60100200
8554 AA
0 S R E D H ,1A K N JI 'i MIA
66001 KOPER
^SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,	_
Abb. postale I gruppo IjMia 50U lil’
Leto XXXVIII. Št. 261 (11.389)
TRST, sobota. 27. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ^Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO DOPOLDANSKEM SESTANKU VODSTEV PSI. PSDI IN PLI
Danes že tretji «vrh» med Fanfanijem
in tajniki petih strank vladne večine
Mrzlična pogajanja o gospodarskem delu Fanfanijevega programskega dokumenta
RIM — Današnji dan je zelo pomemben za razplet vladne krize. Dopoldne sc sestanejo vodstva PSI, PSDI in PLI, popoldne pa bo tretji vrh večine, torej sestanek med mandatarjem in tajniki strank, ki bi morale stopiti v vlado. Včeraj pa je nič manj kot 11 ur neprekinjeno zasedala komisija gospodarskih izvedencev petih strank, ki bi morala na osnovi «memoranduma*, ki ga je predložil Fanfani, izdelati pravi program nove koalicije.
Vsekakor pa prevladuje vtis, da je vlada že skoraj sestavljena. Taka je vsaj politična volja demokristjanov in socialistov, medtem ko imajo v tem trenutku ostale tri stranice manjšo vlogo. Socialisti se hočejo, kljub številnim govoricam, ki se kopičijo iz ure v uro, izogniti takojšnjim volitvam (in kaže, da bi Craxi celo hotel, da bi se zakonodajna doba v celoti iztekla) ter hočejo ponovno postati stranka, ki zagotavlja «upravljivost* države. Vendar, kako sprejeti gospodarsko «trdo roko*, izrazito protidelavsko in protisindikalno, ki jo zahtevata Fanfani in De Mita. torej Krščanska demokracija, in ki je žela včeraj veliko odobravanje zveze indu strijcev na zasedanju v Firencah? Formula, ki si jo je izmislila socialistična stranka, je naslednja: trda roka je potrebna, prav tako pa je potrebno nekaj pravice. Za to se v teh urah skušajo socialisti v čim večji meri pogajati o programu: o finančnem zakonu (kjer je treba na pravičen način zagotoviti dodatnih 6.000 milijard lir), o zdravstvu (kjer je treba povišati tickete namesto uvajanja posredne zdravstvene oskrbe), o davkih (kjer je treba natančneje določiti predlog o davku «una tanturm), o pokojninah (kjer je treba v nekoliko manjši meri prizadeti upokojence). Kar pa zadeva vprašanja cene dela, zamrznitve osebnih dohodkov in premične lestvice je kuj lahko pred videvati, da bodo sami demokristjani omilili svoja avtoritarna stališča. Sindikati namreč že grozijo s splošnimi stavkami in v mnogih tovarnah je že prišlo do prekinitve dela iz protesta proti vladi. Sicer pa ni sam De Mita nikoli prikrival, da je možna nekakšna elastičnost in torej ni izključeno, da bi sam tajnik KD pritisnil na zvezo indu-
strijcev, da bi umaknila odpoved premične lestvice, v zameno za «čut odgovornosti«' sindikatov. V tem pa bo dosegel še nekaj: volilno platformo za krščansko demokracijo, ki bi tako ponovno uživala ugled pri vseh industrijcih, velikih in malih, obenem pa bi dokazal, da težnje socialistične stranke, da bi zamenjala demokristjane v vlogi vodilne stranke v državi, nimajo nobene
možnosti uspeha.
R. G.
RIM — Posvetovalna komisiia za cene je predlagala, da bi 16.800 ton «božičnega masla», ki ga EGS razprodaja, da bi zmanjšala <>-gromne zaloge, prodajali v Italiji po znižani ceni 5.100 lir za kilogram. Dokončno odločitev bo sprejel medministrski odbor za cene.
KONČAL SE JE CK KPI
RIM — Ob sklepu centralnega komiteja KPI v Rimu so izglasovali resolucijo, ki sprejema politični dokument vodstva kot izhodišče za 16.
vsedržavni kongres partije, ki bo v Milanu od 2. do 6. marca 1983 leta. Proti dokumentu je glasoval le senator Armando Cossutta, medtem ko sta se Guido Cappelloni in Donienico Donchia vzdržala.
Dokument vsebuje poleg uvoda še sedem poglavij, ki so posvečena demokratični alternativi, gospodarski krizi, kulturi, reformi inštitucij, zunanji politiki, socialističnim perspektivam obnovi in razvoju partije. Besedilo izhodiščnega dokumenta za predkongresne razprave centralne ga komiteja KPI bodo v celoti objavili v jutrišnji številki partijskega glasila «Unila*, medtem ko bodo zavrnjene popravke in dopolnila Ar-manda Cossutte objavili v torek. To je bržkone prava novost v dosedanji praksi italijanske partije, v katen so do sedaj ostajala razhajanja v CK neznana širši jvnosti. Po vsem sodeč so torej vprašanja o odnosih z državami tako imenovanega irealnega socializma* v partijskih vrstah tako občutena, da je CK KPI čutil potrebo, da prekine z dosedanjo prakso.
Kljub temu, da niso v predkongresnem dokumentu prisotni Cossut-tovi pomisleki, bodo bržkone njegove ideje prisotne na marsikateri predkongresni razpravi.
POTEM KO NISO DOSEGLI SPORAZUMA 0 ČADSKEM VPRAŠANJU
Dokončno propadel tripoiiški vrh
Organizacije afriške enotnosti
Posebni 12-članski odbor bo skušal sedaj ie tretjič sklicati vrh in mu določiti nov kraj srečanja - Užaljenost libijskega voditelja Gadafija
(Dopisnik dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Ze drugič v pičlih štirih mesecih so morali pozno pred-sinočnjim odpovedati letošnjo 19. vrhunsko konferenco Organizacije a-friške enotnosti (OAE) v Tripoliju, ker navkljub sprejeti kompromisni Pormuli o čadskem zastopstvu ni bila zbrana potrebna dvotretjinska večina članic. Kenijski voditelj Daniel Arap Moi se je vrnil v Nairobi, potem ko so mu podaljšali mandat predsednika OAE in ga zadolžili, da poskuša na čelu 12-članskega odbora še tretjič sklicati vrh, vendar po vsemu sodeč ne več v libijski prestolnici.
Zbrani voditelji 30 afriških držav so se pozno predsinočnjim sestali na svojem poslednjem neformalnem

NA ZASEDANJU O < DRŽAVI IN DENARJU ITALIJANOV* V FIRENCAH
Confindustria pozablja aa lastne grehe in zvraca krivdo za krizo na sindikate
Merloni ostro napadel tudi politične sile - Odgovorila sta že Ben* venuto in Trentin, danes pa bosta nastopila tajnika KPI in PSDI
FIRENCE — Razprava o nujnih gospodarskih ukrepih za izhod iz hude krize se je včeraj prenesla od sestankov med političnimi strankami na (zgolj navidezno) znanstveno raven simpozija, ki ga je sklicalo združenje zasebnih industrijcev z resnici na ljubo zanj precej tvegano temo: eDržava in denar Italijanov*. Predsednika Confindustrie Merloni-ja (ki iz svojih revnih profitov lahko iztrga' še toliko, da «sponsorizira» nogometno društvo Juventus. last prav tako siromašnega Fiatovega predsednika Agnellija) sploh ni zalila rdečica; ko je v svojem uvodnem govoru zvračal vso krivdo za domala dramatični položaj italijanskega gospodarstva na vse, razen seveda
delodajalcev.
Popolnoma je seveda spregledal vprašanje, koliko Men ar j a Italijanov* so delodajalci pretihotapili v tujino v bližnji preteklosti, ko so njihovi profiti bili še večji, ali koliko so ga prikrili in ga še prikrivajo davkariji, a je kar na debelo dol
žil vsega gorja vse pp vrsti, politične sile in seveda sindikate. Tako kot
Fanfani, ima tudi Merloni (ki pripada isti stranki) pripravljen v recept: politiki se morajo odpovedati soglasju ljudskih množic in uvajati stroge ukrepe (ki seveda ne smejo prizadeti bogatašev), dasi za ceno nepopularnosti. Torej kar smelo: zmanjšati javne izdatke na račun povišanja tarif in dajatev za
■lfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiMiMminiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiminiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiii«
KLJUB ODLOČNIM DEMANTIJEM RIMSKEGA SODSTVA
Atentat na papeža Janeza Pavla II. skrbno načrtovana mednarodna zarota?
Bolgar Antonov je baje aktivno pomagal pri uresničitvi atentata
RIM — Včeraj je preiskoyalni sodnik liario Martella zaslišal v sa mici rimskega zapora Rebibbia 35-letnega bolgarskega državljana Sergeja Antonova, ki je osumljen sodelovanja v atentatu na papeža Ja-neva Pavla II. O tem prvem zaslišanju pa ni nobene vesti. Rimsko sodstvo je zagrnilo vso zadevo v neobičajno tajnost, kar daje slutiti, da je preiskava na skrajno ek splozivnem področju. Včerajšnji komunike sodstva, s katerim so zanikali, da bi bilo mogoče že sedaj govoriti o mednarodnih spletkah, je vso skrivnost še povečal. Prav tako ne prepričuje povsem odločen demanti, da so izdali še tri zapor ne naloge. Govorice o novih osumljencih so se včeraj bliskovito razširile po Rimu. Razumljivo je sedaj vsa zadeva v ospredju zanimanja italijanske in mednarodne javnosti. a časnikarji so se znašli pred pravim zidom preiskovalnega molka.
Le nekoliko bolj zgovorni so bili v krogih Digosa, kjer se je izve delo, da je Antonov poskrbel turškemu atentatorju Ali Agcu sobo v nekem rimskem hotelu, da ga je baje na dan atentata s svojim avtom pripeljal pred Vatikan in da bi mu moral po atentatu omogočiti beg. Policija jc baje prepričana, da je bila na Trgu sv. Petra poleg Agca in Antonova še neka tretja oseba. Dosedanja preiskava je namreč ugotovila, da je Agca sprožil le dva strela, medtem ko priče za trjujejo, da so slišale več strelov. Ob taki ugotovitvi jc težko zanika ti, da ni bil atentat široko osnovan, saj vse izpade kot skrbno preračunana zarota.
Po prvem ogorčenju ob aretaci ji Antonova se je sinoči ponovno o-glasilo bolgarsko veleposlaništvo v Rimu, ki je napovedalo, da si pn držuje pravico uradnega protesta pri italijanskem zunanjem ministrstvu. Veleposlaništvo je ’ udi poskr belo za odvetnike, k; bodo branili Antonova.
nostnimi silami ranjene neolašistič ne teroriste. Zdravnik je zaposlen kot anestezist v rimski zasebni kliniki «Columbus». Po dosedanjih u-gotovitvah je Rocchi med drugimi zdravil tudi Walterja Sordija. črne ga terorista, ki so ga ranili decembra lani v spopadu, ki .je terja1 življenje terorista Alessandra Ah-brandi.ja in policijskega agenta Ca-pobianca.
Vse večje težave ob stavkah v bankah
RIM — Po vsej državi se nadaljuje stavkovno gibanje bančnih u-
službencev razčlenjeno po pokra jinah in posameznih zavodih, ki povzroča že hude težave klientom, zlasti v Trenutku, ko zapadejo razne davčne obveznosti v zvezi z odpu stom in s prelujemom. Razčlenjene stavke se bodo nadaljevale do konca meseca, če pa ne bo ponedeljkov sestanek med sindikati bančnikov in delodajalskimi združenji obrodi) pozitivnih premikov, se bodo stavke nadaljevale tudi v decembru.
PULJ — Včera.j so v ladjedelnici iUljanik* splavili tretjo izmed petih ladij, ki jih je naročila Liberija. Gre za 39.6U)-tonski naftni tanker z motor.jem 8.000 KW, ki so ca prav tako izdelali v Pulju.
javne storitve ter dotacije krajev nim upravam, razrušiti je treba Asocialno državo*, vse žrtve za izhod iz krize je treba v bistvu naložiti delovnim slojem.
Njegova stališča so vsaj v načelu podprli podpredsednik Confindustrie Mandellj ter tajnika PRI Biasini in
ljujejo pogajanja za obnovitev delovnih pogodb z delodajalskimi združenji. ki so na to pripravljena, da osamijo Confindustrio.
ŽENEVA — Francoski minister za zunanjo trgovino Jobert .je odkrito izjavil, da je bilo tridnevno
PLI Zanone, ki sta,močno zagovarja- usedanje zastopnikov 88 članu?
la Fanfanijev program. Nekoliko jih je omilil ekonomist in bivši minister Revigiio, ki je naglasil, da ni mogoče vsiliti nujnih žrtev za zhod iz resne družbenogospodarske krize brez ljudskega soglasja, brez «širo-kega zavezništva vseh, ki hočejo premostiti ovire k preustroju proizvajalnega sistema*.
Povsem nasprotna stališča so seveda zagovarjali sindikalni zastopniki, ki jih je Confindustria povabila na zasedanje, skupaj z izvedenci in tajniki strank. Generalni tajnik UIL Benvenuto je zelo jasno povedal: če bo Fanfanijev program za osno vo novi vladi, se ne bo mogoče teog niti vsedržavni splošni stavki in vrsti dingih protestnih pobud. «Stranke in poverjeni predsednik naj vzamejo to na znanje,* je poudaril in izrazil mnenje, da so delodajalci brez strategije in se zato obešajo na KD. Še bolj kritičen je bil Trentin (CGIL). ki je delodajalcem očital «kratkovid-nost*.
Danes bosta na strokovnem zasedanju Confindustrie nastopila še tajnika KPI Berlinguer in PSDI Lon-go, medtem ko je socialist Craxi sporočil, da je zadržan zaradi pogajanj o sestavi nove vlade. Namen Confindustrie, da ob tej priložnosti utrdi svojo pogodbeno moč in nekako «spremlja» ugoden (zanjo) potek vladne krize se pa mora spoprijemati z odločnostjo sindikatov, da ji prekrižajo pot. Na včerajšnjem posvetu med tajništvom zveze CGIL - CISL - UIL in voditelji strok so namreč potrdili povsem negativno stališče do Fanfanijevega programa in namen, da priredijo že v prihodnjih dneh vrsto protestnih pobud, katerim naj bi po potrebi sledila vsedržavna splošna stavka. Medtem pa bodo okrepili napore, da nada-
mednarodne ustanove za izmenjave GATT «golo gobezdanje*. da se morajo evropske drže ve skupno u preti grožnji ZDA, da bo preplavila svetovni trg s svojimi kmetijskimi presežki, glede špekulativnega višanja dolarskega tečaja na je poudaril, da sploh niso vzeli v poštev vprašanje kako naj države v razvoju plačujejo uvoženo blago.
srečanju v «Palači ljudstva* v Tripoliju in ugotovili, da do potrebnega dvotretjinskega kvoruma manjkajo še štiri države. Pred tem je Habrejeva vlada v N’Djameni objavila, da ne sprejema komp -omisne formule, po kateri naj bi se prostovoljno odpovedala navzočnosti na vrhunskem srečanju. Prav tako pa ta formula ni bila sprejemljiva tudi za nekatere odsotne države, čeprav je sicer priznavala Habrejevo vlado kot edino zakonito predstavnico čada in je odrekla podporo prejšnji vladi Gukunija Weddeya.
Tako so zorani voditelji sklenili podaljšati mandat predsedniku OAE Moiju ter generalnemu sekretarju Edemu Ivodju, hkrati pa so pozvali vse države članice, ms nadaljujejo s prispevki v proračun organizacije. Vrhu tega so ustanovili poseben 12-članski odbor, imenovan eskupina za stike*. Ta skupina, ki jo vodi kenijski voditelj Moi, je zadolžena za to. da poskuša še tretjič sklicati letošnji 19. vrh OAE in določi kraj tega srečanja.
Libija se je znova ponudila, da organizira vrh v Tripoliju, vendar pa je vse več glasov za spremembo kraja. Tanzanijski zunanji minister Šalim Ahmed Šalim je menil, naj bi bile poslej vrhunske konference OAE na njenem sedežu v Adis A-bebi, s čimer bi preprečili nadaljnje politične spore med posamičnimi članicami ter se posvetih poglavitnim to je gospodarskim problemom celine.
