Podpredsednik deželne vlade, dr. Žerjav, ki bi bil radi svojih nekdanjih gospodarskih grehov v vsaki drugi stranki na vodilnem mestu nemogoč, je igral v deželni vladi nečedno vlogo. Na račun zdravih in urejenih razmer ter na račun in škodo pravega demokratizma je počenjal stvari, ki se v urejeni državi brez velike škode ne smejo trpeti. Pri državnih gozdovih je ščitil in prednost dajal raznim kapitalistom in svojim strankarjem, naše kmete je z neprijazno besedo odslovil. Ne da bi vprašal svoje tovariše v vladi, je izdajal daleko-sežne ukrepe, ki so povzročili celo v liberalni stranki veliko ogorčenost. Dal je po ministru Pribičeviču brez vsake preiskave prestaviti tri okrajne glavarje, v Črnomlju celo sluge. Takoj na to je minister seveda to budalost preklical in možje so ostali na »vojih mestih. In kar je posebno nespodob-ao: dr. Žerjav je to utajil. Podobno je naredi! pri imenovanju poverjenika za agrar- GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : : no reformo. Dr. Poljak, minister za agrarno reformo, je sam rekel, da je imenoval dr, Lukana na pismeno priporočilo dr. Žer-javovo, a dr. Žerjav je trdil, da ne. Poleg tega je meni nič tebi nič segal v področje svojih tovarišev v vladi, jih tožil v Belgradu in svojevoljno razpolagal z njihovimi uradniki. S takim možem skupno sedeti v vladi, je nad vse požrtvovalno. Naši poverjeniki so se tega čudnega jerobstva svojega samopašnega in ne ravno odkritosrčnega tovariša naveličali in so rekli: »Tako ne gre!« Mi smo se le čudili, da so toliko časa prenašali te neznosne razmere. Pa še nekaj je omajalo stališče jugoslovanske demokratske (liberalne) stranke v vladi. Na dan je namreč prišlo, da je liberalna stranka pri imenovanju uradnikov pri čekovnem uradu prezrla stare in v tej stroki izkušsne uradnike , ter imenovala nekatere popolnoma nevešče ljudi, ki nimajo za to potrebne predizobrazbe, to pa samo zato, ker so izrazito njihovi strankgr-ji. To je korupcija, ki je izpodnesla dr. Šu-steršiču stolec in ga bo tudi liberalni stranki. Po vrhu tega pa je neka t'hotapska afera na državni račun v najožji zvezi z liberalno stranko. Stvar je pri sodišču. Vse to so stvari, ki so se nenadoma nakupičile in omajale vlado. In prav je tako. Če kdo, mora biti vlada na vse strani pravična in elementi, ki to ne znajo biti, ne spadajo vanjo, ker i-es"o ogrožajo ljudske in državne koristi. Treba bo novega temelja za vlado, novega dogovora, pa tudi novih mož tam, kjer dosedanji niso bili na mestu. IZ BELA KRAJINA. Belokranjski brezžični brzojav. Marsikaj zanimivega se zgodi v deželici Belo-krajni, pa ne pride nič v svet, nič v naš Domoljub. In vendar bi bilo tudi za širno Slovenijo ne brez hasni, ako bi se kaj zvedelo, kaj tukaj doli počnemo. Zato smo ustanovili brezžični brzojav, brez pravega takega aparata seveda, ki naj poroča našemu ljubemu Domoljubu, kaj se kaj zgodi tu doli ob Kulpi, Torej Belokranjci, ako zveste kaj novega splošno zanimivega, lc zatrobite to v zrak, da vjame naš Domoljubov brzojav in sporoči dalje v našo pre-stolico Ljubljano. Dosedaj le nekaj novic. Namesto stare Kmetske zveze za vso Belokrajno sta se ustanovili dve novi, ena za sodni okraj Črnomelj, druga za sodni Spisi Io do plil pošiljaj,, i Urad* »Iti,o „n<>. molj oba Lfubljaaa, ■ Kopltarl«v» ulica. — Naročnina, raklamactj« In Ia-fcratl pat l'p» ■ roitlT* „Domol|ub» -■>........ (11'bllana, Kopitar!«., nlira TrJ okraj Metlika. Črnomaljski načeluje kmetski posestnik Jožef Žvab iz Dolenje vasi pri Črnomlju, njen tajnik je razboriti g. kaplan črnomaljski Jalen. Metliška, ki se je precej pozneje ustanovila, ima za načeli nika starega bojevnika za zboljšanje kmetskega stanu v Belokrajni, g. Alojzija Mi-helčič, župana in kmetskega posestnika na Lokvici pri Metliki. Tajnik ji je metliški dekan g. Valerijan Učak. V Črnomlju se dobro gibljejo. Imajo seje odbora in sestanke kmetov, kmetje pridno pristopajo k Zvezi, zlasti v občini Dobliče. Le vkup uboga kmeislta gmajna, potem te razni magnati ne bodo za nos vodili! Nagajati hočejo nekaj Ločani onstran mosta, ki hočejo biti socialni demokrati, kakor so napisali r.a mlaje meseca majnika. Njihov vodja je neki bogat kmet, ki gotovo ne ve, kaj hočejo socialni demokrati, drugače bi mu postalo teriio pri srcu. Jc pa precej brihten, kar se vidi iz tega, da ie izmislil novo igro, ki ji je dal ime Sa!. ftdra. No pa upajmo, da bo tudi on še član naše Zveze. Zaradi dohodninskega davka je tudi pri nas precej razburjenja, najbolj -pa zato, ker ni pravilno naložen. Eden ima prav veliko, nekateri celo 400 do 500 K, nekateri zopet nič, čeprav so morda imeli dohodkov toliko kot drugi. Iz tega sl?di, da se današnji tozadevni zakon r.c sms porabila (i za kmete, ki nimajo knjigovodstva, ki je podlaga za napoved dohodkov, ampak se mora napraviti za krnele čisto poseben tozadevni zakon. Zato naj se začasno ukinejo plačilni nalogi. To naj zahteva naša Jugoslovanska Kmetska Zveza. SZ ORMOŽA, Ena najbolj delavnih ir> organiziranih Kmetskih Zv.cz jc Kmetska Zveza za ormoški okraj. Njeno delovanje služi lahko v vzor drugim Km, Z, Organizirala je podrobno v celoti svoj okrai, odbor in redne seje, kjer sc obravnavajo vse domače, gospodarske, politične in socialne zadeve. Odborniki se posvetujejo o splošnem stanju kmetskega stanu, in seznanjajo svoje člane o sklepih osiednje organizacije Da dobe druge K Z. vpogled v delavnico te K. Z., priobčujerno v pouk in posnemanje izvleček iz seje, ki jo je imela dne 25, junija t. 1, Poleg drugih vprašanj so se obravnavala tudi sledeča: ustanovitev Slov, Kmetske šole. Po