Gostitelj spodletelega vrha, libijski voditelj Gadafi, pa ni skrival svojega razočaranja zavoljo dvakratnega neuspeha vrhunskega srečanja v Tripoliju, zato ni izbiral besed, ko je iskal krivce. Predvsem je poudaril, da ne namerava več popuščati ne v saharskem ne r' čadskem vrašanju in se ne bo udeležil nobenega srečanja OAE,, na katerem ne bo navzoča delegacija Saharske arabske demokratične republike, pa tudi ne delegacija bivšega čadskega predsednika Gukunija YVeddeya. Navzočnost saharske delegacije je preprečila prvi poskus skicanja vrha, v začetku avgusta, navzočnost Gukunijeve delegacije pa zdajšnji drugi poskus.
Gadafi je tudi ostro napadel ZDA, Francijo in nekatere arabske drža-
ve. češ da so odkrito sabotirale sedanji vrh v Tripoliju. Zlasti je obtožil Francijo, ki je na afriško -francoskem vrhu pred mesecem dni zbrala v Kinshasi 36 afriških držav, češ da je naravnost ukazala nekaterim članicam OAE, naj ne pridejo v Tripoli. Napadel je tudi Zaire, ker je ponovno vzpostavil stike z Izraelom. še posebej ostro pa je napadel Hisena Habreja, ki ga je imenoval za «agenta imperializma* in mu praktično napovedal vojno. Pri tem je Gadafi posebej opozoril, da libijskih interesov v Čadu ne namerava žrtvovati za to. da bi dobil položaj predsednika OAE. s čimer je v bistvu potrdil očitke nekaterih delegacij. češ da postavlja nacionalne interese nad splošno afriške.
TIT DOBERŠEK
VČERAJ V BIHAČU
Srečanje B. Raceta s predsednikom SZDL BiH Uzelcem
BIHAČ — ^ b včerajšnji proslavi 40-letnice prvega zasedanja AVNOJ (Antifašističnega sveta narodne o-svoboditve Jugoslavije) v Bihaču v
SR Bosni in Hercegovini, na kateri je bil slavnostni govornik Raif Diz-darevič, sta se srečala predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race in predsednik re-
publiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine Milan Uzelac. Ob tej priložnosti .je Boris Race seznanil Milana Uzelca o položaju slovenske manjšine v Italiji in o naporih za sprejetje zakona za globalno zaščito slovenske manjšine. Pogovor se je nanašal tudi na težave, ki se pojavljajo v delovanju slovenskih organizacij v zvezi z ukrepi za prehajanje meje. Poudarjena je bila potreba po čimprejšnji preučitvi vprašanj, ki se nanašajo na življenje manjšine in na njene raznovrstne vezi z matično domovino, kakor tudi na zadovoljive rešitve za kontinuirano uresničevanje gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih zvci slovenskih organizacij v Italiji z u-streznirni organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji.
fflidiiiiiiiiutiiii mil 111111111111111111 m m imiiiiii Milimi Ktltnmn ii
POSEG PREDSTAVNIKA SFRJ V OZN 0 AFGANISTANU
Vsak narod ima pravico do svobode in neodvisnosti
Ignac Golob je poudaril, da bo Jugoslavija odločno branila to načelo v vseh razmerah in v vseh delih sveta
NE\V YORK — Kršenje svobode suverenosti in ozemeljske celovitosti katerekoli neodvisne države je nesprejemljiv ne glede na izgovore in opravičila. Tako ni mogoče upravičiti intervencije in vmešavanja, pa naj bo to v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki ali Evropi.
To je izjavil stalni predstavnik SF RJ v OZN veleposlanik Ignac Golob, ko je včeraj govoril v razpravi, ki poteka y svetovnj skupščini v zvezi z razmerami v Afganistanu in posledicami za mednarodni mir in varnost. Lani je skupščina pozvala k umiku tujih čet in takojšnjemu začetku političnega reševanja afganistanskega vprašanja. Jugoslovanski predstavnik je dejal, da so od takrat sicer sprejeli nekatere ukrepe, da pa so še daleč od uporabe
fiii»»iiiiii»iii»niiiiiiiiiii*iiMiUH*in*iiiiiiiiiiiiiiiinii*imiii»i»iiiiiiii*i»iiii«»Miii»iiiii»niMiuiitiuiiiiiii»iiiiiiiiiii*iiiiiMiiii»*iiniiii»i»iii«i»iii»Mii»iiiiii»i»iMiii»nuniP
URADNO SPOROČILO 0 ZAKLJUČKIH ZBORA KARDINALOV
Vatikan objavil finančni obračun in prvo poročilo o dejavnosti I0R
Kurija pripravljena na sodelovanje z italijanskimi oblastmi za osvetlitev odnosov I0R - Ambrosiano - Papež oznanil sveto leto 1983
VATIKAN — Svoje štiridnevno plenarno zasedanje so kardinali sinoči sklenili z uradnim sporočilom, v katerem Vatikan skrčeno povzema zaključke in v grobih številkah prvič objavlja finančno bilanco, s katero je aktivno zaključil leto 1981.
Gospodarsko-finančni položaj univerzalne cerkve in Svete stolice, s posebnim ozirom na vprašanja va tikanskega bančnega zavoda iOR. spremembe cerkvenega kodeksa in nepričakovana oznanitev svetega leta za 1983, so bistvene teme, ki so izšle iz kardinalskega zbora in o katerih sta v sklepnem delu spre-

Na volitvah na Irskem je zmagala opozicija
Nakasone od včeraj japonski premier
PLO zavrača Reaganov bližnjevzhodni načrt
RIM - Po dolgi in zamudni pre iskavi v zdravstvenih krogih so rimski karabinjerji končno odkrili in aretirali zdravnika Carla Ročeni ja, ki je zdravil v spopadih z var
DUBLIN — Če bodo laburisti podprli Fitzgeraldovo stranko Fine Gael se bo v irski republiki izoblikovala koalicija, ki bo s čela države strmoglavila dosedanjo vladno centristično stranko Fianna Fail premiera Charlesa Haugheyja. Na volitvah za oljno vitev parlamenta sta namreč obe opozicijski stranki povečali število sedežev in čeprav je stranka Fianna Fail obdržala relativno ve čino, nima praktično nobenih možnosti, da bi še naprej vladala brez podpore ene izmed večjih opozicijskih formacij.
Uradni podatki volitev so naslednji: Fianna Fail 75 sedežev (doslej 81); Fine Gael 70 (63); laburisti 16 (15); stranka delavcev 2 (3); neodvisni 3 (4).
Brž po objavi dokončnih izidov je vodja Fine Gael Garret Fitzgerald ponudil zavezništvo laburistom, ki pa se še niso izjasnili. čeprav je njihov vodja Dick Spring že izjavil, da se mu ne zdi mogoče, da bi lahko podprl sedanjo vlado. Končni sklep bo najbrž padel šele čez dva tedna, ko bo izredno zasedanje laburistične stranke, na katerem bodo odločali o svojem neposrednem vstopu v novo vlado ali pa o zunanji podpori.
Opazovalci menijo, da bi koalicija med Fitzgeraldom in Springom prispevala k izboljšanju odnosov Irske z Veliko Britanijo.
TOKIO — Obe zbornici japonskega parlamenta sta včeraj brez težav izvolili no vega predsednika vlada, Yasuhira Nakasona, ki je le dva dni prej postal tudi predsednik vladajoče liberalnodemokratske stranke. Na-kasone je tako 17. japonski premier stranke, ki je že od leta 1955 nepretrgoma na oblasti in ima v parlamentu absolutno večino.
Nasledil je bivšega premiera Suzukija, ki je včeraj tudi uradno odstopil, potem ko je svoj umik napovedal že v začetku pretekle ga meseca. Pričakovati je, da se bo z zamenjavo kabineta politično vodstvo države okrepilo v konservativni smeri, kar pa ne pomeni, da novi premier z ozirom na svoj dokaj nepredvidljiv značaj, ne bo presenetil z marsikako drzno potezo. Nakasone je bil svojčas na harvardski univerzi študent profesorja Henryja Kissingerja. kasnejšega republikanskega državnega sekretarja ZDA, v svoji dolgi politični karieri pa se je večkrat izkazal za človeka brez predsodkov: omenimo naj njegov obisk v Pekingu za časa trdeče Kitajske*, s katero so še strašili po Zahodu ter prizadevanja v prid priznanja palestinskih pravic in odprtja tokijskega predstavništva PLO. Nič čudnega zato. če opazovalci v japonski zunanji politiki pričakujejo več samoiniciativnosti, čeprav bo v osnovi prav gotovo ostala navezanost na ZDA.
DAMASK - Ob koncu včerajšnjega zase-
danja centralnega sveta Palestinske osvobodilne organizacije v Damasku so izdali do
kument, ki vsebuje ostro kritiko na račun ameriškega načrta za rešitev bližnjevzhodne krize, češ da «ne zadošča neodpovedljivim pravicam palestinskega ljudstva pod vodstvom PLO*.
Dokument, ki je prvi uradni odgovor 1 LO Reaganu po umiku iz obkoljenega zahodnega Bejruta, poudarja pravico Palestincev do samoodločbe in ustanovitve neodvisne države ter obenem obsoja poskuse, da «se sabotira PLO kot edini zakonit predstavnik palestinskega ljudstva*.
Reaganov bližnjevzhodni načrt predvideva. kot znano, umik izraelske vojske z Cis-jordanije in Gaze in izoblikovanje nič kaj podrobneje opredeljene federacije med Palestinci in Jordanijo, izključuje pa možnost u stanovitve palestinske države in ne priznava PLO. •_
Številni opazovalci pričajo, da je bilo zasedanje PLO v Damasku dokaj razgibano. Arafat se je baje znašel v vrtincu ostrih kri , tik. ki so predvsem prišle iz vrst levice. Ta mu očita zmernost in zbliževanje do jordanskega kralja Huseina, ki je bil še do nedavnega sovražnik PLO. Kljub temu pa bo Ara fat ža danes spet odpotoval v Aman.
govorila kardinal Casaroli in papež Janez Pavel H.
Kardinal Casaroli je v svojem v celoti objavljenem poročite oznanil zaključke, do katerih so prišli pravni zastopniki IOR: vatikanska banka ni nikoli prejela nobene denarne vsote od Banco Ambrosiano, niti od njenega predsednika Calvi-ja, zato ni dolžna nobenega povračila. IOR se je namreč nenadoma znašel pred lastništvom in torej pravnim nadzorom nad dvema družbama, potom njiju pa še nad osmimi drugimi, za katere sploh ni vedel. Ker na vatikanski zavod ni nikdar upravljal teh družb, tudi ni mogel vedeti za njihove operacije.
Omenjeni dve družbi je kontrolirala Calvijeva banka, s katero je sicer Vatikan uspešno sodeloval dolga leta, ne da bi posumil v njeno resnost. To je v skopih besedah zaključek, do katerega so prišli pravniki, vendar je v teku še druga preiskava, v kateri že sodelujejo štirje mednarodni izvedenci, kmalu pa se jim bo pridružil še peti latinskoameriški strokovnjak.
Papež je v svojem kratkem posegu v latinščini opozarjal na strogo moralno in apostolsko vlogo vatikanskega gospodarskega poslovanja, ki da je v svojem obsegu presenetljivo omejeno, če ga primerjamo z drugimi podobnimi inštitucijami in političnimi organizacijami ter upoštevamo veličastno poslanstvo univerzalne Cerkve. Poudaril je osnovni temelj vatikanskih dohodkov, ki ga predstavljajo daritve prostovoljcev in za katerih upravljanje je potrebna velika moralna odgovornost.
Le obrobno pa se je dotaknil naraščajoče zaskrbljenosti* za finančno plat v okviru širšega načrta preureditve rimske kurije. Glede pre-osnove cerkvenega zakonika jc dejal, da pomembnost naloge zahteva še določen čas za temeljitejši razmislek, ki ga je zaupal ozki skupini strokovnjakov. Takojšen pozitivni odziv pri pristojnih italijan-
skih oblasteh pa e papež dobil na besede, s katerimi je izrazil polno
pripravljenost Svete stolice za sodelovanje z italijansko stranjo pri odkrivanju polne resnice o odnosih med IOR in Banco Ambrosiano.
Janez Pavel II. je svoj poseg zaključil z oznanitvijo izrednega svetega leta ob 1950. obletnici Kristusove smrti, kar naj bi bila hkrati neke vrste «generalka* pred praznovanjem dvatisoče obletnice. Rimski župan Vetere je nemudoma sporočil polno pripravljenost svoje občinske uprave, cia bi kar najbolj uspešno prispevala k temu jubileju, ki hkrati pomeni izredno turistično privlačnost, ki se bo Italiji in Rimu bogato obrestovala.
DANES SE ZAČNE
Pohod za mir Milan-Comiso
MILAN — Po predvidevanjih organizatorjev se bo danes preko 10 tisoč oseb udeležilo pohoda za mir. ki bo izpred milanske stolnice nadaljeval svojo dolgo pot do sicilskega Comisa. Po vsem sodeč pričakujejo torej množični odziv na pobudo 11 lombardskih intelek tualcev, ki hočejo s tem poho dom protestirati proti jedrski oboroževalni tekmi in gradnji oporišča za ameriške rakete ccruise* pri Comisu.
Prvi postanek pohoda za mir bo v Pavii, od tu bodo nadaljevali pot vzdolž Italije. 3. decembra bodo v Bologni, 5. v Firencah in 10. v Rimu, medtem ko predvidevajo, da bodo v Comiso prispeli okoli božiča. Po čisto naključnem sovpadanju bodo pacifisti prispeli v Comiso le kak teden pred prihodom prvih ameriških marincev.
načela za reševanje kriz tudi glede Afganistana. Še vedno namreč prevladujejo mnenja, da jc ta problem mogoče rešiti s silo.
Golob je podprl prizadevanja generalnega sekretarja OZN na pod* lagi resolucij svetovne organizacije in poudaril, da so sklepi in priporočila OZN v zvezi z Afganistanom usmerjeni k zagotavljanju pogojev, na podlagi katerih bi ljudstvo te države lahko svobodno odločalo o svojem narodnem in družbenem razvoju in o lastni usedi.
Opozoril je na deklaracijo o ne-posredo vanju in ne vmeša vanju, ki jo je lani sprejela skupščina in poudaril, da je tisto, kar zahtevajo, spoštovanje svobode in neodvisnosti vsakega naroda in vsake države, ne glede na velikost, družbeno ali politično ureditev ali zemljepis in peložaj. Pri uresničevanju nove ureditve mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov ne bomo dosegli napredka, če tega stališča ne bomo upoštevali, je dejal.
Jugoslavija je odločno branila to načelo v vseh razmerah in vseh delih sveta, je poudaril veleposlanik SFRJ. Ignac Golob je tudi dejal, da bo jugoslovanska delegacija glasovala za osnutek resolucije, ki ga je predložilo 45 držav. Osnutek znova potrjuje pravico afganistanskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi in poziva k takojšnjemu umiku tujih čet iz te države, (dd)
OB DNEVU REPUBLIKE
V Beogradu izbrali nagrajence AVNOJ
BEOGRAD — Odbor za nagrado AVNOJ je izbral letošnje nagrajence AVNOJ. Za letošnjo nagrado .je dobil odbor 106 predlogov, pri izboru nagrajencev pa je upošteval merila, ki so določena z zakonom o nagradi AVNOJ. Med nagrajenci AVNOJ za leto 1982 — za u-stvarjalno delo pri razvoju socialistične federativne republike Jugoslavije so tudi ak. prof. dr. Dragotin Cvetko (muzikoligija), ak. ing. arh. Edvard Ravnikar (arhitektura), ak. prof. dr Andrej Župančič (medicina patofiziologija) in TAM — Tovarna avtomobilov in motorjev iz Maribora (kovinskopredelovalna industrija).
BEOGRAD - ZIS je na včerajšnji seji, ki jo je vodil Zvone Dragan med drugim sprejel sklep o dnevu in trenutku prehoda na poletno računanje časa ' in dnevu in trenutku premaknitve na srednjeevropski čas v letu 1983. Poletni čas v prihodnjem letu se bo začel 27. marca, ob 2. uri. tako da bomo premaknili kazalce na urah za eno uro naprej in bo ob dveh ura pravzaprav tri. Poletno računanje časa v prihodnjem letu bo končano 25. septembra ob tretji uri, ko bomo kazalce na urah znova po-, maknili za eno uro nazaj, (dd)
BOČEN — Vse kaže, da so južno-tirolski skrajneži pripravljali vrsto novih demonstrativnih atentatov z jasnim neonacističnim pečatom, kakršne so v noči med 9. ni 16. oktobrom izvedli v Burgstallu, Moranu in Bocnu. Agenti Digosa so namreč včeraj v predmestju Bočna odkrili deset kilogramov v zemljo površno zakopanega razstreliva, Id je bilo povsem nared za uporabo. Tja so ga bili najbrž le nekaj ur pred odkritjem bili pustili «seH tratila*, ki so povezani s teroristi, a pošiljka na srečo ni prišla * roke naslovljencu.
S SINOČNJE OBČINSKE SEJE
DOLINSKA OBČINA ŽELI POSTATI ČLEN KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Občinski svet je v tem smislu odobril prošnjo, ki jo bo občina poslala deželnemu odboru ■ Nadaljevanje razprave o hitri cesti
Sinoči se je sestal dolinski občin- I nje, da bo dežela tokrat upoštevala
ski svet, ki je med drugim soglas- prošnjo občine. Prošnja se, kot smo
no odobril sklep, da zaprosi pristojne deželne organe, da čimprej popravijo meje Kraške gorske skupnosti in jih razširijo na celotno o-zeml.je. Občinski svet .je tudi pooblastil odbor, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpeljavo zadevnih aktov, to je, da zbere vse potrebne podatke, ki bodo deželi potrebni, da bo lahko odobrila prošnjo dolinske občine.
Župan Edvin Švab .je med drugim poudaril, da itna dolinska občina vse značilnosti, ki so potrebne za njeno vključitev v KGS. V Furla ni.ii na primer obstajajo občine z niž jo višinsko lego, kot je dolinska občina in so članice tamkajšnjih gorskih skupnosti.
Svetovalec SSk Mahnič je pouda ril, da se .je njegova stranka že zav žela, da bi vključili v KGS vsa gorata področja občine in izrazil upa-
že zapisali, nanaša na celotno občinsko ozemlje.
Pred glasovanjem je župan pozval vse politične sile, ki so glasovale za sklep in ki so hkrati tudi v deželni večini, da bodo podprle prošnjo dolinske občine na deželni ravni.
Na sinočnji seji se je dolinski svet ponovno dotaknil vprašanja gradnje tretjega odseka hitre ceste. Najprej .je odbor s skle pom sprejel kot svoje pet pismenih pripomb, ki so .jih predložili občani. Župan Švab pa .je dodal, da bo občina zagovarjala tudi tiste občane, ki še niso dali pismenih pripomb Po glasovanju .je župan obvestil svetovalce o pobudah odbora glede pobude se je občinski svet izrazil vprašanja hitre ceste, za omenjene na prejšnji seji. Tako je župan Švab poročal o sestanku prizadetih občin
MILJE PO POLITIČNI KRIZI
Treznejša izmenjava mnenj na seji občinskega sveta
Barut ne predstavlja več liberalne stranke
V Miljah se je sinoči prvič sestal občinski svet po ponovni izvolitvi komunista Bordona na župansko mesto. Žolčne polemike, ki so označevale sicer kratkotrajno politično krizo, so na včerajšnji seji prepustile mesto treznejši razpravi in izmenjavi mnenj o nalogrfh, ki čakajo upravo v bližnji bodočnosti. V nasprotju s pričakovanji je bila opozicija tokrat dosti bolj »prizanesljiva* z bivšim svetovalcem PLI, sedaj neodvisnim Barutom, ki je kot znano s svojim vzdržanjem v bistvu omogočil Bordonovo izvolitev. Sicer je bil Barut v teh dneh že tarča napadov v krajevnem italijanskem dnevniku, njegova stranka pa mu je odvzela politično predstavništvo v občinskem svetu, čeprav je Barut (in to je zanimivo) še vedno njen član.
Predstavniki vseh političnih skupin, razen listarjev, ki so spet ostro napadli Listo Frausin, so bili mnenja, da se bo sedaj treba soočati ob stvarnih problemih in težavah, pred katerimi se nahaja uprava. Socialist Rossini je spet ponovil stališča svoje stranke glede poli tične krize, priznal pa je, da v sedanjem trenutku v Miljah levičarska uprava nima alternativ. Načelnik svetovalske skupine Liste Frausin Donadel pa je poudaril, da je enobarvni odbor pripravljen na soočenje z vsemi silami in zlasti s PSI ter napovedal, da bo že prihodnji teden prišlo do sestanka vodstev krajevnih sekcij KPI in PSI. Bolj sproščeno vzdušje bo morda botrovalo, da bosta levičarski stranki premagali tisto nerazumevanje, ki je sprožilo krizo in odstop takratnega podžupana Rossinija. Milj-ski občinski svet se bo spet sestal prihodnji torek.
Grobo izzivanje s podpisom MSI
ltali ionska ustanova za spoznava nie slovenskeaa jezika vn kulture izpolnjuje izredno pomembno vlogo v lem našem mestu, kier je marši-
I TALI AMD
fS

I
AUV*
MARŽO iB 82
12',-

AflCSfC HA
JO*
SSamnj
nu še vedno tako težko priznati, živita tod dve različni narodno-i skupnosti, ki bi morah tvorno ati poti sožitja, medsebojnega iznavanja. spoštovanja in sode ania. ne na ustvarjati razloae za iflikte. Prav te mene vime na očeni skrajno nacionalistični krone morejo prebavili. Zato je se-! ustanove večkrat tarča najraz neiših napadov in izzivanj, od skusov požiaa do troama slovenji lepakov in skramo neokusnih izanj. Vodstvo ustanove je vsak.o-11 obvestilo oraane javne varno , vendar odgovornih niso nikoli ledili. Morda bodo ob zadnjem tvaškem dejanju, do katereaa je šlo v ponedeljek. 22. novembra. 17. uri. vendarle prisiljeni ukre-ti nekoliko odločneje, saj so to it storilci pustili svoj podpis. No odna vrata sedeža ustanove so mreč nalepili nalepka, kakršno Urno na sliki. Vodstvo ustanove tokrat ni omeiilo samo na poziv litičnemu oddelku, temveč ie on-:lo kvesturi pismo, v katerem je
rečeno, da ie bila ustanove polen številnih prejšnjih deležna še ene pozornosti, ki ie na videz dokaj ne pomembna, a ki se io objektivno lahko tolmači kot nekakšno opozorilo in ki vsekakor deluje kot vsi hološki pritisk na kulturno delavnost ustanove. Sodbi se pridružujemo in dodaiamo. da ie nadvsevt sramotno, da se takšna fa. ističm delavnost nemoteno nadaljuje.
• Tržaška občina obvešča prodajalce, ki imajo svoje stojnice na javnih površinah ali na tržnicah, da so dolžni vložiti prošnje za podaljšanje koncesije za leto 1983, najkasneje do 31. decembra. Prošnje je treba sestaviti na kolkovanem papirju in navesti običajne podatke, vključno z navedbo osebne davčne številke.
in drugih krajevnih uprav in ustanov na tržaški prefekturi. Pobudo za sestanek .je dala prav dolinska občina. Župan je nato obvestil sve tovalce še o srečanju predstavnikov krajevnih ustanov z deželnim odbornikom Rinaldijem in o pismu, ki ga je poslal predsedniku dežel nega odbora Comelliju. Pismo je župan poslal, ker je odbornik Rinal-di zagotovil, da bo deželni odbor sprejel konkretne obveze in to do 24. t.m. Ker do tega datuma dolin ska občina ni bila obveščena o sprejetju obljubljenih obvez, je župan odposlal pismo.
Ob pismu in ob vprašan ju hitre ceste se je razvila krajša razprava. Načelnik svetovalske skupine KPI Švara je izrazil upanje, da bo dežela držala dane obljube in ta brez nadaljnjih zumud. Svetovalec Mahnič je potrdil stališče SSk gle de pravičnih odškodnin in protivrednosti.
Spet polemike med PSI in KO
Nadaljuje se polemika med demokristjani in socialisti na deželni ravni. Kot znano, je svetovalska skupina PSI v deželnem svetu pred dnevi precej kritično ocenila splošno politično linijo KD v tem izvoljenem telesu, včeraj pa so demokristjani izdali komunike v odgovor na te polemike. V tem odgovoru, ki je v tonih precej oster, svetovalska skupina stranke relativne večine pravi, da socialisti polemizirajo, ker hočejo s tem prikrivati težave, v katerih se nahajajo glede političnega položaja na Tržaškem. »Kr-ščanska demokracija,* zaključuje nota, «v bistvu želi samo jasnost ter uresničitev sporazumov tudi na pokrajinski ravni*. Ta puščica se o-čitno nanaša na nejasen politični položaj v Trstu in na težave okrog vstopa KD v večino, zaradi katerih je Comellijev odbor že odstopil. Sodeč po tem kako potekajo pogajanja in srečanja med strankama v Trstu ni izključeno, da se bo to ne zgodilo še enkrat in da bodo demokristjani tokrat res izvolili enobarvni od bor za «upravljanje» deželnih volitev.
S SREČANJA FILLEA-CG1 NA POMORSKI POSTAJI
TRST ODKRIVA ZALEDJE
Na trgovinski zbornici so se včeraj sestali predstavniki trgovcev, da ponovno pretresejo položaj, nastal po osipu jugoslovanskih turistov - nakupovalcev. Situacija postaja iz dneva v dan bolj težavna — so ugotovili — in pričakovati je, da se bodo v prihodnjih mesecih začele osipati tudi številne trgovine, kar bo pognalo več ljudi na cesto, hkrati pa tudi močno zavrlo vse tiste dejavnosti, od prevozov do bančnega kreditiranja, ki so v veliki meri odvisne od razvoja trgovine. Z resnih obrazov si lahko razbral, čeprav tega ni nihče omenil, da se bo najbrž občutno zmanjšal tudi dobiček . ..
Osip jugoslovanskih kupcev, kolikor je boleč za resne trgovce in še za marsikoga drugega, pa ima nedvomno tudi svojo dobro stran: vse kaže, da so namreč nekateri zdaj vendarle spregledali, da je mesto, kakršno ie Trst. v zadnji inštanci odvisen od zaledja, in to ne morda od kakšne oddaljene Bavarske, temveč od svojega neposrednega naravnega zaledja. V poročilu, ki ga je izdala trgovinska zbornica po seji trgovcev, namreč med drugim lahko beremo, da je prosto prehajanje ljudi čez mejo «v zadnjih dvajsetih letih ponovno vzpostavilo tiste tradicionalne odnose med Trstom in njegovim neposrednim zaledjem, ki izhajajo iz
dolgotrajne tgodovihške, upravne in kulturne enovitosti*. In dalje: «. . . treba je (pri tem) spoštovati temeljne pravice ljudi, mimo katerih ni mogoče in ki so neprimerno pomembnejše od katerega koli gospodarskega dejavnika*.
Poročilo se v nadaljevanju zavzema za odpravo najnovejših omejitev jugoslovanske vlade, s čimer se tudi mi popolnoma strinjamo. Seveda soglašamo tudi z ugotovitvijo, da je za Trst najbolj pomembno tisto zaledje, ki sega praktično do njegovih vrat. saj to zatrjujemo že od pamtiveka. Škoda le, da je morala nastopiti kriza, ki spravlja nekatere trgovce že v pravi obup, so se nekateri tega zavedli. Koliko konstruktivnega bi namreč lahko uresničili na tej naši obmejni zaplati zemlje, ko bi bila ta zavest širše prisotna vseh teh dvajset let...
• Zaradi zamud, ki jih je povzročila stavka bančnih uslužbencev, bodo pokojnine iz integracijskega sklada za pokojnine delavcem pristaniške kompanije izplačevali 3. decembra.
• Pred poštnim uradom v Ul. Fla-vio Gioia so v širini 6 metrov u-vedli prepoved parkiranja, da bi olajšali natovarjanje in raztovarjanje blaga.
Šolsko mladino približati problemom delavskega boja
Na razstavi o gradbenih dejavnostih na Tržaškem v zadnjih 100 letih močno izstopa delež slovenskega življa
Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je na pomorski postaji razstava dokumentov, slik, letakov, o-rodja in drugega materiala, ki prikazuje organizacijo, delo in boje gradbenih delavcev na Tržaškem v zadnjih sto letih. V okviru razstave, ki jo je pripravila področna sindikalna organizacija FILLEA - CG IL, je bil sinoči v dvorani za konference na postaji razgovor o namenu razstave in spremnih prireditev, ki si bodo sledila do 5. decembra, ko se bo manifestacija zaključila.
Pokrajinski tajnik FILLEA-CGIL G. Mauri je poudaril, da je glavni namen te sindikalne pobude seznaniti tržaško občinstvo s specifičnimi problemi neke kategorije delavcev, o kateri vse premalo vemo, o kateri še najmanj ve šolska mladina in ki jo nekateri celo podcenjujejo, češ da so drugi poklici bolj donosni in bolj «čisti*. (Mtod namen sindikata, da povabi na razstavo in razgovor tržaške šolnike in dijake. Dr. Diana De Rosa je nato orisa-
la strukturo razstave in opozorila na izjemnost nekaterih dokumentov, ki so jih prireditelji zbrali iz mase materiala, H ga o tem predmetu hranijo tržaški arhivi, ustanove in zasebniki.
Obilica slovenskega materiala na razstavi priča o razsežnostih deleža, ki ga je imel in ima še danes slovenski živelj pri uresničevanju gradbene komponente našega mesta in okolice. Iz slik in dokumentov je razvidno življenje, so razvidni boji tudi našega človeka za dosego dostojnih življenjskih pogojev na delovnem mestu in v sklopu celotne družbe. Tudi zato menimo, da se obisk razstave na pomorski postaji izplača.
# Da bi bil promet po Ul. Com-merciale bolj tekoč, so uvedli prepoved parkiranja na strani neparnih številk od Trga Scorcola do štev. 21 in od štev. 27 do 101, na strani parnih številk pa od stopnišča Lauri do štev. 160 ter od Trga Scorcola do štev. 26.
SINOČI NA POBUDO ZDRUŽENJA AKTIVISTOV
Proslava 29. novembra s predstavitvijo Rošutove knjige o razdobju NOB v Križu
Na proslavi v prostorih NŠK
V prostorih odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu je bila sinoči občutena proslava 29. novembra, dneva republike Jugoslavije, ki sta jo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveza vojnih
ailllllimiHllllllllllllltllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIinilllllllllllillllllllllllllliHMIIIHIllllMIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIllllUiHlIllllllllllllIllllllMIIIIIIMUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU RAZPRA VA O DESAPARECIDOSIH
Dežela F-JK obsoja teror v Argentini
Pričevale žene izginulega časnikarja Guagninija ■ Okrogla miza pri šentjakobskem ACLI
Na pobudo ACLI in urada CISL za mednarodna vprašanja je včeraj V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine v Trstu govorila Dora Guagnini, žena argentinskega časnikarja, ki je brez sledu izginil v zloglasnih «čistkah» argentinske vojaške hunte in je bila tudi sama žrtev preganjanja tamkajšnje policije. Njeno pričevanje je bilo še tembolj pomembnejše, ker je med več sto žrtvami terorja v tej južnoameriški državi tudi vrsta izseljencev iz naše upravne dežele.
Guagninijeva je med drugim prikazala korake, ki so jih podvzeli sorodniki žrtev, ki so tudi ustanovili posebno združenje. To je že pedvzelo določene korake pri italijanskem zunanjem ministrstvu, obenem pa se tudi trudi, da bi prizadevanja te organizacije podprle tudi najširše politične sile v vsej državi. Ta pomoč je tem bolj potrebna, ker namerava omenjeno združenje zahtevati tudi od OZN naj .ukrepa proti izginotjem, toda za dosego cilja bo potrebna široka mednarod-' na akcija v mnogih državah.
V	razpravo so posegli tudi nekateri člani deželnega sveta, ki so med drugim zahtevali, naj se podpre akcija za mednarodno priznanje Združenja družin pogrešanih v Argentini, o celotnem vprašanju pa naj bi naša dežela zavzela enotno stališče, glede na človeške in moralne vrednote, ki so pri celotnem vprašanju prizadete.
V	krožku ACLI pri Sv. Jakobu pa je bila v večernih urah okrogla miza, na kateri je, poleg Guagnini-jeve, spregovoril tudi Luigi Cal, član urada CISL za mednarodna vnrašanja in poznavalec južnoameriške problematike. Prva je obširno spregovorila o vprašanju «desa-nareoidosoY» in o svojih lastnih izkušnjah. ki .jih je doživela v bue-nosaireških ječah, drugi pa je orisal šifše ozadje in vzroke argentinske in snloh južnoameriške repre-siiske politike.