daljši debati se na predlog g. Meškota sklene naprositi vlado, da v najkrajšem času ustanovi Slov. Kmet. šolo na graščini nemškega viteškega reda pri Vel, Nedelji, ker so vsi predpogoji za to lani. Nadalje poroča načelnik, da se J. D. S. arji glede Občinske hranilnice v Jrmožu niso držali ključa in ne kompro-jnisa pri imenovanju ravnateljstva. Delali »o zahrbtno, naše pristaše so iz ravnatelj-llva izrinili in na nepostaven način imenovali lastne pristaše v ravnateljstvo. Pretita se dopis na vlado, da Kmetska Zveza /ztraja pri ravnateljstvu, ki je bilo ime-»ovano po ključu in kompromisu od Narodnega Sveta. Hranilnica se naj revidira, likvidira in preide v roke okraja, ki naj jamči. Odbornik Ivanuša, mlad. predlaga ia sc naj dela na to, da se prenese denar »ladoletnih v Ormoško posojilnico, ki se itaj prcustroji v Hranilnico kmetskih občin. JDSarji pa naj imajo svojo Občinsko hra-tflnico. Enoglasno sprejeto. Načelnik poroča o nezadovoljnosti judstva glede oskrbovanja pod državnim nadzorstvom m nahajajočih posestev od strani advokatov, ki so nastavljeni kot Nadzorniki, sposobni oskrbniki pa se pretirajo. Odobri se vloga načelnika na vlado, aaj se nastavi oskrbnik tudi za posestvo Nemca Siegmunda pri Svetinjah. Imenuje le več posestev, ki naj dobijo nadzornike Si se pooblas^ g. načelnika, da v tej za-evi potrebno ukrene. Načelnik nadalje poroča o Neodvisni Kmetski stranki, ki se je ustanovila zadnji {as v Ljubljani. Konstatira, da so voditelji le stranke večinoma sami liberalci, ki ho-lejo s pomočjo te stranke zvabiti naše kmete na svojo stran. Sklene se nastopiti broti tem ljudem in njih idejam z vso odločnostjo. Priporoča intenzivno delo za našo strankino organizacijo, preštejejo pristaši in pobirajo denarni prispevki oziroma udnina. Naložijo se naj se seznami udov in predložijo načelstvu. Glede agrarne reforme se sprejme jttedlog načelnika, da naj vlada pokupi posestva, ki so na prodaj od tujih državljanov in jih razdeli med uboge državljane, ker s tem se prepreči barantanje raznih 'dobičkarjev. Pri slučajnostih se pritožujejo govorniki irez Ormoško šolo v katero so posegli sSokoli«, Načelnik »Sokola« g. Grivec in Serajnik Micek ml. vadita dečke telovaditi In pripravljata iz kmetskih fantov sokolski naraščaj in sicer proti volji starišev. Ljudstvo se tudi pritožuje, ker je gerent dr. Lašič na lastno voljo dovolil, da so se 'Žrez zimo skoro vsak več r vršile v šoli plesne vaje in plesni venčki. Plesne vaje je iVodil gerent sam. Sklene se vložiti pritožba na vlado, i IZ METNAJA PRI STIČNI. 29, junija se je zbrala pri »Španu« Večina mož naše podobčine. Učitelj Lovro Jevnikar nam je poljudno poročal o vseh .važnih stvareh sedanjega časa. Sklenili smo soglasno, da pristopimo vsi h Kmetski rvezi, ker le potom take organizacije vidimo rešitev kmetskega st^nu. Odborniki ie podružnice so: Pajk Jožef iz Metnaja, Perovšek Jožef iz Goričice, Kavšek Franc Iz Goričice, Brčan Miha iz Osredka in Kastelic Franc iz Poljan, Vsi, moški in genske, ki ste stari 21 let, se oglasite pri enem izmed teh odbornikov, da vas vpiše V Kmetsko zvezo. Zganite se tudi druge 7* občine, če nočete, da bo kmet ludi naprej deveto kolo. KMETSKA ZVEZA V ŠT. VIDU PRI STIČNI naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 20. julija, takoj po prvi maši v stiški šoli seja podružnic za občino Gorenjo vas in pod-občino Stično. Prosimo, da se te seje udeleži kar največ zaupnikov naše Kmetske zveze. Seja bo važna. BOHINJ. Kot smo izvedeli, je sklenila gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo, da se da bivša vojaška električna železnica v Bohinju na- razpolago gozdnemu oskrbništvu. Kmetska zveza stoji kot doslej ne-omajano na stališču, da se ta železnica brezpogojno odstrani, ker bi bohinjskim kmetom vzela edini zaslužek, to je vožnje erarskega lesa pozimi. Iz pisarne J. K. Z. Zavarovalnica za živino. Danes smo začeli priobčevati predavanje g. živinozdravnika Černeta o zavarovalnici za živino, ki ga je imel pri seji vodstva J. K. Z. Vse K. Z. in podružnice poživljamo, da se s člankom temeljito pečajo in svoje nasvete oz. pomisleke sporo-če tajništvu J. K. Z. Vprašanje na vojaško oblast. Svoj čas je dobila »Jugoslovanska Kmetska Zveza« od predsedništva deželne vlade to-le pismo: Predsedniftvo deželne vlade je v smislu 13 vposlanih resolucij občnega zbora Jugoslovanske Kmetske Zveze posredovalo pri tukajšnji dravski di-vizijski oblasti in od slednje prejelo sporočilo, da bode vojaška oblast kolikor najbolj mogoče upoštevala težnje kmetskega stanu in da bode dovoljevala obzira vrednim prosilcem preložitev orožnih vaj in dopuste, posebno ob času žetve, košnje in spravljanja poljskih pridelkov. Za predsednika' Andrejka. Domoljub je to pismo tudi priobčil in mnogi naši kmetski posestniki in sinovi so res sedaj ob času najhujšega dela prosili za dopust. Toda vspeh? Dopuste je dovolil le v nekaterih, prav redkih slučajih, druge prosilce pa, ki so doma res neobhodno potrebni so pa odbijali in sicer celo z ne ravno najprijaznejšimi besedami. Tako pride s prošnjo kmetski posestnik, ki je poleg bolehne stare matere edina delavna moč doma, prosit, naj mu za čas košnje prelože orožne vaje. Odgovor: »Pet let ste služili v Avstriji, pa posestvo ni propadlo, pa tudi zdaj ne bo.