V	razpravo, ki jo ie vodil pokrajinski oredsednik ACLI v Trstu, Fa-bio Marchetti, so posegli mnogi prisotni, med katerimi je bilo tudi nekaj državljanov nekaterih drugih južnoameriških držav.
• Italijanski minister za zunanjo trgovino Capria je bil te dni na o-bisku v Albaniji, kjer je ponovno načel vprašanje vzpostavitve redne trajektne pomorske zveze med Albanijo in tržaškim pristaniščem.
..........................................................................minil...........iiiimiiiiiiiiniiiiiimiiiMniiiiiimiiiiiMHiiiii
POSEG ODBORNIKA DEPANGHERJA NA cDNEVIH O OSTARELIH»
Kako naj občina rešuje probleme če ni dovolj finančnih sredstev?
Kakšno je stališče devinsko - na brežinske občine glede problematike ostarelih? To vprašanje je o-bravnaval včeraj odbornik za skrbstvo Depangher v okviru Dnevov o problemih ostarelih, ki jih organizira omenjena občina pod provokativnim geslom: «Ali letos res poteka mednarodno leto ostarelih?*
V zelo izčrpnem referatu je De-pangher najprej podal demografsko sliko starejših občanov. Po podatkih iz leta 1980 je bilo v devinsko -nabrežinski občini 1387 oseb, ki so imele več kot 65 let. V razmerju s celotnim prebivalstvom je to 16,5 odstotka. Poglejmo, kako je ta starejša generacija porazdeljena po štirih geografskih področjih. Nabrežina: 382 (15 odst.), Devin 287 (16 odst.), Sesljan 521 (17,4 odst), kra-ške vasi 197 (17.1 odst.). Če primerjamo te srednje mere z vsedržavnim merilom, lahko rečemo, da je stanje v devinsko - nabrežinski občini povsem «normalno*. V primerjavi z 28 odstotki v tržaški občini, pa je položaj skoraj rožnat. Lahko bi bil tak, če ne bi uprava imela posebnih težav, pretežno fi nančnega značaja, k' so povezane z domom za ostarele, katerega je »podedovala* od razpuščene Ustano-
ve za istrske begunce.
Devinsko - nabrežinska občina je sestavila v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami nov organik, s katerim je hotela bistveno spremeniti način reševanja potreb ostarelih. Dom v Sesljanu naj bi postal zavetišče le za tiste ostarele, ki si drugače ne morejo pomagati, poleg njega pa naj bi se razvile alternativne službe, kot so npr. pomoč na domu, organizacija prostega časa ostarelih občanov, tako v rekreativnem kot v delovnem smislu (uprava bi lahko uvedla posebne službe), pomoč socialne delavke itd. S tem so občinski možje želeli premostiti sedanje stanje, ko uprava praktično plačuje le finančne podpore oz. mesečnine nepremožnim in hospitaliziranim, nikakor pa ne posega živo v določeno stvarnost. Številke so še enkrat zelo zgovorne: od dežele je prejela za dom v Sesljanu le 385 milijonov lir, medtem ko znaša strošek za njegovo osebje 457 milijonov lir. Res je, da ga bo lahko krila s prispevki gostov, to pa pomeni, da ni finančnih sredstev za »vse drugo*, oziroma za reorganizacijo službe po zastavljenih smernicah.
So možnosti, da bi se stvari spre
menile? Depangher je mnenja, da je zakonska osnova dobra, vendar brez finančnih sredstev je angažiranost občine, tudi če ima najtrdnejšo voljo za rešitev teh proble mov, skoraj kot pihati proti vetru. Dnevi o problemih ostarelih, za katere je včeraj sindikalni predstavnik CGIL Mosetti dejal, da so prva in edina pobuda s strani javne uprave v pokrajinskem merilu, imajo prav ta namen. Informirati tako javnost kot občinsko upravo o potrebah, možnosti in problemih, predvsem pa mobilizirati vse občane in družbenopolitične sile, da bi mednarodno leto ostarelih ne izzvenelo v prazno, tako kot že mnogo drugih.
• V zvezi s posegom Sklada za Trst, ki je dal na razpolago 2,5 milijarde lir (od tega 500 milijonov za letošnje leto) za razvoj malih in srednjih industrijskih obratov na Tržaškem, je odbor za malo in srednjo industrijo pri tukajšnji zvezi in-dustrijcev izrazil mnenje, da bi morali upravljanje teh skladov poveriti Konzorciju za jamstvo nad krediti, ki se že leta uspešno ukvarja s problemi male in srednje industrije z našega območja.
Dora Guagnini med včerajšnjim posegom
iiiiiiMiiiHmiiiiiiiiHiiiiiMiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiHiiimiiiiiiimmmiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHimtiitiiiiiiimiiiiiiii
DANES V DOLINI V POČASTITEV 29. NOVEMBRA
Narodtfi heroj Vida Tomšič na partizanskem srečanju
V	prostorih kulturnega društva Valentin Vodnik bo nocoj na sporedu tretje srečanje meti borci, aktivisti in interniranci. S to pobudo se želijo mladi voditelji društva spomniti jugoslovanskega državnega praznika, 29. novembra; predvsem pa pokloniti domačinom, ki so se borili in kakorkoli delovali med drugo svetovno vojno, nekaj trenutkov hvaležne pozcrnosti.
Letošnje srečanje pa bo za Dolino že posebnega pomena, kajti v goste prihaja tovarišica Vida Tomšič, narodni heroj, nosilka reda junaka socialističnega dela, članica KP Jugoslavije od leta 1934 in no-siteljica spomenice 1941.
Tov. Tomšičeva se je vabilu kulturnih delavcev iz Doline z veseljem odzvala, še posebno, ker je med dolinskimi partizani veliko »preko morcev*, ki so takoj po razpadu fašizma z Vido sodelovali v Gra-vini, pri formiranju slovitih prekomorskih brigad.
Vida Tomšič je danes vidna politična osebnost v socialistični Jugoslaviji, ves povojni čas ie zasedala vodilna mesta v upravno oblastnih organih, v partijski organizaciji in v družbenopolitičnih organizacijah. N.jena poglavitna funkcija danes pa je mesto predsednice republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose.
Vida Tomšič bo s svojo sodelavko in bivšo soborko Cito Bole prispela v Dolino že dopoldne in bo prisostvovala Gregorčičevi proslavi na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini. nato bo sprejem na županstvu, po sprejemu pa kosilo v Zadružni gostilni.
Osrednji del obiska bo seveda zvečer, ob 17.30, ko se bo ugledna gostja udeležila tretjega srečanja borcev, aktivistov in ipternirancev, ki ga prireja KD Valentin Vodnik.
(ris)
Sestanek z upravitelji v Birmanjih
V	Babni hiši v Ricmanjih je bit sinoči sestanek med upravitelji obči ne Dolina in vaščani Ricmanj 'n Loga. Sestanek .je imel namen osvetliti določene pobude občine v korist Ricmanj in Loga po drugi strani pa zabeležiti morebitne pripombe in želje vaščanov, ki bolj neposredno poznajo problematiko kraja m zato koristno in tudi pravočasno obvestijo občinske upravitelje o določenih pomanjkljivostih ali nujnosti v svojem kraju. Za upravo so bili sinoči v Ricmanjih prisotni župan Edvin Švab, podžupan Marino Pe-čenik in odbornik za šolstvo in jav na dela Stojan Sancin.
Po izčrpnem poročanju upravite
l.jev so sledili številni posegi do mačinov, ki so iznesli več problemov, predvsem kar se tiče plina in «bačevci», odlagališč materiala ter srenje in srenjskih zemljišč.
Mestoma je bila diskusija živahna, kajti nekateri problemi, ki tarejo Kicmanjce so res hudi. (ris)
Upokojenec umrl po prometni nesreči
Na oddelku za oživljanje tržaške bolnice je včeraj ponoči podlegel poškodbam upokojenec Giovanni Cossetto (Drevored D’Annunzio 64), ki ga je na Istrski ulici med prečkanjem izven prehoda za pešce z vespo povozil 18-letni David Milanič, doma iz Nabrežine Kamnolomi 24/1. Nesrečni Cossetto je utrpel hude udarce v glavo in je izdihnil štiri ure po nesreči.
Neroden padec po stopnicah
Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 31-letnega uradnika Giovannija Gia-iattija Garrita. Moški je nerodno padel po stopnicah v palači bivše zdravniške blagajne pomorskih delavcev v Ul. Coroneo ter si zlomil desno roko. Ozdravel bo v približno štiridesetih dneh.
invalidov narodnoosvobodilne borbe, kot vsako leto organizirala za svoje člane in prijatelje.
Tokratna proslava je bila prisrčna, močno doživeta, saj je bil gost večera tržaški pesnik Miroslav Košuta, ki je spregovoril o svoji knjigi «Tri igre za glas*, ki je izšla v založbi Založništva tržaškega tiska in ki izpričuje, kot je sam avtor knjige poudaril, usodo našega človeka v tistem prelomnem času. Gre za nekakšno trilogijo iz časa narodnoosvobodilnega boja, ki je nastajala po resničnih dogodkih, po osebnih spominih ali dokumentih, s katerimi se je avtor srečeval že pri urejanju knjige «Križani v boju za svobodo*. Resnične, je dejal, so vse nadrobnosti, ne da bi bila resnična tudi celota teh zgodb, čeprav je izmišljena, je poudaril, le toliko, kolikor je bilo potrebno, da se raznoteri dogodki združijo v pripoved in zlijejo v eno. Odlomke iz dveh radijskih iger, ki nosita na slov »Mreža in zvezde* ter «Gora imenovana Sin» je avtor sam pre-čital, medtem ko sta igralca Slovenskega stalnega gledališča Mira Sardoč in Jožko Lukeš izredno doživeto podala odlomek iz tretje igre, ki nosi naslov »Kadar te zbudijo*, v kateri se mati pogovarja s svojimi padlimi sinovi,
Avtorja knjige je številnim udeležencem proslave, med katerimi so bili jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, konzul Aleksander Nikolič, predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Sergij Lipovec, predsednik Zveze vojnih invalidov Dušan Furlan in drugi, predstavila predsednica združenja aktivistov Neva Lukeš, ki je poudarila,vje -Mte' ■-■ želja- obeh združenj, da skupno 's' pSftizahskični borci, soustvarjalci tistih zgodovinskih časov, ko so jugoslovanski narodi skupno z vsemi naprednimi silami bili boj proti skupnemu sovražniku nacifašizmu, .praznujejo dan republike s predstavitvijo knjige, ki govori o narodnoosvobodil nem boju v Križu, ki pa skozi tri za radio napisane zgodbe, govori tudi o boju vsega slovenskega in naprednega prebivalstva tega področja, ki se je stoodstotno vključilo v ta boj, plačalo svojo odločitev s številnimi žrtvami, a končno tudi izbojevalo zmago.
Večer .je bil lep, doživet, tak, da ga udeleženci ne bodo pozabili, saj jih je popeljal v tiste težke pa tudi lepe čase, ko se je tkalo tovarištvo in bratstvo, ko so se ustvarjali tudi temelji države, v kateri danes Žive jugoslovanski narodi.
Proslava se je zaključila v tovariškem in prijateljskem vzdušju, ki ga je popestril tudi harmonikar Miro Maver s svojo harmoniko.
N. L.
Problem uresničevanja osimskih sporazumov v deželni komisiji
Kako bodo uporabili 115 milijard, ki jih predvideva državni ukrep o ponovnem finansiranju izvršilnih dekretov zakona o ratifikaciji osimskih
iiimiMiiiMiaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitHitiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Pianist G. U. Battel gost GM
Izvajal je skladbe Beethovna, Schumanna in Stravinskega
Gost tretjega abonmajskega koncerta Glasbene matice je bil sinoči v Kulturnem domu mladi furlanski pianist Giovanni Umberto Battel, profesor na tržaškem konservatoriju Tartini in obenem tečajnik pri prof. De Barberiis na rimski Akademiji «Sv. Cecilije*. Njegova vključitev v repertoar GM je odraz preudarne kulturne politike, da tudi slovenska glasbena javnost spoznava italijanske glasbene interprete, kar samo prispeva k medsebojnemu bogatenju.
Bhttel, dobitnik cele vrste prvih nagrad na raznih mednarodnih tekmovanjih v Italiji in koncertant z velikimi italijanskimi orkestri na mednarodnih festivalih, se je občinstvu v Kulturnem domu predstavil kot pianist poudarjenih značilnosti italijanske klavirske šole, pomembnih tehničnih kvalitet in izvajalske izraznosti. Vse to je prišlo najlepše do veljave v interpretaciji Stravinskega tTrois mouvement de Petruška* (Danse rosse, Chez Petruška, Le semain grasse), v lepi meri tudi v Schumannovih «Dvanajst.ih. simfoničnih etudah» in na določen način tudi v manj poglobljeni interpretaciji Beethovnove Sonate op. 53 v C-duru.
Velik smisel za čustveno obliko vanje je izpričal tudi v dodanih skladbah Brahmsa in Chopina.
Občinstvo je simpatičnega gosta,
pred katerim je nedvomno še velika kariera, nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Strokovno oceno bomo še objavili.
Literarni večer v ricmanjski Babni hiši
V Babni hiši v Ricmanjih je bila sinoči, na pobudo domačega kulturnega društva Slavec, predstavitev novih pesniških zbirk vaščanov Irene Žerjal in Aleksija Pregarca. Pesniški zbirki sta predstavila prof. Josip Tavčar in prof. Pavle Merku. Literarni večer so dopolnili člani ansambla za staro glasbo Erika in Dim Slama ter Irena in Miloš Pahor. Več o ricmanjskem večeru bomo poročali jutri.
Srečanje upokojencev v gledališču «F. Prešeren»
Uprava občine Dolina sporoča, da bo jutri 28. t.m., ob 10. uri v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Bol,juncu javno srečanje vseh upokojencev in starejših občanov. Razpravljali bodo o vozovnicah ACT —KPP po znižani ceni, o podporah revnim občanom, o letovanjih in izletih ter o organizaciji raznih pobud v občinskem merilu.
sporazumov? S tem v zvezi se je včeraj sestala posebna deželna komisija o izvajanju teh sporazumov, ki ji predseduje Pittoni. Glavno poročilo je imel odbornik Rinaldi, ki je nakazal potrebo, da se čimprej nakažejo sredstva za nadaljevanje gradnje prometnih infrastruktur v goriški in tržaški občini. Omenil je tudi potrebo po zvišanju dotacijskega sklada tržaške pristaniške ustanove, kar bi omogočilo tržaškemu pristanišču, da bi se okrepilo.
Predsednik Pittoni ter svetovalci Štoka, Vigini in Giuricin so izrazili mnenje, da bi bilo treba sprožiti pobude tudi na drugih sektorjih, zlasti na industrijskem po ustanovi EZIT in znanstvenem po tržaški univerzi. Bratina in Cavallo pa sta bila mnenja, da bi bilo treba globalno preveriti položaj, ki zadeva uresničevanje osimskih sporazumov, v luči novih stvarnosti in ne glede na vprašanje uresničevanja predvidenih del.
Delavci miljske občine zahtevali sestanek s sindikati bančnih uslužbencev
Uslužbenci miljske občine so na včerajšnji skupščini izrazili svoje negodovanje, ker zaradi stavke bančnih uslužbencev niso mogli prejeti plače. Delavci so sicer izrazili solidarnost kategoriji bančnih uslužbencev, vendar pa so negativno ocenili oblike boje, ki so jih izbrali, ker prizadenejo med drugim delavce krajevnih uprav. Delavci miljske občine so zato zahtevali srečanje s sindikalnimi organizacijami bančnih uradnikov,
Societa dei Concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert ansambla «1 nuovi virtuosi* iz Rima.
SKD Tabor - Opčine — Openski glasbeni večeri. V ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu operni solospevi tria «Lorett* iz Beograda. Koncert je posvečen obletnici drugega zasedanja AVNOJ.
Zaradi praznovanja dneva republike, uradi generalnega konzula.ta SFR Jugoslavije v Trstu, v dneh 29. .in 30. novembra 1982. leta ne bodo poslovali.
Razstave
V	Tržaški kreditni lianki Ul.' Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik, Loear in šefran.
V	galeriji «Cartesius» je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do
2.	decembra
V	galeriji «Rossoni» razstavlja Milovan Bressan. Razstava bo odprta do 30. t.m.