« »Prava reč, če posestvo propade, saj ga jaz tudi imam,« Poleg tega je res silno čudno, zakaj morajo samo kmetje k orožnim vajam, delavci so pa kar naprej vsi oproščeni. Pravijo, da so za delo neobhodno potrebni. Saj so kmetje tudi neobhodno potrebni. In kakor bi se armadi nič ne poznalo, če bi par res neobhodno potrebnih kmetskih delavnih moči za nekaj tednov oprostili orožnih vaj, tako bi se delavstvu nič ne poznalo, če bi jih nekaj vpoklicali. Naj pa ostali dalj časa delajo, posebno pri manj napornih obratih, saj kmetje celo delajo od zore dfl poznega mraka. Pa naj nikdo ne misli, da naši kmetje niso pripravljeni odriniti k orožnim vajam, saj vedo, da je danes edina naša moč in zaščita, da nas politično in gospodarsko ne ugonobe, ne Pariz, temveč močna armada, toda po pameti naj se dela in nepristransko! Vprašamo pa vojaško oblast, zakaj obljublja, Česar ne misli ali ne more držati. Če je vojaška oblast prepričanja, da dopusti niso mogoči, naj to naravnost pove, da ljudje ob tem času najhujšega dela nc bodo zastonj delali potov na razne urade. Jugoslovanska Kmetska Zveza se je v tem oziru obrnila naravnost na Belgrad. • « • g Lesne cene. Stoječ les ima danes ceno 80—160 kron za m3; zavisi od lege in donosa. Obdelan (tesan) les 280 kron, deske: debelejše od % cole so v Ljubljani po 400 kron m3, deske od Vžž cole so za 50 kron dražje. Vse te cene veljajo le za jelovino in smrekovino. Isto ceno ima tudi bukov les. Dražji je sledeči les, in sicer: hrastov za 25%, mecesnov za 10%< črešnjev za 10c/o, hruškov za 10%, Zanesljivost pa taka! Pišejo nam, da nameravajo napraviti zagorski liberalci s Sokolom izlet v Kan-diško dolino. V povečanje liberalne slav-nosti, tako slišimo, nameravajo tudi nekateri pristaši S. L. S., oziroma njeni zaupniki, dati liberalcem svoje moči na razpolago. Za danes jim izdamo zaupno samo toliko: Sokolska zveza je sklenila na svojem občnem zboru dne 6, januarja 1919, da pristaši S. L. S. ne morejo biti člani Sokola. Mi vprašamo: Zakaj pa ne? Od-ovarjamo tistim, ki tega še ne uvidevajo: ato ne, ker člani S. L. S. stoje na verskem temelju, Sokoli pa na svobodomiselnem, po domače povedano: na brez: verskem. Ko je hotel neki član S. L. S. pristopiti kot Član k Sokolu, so zahtevali od njega sledečo pismeno izjavo: Podpisani izjavljam, da nisem več član in pristaš Slov. ljudske stranke. To se je godilo dne 13. januarja 1919. — Sedaj pa vedite vi, ki tekate kot peto kolo za Sokolom to-le: Slovenski Sokol je kulturnobojna organizacija proti vsem organizacijam slovenskega krščanskega ljudstva. Čudno se nam le to dozdeva, da hočejo nekateri biti pristaši V. L. S., kamor po svojem notranjem prepričanju tudi spadajo, na zunaj se pa pehajo radi lepih oči kakega liberalca v potu svojega obraza za Sokola. Po domače imenujemo tako ravnanje figamoštvo. Cenjena gospodična! Na vprašanje, kaj da naj odgovorite 1. tistim ljudem, ki zabavljajo, češ, da je sedaj »pod Srbom «še slabše kot je bilo pod Nemcem v Avstriji, in 2. tistim, ki pravijo, da se bodo jeseni zopet pričele r e k v 1 -7. i c i i e za žitom in da se zato vaši gospo- darji (vsaj nekateri) niso hoteli odzvati vabilu, da naj napovedo pri županstvu, koliko so posejali, vam sporočamo, cenjena gospodična prijateljica to-le: K t o č k i 1. Kdor rentači, da smo Slovenci »pod Srbom«, je ali prismojen ne-vednež ali neroden zlobnež ali podkupljena duša aH pa oboje ali vse troje obenem. Najraje zabavljajo zoper »bojevite« Srbe tisti, ki so se kljub temu, da so bili zdravi in sposobni, vendar znali vedno umakniti vojaški suknji bodisi docela ali pa na ta način, da so bili vedno v zaledju, kjer so na razne načine izkoriščali svoj položaj. Zabavljajo tudi tisti, ki so ob demobiliza-ciji silno veliko nakradli državnega blaga. Ker jih sedaj ne tirajo pred sodišče, zato zabavljajo nad Srbe, da so videti sami bolj nedolžni. Zoper Srbe zabavljajo tudi tisti pobalini, ki so sami popolnoma pozabili, da so dolžni pokorščino državi in jih strupeno jezi, da niso tudi vsi drugi zasmra-jeni z njihovim boljševiškim duhom. Vsi pošteni Srbi — in teh je pgromna večina — priznavajo z besedo in kažejo dejanjski, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi enakovredni otroci ene prvotne skupne matere Slave, da torej ni govora o kaki »pod«-rejenosti, da marveč stojimo kot bratje drug poleg drugega. Da so pa Srbi bolj bojeviti od nas, to boste pa umela, cenje na prijateljica, ako čitate tožno zgodovino naših srbskih bratov, ki so imeli toli neizmerno trpeti do zadnjih časov od Turkov, pa tudi od Nemcev in Mažarov. Da bi pa Srbi razgalili svoja prsa in si dali hladnokrvno od tujcev potisniti bajonet v srce, da bi se dali pomandrati tuji peti kot deževna glista, o, zato je pa Srb previsok in »fejte bodi« tistim, ki jim tega ne štejejo le v največjo čast. Kdor zaničuje sc sam, podlaga je tujčevi peti! Ko bi šlo po mislih nekaterih naših fantalinov, ki bi hoteli sedeti noč in dan s prismojenimi deklici po gostilnah, bi bili stekli koroški Nemci že davno gospodarji Ljubljane, dotični fantini pa bi bengljali poobešeni po kakih borovcih. K točki 2. Vprašanje o rekviziciji nam je žalosten dokaz, kako malo berete v vaši župniji. Če že ne čitate vsi »Slovenca«, vam tega ne moremo še toliko zameriti. »Slovenec« z dne 11. junija namreč piše pod naslovom »Jugoslovanska kmet-sak zveza«, da je bila na binkoštni ponedeljek seja J. K. Z. Bilo je navzočih pet državnih poslancev in čez 100 kmetovalcev, kot zastopnikov Kmetskih zvez. Na tem shodu je prišlo v razgovor tudi to-le: »Z dežele poročajo, da širijo brezvestni elementi gnjusne govorice o delovanju dr. Korošca kot ministra za prehrano, češ da hoče uvesti zopet rekvizicije in vpeljati tako iste razmere, kot so bile med vojno. Vsled teh govoric sklene ves zbor sledečo resolucijo: vr ':'> Zastopniki okrajnih Kmetskih zvez, zbrani pri seji J. K. Z. dne 9. junija 1919 v Ljubljani, 102 po številu, z ogorčenjem zavračamo demagoška (ljudstvo zapeljujoča in hujskajoča podtikanja našemu voditelju 'dr. Korošcu, po človeku (Ribnikarju iz Ljubljane), ki je bil kot zastopnik meščanov leta in leta za najstrožje rekvizicije. Dr. Korošec j« tisti človek, ki je vpeljal red v popolnoma zavožene prehranjevalne razmere in s tem neizmerno koristil državi. Ce hoče imeti tudi še nadalje pod nadzorstvom veleposestnike v Slavoniji in Banatu ter vse židovske in nežidovske verižni k e z žitom, da ne bodo delali na račun revnih slojev velikih dobičkov z živežem, mu mora biti hvaležen vsak pošten človek. Mi mu izražamo popolno zaupanje in ga poživljamo, da naj z železno roko poskrbi za pošteno upravo.« Ravno ta sklep je pa objavil tudi »Domoljub« št. 24 z dne 12. junija na str. 242., tretji predalček (kolona) v sredi. Le poiščite ga, cenjena prijateljica in čudite se s solzami v očeh, da ljudje vašega čudnega kraja ne čitajo tudi ne najbolj aktualnih, najbolj perečih zadev svojega lastnega Kmetskega stanu. Jasno vam bo sedaj tudi lahko, zakaj da zahteva država napoved o posetvi. Minister za prehrano mora vendar vsaj približno vedeti, koliko bi vtegnilo ljudstvo pri nas pridelati samo za svoj živež, da more poskrbeti potem v zadostni meri za naš primanjkljaj. Take napovedi pa bodo potrebne tudi pozneje o ljudeh, o živini, o pridelkih, poslopjih itd., ko bo prehrana že davno brez težkoč. Vsaka urejena država mora namreč imeti natančen pregled o gospodarskem stanju svojih državljanov; vedeti mora, kaj da lahko izvažajo in kaj da morajo kupovati. To mora vedeti za to, da se ve prav obračati pri važnih trgovinskih pogodbah s sosednjimi državami, da ve, katere stroke doma da so potrebne posebnega negovanja in pomoči. Zato pa moramo dobiti čim preje osrednji statistični urad v Belgradu, ki bo imel svoje statistične pokrajinske oddelke po raznih deželah. Statistični urad bo imel nalogo, da pripravi vse potrebno za bližajoče se ljudsko štetje 1, 1920, da napravi statistiko to je natančen in jasen razpre-g 1 e d , koliko je v državi kmetovalcev, obrtnikov, delavcev in drugačnih poklicev, kako so razdeljena posestva, kako premoženje, dohodki itd. Če vse to veste, cenjena prijateljica, ali se bodo vaši možje še vedno branili povedati, koliko so posadili in posejali. Ampak hudo mora biti živeti pri vas, ko znate komaj abc tistih reči, ki bi jih moral vendar vedeti danes vsak na pol odrastel človek. Vam, cenjena prijatelica, pa hvala za vprašanja, da smo mogli znova pojasniti že znane reči.--- Tedenske novice. Jugoslavija. j Priznanje dr. Korošcu. Posebno odposlanstvo srbskih četnikov je izročilo dr, Korošcu v znak posebnega spoštovanja in udanosti dve krasni vazi, j Boj proti korupciji. V narodnem predstavništvu v Belgradu so si bivši srbski ministri začeli javno očitati grehe, ki so jih delali med vojno z vojnimi kupčijami, pri katerih so osebno profitirali po yeč mili- jonov kron. Teh grehov sedaj naštevajo zrn deset. Posebna javna enketa (sestanek) b« preiskovala te čedne zgodbe. j Belgrajska vlada na slabih nogah. Gospod Pribičevič, notranji minister in zaupen prijatelj in somišljenik naših liberalcev tako samopašno vlada v Belgradu, ka* kor je skušal to dr. Žerjav v Ljubljani. T» je upravično razburilo druge ministre, ki s* tudi odgovorni za vlado, nečejo pa biti odi govorni za Pribičevičeve upravne budalo^ sti. Zato ni več daleč čas, ko se bo belgraji' ska vlada popolnoma preosnovala in ko bodo liberalni samopašnosti toliko pristrigK peroti, kolikor to zahtevajo državne koristi,1 j Cerkvenopoiitična pogodba (konkor-dat) se bo v kratkem sklenila med Jugo* slavijo in papežem, j Našo državo priznali tudi Rumunija in Portugalska. Italija še vedno čaka, dasi ima samo škodo od tega. j Na Hrvaškem ni varno. Na Hrvaškem so se pojavile roparske tolpe, ki s

beznijo sprejemajo novega duhovnega pastirja, Nekaj izvanrednega pa [e bil prizor po kon« čanem slovesnem sprevodu iz ce.kve. Na« vemu župniku se je pred župniščem poklonil« sedem deputacij, zastopstva raznih organiza« cij, katerim je poslanec ustanovitelj in vodi* telj — poleg ene cerkvene kongregacije, š.t razna gospodarska društva in politične organizacije. Poslednja je bila deputacija politične or« ganizacije cele ribniške doline, v njenem ime« nu je gospod Fr. Lovšin iz Goriče vasi v lepem govoru izražal gospodu poslancu zahvalo za obilni njegov trud, posebno tekom vojna dobe v korist ljudstva, izražal željo krepka večine celega političnega okraja, da gospod Škulj kot župnik ostane stalno v okraju. Taka naše ljudstvo spoznava svojega delavca in do« brotnika. Gospodarski del. Zavarovanje za živinu. I. Pomen zavarovalnice. Pred vojsko je imel naš kmet najboljša dohodke od svoje živine; ti so bili vsaj taki, da je iz njih težje ali lažje plačeval davke, nabavljal si vsaj najpotrebnejše stvari za svoje gospodarstvo in si ohranil svoje posestvo. Kakor vse kaže, tudi po vojski ne bo drugače. Med vojsko so pri« našali tudi drugi deli njegovega gospodarstva, posebno poljedelstvo, dosti dobre dohodke, toda sedaj se bodo vrnile staie razmere, ker zaradi pridelovanja žita itd. ne bomo mogli konkurirati z drugimi deželami, ki so za pridelovanje teh produktov bolj primerne. Seveda upamo, da bomo imeli lepe dohodke od vinogradništva ali pa od hmeljarstva, kjer je zemlja za to in podnebje, v obče pa le lahko trdimo, da bo živinoreja za naše krtje vendar najbolj dobičkanosna. Živino in vse pridelke iž živinoreja bomo rabili in prodajali ne le doma, ampak izvažali jih bomo