Šolske vesti
D. žavni poklicni zavod Jožef Stefan javlja, da bo v torek, 30. novembra, na sedežu šole roditeljski sestanek od 16.30 do 18. ure za prve in druge razrede in od 18. ure dalje za tretje, četrte in pete razrede.
Srednja šoli) Simon Gregorčič v Dolini priredi danes, 27, novembra, ob 11.30 na šoli proslavo ob 76. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Vabljeni starši učencev in prijatelji.
Sindikat slovenske šole obvešča da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višnjih srednjih šolah na razpolago na sedežu v Ul. F. Filzi 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Razna obvestila
Jamarski klub - Bol junec priredi danes, 27. novembra, ob 20. uri v gledališču France Prešeren večer z diapozitivi. Vabljeni.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren obvešča, da se bo 8. januarja 1983 pričel plesni tečaj. Vsi zainteresirani naj do srede, 1. decembra, potrdijo svoj vpis in plačajo vpisnino v znesku 20.000 lir pri Lauri v mlekarni.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri, 28. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu »Revijo zborov*.
Otroški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine ima pevske vaje vsak torek ob 15 00 na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
KD Rovte - Kolonkovec priredi jutri, 28. novembra, izlet v Caorle.
SKD Barkovlje vabi člane in prijatelje na delovno akcijo, ki bo v prostorih društva — Ul. Cerreto 12, jutri, 28. novembra, ob 8.30.
ŠD Primorje izreka globoko soži lje svojemu članu Borisu Pertot in družini ob Izgubi očeta Franc Pertota.
Ob izgubi tovariša Ferdinanda Tenceja izrekata sekcija KPI «J. Verginella* in odbor Ljudskega doma iz Križa prizadeti družini iskreno sožalje.
Gledališča
VERDI
Danes, 27. t.m., ob 17. uri (red S) osma predstava E. W. Ferrarijeve opere «11 Campiello*. Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
ROSSETT!
Danes, 27. t.m., ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red I. sobota) gostuje gledališče iz Rima s Testo-nijevim delom «11 cardinale Lamber-tini». V glavni vlogi Enrico Tede-schi. V abonmaju odrezek - št. 2. Rezervacije za ponovitve do petka, 3. decembra, pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Gledališče za šole: ob 11. uri «Re-snična zgodba doktorja Frankestei-na» z gledališko skupino «11 Cano-vaccio». Informacije po telefonu 567201/02/03.
Gledališka sezona 1982/83: na razpolago so novi abonmaji. Popusti za mladino, študente, delavce in u-pokojence.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Mala dvorana
Danes, 27. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Žogica marogica*. Od 6. do 9. decembra ob 18.00 in 20.00: Teden sovjetskega filma.
I. preddverje
Do 5. decembra: Razstava ob festivalu «Revolucija in glasba*. Razstavljajo J. Boljka, F. Mihelič, M. Pregelj, K. Putrih.
Vstopnic* so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9 do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «11 volto dei potenti*. J. Fonda. K. Kristofferson.
Ariston 16.00 «I,a notte di San Loren zo». Omero Antonutti, M. Lozza
Eden 15.30 «Pink Floyd: The vvall* Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Lo squartatore di Los Angeles*. Prepovedan mladi ni pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «La ragazza di Trie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Grattacielo 16.30 «Delitto sulLauto strada*. V. Valentino, Bombolo Film za vsakogar.
Fenice 16.00 «Blade runner*. Har rison Ford.
Mignon 15.30 «Pink Floyd: The wall» Prepovedan mladini pod 14. letom
Filodrammntico 15.00 «Sessualitš pornografica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Assassinio al cimitero etrusco*. Film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Gunan il guerriero*. Film za vsakogar.
Cristallo 16.30 «Classe 1984». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Giovani. belle, pro-babilmente ricche*. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Radio 15.30— 22.00 «HolIywood erotic sketch*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Vittorio Veneto 16.30 «11 giustiziere della notte n. 2». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lomiere 16.30 «11 cacciatore*. R. De Niro.
.Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. novembra BERNARD
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.05 — Luna vzide ob 14.48 in zatone ob 2.36.
Jutri, NEDELJA, 28. novembra JAKOB
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,6 stopinje, najnižja 12,1 stopinje, ob 18. uri '3 stopinj, zračni tlak 1012,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 85-odstotna. padlo je 1,8 mm dežja, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 14.3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matthia Pontoni, Piero Nazareno Babudri, Davide Grohmann, Francesco Chiot, Fran-cesco Matya Vbneki. Francesca Sa har, Giulia Pesaro, Deborah Diem, Roberta Fontanot, Giulia Zambor-lini.
UMRLI SO: 90-letna Amalia Trampuš vd. Benco, 81 letni Bernardo Fragiaeomo, 96 letna Erminia Ada-mich d. Hus/.ak. 67 letna Amelia Loj. 68-letna Giuseppina Rauniek vd. D Augusta. 78 letna Arcangela Ruscitti vd. Biondi, 66 letni Lucia no Previt. 88 letna Caterina Mico-villovich, 95 letni Mario Danelon, 43-letni Alessandro Abriani, 68 letni Ferruccio Derossi, 73 letni Vir gilio Medvešček, 71-letna Maria Vi cario, 73 letni Minotti Cassoni, 76 letni Francesco Ercoli. 72 letna Ma ria Rosich vd. Coffol. 84-letna Romana Matesich, 70-letni Giovanni Cossetto.
. NEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5. Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179. Ul. Re-voltella 41. Opčine. Milje Drevored Mazzini 1
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Opčine. Milje - Drevored Mazzini 1.
■Sili
Openski glasbeni večeri.
V ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu
KONCERT beograjskega trla «L O R E T»
Solospevi slovanskih avtorjev: M. Vilotijevič — sopran; K. Lukič — sopran; R. Pečanac — klavir.
Koncert je posvečen obletnici drugega zasedanja AVNOJ.
DECIBEL
JELKA DANIELI - CVELBAR
OPČINE - Narodna ul. 116
UGODEN NAKUP O Plošč
O Posnetih in neposnetih kaset
O Psihadeličnih luči
Popusti od 15 do 30% obv. 22. 11. 82
SKD BARKOVLJE
vabi
danes, 27. t.m., ob 20.30 člane in prijatelje na
DRUŽABNI VEČER
ki nam ga je pripravil Stane Raztresen — član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (Od Janeza Svetokriškega do Ivana Cankarja).
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 27. t.m., ob 17.30 v društvenih prostorih
3. srečanje z borci, aktivist! In Interniranci
Letošnji gost bo predsednica republiškega družbenega sveta za- mednarodne odnose tov. VIDA TOMŠIČ.
Vabljeni!
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin
priredita danes. 27. novembra, ob 20.30 v novi devinski osnovni šoli
GLASBENI VEČER
Nastopata pevski zbor Lipa iz Bazovice in kitarist Marko Feri.
Vabljeni
f Čestitke
Danes se poročita NIVES ŠUC iz Repna in BORIS BOŽIN Iz Rupe. Mnogo sreče in zdravja na novi življenjski poti jima teli družina Peric In drugo sorodstvo.
STOJANU in VERONIKI iskreno čestitata
KD S. Škamperle in KD Union
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124: Bazovica: tel 226 165; Opčine:	tel 211 001;
Prosek- tel 225 141 Božje nol.ie. Zgonik tel 225 596; Nabrežina tel. 206 121; Sešita n- tel 209 197:
Pri CENTR0 DEL MATERASSO
lastnik Gradara Petrucc)
Izredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in anti alergičnih pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in navadnih odej. rjuh, prtov in drugih artiklov za dom.
Ulica Cererla 8 — TRST (II. prečna ulica na levi strani Ul. S. Michele)
Tel: 040/790492
SLOVENSKO
'GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 28. novembra, ob 17. uri v društveni dvorani v Saležu
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
KD FRAN VENTURINI
vabi na
PREDVAJANJE
DIAPOZITIVOV MARIA MAGAJNE
danes, 27. novembra, ob 20. uri v prostorih gostilne «Sonja» pri Domju.
ra
IVAN
GRBEC
ŠHBDENJ
priredi danes, 27. novembra, ob 20. uri v društvenih prostorih
VEČER FILMOV z Aljošo Žerjalom
Vabljeni
ZLATARNA - UR AR N A
«Svizzera»
di A. Soroce
SEIKO
DOXA
TRST
ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tel. 60-252
Mali oglasi
telefon (040) 794672
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 — široke 88-90 cm. Telefon 040/53441.
IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Telefonirati od 12.30 do 14. ure na št. 040/794672 interna 28.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Tp.či telo in črno vino.
PRODAM * par smučarskih čevljev št. 44 znamke san giorgio in št. 38,5 znamke caber. Tel. 040/567939.
SLUŽBO v hotelu v Rimu dobijo: tajriik/ca s prakso in z znanjem tujih jezikov; receptor z znanjem tujih jezikov; šef strežbe sposoben vodstva hotelske restavracije; kuhar/ica s poznavanjem sloven-sko-jugoslovanske kuhinje; mladenič za pomožna dela v recepciji; dekle za strežbo. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Ul. S. C. in Gerusalemme 40, 00185 Roma; tel. 06/777102 ali 7579941.
PRODAM zložljivo omaro (osem kosov) za dnevno sobo iz mahagonijevega lesa dolgo 3.10 m, široko 45 cm in visoko 2 m. Telefon 040/911119.
IŠČEMO hišno pomočnico dvakrat tedensko. Telefonirati na št. 040/ 224-407 od 19. do 20.30.
PRODAM CAMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213-651.
UGODNO prodam rulotko laica letnik (april) 1978, iolgo 4.90 m s pokrito verando in CAMPER gran solei 460. motor ford diesel 160, letnik 1980, kompletno opremljen. Telefon1 rati med delovnim časom na št. (MO/826759.
PRODAM avto fiat 1500 berlina Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84-295.
PRODAM fiat panda 30 - doba šest mesecev, prevoženih 3000 km Telefon 0481/78100.
PRODAM prašiče pitane in za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa Štradalta. tel. 0481 391063.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul. Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure. Tel. 040/772120.
SKUPNA SEJA OBČINSKIH ODBOROV OBEH GORIC
Ugodno ocenili predloge treh medobčinskih komisij
Gospodarski značaj ukrepov za prehod meje je potrebno premagovati s spodbujanjem skupne gospodarske rasti • Sestanka z malimi industrijci in s slovenskimi trgovci
Na včerajšnji prvi skupni seji novoizvoljenih občinskih odborov obeh Goric, ki sta jo vodila goriški župan Scarano in predsednik skupščine Debeljak, (prisotna sta bila tudi gospodarstvenika Lupieri in Debeljak), so ugodno ocenili delovanje treh medobčinskih komisij za gospodarstvo, za prostorsko planiranje in varstvo okolja in za druž tene dejavnosti. Posebno lepo so sprejeli pobude in predloge gospodarske komisije za ustanavljanje mešanih podjetij na obeh straneh meje in ustanovitev skupnega podjetja za popularizacijo mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba - štan-drež. (Ta predlog, ki ga je na seji dala italijanska stran, bodo v Novi Gorici šele preučili). Ote strani sta ponovno poudarili, da je povezava dveh državnih avtocestnih o mrežij preko Vipavske doline pogoj z izrabo novih mejnih naprav in za razvoj gospodarstva na obmejnem prostoru.
Jugoslovanska stran .je poudarila svojo voljo, da gospodarski ukrepi v zvezi s prehajanjem meje ne bi zavrli gospodarskega sodelovanja. Izrazila pa je tudi zaskrbljenost, da bi zaradi padca jugoslovanskih kupcev prišlo do brezposelnosti med Slovenci.
V zvezi z ustanavljanjem mešanih podjetij je italijanska stran opozo rila na različne pristojnosti, ki jih ima jo občine na naši strani, na togo jugoslovansko zakonodajo pri naložbah in izvozu tujega kapitala Zaradi tega nastaja več mešanih pod jetij na italijanski kot na jugoslovanski strani.
Ob tej priložnosti je novogoriška stran sporočila, da se ie gospodar ska delegacija Nove Gorice pogovarjala z delegacijo API (Združenje malih industrjjcev) in jo sezna nila z gospodarskim in političnim sistemom!
Včeraj pa se je v Novi Gorici mu dila tudi delegacija sekcije trgovcev pri Deželnem slovenskem gos™* darskem združenju, ki jo ie vodil podpredsednik združeiria Viljem Nanut. Predsedniku medobčinske gospodarske zbornice Besednjaku jt posredovala svoje izsledke o posle-
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti — Gorica
vabi na redni
OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 28. novembra, ob 10. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
dicah jugoslovanskih varčevalnih u krepov. V drobni trgovini je promet upadel za 50, v trgovini s kmetijske mehanizacijo pa za 95 odstotkov. Slovenski trgovci niso odpustili še nobenega svojega uslužbenca in so izrazili željo, da bi se ti ukrepi omilili. Novogoriški zastopniki so izjavili, da bodo ob dobri ponudbi in ugodni menjavi dinarja vedno radi nakupovali v Gorici. Delegacija DSGZ po .je izjavila, da se bodo za konkurenčnost trudili z ugodnimi cenami, bogato ponudbo in domačo postrežbo.
Srečanje
gospodarstvenikov zvečer v Števerjanu
V števerjanskem Sedejevem domu bo danes zvečer tradicionalno letno srečanje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Podobna srečanja, ki so družabnega značaja in na katerih se naši tr-
govci in obrtniki sprostijo, so bila predlanskim in lani v štandrežu in v Sovodnjah in nanje je prišlo veliko ljudi.
Tudi za letošnje srečanje so za večerjo in pijačo poskrbeli gostinci, člani združenja. Za veselo razpoloženje pa bo skrbel števerjanski ansambel Lojzeta Hledeta. Pojasnila je moč dobiti v pisarni SDGZ na Travniku.
Jutri na vseh šolah volitve
Jutri, v nedeljo, ter v ponedeljek, bodo na vseh šolah vseh stopenj volitve v razredne šolske svete. Sodelovali bodo na njih vzgojitelji ter starši, na višjih srednjih šolah pa še dijaki. Ti bodo volili tudi svoje zastopnike v zavodne šolske svete.
V prejšnjih letih so bile volitve ob nedeljah ves dan. Sedaj pa bodo volišča odprta le v dopoldanskih urah, od 9. do 12. ure. Tako v nedeljo kot v ponedeljek.
Sinoči v Kulturnem domu
odprtje Cejeve razstave
Drevi bo koncert pevskih zborov
V Kulturnem domu v Gorici so sinoči odprli ob veliki udeležbi častilcev in prijateljev razstavo goričkega slikarja Demetrija Ceja. Razstava je prva od prireditev v počastitev prve obletnice Kulturnega Doma in istočasno za Ceja neke vrste antološka razstava, saj se v 30 razstavljenih slikar kaže ves njegov več kot 30 letni umetniški razvoj. Razstava ima za Gorico velik pomen, kot sta poudarila prof. Milko Rener in prof. Jožko Vetrih, ki sta umetnika predstavila v slovenskem in italijanskem jeziku. Prisoten je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Miro-šič, na otvoritev razstave je prišla tudi precej ljudi iz ' Nove Gorice. Ob tej priložnosti je izšel katalog z nekaj ilustracijami, katerega tekst je prispeval prof. Jožko Vetrih.
Po tej svečanosti in ogledu slik pa se je številna publika podala v veliko dvorano, kjer je bilo na sporedu predvajanje slovenskega filma «Pustota». Goričani so z zanimanjem sledili dogajanju na platnu ter počastili režiserja in igralce, ki so za to priliko prišli v Gorico.
Danes zvečer bo v Kulturnem domu koncert pevskih zborov, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Nastopili bodo moški zbor

JUTRI BODO PODELILI ZNAČKE OSVOBODILNE FRONTE
Ves Števerjan je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju
Po septembru 43, ko so moški odšli v partizane, je ilegalno delo slonelo predvsem na ženah
V nedeljo bodo v Števerjanu podelili značke Osvobodilne fronte aktivistom. Njihova imena je zbral odbor domačinov, ki so med vojno zavzemali vodilna mesta v antifašističnem ilegalnem gibanju. Med temi je bil tudi tajnik sekcije VZPI-ANPI Franc Kovic, ki je bil, dokler ni odšel v vojaško operativno edi-nico, član okrajnega odbora OF za Goriška brda. Kot član sedanjega odbora v Gorici za podeljevanje značk OF (doslej so jih na svečan način izročili v Sovodnjah, v prihodnje pa bedo prišli na vrsto še drugi kraji), je prevzel skrb za Števerjan in je s tem namenom sestavil pripravljalni odbor iz nekdanjih akti-,vastov. krajevnih odborov OF v ščed-nem, na Britofu in v Dolenjem koncu. V tem odboru so Rozalija Hlede, Justina Simčič (obe Ščedno), Danica Dornik (Sovenca), Ema Pla-ninšček in Sava Planinšček (Bukovje) Milka Komjanc (Jazbine), Štefanija Hlede (odgovorna za zbiranje imen tistih, ki so se izselili v Jugoslavijo), Marija Klanjšček in Cvetka Humar (obe Dolenji konec).