tudi v sosednje inozemstvo, posebno v večja mesta, ki jih bodo nujno potrebovala. Živine in preši« čev, mleka, masla, sira, mesa, masti in slavnih kranjskih klobas ne bomo toliko pridelali, da bi jih ne mogli prodati. Živina bo torej tisto, za kar se bomo morali posebno brigati, ako hočemo, da ostanemo gospodarsko močni. Živinorejo, prešičerejo pa tudi konjerejo bo treba povzdigniti pa tudi varovati, ako hočemo, da pridemo da resničnega uspeha. Gotovo prinaša živinoreja lepe dohotfi ke, ampak vedno le toliko časa, dokler imamo srečo pri živini; nesreča pri živini pa ne napravi le škode gospodarju, ampal> mu lahko preobrne in uniči vse gospodarstvo. Zguba ene kravice pokoplje majhnega gospodarja, zguba nekaj glav živine zadene v živo srednjega, močnejšega kmeta, in pogosto smo že videli, da so velike, nepričakovane nezgode spravile tudi veliko posestvo na boben. Od živine pričakujemo dobiček, toda nesreča nas pripravi ob njega in kupiti si moramo drugo žival; marsikdo, ki je težko čakal, da bo imel dobiček od živali, da jo bo enkrat dobro prodal, mora sedaj premišljevati, kje bo dobil denar, da si bo lahko drugo žival kupil. Strah pred nesrečo pri živini ali pa nastale lezgode pri nji, zagreni dostikrat kmetu veselje do živinoreje in do vsega gospo-larstva; gotovo bi marsikateri kmet z več-im veseljem gospodaril, si več lepše živi-le nabavil, ako bi ga ne mučila skrb, kaj »o če pride nesreča v njegov hlev. Ako > tem premišljujemo, pridemo gotovo vedlo do gotovega zaključka, da more proti lesrečam pri živini posestnik le takrat biti 5rez skrbi, ak0 bi jo imel zavaiovano, ta-so da bi ga nesreča, ako bi ga zadela, vendar ne mogla preobčutno gmotno oškodovati. Posestnik, ki dobro zavaruje svojo hišo in svoje posestvo, lažje in mirnejše spi, kakor oni, ki ga ne zavaruje; ravno tako bi gospodar, ki bi imel zavarovano ivojo živino, mirnejše gospodaril in se z .večjim veseljem brigal za svojo živino, ka-«or pa sedai, ko je nima zavarovane in tuli nima priložnosti, da bi jo zavaroval. Prav nift ni čudno, da so zahteve po ustanovitvi. Mfrarovanja za živino nastale med posestniki samimi; pa ne samo to, ampak kmetje |o si že dolgo sami skušali ustanavljati take zavarovalnice, seveda včasih z večjim, včasih z manjšim uspehom; gotovo je le, da so vsikdar čutili potrebo zavarovanja živine. Dandanes imamo zavarovalnice za vse nogoče stvari, proti požaru, toč?, dežju, iatvini, vlomu, za življenje, bolezni, onemoglost, za jamstvo in tako naprej, vendar pa lahko rečemo, da se vsa ta zavarovanja v marsičem razlikujejo od zavarovanja živine. Vsako izmed teh zavarovanj ima skoro izključno namen varovati le posamez-iiega človeka ali pa kako družbo v primeru nezgode, koristi za splošnost ima navadno le malo ali nič. Drugače je z zavaro' vanjem živine; tudi to ima v prvi vrsti namen, varovati posameznega posestnika, ono mu hoče pokrivati škodo, ki mu nastaja vsled nesreč pri živini in tako za-branjevati oslabljenje ali celo razpad njegovega gospodarstva, poleg tega ima pa zavarovanje za živino velik pomen in veliko korist tudi za splošnost. Za povzdigo živinoreje je večjega pomena, kakor vsa premovanja in vse različne podpore. Kmet sam ima gotovo rajši dobro, lepo in drago živino v svojem hlevu, kakor pa slabo in malo vredno; ako ima pa vendar, pol sebno manjši posestnik, dostikrat le slabo ali celo bolehno živino, je vzrok ta, ker se boji nesreč pri živini, ki bi mu tem večjo škodo napravile, čim večja bi bila vrednost živali. Vse drugače bi pa bilo, ako bi imel priliko svoje živali zavarovati; brez pomisleka bi si izbral vedno lepšo žival, vsaj bi vedel, da mu takrat, ko se mu nesreča primeri in bo prišel ob živinče, zavarovalnica poravnala večino nastale škode in si bo lahko kupil zopet enako lepo žival. Zato raste število dobrih, posebno plemenskih živalij tam, kjer imajo vpeljano dobro zavarovanje za živino. Dežele, ki imajo dobro živinorejo, kakor Švica, Nemčija, Tirolska, Koroška, Avstrijska, Moravska, imajo tudi razširjeno in dobro vpeljano zavarovanje za živino, S pomočjo zavarovalnice se zasledijo kužne bolezni že v njih začetku in Se predno so se razširile in okužile cele kraje. Vsi še tako strogi predpisi in vse kazni dostikrat ne pomagajo, aa bi posestnik kužno bolezen, ki se je pojavila med nje-3* govo živino, takoj naznanil, temu je kriva včasih zanikernost, je večkrat pa nevednost, ker dotičnik res ne ve, kakšne vrste bolezer. ima v hlevu. Drugače je pa v tistem kraju, kjer imajo zavarovalnico. Vodstvo dožene kmalu, kakšna bolezen da je in stori vse, kar je potrebno, da se bolezen kmalu zatre in ne razširi v celem kraju. Posebno važno je to v boju zoper tuberkulozo ali jetiko, ki je žal tudi pri nas že precej razširjena med domačo živino. Zavarovalnice za živino v Švici, na Bavarskem imajo v svojih pravilih določilo, da mora vodstvo zavarovalnice in pa tudi vsak član paziti na to, ako nima kak član tako živino v hlevu, o kateri sumi, da je jetična. Kakor hitro vodstvo izve za tako žival, jo da natanko preiskati, in če se dokaže, da je žival res jetična, jo ukaže vodstvo takoj pobiti in odstraniti. Ako se jetična žival dosti zgodaj zakolje, je navadno meso še precej dobro, doseže se zanjo precej lep izkupiček, preostalo škodo pa pokrije zavarovalnica. Tako je ustreženo posestniku, ki se iznebi bolne živine, ravno tako je pa ustreženo tudi drugim članom, ker se o pravem času iznebe iz svojega kraja živalij, ki bi lahko okužile z jetiko njihovo zdravo živino. V splošno korist je tudi meso od živalij, ki se vsled ukaza zavarovalnice v sili