Članice pripravljalnega odbora so

IŠČETE STANOVANJE ?
MsaM.

Razpolaga z luksuznimi in skromnejšimi stanovanji: novimi in takimi, ki jih je treba prenoviti. Po vsej deželi po konkurenčnih cenah
Pokličite nas 68858, 63037
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627 predpraznična od l4 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
H
BOŽIČNA
IN NOVOLETNA VOŠČILA
ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejemamo
na oglasnem tddelku, Ulica Montecchl 6 — tel. 794-672 int. 57
do 6. decembra 1982
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave
MARICA IN TONČE VOGRIČ PRAZNUJETA ZLATO POROKO
Po petdesetih letih skupnega življenja, si bosta danes spet rekla «da». Nevesti je 68 let, pet let starejši je ženin. To sta Marica Rožič in Tonče Vogrič z Ušjega. v Števerjanu. Prava koledarska obletnica je sicer minila že včeraj, praznik pa bodo na domačiji v Dolenjem Ušju, kjer slavljenca živita, imeli danes.
«Poročil naju je še župnik Sedej. Poleg naju sta sc istega dne poročila še dva para,* s spominja nevesta. V cerkev in nato na kosilo k Lojzki, na Placuti, so se popeljali z avtomobilom. «Za ohcet smo pili deset let star uoškat, ki ga je nalašč za to priložnost hranil ženin stric, imeli smo tudi gramofon, tak, ki ga je bilo treba vsakokrat naviti,* je od tistega dne ostalo v spominu današnjemu slavljenju, ki se še zmeraj ukvarja s kmetijo, ki jo je odkupil od števerjanske cerkve in občine. Če ostane kaj časa pa rad priskoči na pomoč sinovom.
Težko je bilo med vojno, ko je na kmetiji ostala sama gospodinja s kopico majhnih otrok. Tonče je bil namreč vpoklican v posebne bataljone. S Sardinije se je vrnil v začetku julija leta 1943, tri dni pred rojstvom hčerke, že oktobra je odšel v partizane, najprej v Gregorčičevo in nato v Gubčevo brigado, nazadnje pa je bil dodeljen komandi mesta Kojsko. Domov se je vrnil decembra leta 1945. S trdim delom in voljo se je postavil na svoje. Najprej je kupil kolonsko hišo Fa-brževih, v Gorenjem Ušju. kjer se je rodil in kjer zdaj gospodari sin Lucijan, zatem pa še posestvo v Dolenjem Ušju. Nikoli ni mislil, da bi iskal delo izven kmetijstva. »Ko-
loni smo se rodili kot kmetje bomo umrli,* pravi malo za šalo malo zares.
Ob jubileju se pridružujemo čestitkam sorodnikov in prijateljev.
Mladi esperantisti imajo nov odbor
Mladinska sekcija Goriškega e-sperantskega združenja je na zadnji seji izvolila novi odbor, ki ga sestavljajo Marino Carpignano (tajnik), Franco Stradner, Claudia Sel-va in Paolo Todisco. Program delovanja obsega kulturne in rekreacijske prireditve, srečanje z esperantisti iz drugih držav in brezplačne tečaje esperanta.
Jaco Pastorius drevi v Gorici
Danes zvečer bo v aoriški športni hall koncert znanega basista Jaca Pustoriusa. Bivši član iazz-roc,c skupine Wheater Report, ki ie pred dvema letoma navdušila videmski> publiko, se nam bo nocoi predstavil z novo skutino, ki po niem nosi
ime in v kateri iara tudr bivši VJheater Report. baterist Peter E-skine.
Pastorius spada v sam vrh svetovne iazz-rock alasbe. sai so aa kritiki dveh naiboli znanih alasbe-nih revii na svetu, ameriške Billbo-ard in angleške Melodv Maker. kar dvakrat izvolili za na'bolišeaa električnega basista no svetu. Koncert se bo pričel ob 20.30.
se dvakrat sestale in temeljito »pregledale* vse hiše, kjer so med vojno sodelovali v antifašistične gibanju. Ko smo Komica vprašali, kako to, da so v odboru samo ženske, je odgovoril, da so med vojno bili moški pri partizanih, ženske pa so ostale doma in so opravljale vse ilegalno delo. Zaradi tega je bila njihova informacija za razdobje 1943-1945 najbolj zanesljiva.
«Sicer pa smo tudi moški sodelovali pri sestavljanju seznama,* je dejal Franc Komic. «Naše informacije so bile potrebne za razdobje od leta 1941-1943, ko smo težo ile galnega dela nosili predvsem moški in smo to težo prepustili ženskam, ko smo v let.y 1943_ odjli v partizane.*.
Franc Komic, ki je bil v okrajnem odboru OF za Brda. je povedal, da je v njem ocenjeval škodo, ki so jo z bombardiranjem in požiganjem povzročili Nemci. Takrat so imeli v pristojnosti 52 briških vasi in zaselkov med Dolenjami in Sočo. Komic se še dobro spominja tistih časov, ki so bili časi njegovega mladostnega zanosa. Spominja se kulturne dejavnosti, pa mitingov in veselic, ki so jih prirejali v materinem jeziku, ki so ga fašLsti do takrat nasilno zatirali. Ko so Nemci 22. Septembra 1943. leta v letalskem napadu, s tanki in topovi obstreljevali Števerjan, so se domačini umaknili v Brda in. naravno, odpeljali s seboj tudi otroke. Tisto leto v števerjanu ni bilo šolskega pouka. Naslednje leto pa so ga obnovili v partizanski slovenski šoli.
Takrat so v vasi po vseh zašel kih ustanovili krajevne odbore OF. ki so skrbeli za vsakršno dejavnost v kraju.
«Lahko rečem, da so bili od prvo šolcev dalje vsi vključeni v delo. Otroci kot kurirji, odrasli pa kot obveščevalci. Dajali so hrano, se sestajali in se informirali o uspehih osvobodilnega gibanja in se pripravljali na veliki čas, kakršen je bila dokončna osvoboditev. Aktivisti so bili tista neobhodno potrebna po-vezava med osvobodilno vojsko in ljudstvom, brez katere ne bi bilo tako plebiscitarnega odzivanja ljudi na poziv k uporu » Komic je dodal, da v Brdih sploh niso poznali izdajalcev. Domačini so bili kot eden na strani osvobodilnega gibanja.
V nedeljo bodo obudili spomin na te dogodke, obudili ga bodo v kar najbolj prijetnem razpoloženju. Zanj bodo poskrbele tudi nekdanje aktivistke, ki bodo za družabno srečanje pripravile zvrhane krožnike sladic.
Bivši borci treh dežel so se srečali v Kumrovcu
V preteklih dneh je bilo v Kumrovcu tradicionalno 7. srečanje bivših borcev proti fašizmu in žrtev vojne, katerega so se udeležile delegacije iz Slovenije, Hrvaške, Koroške, Štajerske in Furlanije • Julijske krajine, t.j. s področja Alpe-Adria.
Potem, ko so delegati položili vence na spomenik maršala Tita, so na zasedanju govorili o številnih vprašanjih. Tako je razprava tekla o miru in razoroževanju, o trenutnem stanju v Evropi in na sve-
tu, v luči rimske resolucije in helsinške listine, o mladih in njihovi vzgoji, o nujnosti, da ostanejo odlični odnosi med tremi deželami na področju Alpe - Adria še naprej neokrnjeni itd.
Predstavniki posameznih delegacij so izrazili tudi željo, da bi prisostvovali v Tolmezzu podelitvi odlikovanja Karnijcem za njihove zasluge v osvobodilnem boju.
rJezero» iz Doberdoba, ženski zbor cTabor* z Opčin, moški zbor *Ve-sna» iz Križa, mešani zbor «Bojan» iz Dornberga in mešani zbor tDanica» s Koroške.
Jutri pa bosta na sporedu spet dve prireditvi. Dopoldne bo športna prireditev, ki jo pripravljajo uporabniki telovadnice.
Popoldne, od 18.30 dalje pa bo v mali dvorani in v predverju doma ples za mlade in starejše. Gre za vabilo vsem, ki ob drugačnih prilikah obiskujejo Kulturni dom, da pridejo vanj tudi na prijateljski pomenek ob pogrnjenih mizah. Organizacijo i lesa je prevzel Mladinski krožek, in sicer bo izkupiček porabil za kritje stroškov drugih prireditev, zato gre to zamisel podpreti. Igral ho novogoriški ansambel «Ara Makao». Mize se lahko rezervira pri blagajni Kulturnega doma.
Prilagoditev urnika trgovin ob praznikih
Danes in v ponedeljek, 29. t.m., ne velja obvezna tedenska zapora za trgovine. Tako sporoča združenja goriških trgovcev in obenem obvešča, da so ustrezni sklep sprejeli v zvezi z državnim praznikom v sosednji republiki. Trgovine bodo lahko odprte tudi 5. in 19. decembra. ob priložnosti Andrejevega sejma in v pripravah na božič.
V smislu deželnih določil pa bodo trgovine v decembru lahko odprta tudi ob ponedeljkih. Torej obvezna tedenska zapora v decembru na velja.
Kiho
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Sesso e volen-tieri*. J. Dorelli, L. Antonelli in G. Guida. Barvni film.
CORSO 18.00—22.(X) »Tenebre*. A. Franciosa in D. Nicholodi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V1TTORIA 17.30-22.00 «La časa di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Naslednje srečanje bivših borcev treh dežel bo ob koncu leta 1983 v Sloveniji.
Nova pravila za prodajo sladoledov
Goriška občina sporoča, da ie bila ukinjena okrožnica št. 9510 u leta 1961. ki .je določala, da je za predajo sladoledov v konfekcijah potrebno posebno dovoljenje. Okrožnico so nadomestila pred kratkim sprejeta pravila o higienskem in zdravstvenem nadzorstvu živil.
Tržič
EXCELSIOR 17.30- 22.00 «Rocky III*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Scusa se * poco*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.IM) »Nočna mora*. A-meriški film. 22.00 «Madam Claude*. Francoski film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Poštar vedno dvakrat zvoni*. Ameriška krjrnjnal-ka.
Aretacija Novogoričana zaradi razpečavanja mamila
Najbrž je bil prepričan, da so preiskovalci že pozab'b nanj in Ha se torej nima ničesar bati V sredu. nekaj po 19. uri je policijska ob hodnica v Carduccijevi ulici v Gori ci opazila 30-letnega Sergeja Mi-kluža iz Nove Gorice proti katere mu .je bil pred leti izstavljen zaporni nalog zaradi posesti in razpečevanja mamil. Mikluža so zatorei pospremili na kvesturo ter ga pridržali. Ob osebni preiskavi so Dri niem našli dve precizni hehtnici in okrog osem gramov heroina, ki naj bi ga obtoženi, ki je zdaj v goriškem zaporu, na razpolago sodni oblasti, prinesel iz Francije in Švice. Dovolj dokazov torej za novo in tud; dovolj zajetno obtožnico. Menda je Mikluž v domovini že bil sojen za imdobna kazniva dejanja kar pa ga očitno ni spametovalo.
Gorela sta avtomobila v Carduccijevi ulici
Ogenj je v četrtek ponoči skoraj povsem uničil alfetto goriške registracije. last Roberta Bitežnika in povzročil precejšnjo škodo na fia-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute. Ul. C. Cosulich, telefon 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34. tel. 84-972.
tu 128 tržaške registracije, tast Naz zarena Codina. Obe vozik sta bili parkirani v Carduccijevi ulici. O gen.; je najprej zajel alfetto zatem pa še drugo vozilo. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj posredni povzročili tatovi, ki so iz alfette u-kradli radijski sprejemnik ter no vsej verjetnosti ob tem povzročili kratek stik.

POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Carme-la Medessi vd. Zotteri, iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče: ob 9.30 Antonio Scabini iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; ob 11. uri Teresa Foschi Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 12.30 Maria Travan Piani iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; ob 13.30 Maria Battisti vd. Boschin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Štandrež; 13.40 Albino Caoser iz splošne bolnišnice v Gradišče: ob 15. uri Lucia Piani iz splošne bolnišnice

PRIREDITVE V POČASTITEV 1. OBLETNICE DELOVANJA V
KULTURNEM DOMU
V GORICI
DANES, 27. novembra
ob 20.30: zborovski koncert. Nastopajo zbori iz Slovenije, Koroške in naše dežele
NEDELJA, 28. novembra
ob 10.00: športno srečanje
ob 18.30; družabno srečanje s plesom.
VABI .JENI!
Reklamna pobuda, kakršne avtomobilski trg ne pomni
0afluzzoiti
»p* Zastopnik
anna
MILIJONA
Korzo Italia 169 — Gorica Tel. 84093 - 84256
čaka te
O



PRED ODPRTJEM NOVEGA OBJEKTA NAD IZOLO
JUŽNOPRIMORSKA REGIJA KONČNO DOBILA PREPOTREBNO IN RES MODERNO BOLNIŠNICO
Dolga je bila pot najprej načrtovanja, nato zbiranja sredstev in končno izvajanja načrtov Prva faza celotne bolnišnice je torej mimo, zdravstveni delavci bodo odslej delali v povsem drugačnih razmerah - Da bi se sredstva izplačala, dograditi čimprej še ostali del
IZOLA — V nedeljr. 28. novem bra 1982, bo minilo natanko osem let, odkar so na pobočju nad opekamo Ruda pri Izoli vzidali temeljni kamen za novo bolnišnico Južne Primorske. Navziit slabemu vremenu in blatni poti se je takrat ob položitvi temeljnega kamna zbralo veliko ljudi. Hoteli so videti na lastne oči. kako se je dolgoletna želja le začela spre miniati >' dejanje. Če bi že takrat vedeli, koliko časa bodo gra-d li in kakšni napori bodo vse potrebni, preden bo lahko bolni šnica sprejela prve bolnike, bi jim menda že spočetka uplahnil pogum, kajti za tako pridobitev, kot je ta bolnišnica, je potrebno imeti precej poguma, moči in znanja. Ko je nekdo primerjal pre selitev kirurgičnega oddelka iz starih v nove prostore, je dejal: To .je približno tako. kot če stopiš iz dobe Potočke zijalke v 21. stoletje. In prav .je tako. Prav je da so zgradili tako sodobno bolnišnico, saj nismo tolike bogati. da bi take objekte gradili le za eno ali dve desetletji...
že takoj po osvoboditvi, ko se je Južna Primorska odcepila od dotedau.ie matične zdravstvene
Osebna
izkaznica
regijske
bolnišnice
Pr\a iaza regijske, bolnišnice nad Izolo ima 18 tisoč kvadratnih metrov površine. Na njih je sedaj kirurški oddelek s 117 posteljami. osrednji operacij.sk- blok, anestezi.isko reanimaeijska služba enota za intenzivno nego mali operacijski blok. urgentna sluz ba in poliklinika za kirurške bolnike, polikiinične ambulante, medicinsko oskrbovalne, pomožne in tehnične službe; rentgenski oddelek. laboratoriji, fizioterapevtska in patomortološka služba, "terili-zaci.ja. 5 klad išče krvi, deziufecij-ska služba, sobe za dežurne, služba prehrane, gaiderobe. sanitarije in skladišča. Zgradili so energetski sklop za vso bolnišni-co,‘"tietli.'; uredili zunanjo okolico bolnišnice, zgradili dostopno cesto in druge infrastrukturne ob jekte...
V bolnišnici bo prostora za pri bližno ICO kirurških bolnikov in 50 bolnikov z notranjimi obolenji. Tu bodo manjše. operacijske sobe Za gastro. rekto in cistosko-pijo. dve interni stični ordinaciji in cikloergometri.ja. kjer bodo pre gledovaii srčno funkcijo ob in po obremenitvenih tekstih. Sobe bodo imele po dve ali po pet postelj. ob vseh sobah b<ido sanitarije s tušem, garderobne omarice za obleke in osebne pred mete bolnikov, v sobah bodo pri ključki za telefone (nepremični bolniki bodo lahko telefonirali s postelj), ob post el ii .je poleg pri ključkov za medicinske aparate še naprava za klic sester, /a poslušanje radia, povsod so pri ki bički za kisik in komprlmiran zrak. V sobe za intenzivno nego' je potrebno vstopiti skozi «filter>. prospor, v katerem se je potrebno preobuti in preobleči, podoben vstop bo tudi v osrednji operacijski blok. Tri glavne operacijske dvorane so nameniene urološkim operacijam, splošnim operaeriam. Sicer pa je bolnišnica npremlje na s klimatskimi napravami, z napravami za pravočasno odkrivanje morebitnih požarov in še bi lahko naštevali...
B. š.
službe v Trstu, je iiostata potreba po novi bolnišnici več kot očitna. Zato ni nič čudnega, če so že leta 1954 na medrepubliški konferenci o koordinaciji zdravstvene služne v nekdanii coni B in nienem zaledju v Portorožu sklenili, da bo »razvoj industrije. turizma, prometa in porast prebivalstva zahteval osrednjo bolnišnico z vsemi oddelki, ki naj bi pd medicinski plati povezala Slovenijo z moriem*. Ta krat ie marsikdo menil, da bo bolnišnica zrasla čez, noč. Toda razmere so bile take, da je dr. I Ivan Kastelic šele leta 1970 lab-I ri ko izdelal študijo, na podlagi ka
I \ tere so potem zasnovali novo bol | s : nišnico. Istega leta sc se delavci f I obalnega območja dogovorili, da ! | bodo vsak mesec prispevali v no-- i seben sklad za gradnjo bolnišni-: ce en odstotek bruto osebnih do •|i hodkov. Leta 1971 se je tako na Hf bralo prvih 270 tisočakov, 1972.
leta 8.8 milijona. '973. leta tl "Z: milijonov in tako so začeli cur-ii Ijati novi in novi milijoni Kas neje (1974) ko so ta odsek vklju čili v zvišano prispevno -topnjo za zdravstveno zavarovanje, so se s prispevki pridružile še ob čine Sežana. Ilirska Bistrica in Poštnina Z zdravstvenimi skup nostmi istrskih občin (veliko prebivalstva Istre se zdravi v obal nih občinah) pa so se dogovorih. da bodo svoj delež prispevali s četrtino dražjim; cenami za opravljene storitve...
l^ta 1975 so izdelali prvi predračun, ki je za prvo fazo pred
videval 116,8 milijona dinarjev. Dela so se začela zares šele 3. julija 1975. SGP »Stavbenik* je postalo glavni izvajalec za prvo fazo. projektant pa je bil ljubljanski »Medicoengineering*. Tež ko bi sedaj naštevali verigo drobnih in manj drobnih opravii. zapletov ali ovir, ki jih je bilo potrebno premoščati že od posta vitve temeljnega kamna. Že v januarju 1976 so se problemi prvič tako nakopičili, da je marsikdo pomislil, da bo potrebno dela ustaviti. In takih trenutkov je bilo prav do zadujega veliko. Še pred nekaj tedni, ko so bili nekateri že prepričani, da je dozorel čas za preselitev, so drugi menili, da tega nc bode zmogli. Delavcem Južne Primorske so prvič obljubili, da bo do preselitve i>acientov v nove prostore prišlo konec leta 1977 in tako so prazne obljube padalc se nič kolikokrat. Zadnja obljuba je (zatrdno) govorila o preselitvi v prvi polovici tega leta Marsikdaj so pri investitorju (Koprski zdravstveni center) prazne obljuite postavili zavestno. Menili :;o, da bodo s tem bolj pritisnili na izva jalce. da bi nohiteli. In sprva predvidenih 120 milijonov je po stalo na koncu prve faze 640 milijonov. Marsikomu se ta naložba ne zdi tako velika, vendar pri tem ne računa, da bi pred osmimi leti vloženih 10 milijonov danes pomenilo trikrat, štirikrat več.
Nove pridobitve so veseli tudi delavci izolske bolnišnice, ki zdru žuje TOZD kirurgijo m TOZD skupne medicinske službe koprskega zdravstvenega centra. Razmere, v katerih so delali doslej, so bile preprosto nemogoče. Prav radi izlijejo ves svoj žolč na razmere. ki so jhn v mnoge,čem oteževale normalno zdravljenje. Streha .je ob močnih nalivi! puščala in včasih .je bilo treba podstaviti posode, da ne bi bilo luž v sobah, vodovodne cevi so v stenah preperele in puščale, nekaj sob so morali v kleti podpreti s podporniki, ker bi še sicer vdrl pod. Dve ločeni stavbi .je pove /oval nepokrit hodnik, v eni so se zmeraj greli s pečmi na nafto, rešilec je bolnike pripeljal le do stopnic in potem jih je bilo no trebno prenašati po stopnicah navzgor. ali navzdol. Bolnišnica ni imela lastnega agregata.
Petindvajset let stare postelje niso bile niti enkrat po meri — zdaj so bile previsoke, drugič prenizke ni se .jih dalo zlepa pre makniti... Tudi bolniki se niso debro počutili v njih Spah so • v sobah s po 10 do 15 losieljami in če kdo ni mogel spati, je pre budil vse v sobi. Za 116 pacientov sta bili na vol!o le dve kopalnici in pet stranišč. Imeli so premalo priključkov za kisik, zato so morali prevažati kisik v jeklenkah po sobah, kar je bilo skregano z vsemi varnostnimi u-krepi Zdravstveni delavci so de žurali v leseni baraki, ki so in bili noslavik v bližini bolnišnice Tu seveda ogrevan ia ni bilo. sanitarne razmere so bile nesprejemljive — eno samo stranišče in umivalnik...
Predstojnik kirurškega oddelka dr. Mario Gasparini je ob preselitvi povedal: »Novi prostori in nova oprema nam bo omogočila, da bomo svoja strokovno delo do polnili in uresničevali ves program storitev, ki nam jih nalaga samoupravni sporazum o delitvi dela. Na primer operacijo prostate (transuretralna resekci-ja), ki .je doslej nismo mogli izvajati, pa vgraditev endoprotez ,v kolke, operacije na ščitnici, negovanje opeklin (do 20 odstotkov opečene kožne površine)... pri tem bodo v bolnišnici pri roki potrebni laboratorji in rentgenska diagnostika. Pri delu nam bo v veliki meri pomagal patolog, med operacijo bo lahko na primer sproti dopolnjeval diagnozo. V hiši bodo tudi specialisti - internisti, s katerimi bo možen takojšen posvet. Internisti bodo lažje sodelovali pri operacijah, hitreje bomo lahko postavljali diagnoze, skrajšali čakalno dobo pred operacijo in do skrajnosti zmanjšali število komplikacij (zaradi boljših higienskih razmer). Operacijske dvorane bodo ločene za septične in aseptične operativne posege (cesar doslej nismo imeli). Poleg naših osnovnih dejavnosti si želimo, da bi se specializirali na primer za traumatološko nevrokirurške posege pri poškodbah rok (tu imamo že nekaj dobrih izkušenj) in še nekatere druge...*
Zdravstveni delavci izolske bolnišnice (vsaj nekateri med njimi) se zavedajo, da bo premalo, če bodo pridobili le nove. blesteče prostore, velike zloščene hodnike in široka dvigala za prevoz postelj. sobe. kjer bosta po dva aii največ pet bolnikov, z najsodobnejšimi posteljami, prostore z obilico svetlobe in čistoče, hermetično zaprte operacijske^ dvorane, opremljene z močnimi žarnicami, s posebnimi agregati za električ no energijo (in za rezervo še z. akumulatorji), celo vrsto druge opreme, na katero so se morali začeti privajati že dolgo pred vse lftvijo. ne bodo dovoli niti »pipsi* — posebne brežične telefonske zveze, ki jih bodo imeli najodgovornejši delavci pripete na ha-
ljah. da bodo v primerih nuje lahko takoj obveščeni... zavedajo se, da bodo morati v stari!, prostorih pustiti tudi svoje stare navade ali bolje razvade, na katere so imeli pripombe številni pacienti. V novih prostorih bo po trebno delati drugače. Spremeniti bo potrebno odnos do čistoče, do sodobne opreme in predvsem do trpečega bolnega sočloveka, šele ko bodo uspeli tudi v tem. bo preselitev popolna. Pred preselit vijo so sicer tem vprašanjem posvetili veliko pozornosti.
V isti slailii regijske bolnišnice sta še dve vrhnji nadstropji nedokončani. Gre za drugo fazo etape, kamor bi se čez nekaj let preselil še interni oddelek iz Ankarana. Internisti so sicer z eno nogo že v novi bolnišnici — s svojimi specialističnimi internistič-nimi ambulantami.
Denar za prvo fazo bolnišnice bodo delovni ljudje Južne Primorske zbirali še nekaj mesecev v letu 1984 Bolnišnica bo namreč v prvih letih izkoriščala le del skupnih funkciona'nui naprav in opreme, ki so jili že morali vgra Uiti v stavbo za ostale oddelke. Po mnenju vodilnih koprskega zdravstvenega centra je zato edi-
na rešitev za znižanje teh fiksnih stroškov v tem. da čimprej dokončajo še preostali dve nadstropji za interni oddelek. K sre či bolnišnica ne bo prinesla samo dodatnih stroškov koprskemu zdravstvu, nekaj jih bo tudi privarčevala. Računajo, da bodo na račun novih prostorov, nove opreme in nove organizaci je dela letno uspeli vsaj za 20 milijonov zmanjšati odliv denarja v druge regije za posege, ki jih bodo poslej lahko opravljali v novi bolnišnici.
Danes pomeni prva faza regijske bolnišnice nad Izolo, brez vsakršnega frazarjen.ia, izredno zmago — spomenik samoupravni odločitvi delavcev, da bodo temeljito prenovili razmere zdravstvenega varstva, objekt so pomagali graditi vsi delavci južne primorske regije, kar pomeni, da gre gotovo za najpomembneiši družno zgrajen objekt v regiji. Prav zaradi tega je sedaj na ramenih delavcev koprskega zdravstvenega centra, izredno pomembna in odgovorna naloga, da vdahnejo temu dragocenemu objektu tudi primemo vsebino oziroma organizacijo in način cHa.
B. Š.
FILM FILM : FILM
Pogled na Dolino skozi bogato obloženo kakijevo drevo (Foto M. Magajna)
tliiitiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiMMiiMiiMumiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiumiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMitMiiiii
Iz umetnostnih galerij
Dela Fausta Melottija v Planetariu
Najzahtevnejša tržaška galerija Planetario. ki pa ima bolj trgovski kot umetniški značaj, je obnovila svojo dejavnost in je za to priložnost pripravila razstavo zelo veljavnega italijanskega mojstra starejše generacije Fausta Melot-tija, ki je že prekoračil 80. leto in spada v skupino tistih maloštevilnih mojstrov, ki so v tridesetih letil) dajali pečat abstraktnim tokovom lombardijske likovne u-stvarjalnosti. V galeriji Planetario v začetku Ulice Armando Diaz v Trstu so dali v sredo, 24. t.m., na ogled dobra dva ducata Melot tijevih del, ki pa so vsa nastala v zadnjih desetih letih. Gre za skulpture, rekli bi raje plastike v bakru, pravzaprav iz bakrene žice, bakrene tanke mrežice ali prav tako tanke bakrene pločevine, gre nadalje za nekaj njegovih barvnih risb in pol ducata v mavec vrisanih ali vdolbenih motivov. O umetniku, ki dolgo zelo dolgo ni prodrl, a je nato nekako izbruhnil kot eden najveljav-nejših mojstrov določene dobe in določenega likovnega izraza, je številnemu občinstvu spregovoril umetnostni kritik Marco Meneguz-zo, ki je obširneje spregovoril tu-
di o mojstrovih dose-zldli, o njegovi uveljavitvi ne le doma, gač pa tudi v nekaterih velikih kulturnih centrih, kot na primer v Pragi in drugod, o čemer pričajo tudi številne nagrade, med katerimi je tudi nagrada Rembrandt, ki jo je Melotti dobil leta 1973.
SEZONA MIRU V PARIZU — 1980. Režija: Predrag Golubovič. Igrajo: D. Nikolič, M. Schneider, E. Josepshon, M. Manojlovič, P. Petit, R. Vallone. TV Ljubljana, v nedeljo ob 21.40.
Pariz, mesto umetnikov in idej; nasilje sedanjega časa; človek in vojna. Nenelinost vojne v človekovem življenju in doživljanju.
SLAVI NAPROTI — »Bound for glorj* 1976. Režija: Hal Ashby. I-grajo: David Carradine, Ronny Cox in drugi. TV Ljubljana, v torek ob 15.50.
«Ta vlak ne pelje kvartopircev, lažnivcev, klatežev ali pocestnic, ta vlak gre slavi naproti, ta vlak...*
Znani verzi legendarnega folk pevca Woody.ja Guthrieja. Gledali bomo lahko biografski film o »Singerju*, ki je pustil toliko naslednikov v ameriški popularni glasbi in ki je s svojimi naprednimi idejami (prek »življenjskega* popotovanja po ameriških tleh) priporno gel k ustanovitvi svobodnih sindikatov. «Slavi naproti* nudi priliko razmišljanja o družbi, njenih pozitivnih in negativnih aspektih, o človeku in njegovemu pristopu do okolja.
IL DOTTOP STRANAMORE — »Doctor Strangclove or How 1 lear-ned to stop worryng aml love the bomb* - -Doktor Strangelova* 1964. Režija: Slanle.v Kubrick. Igrajo: Peier Seller, Terr.v Southorn in drugi. RAI 3, v sredo ob 20.40
»Doc tor Strangelove*: politična fantastika ... ah kako se boš naučil ne se bati in ljubiti bombo (atomsko) .. .
Kaj bi se zgodilo če blazen a-meriški general sproži atomski napad na Sovjetsko zvezo? Kubrick nam dopušča možnost, da se s P. Sellersom na čelu. nasmejemo nad podobnimi mislimi, toda stvar je malce bolj zapletena, če se zgodi v resnici, kot nam jo pokaže film.
Kubrick: «2001, Odiseja . . .», «Ar-raneia meccanica*, «Barry Lin-don*.
ZABRISKIE POINT 1970. Režija: Michelangelo Antoniom. Igrajo: M. Frechette in D. Haltrin. Canale 5, v četrtek ob 21.30.
GLI UCCELLI — -The birdš* — »Ptice* 1963. Režija: A. Hitchcock. Igrajo: R. Tajlor in S. Pleshette. Rctequattro, v četrtek ob 21.30.
Težka je za gledalca izbira med dvema priznanima,režiserjema kot sta Antonioni in Hitchcock: za filma pa, ki padeta isti dan ob isti uri je malo drugače. Prvi (Za-briskie Point) prikazuje krutost Amerike, ki Antonioniju pomeni v-kraljestvo smrti* {pri tem filmu opozarjamo mlade gledalce na glasbo, ki je delo skupine Pink Flaid). »Ptice* spadajo v zrelo obdobje angleškega režiserja, ko prek slik raziskuje konflikte med dobrim in slabim, med naključjem in usodo. Film je mojstrsko dodelati p"av na tisti način, kot smo na Hitchcocka navajeni: od začetka do konca vodi in priklene gledalca na tak način, da mu »ne more več ui‘ i». ravno tako kot plavolasa Melanie morskim pticam v tem filmu.
PROFESSIONE REPORTER 1975. Režija: Michelangelo Antonioni. I-grajo: J. Nicholson in M. Sehnei-der. Canale 5, v petek ob 22.45.
Zopet Antonioni, zopet nepozaben film. Če se navežemo na Zabri-
VATOVeC
Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076
BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE
•	Ugodne cene, vljudnost, domačnost •	Brezplačna dostava na dom ali			na meji
Ignis	Bosch	Philips	Hoover
Candv	Blaupunkt	Sanyo	Braun
Rex	Grundig	Hitachi	Moulinex
San Giorgio	Telefunken	Inno-Hit	Girmi
Ariston	Metz	Krups	Singer
skie Point — sociološko razmišljanje o Ameriki ’70 let, vsestransko odobravanje režiserja nad takratnimi vrednotami mladih — je »...reporter* korak naprej v razvozlavanju sedanjosti. Antonioni opisuje človeka, ki «naveličan lastne eksistence spremeni identiteto in postane* prekupčevalec z orožjem v afriških puščavah.