zakoljejo. Kadar se pripeti kaka nezgoda ali pa žival oboli, gospodar pogosto predolgo čaka z zakolom bolne živali. Dostikrat ne pozna pravočasno nevarnosti in upa, da se bo vendar na boljše obrnilo in da bo mogoče živinče rešiti. Šele, ko žival popolnoma oslabi in ni nobenega upanja več na ozdravljenje, jo aH sam zakolje ali pa skuša še prodati. Toda večina mesarjev take živali z ozirom na svoj dober glas sploh kupiti ne mara, če jo pa že ta ali oni kupi, obljubi mu tako oderuško ceno, da ostane posestniku vselej občutna škoda. Pa tudi ako jo sam zakolje in sam prodaja, dobi le malo zanjo, posebno ako je meso že na prvi pogled neokusno ali celo zdravju škodljivo, da se mora po zakonu od mesogleda zapleniti aH konfiscirati. Drugače je pa tam, kjer imajo zavarovalnico. Član naznani vodstvu zavarovalnice v njegovem kraju nezgodo ali obolenje svoje živali in vodstvo skrbi takoj za to, da se žival natančno preišče. Ako ni nič aH pa le malo upanja, da bi žival še okrevala, jo ukaže vodstvo takof pobiti. Ako je meso še dobro in okusno, poskrbi zavarovalnica sama za to, da se kolikor mogoče dobro proda in naposled da zavarovancu za preostalo škodo še primerno odškodnino, Zavarovalnice skrbe tudi, da se ustanavljajo, kjer le mogoče, takozvane proste stojnice, to so javne mesnice, kjer se meso od v sili zaklanih živalij za primerno ceno prodaja. Posebno primerni kraji za take proste stojnice so večja mesta in pa industrijski kraji, kjer se meso najlažje in najhitrejše proda. Videl sem v Celovcu, kako so se ljudje za meso, katero je tja pošiljala koroška zavarovalnica za živino, dostikrat naravnost stepli, tako da je bilo vedno v par urah razp. idano in marsikdo, ki bi bil rad kupil, je moral prazen oditi, S prostimi stojnicami, ki se v zvezi z zavarovalnico lahko povoljno razvijajo in zalagajo z mesom, je pa ustreže- no ne le posestniku živine in zavaroval niči, ampak tudi kupcem, honsumentom ki vedo, da dobe tukaj natančno preglc-dano, zdravo in okusno m »so za zmerno ceno, (Dalje.) Gospodarska obvestila. g Centrala za preskrbovanje premoga se bo ustanovila v Belgradu in bo imel* namen vse pokrajine naše države pre< skrbovati s premogom, g 32 kron se dobi sedaj v banki za c« dolar. g Cena sladkorju v Ljubljani je za en kilogram 6 K 80 vin. g Cena pšenici padla. Kakor poročajo zagrebški Usti, je zadnje dni padla cena pšenici od 260 in 280 K na 200 do 220 K, g Krivica pri poštnih pristojbinah. Poštne pristojbine so se zopet tako zvišale, da so v prvi vrsti prizadeti reveži, Pri poštnih nakaznicah je za 26 K pristojbine 50 vinarjev, za 1000 kron samo 1 K 50 vinarjev. Ali je to kakšna primera?, Revni sloji pošiljajo večinoma male zneske in se jim pozna vsak vinar, bogati sloji, ki pošiljajo na tisoče in bi lahko več utrpeli, pa primeroma najmanj plačajo. Poleg tega so udarjeni z novimi pristojbinami tudi naročniki časopisov, za katere gre večinoma manjša vsota, za katero pa je treba plačati visoke pristojbine. Našim poslancem priporačamo, da to stvar ministru pojasne. g Oddaja premoženja v Nemčiji bo znašala 70 do 90 milijard, nekako polovic* vsega državnega dolga. Premoženja do 20 tisoč mark bodo obdačena z 10 odstotki, velika premoženja pa z 60 do 70 odstotki. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) ' ; ' sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. Glej Inserat! Listek Zakrižki cunjar. Povest. Spisal Limbarski. »To vemo vsi,« — potrjuje resno Klasova Ančka, — »Kdor mnogo potuje, veliko vidi in se marsikaj nauči.« r »Tako je že marsikdo dejal,« se £ pobahal cunjar in pogladil zadovoljno po bradi. — »Tri fare okrog me poznajo, *se me spoštuje, sovražnika nimam; kogar Večam, me pozdravi in pokliče po imenu,« »Dobri ljudje so povsod priljubljeni,« je hitro opomnila Ančka, — »Le hudobnež more sovražiti poštenjaka,« »Hudobnežu je pa posmehovalec najbližji,« — je dostavil cunjar s poudarkom, i— »V najtežjih urah se reži človeku v cbraz, vsaka beseda mu je posmeh in kretnja škodoželjnost; potrtega tolaži z nasme. kom in reveža obsiplje z zaničevanjem.« »Menda nc mislite nas?« — mu je segla v besedo Mana, ki dozdaj še ni bila jrhnila besedice, »Tebe prav gotovo ne, Mana,« — se je opravičeval cunjar, vesel, da more odgovoriti svoji izvoljenki, — »Da so vsi taki, kakor so Kosovi in Malinovi, bi imeli na zemlji nebesa. Treba bi ne bilo nobenega ključa in nikakih postav, orožniki, sodišča in ječe bi bile odveč,« »Ali so Vas Zakrižani že kdaj okradli?« — je radovedno poizvedovala Ančka. >Kaj še,« — je zanikal cunjar z za-leglim glasom, hoteč popraviti, ako se ni morda prav izrazil, — »Celo varujejo me, Jobri sosedje; vežna vrata mi je nocoj ne-tdo s klinom zabil in varhinjo so mi tudi te prinesli Tista, ki straži vrane v Kla-lovi ko:uzi, je neke noči sedela pod oklom moje koče .,,« -Gotovo ste sc jc ustrašili,« — ga je nilovala Ančka, ki je s težavo zadizevala {lasen smeh. »Misliš, da sem Ježeva Kaira,« — jo 'e zavrnil ne\ oljno cunjar, — »ki je takoj jo solnčneni zatonu bežala pred sivo skalo, misleč, da jo preganja mrtvcc zavit v belo rjuho.« »Kdo pa je Klinčevko strašil?« — ga je podražil Tončtk proti volji svojega očt-(a, ki ga je ostro poglccial in Cilka ga je svarilno dregnila s komolcem.« »Kdo neki? Sam zlodej, ali pa njen stari, ki jc pogrnil tam nekje v Ameriki, najbrž pa sta bila oba,« — jc razlagi malomarno cunjar, ki mu je bilo nel|ubo Tončkovo vp:ašanje. Glasen smeh je sledil prekanjenemu odgovoru. Tonček pa je dostavil: »Tako se godi človeku, če je sam; dolgčas mu je in strahovi iščejo njegove družbe. Miha, vi sc boste morali tudi oženiti.« Udaril je na pravo struno. Miha je vprašalno uprl pogled v Mano, radoveden, kaj bo odgovorila ona. Ker je molčala, je začel boječe s polslišnim glasom: — »Stvar je lahka, ako bi hotela Mana...« »Ali vas oviram?« — ga je zavrnila nevr.ljno Mana, — »Sem vam li že kdaj branila?« »To se pravi, če bi me hotela,« — je popravil Miha jecljaje ter izpil kozarec vina, da zakrije rdečico, ki ga je oblila, Zabava je prikipela do vrhunca.. Po sobi ie odmeval glasen smeh, gostje so na-pivali Mani, prihodnji nevesti, in peli zdravice cunjarju, bodočemu ženinu, Ra-dovala se je tudi Mana in ni bila prav nič huda na svojega starega ženina, ki je postajal čedalje bolj zgovoren. Najraje bi bil zaplesal, da ni Malin omenil, da poštena zabava ples popolnoma lahko pogreša. Veselje je počasi pojemalo, polagoma so se jeli razhajati. Tonček se je prvi zmu*-nil v vežo, kar ga je izdalo, da nekaj namerava. Za njim je odhajal cunjar, Mana mu je hitela odpirat vežna vrata, katere bi bil sam v temi težko našel, — »Kako nepopisno mi je sladko pri srcu,« — ji je zatrjeval, stiskajoč njeno nežno desnico. Takrat pa se je iz kuhinje tiho priplazil Tonček; z rokami, katere je namazal z mastnimi sajami, je pogladil parkrat obraz odhajajočega cunjarja, nakar se je neopažen zopet zmuznil v sobo. »Mana, ljuba Mana, preveč me osrečuješ,« — je vikal cunjar, prepričan, da ga boža njegova nevesta. Mana pa je hitro odprla duri in Miha je bil na prostem. V najslajših občutkih je stopal po vasi, ki je o sreči sanjala ob njem, proti svoji koči; zdelo se mu je, da se mu raz nebo smehljajo zvezde, da drevje in grmovje govori o njem, najsrečnejšem človeku na zemlji. Malinovi pa so se nevoljni pomikali proti domu. Molče in zamišljen je stopal Tonček ob očetu, ki je ostro obsojal njegovo dejanje kot neotesanost in pregreho zoper četrto božjo zapoved, katero Bog že na tem svetu strogo kaznuje. Tudi Cilka se je hudovala nad bratom, ne toliko radi cunjarja, marveč radi nevolje razžaljenega QČela. Dolgo ni mogel zaspati cunjar tisto noč. Delal je račune brez krčmarja za boljšo bodočnost. Da ga Mana res ljubi, o tem ni več dvomil, ženitev se mu je zdela torej zapečatena. Z doto, ki jo prinese nevesta, bo kupil Malinovo bajto, vrt in njivico pod gozdom, morda celo del Kosove šume, raztezajoče se po hribu nad vasjo, pripade z Mano v njegovo last. Šele proti jutru je s takimi načrti rahlo zadremal. Močno trkanje na okno ga je prebudilo. Ježeva Katra je potrebovala iglo za šivanje, radi česar sc je obrnila na cunjarja. Počasi ji je prilezel odpirat in Katra je preplašena za-strmela v njegov črni obraz; da ni ravnokar vzhajalo solnce, bila bi gotovo pobegnila. Cunjar pa je takoj opazil osuplost poznane strahopctnice. (Dalje.) Kdo kaj vel Kdo izmed vroivših se iz Rusije ve kaj o Francu Grm, ki je služil pri 27. domobranskem polku 3. četi. Pogreša sc od 14. januarja 1915. Blagovoli naf sporočiti proti povračilu stroškov Jožefu Grm, Vinji vrh št. 4, pešta Bela cerkev. Dolenjsko. Kdo kaj ve o Cirilu Kaplja, ki se je nahajal leta 1918. v bolnišnici (gospital) štev, 75 v mestu Kursku, kurske gubernije, Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti Ani Kaplja, Volčja jama, Šmartno pri Litiji. Stroški se povrnejo. Franc Jošt, k, k, Lir, 27, 3. stotnija, 4. vod, vojna pošta 53, se pogreša od 13. avgusta. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov Marija Jošt, Poljšica pri Podnartu, (Gorenjsko). i Kot neškodljivo, nedražljivo odvajalno sredstvo so Fellerjeve želodec okrepilne rabarbarske »Elsa-kroglice«. 6 ikatljic za 12 K lekarnar E. V, Feller, Stubica, Elsatrg it. 16 (Hrvaško). Fellerjev »Elsa-fluid« 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici veljajo 24 kron. Omot in poštnina se računa pose-te. Cim več kdo »kupno naroči, tem več prihrani na poštnini, 2283 Breja krav« pinegavske pasme, ki zna vozili (er bo koncem meseca julija skotila, je naprodaj pri Andreju Žankar, posestnik Stob 61, p. Domžale, 10 minut od železniške postaje. Pismenim vpra. šanjem naj se priloži znanka. 4014 Oddaja jedilnega olja. Vnovčcvalnici za živina in mast sc jc posrečilo dobiti s posredovanjem tukajšnjega odseka ministrstva za prehrano nad 2Q vagonov iinega namiznega olja španske proveni. jence. To olje, ki dospe v najkrajšem času, se b« oddajalo izključno občinskim, industrijskim in železniškim aprovizacijam za neobvezno ceno pri-bližno 24 K za 1 kg prevzeto v Ljubljani. Cene s« razumejo bruto za neto. Prekupcem in špekulantom se olje ne bo oddajalo, zato se morajo aprovi-zacije, oziroma od njih pooblaščeni reflektanli zavezati, da bodo olje delili le naravnost med kon. zumente. Tozadevna obvezna nepreklicljiva naročila naj se pošljejo najkasneje do 15. t. m. ob enem s polovico kupnine Vnovčcvalnici. Ostanek kupnine se bo plačal pri prevzemu. Oddajal se bo najmanj po en sod v približni teži 200 kg. Dan oddaje se bo naročnikom pravočasno prijavil. Pripomnimo, da cene olju rastejo; aprovizacije naj torej v lastnem interesu tc prilike nc zamudijo. 3979 IŠČe Se Marija Žnldaršič, roj. Grm in njena dva sinova Alojzij £n Ignac; zanje bi rad zvedel njen mož ozir. oče v Sev. Ameriki. Njegov naslov je: Alojzij Žnidaršič, Cabin Creek W. V. in care of Mr Fr. Sakser 82 Courtlandt Str, New. York, Citty U. S. A. Kflfl Lili VO 1 Frančišek Košir s Pristave pri ftUU nOJ It! i Borovnici se pogreša že od oktobra i. 1914. Bil je takrat v Galiciji pri 27. polku, 14. komp,. voj. p. 65. Kdor ve kaj več o njem, naj obvesti Fiančlško Košir na Pristavi pri Borovnici, ki poravna vse morebitne stroške. Vajenec se sprejme takoj za dimnikarsko obet in sicer zdrav in pošten deček od 14 do 15 let star pri Ant. Urbas, dimn. mojster v Cerknici pri Rakeku. Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojača in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. Blago za obloke. 3896 los. Peteline, Ljubite ^f&fitt 'JttuL miši - podgane HB^ stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti polfskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5—; za ščurke K 6—; posebno močna tinktura za stenice K 6--—; uničevalec moljev K 3—; prašek proti mrčesom K 3-— in 6-—; mazilo proti uiem pri ljudeh K 3—; mazilo za uši pri {Ivini K 3—; prašek za uii ▼ obleki in perilu K 3—: tinktura proti mrčesu na tadfu in na zelenfadi (uničevalec rastlin) K 3-—; prašek proti mravljam K 3-—. Poiilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Hj dO za seme sivo in črno prodaja tvrdka I. Knez, Ljubljana, Mar. Tcre-ziie cesta 3. Krmila manjka! Zato »e uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, ka to krmo živina, perutnina dobro prebavi ia popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna j/ « to io dr. pl. Trnk6ciy-a redllnt prašek. JlflSlill Paket velja 3 K, B paketov 1B K poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se ztetiL. Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan t najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Bimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastin". lena nolllic in rok pri i/ipu puu nese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družab nem oziru. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena .Elza* pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti soInCarici, solnčnim pegam, bori, raz-kavosti, velosti kože. — LonCek močnejše vrste 6 kron. Omot In poštnina se računa posebej najceneje. Namesto Mjiveoa mila vzemimo za lica Fellerje-vo Ulijino mlečno milo Elza*, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si niti misliti ne moremo. — Rllino laco se more doscCi samo s Fellerjevo UUJIIS tast ,Elsa'-Tanohlna pomado za rast las. Okrepi kožo pa glavi, preprečuje plešavost ln pre godnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 Ii. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Za vsakdanje negovanje iplpra so Fellerjeve .Elsa" IK1EM toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeli ln povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev „Elza" me tolnl migrenski črtnik. V leseni cevki 2 — K. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ra-nitvl. Voda za oll (collgrium) 2 K 50 v. -Kapljice proti sobobolu 2K50v.-Pravi zagorski prsni sok proti kaSIJu stekl. U K. Francovo Iganjav stekl. 6—. inlfr-K. Za želodec, pra- va švedska tinktura, ,_/ElSa vel. stekl. 10 K-v, balzam (melen) mala stekl. 2 K - v. Kurja olesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza* (tekočina; skupaj s čopičem 4 K In turist. obliž po 4 K in 2'— K. Proti potenju telesa In nog je Fellerjev .Elza* praSek z vsipom 2 - K. Krmilni praSek za Ilvlno davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej In najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FEU.ER. Stubica, Elsa trg it. 1« (Hrv. Zagorja). Izdaja koozorcij »Domoljuba«. 1J GOSPODARSKA PISARNA m ivan Čedne LJUBLJANA. riiKioSiceva cesta st 6. = poslopje LJUDSKE POSOJILNICE, i daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah In pre. moženjskih vprašanjih; Izposluje posojila, posreduje prodajo In nakup vrednostnih papirjev In tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, Irvršnje cenitve In oglede. Promet z Ameriko. Jedlna pisarna la vrste v Jugoslaviji. DraduJeod8-l/!l.nredop..od3.-5.ure i pop. vprašajte s pismom, znamha i § MU Mlinarji! 4 tečaje celotne mlinske oprave ln 4 stope takoj nn prodaj. 3826 Elektrarna v Brodeh pri Vranskem. Leopold Fon delikatesna trgovina Ljubljana, Stari trg štev. 6 nudi cenj. odjemalcem raznovrstno špecerijsko blago, čaj, pecivo, kakor tudi južno sadje, limono, fige itd.; rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno in debelo. Blago se razpošilja v poštnih zavitkih od 5 kg naprej in po železnici. 3668 Pravo iolto domaČe milo za^ pranje 1 kg K14--, - 1 zabolček okoli 3'/, kg franko K 49--, pošilja po povzetja Toaletno tsiiio po dncvclli ccnah Milo zaj>rit)c K 3--, 1 kg K SU'-. Krema za britje porcelcn. lonček u o*-, 1 ducat K S6v. zavod za eksport M. JONKER, Zagreb Si. 1, Pet: inžska 3, Z naroČilom sc prosi poslali tudi oolovico zneska. Naznanjam, da sem otvoril v Kranju medicinalno dr ogenj o parlumerijo m lolomondlakturo in se slav. občinstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov. 3854 Bogomir Šinkovcc, med. drog., Kranj. Slov, hrastov, smrekov li posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cole gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamnika. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbo. Les se strogo realno obračuni in takoj plača. Agitirajte za , Domoljuba1 Drago vam plačam lepo, suho lipovo cvetje! ZSairaJSe ga in javite, kojo množino ga imate! Vreče Vam pošljem in prevzamem blago po povzetju! VINKO VABIČ, ŽALEC pri Celju. Ponudbe trgovcev prosim 3815 le z navedbo cene! 18P1 St« najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl lusn JsSaEfn, Lfubifcitf Emonska cesta 2. 4792 b-raorov* mm e mrjmus -. .'J.'.-. *x» 1 ■«£ g-rtsTC-rhr. UUDSKfl POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3°lo Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik Josip GostinCu y. Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.