VELIKA PRVA DIVIZIJA (THE BIG RED ONE - 1980), sreda, 1. decembra. Kulturni dom, Gorica, ob 18.00 in 21.00. Režija: Samuel Fidler. Igralo: Lee Marvin (narednik), Mark Hamill (Griff), Robert Carradine (Zah, pripovedovalec) . Bobbv Di Cicco (Vinci), Kel-ly Ward (Johnson), Stephane Au-dran (partizanka).
Samuel Fuller je režiser, a še prej pisatelj in časnikar. S filmom «Velika prva divizija* uresniči načrt, ki ga je hranil že od konca druge svetovne vojne, katere se je tudi sam udeležil. In zato se v filmu poosebi v Zabu (tudi on vedno s cigaro), ki zaključi svojo pripoved z besedami: «...edino, kar v vojni velja, je preživeti, če me lahko razumete. Tako je tudi zanj, neodvisnega film - makerja važno preživeti, ohraniti svoja čustva in svoje teme, pa čeprav je potem prisiljen snemati s prilični-mi sredstvi.
Film .ie torej za Fullerja «...bojišče, ljubezen... sovraštvo... akcija... nasilje... smrt.* Z eno besedo: emocija. Tako kot tudi »Velika prva divizija*: dober ameriški vojni roman.
Narednikova enota deluje na raznih bojiščih: v severni Afriki, v južni Italiji, v Normandiji. Na koncu je tudi prva, ki odkrije kruto resnico o krematorijih v nemških koncentracijskih taboriščih. To so najbol j prepričljive sekvence v filmu. Vendar ostaja celotno dogajanje zaradi močne časovne redukcije trajanja filma preveč epizodno.
RAZSELJENA OSEBA 1982. petek. 3. decembra. Kulturni dom, Gorica, ob 18.00 in ob 21.00. Režija: Marian Ciglič. Scenarij: Drago Jančar. Fotografija: Rado Likon. Igrajo: Matiaž Vlšnar (Peter), Draga Potočnjak (Vida), Miloš Battelino (Gorazd). Polde Bibič (Zidan), Sandi Krošl. Ivo Ban, Volodja Peer, Slava Maroševič.
Premiere slovenskih filmov A " v Gorici
V	sredo se je začel v goriškem Kulturnem domu ciklus projekcij pod naslovom Kitiema (kino in ci-uema). ki ga prirejata Kinoalelje in Piccolo Cineforum. Spored predvideva p£t filmov v italijanski sinhronizaciji in niz -treh slovenskih premier. Namen pobude je v tem, da se na kulturnem lodročju vzpostavi traien obtok filmskega proizvoda. Gospodarska kriza ima vidne postedice tudi v kinematografiji. še posebej v reproduktivni, saj se postopoma, in to prav povsod, krči število kinodvoran (čemur botruje tudi eksnairdia zasebnega te-leiizijskega omrežja).
Goriški publiki se nudi tako redka priložnost, da v kriznem obdobju vidijo take fibne. ki bi drugače sploh ne prišli na goriško »tržišče*. Poleg tega so v program vključene tudi tri slovenske premiere. kar manifestacijo označuje kot izjemen kulturni dogodek.
Na sporedu so naslednji slovenski filmi: »Razsriicna oseba* režiserja Marjana Cigliča (3. decembra). «Rdeči boogie*. režija Kar-po Godina (10. decembra) in »Boj na Požiralniku*, delo Janeza Drozga (17. decembra).
Med vsemi najbolj izstopa «Rde-či boogie*. film režiserja, ki se je uveljavil tudi izven meja domovine, zlasti zaradi dveh pomembnejših del: «Med dolžnostjo in strahom* (razmišljanje o vojni skozi prizmo človeških psiholoških motivacij za ali proti) in »Splav Meduze* (pretres jugoslovanske literarne vantgarde v letih po 1. svetovni vojni).
V	zadnjem filmu pa nas Karpo vrača v povojna leta druge vojne, v čas odpora velesili in internih političnih konfliktov. «Rdeči boogie* je kritika na Celjskem festivalu domačega filma ugodno sprejela, čeprav ne brez »kritičnih* pomislekov: vsekakor bomo lahko preverili 10. decembra tudi sami, za kaj v resnici gre.
pelletterie
USNJENA
vergoni galanterija
Reklamna prodaja vseh artiklov krokodilje kože
(moških in ženskih torbic, pasov, denarnic)
TRST — C.po S. Giacomo 6 Tel. 040/767235
250.000
samo 49viUvv lir za
AVTOMOBILSKE PUNSKE INŠTALACIJE Z MONTAŽO
• GARANCIJA 1 LETO -
BEDINI
LANDl LOVATO
A. IVI. A. R.
UL. DEL BOSCO 6 - TRST - TEL. 040/741946
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	«Brez izhoda* - 2. del TV nadaljevanke
11.05	Oddaja o umetnosti
11.45	Enciklopedija o naravi - dokumentarna odadja
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	TV dnevnik
14.00	»Popoldne z Ingrid Bergman*
«La vendetta della signora*
15.40	Pustolovščina
16.10	Glasbena oddaja
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.20	Oddaja o avtomobilizmu in
turizmu
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Oddaja o veri
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	«Happy magic* - vmes TV film iz serije «Fonzie*
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Fantastico 3
22.05	TV dnevnik
22.15	Zdravniška odaja
23.15	Programi prihodnjega tedna
23.30	Večerni dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
9.25	Bis
Vmes: Setovno prvenstvo v sučanju: moški slalom, prenos iz Bcrmia
12.30	Posebna odaja Dnevnika 2
13.00	Dnevnik ob 13, uri
13.30	Kultura, spektakel in druge zanimivosti
14.00	Odprta šola
14.30.	športna sobota
16.15	.Magična kocka
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Programi prihodnjega tedna
18.30	Dnevnik - Šport
18.40	Blitz - kviz
19.45	TV dnevnik
«Greh ladv Considine*. sledi risan film
20.30	Politična tribuna - KD o vladni krizi
20.35	«La tempesta di Parigi* -
3.	del iz serije «Bianco ros so blu* - po romanu Fran-coisa Linaresa
Belo. rdeče, plavo. Malahou-guejevi so se naselili v Parizu in tu se doktor začne ukvarjati s Klubom Bretoncev. ki so ga prekrsti’i v Klub jakobincev. Ker so se politične razmere hudo poslabšale, se Judith in Ma-theieu ponovno srečata. Ma-tliieu je namreč med tistimi izbranci, ki naj zaščiti-jo kral ih
21.25	»Ujetnik* - film - 1. del
22.10	TV dnevnik
22.15	»Ujetnik* - 2. del
23.05	Košarka - Prvenstvo A 1
23.45	^ dnevnik '	;	' ' ;
23.50	Gremoble: tenis Francija - ZDA
Finalna tekma za Davisov pokal
Tretji kanal
15.45	Rokomet:
Panini - Edilcuovi
17.35	Film »Izmislimo si ljubezen*
IPifUEP
Ufi
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	TV dnevnik
19.35	Že gledani in novi sporedi
20.05	«Cineteca»
20.40	«Mamma li Turchi* . 1. del
21.35	«Benetke, razstava o kinematografiji* (1932-1934)
22.20	TV dnevnik
22.55	Folk koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Mišje prigode, poljska risana serija
8.15	ZBIS - Vida Jeraj: Bajke med rožami
8.30	Ciciban, dober dan: Pri čevljarju
8.45	Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka
9.15	Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd
9.45	Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd
10.15	Povezave, poljudnoznanstvena serija
11.05	Pozdravljena, Makedonija
11.25	Nekje na dnu, dokumentarna oddaja
12.05	Poročila
12.55	Tuzla: P J v nogometu: Slo-boda - OFK Beograd, neposreden prenos
17.25	Mačja ulica, ameriški risani film
18.45	Naš kraj: Iška vas
19.00	Zlata ptica - J. Ribičič: Miško!in - Poroka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnvenik
20.00	Naše 20, srečanje
21.30	VUL 871, kanadski film Film govori o pariškem in ženirju. ki odleti v Montreal (s kanadskim leta'om YUL 871). Na pot odide službeno, pa tudi v žel ii. da bi našel starše, ki so jih med drugo vojno odselili v Kanado. Pravzaprav le delno uresniči svoje cilje, doživi pa kratko ljubezensko razmerje, uživa v poletu čez Montreal, nanj pa se naveže tudi mala deklica
Koper
16.20	Z nami pred kamero - Od daja v živo
16.25	Nogomet: Tuzla Slcboda - Beograd
19.30	TVD Stičišče
20.15- Dokumentarna oddaja
21.15	TVD Danes
21.30	Petrijin venec - TV nada Ijevanka - IV. del
TVD Danes
9.00	TV v šoli
ZagreD
12.55	Tuzla: nogomet
Sloboda - OFK Beograd prenos
16.10	Rokomet,
CZ - željezničar. (Sa), prenos
17.45	Okradeni in ukradeni - do kumenturna oddaja
18.30	Srčno vaši, dokumentarna serija
19.30	TV dnevnik
20.00	Marsejska pogodba, ameriški film
TRST A
7.00.	8.00, 10.00,	13.00, 14.00
jj 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro | jutro po naše: 8.10 Kulturni do-I godki; 8.40 Glasbena matineja, r vmes: Kako ti je ime?: 9.00 Sa
batni trim: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 -
14.00	Pol dnevniški mi razgledi: Be-
ležka, 12.00 «Glas od Rezije*; 12.40 Zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane; 13.20 Glasba po željah, Roman v nadalj.: V. Levstik: «Zapiski Tine Gramontove*; 14.30 Otroški kotiček:	:<Najdihojca»;
15.00	Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: Ob 250-letni:’i rojstva Franza Josepha Havdna;
18.00	Biografije velikih Slovencev Janez Povše: «Anton Tomaž Linhart*.
* • e
«Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu ie slovenstvo, nista znana?* Tako je France Prešeren napisal na Linhartov nagrobnik. V sklopu dramskega ni za «Biografije velikin Slovencev* bomo danes ob 18. uri odkrili ta nagrobnik in poskušali skozi igro, iti pripoveduje o življenju Antona Tomaža Linharta, globlje spoznati tega svetovljana naše književnosti, izjemne in genialne oseb nosti, ki doživlja v prvi osebi stvarnost takratne viharniške in seveda hudo napredne Evrope Igro o A. T. Linhartu je napisal Janez Povše, ki jo je s skupino Radijskega odra tudi režijsko realiziral.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.15. 14.00 Poročila; 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper,
Srednji val 546,4 metra ali 549 kUohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
13.15 Kinospored; 13 30 Zamejska reportaža; 13.50 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba, zanimivosti, informacije, intervjuji; 15.00 Dogodki in odme vi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Mladim poslušalcem; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italifanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30,
11.30.	13.30. 14.30, 15.30, 17.30 Po ročila; 6.00 9.30 Jutranji varie te; 9.32 Lucianovi dopisniki. 10.00 Glasba ir. besedilo; 10.32 Dobro došii v .Jugoslavijo; 10.40 Mozaik;
11.00	Kun. svet mladih: 11.23 Pe sem tedna; 11.36 Ves svet je ern. samo mesto; 12.05 Glasba no že ljah; 15.15 Glasba; 15.35 Glasbeni \veek-end; 16.00 Istrski akvareli; 16.55 Pismo iz...; 17.33 Pio šče; 18.00 Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00,	12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00. 19.00 Poročila;
6.00	- 9.(X) Glasbeno prebujanje; 9.02 Radio 1 in jaz; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja: 11.44 Cinecitta: 12.25 Garibaldi, radij ski oder: 14.03 Renato Zero od govar.ja na vaša pisma: 15.03 Ra diiski variete, ki ga vodita Lo retta Goggi in Oreste Linnello. 17.03 Autoradio: 17.30 Smo tudi mi: 19.15 Start: 19.30 Radio l -jazz; 21.03 Govor o zdravstvu;
21.30	Radijska kriminalka: 22.20 Radnsko malo gledališče; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30.	12.30. 13.30,
15.30.	16.30, 17.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.30 Radijski variete; 8.45 Glasba; 11.00 LP plošče; 12.48 Glasbe; 13.41 Sound-Track: 15.00 Radijski oder; 15.42 Gino Paoli in Neil Daimond; 17.02 Tisoč pes mi: 17.32 Minnie la eandida, ra di.jski odei': 19.50 Jazz glasba:
21.00	Simfonični koncert; 22.50, Jazz glasba.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
Poročila; 19.00 Radijski dnevnik;
6.10	in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7 25 Iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik'
9.05	Matinejski koncert; 9.15 Za pojmo pesem:	10.05 Panorama
lahke glasbe; 10.40 Po republikah in pokrajinah; 11.0.1 Zbori na koncertnih odrih: 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.00 Na današnj' dan; 12.10 Godala v ritmu- 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Naši po slušalci čestitajo; 13 00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in za bavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbena panorama:
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo;
18.30	Mladi mladim; 19.00 Radij-
ski dnevnik: 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Mladi mo stovi:	19.55 Domovina .je ena;
20.00	Sobotni zabavni večer, 21.00 Za Slovence po svetli,
-	• i • ti* 1- 'HVlVtk/f .	-V' ' .
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
«W0RLD SERIES» V BORMIU
Italijansko smučanje dočakalo svoje slavje
Zmagala je Quario pred Hessovo in Zmijevo - Danes moški slalom, v katerem je favorit tudi Bojan Križaj
BORMIO — Tudi za italijansko smučanje je po dolgem času prišel dan uspeha, čeprav ne v tekmah za svetovni pokal. Kljub temu je včerajšnja zmaga Mariarose Qua-rio v slalomu v okviru «World Seriess. dokajšnja spodbuda za vnaprej, saj smo šele na začetku sezone, ko najboljše smučarke še »lovijo* pravo farmo.
Včerajšnja tekma na umetnem snegu Bormia ni bila kaj dosti napeta, saj je Quario z odlično prvo vožnjo že rezervirala zmago. V tem delu so jugoslovanske reprezentantke tekmovale zelo skromno, čeprav je Zavadlavova startala kot šestnajsta, Leskovškova pa dve mesti za njo, tako da sta imeli obe dobro izhodišče. Kaže pa, da slovenske smučarke še niso nared za težje tekme. V prvem slalomu je razočarala tudi Erika Hess, ki si je delila deveto mesto.
V drugem slalomu pa je bilo vsekakor bolj napeto. Quario je smučala brez napake in je bilo jasno, da bo zmagala. Za ostala mesta pa se je vnel hud boj in tudi Hesso va je pripravila pravi podvig ter zabeležila najboljši čas drugega slaloma, kar pa je zadostovalo za nič več kot za drugo mesto. Tudi druga italijanska reprezentantka Zi-nijeva je presenetila vse z drugim najboljšim časom druge vožnje in s tretjim mestom na skupni lestvici.
Danes bo v Bormiu na vrsti slalom za moške, kjer imajo jugoslovanski reprezentanti veliko možnosti. Z nestrpnostjo je pričakovati nastop Bojana Križaja, ki bo moral potrditi sloves drugega najboljšega slalomista na svetu, pa čeprav ga služenje vojaškega roka malce ovira pri treningih.
nizatorji povedali na neki tiskovni konferenci, bodo eno od preizkušenj gotovo izpeljali, čeprav sedaj tam ni še zapadel sneg. Razpolagajo namreč z najmodernejšimi sredstvi, da lahko proge prekri.jejo z umetnim snegom.
TENIS
KOŠARKA
V ITALIJANSKI Gl LIGI
JADRAN JUTRI V GOSTEH V TERAMU
To bo letošnje najdaljše gostovanje (okrog 700 km poti) ■ Tokrat brez Splichala Ekipo bo vodil Klavdij Starc ■ Velika odločenost in volja do zmage
SYDNEY — V četrtfinalu medna rodnega ženskega teniškega turnirja v Sydneyu, veljavnem za »Grand prix», so dosegli naslednje izide. Jaeger (ZDA) -
Allen (ZDA)	6:1,	6:0
Navratilova (ZDA) -		
Antonopolis (ZDA)	6:1,	6:4
Cawley (Avstralija) -		
Kiyomura (ZDA)	7:5,	6:3
Garrison (ZDA1 -Vermaak (Južna Afrika) 7:6, 6:1
Prejšnji teden smo zapisali, da si Jadran novega spodrsljaja ne sme privoščiti in na srečo je proti Pacheri osvojil novi, predragoceni točki. Isto ugotovitev lahko zapišemo pred jutrišnjim, letošnjim najdaljšim gostovanjem v Teramu: zmaga je obvezna, če noče zgubiti stika z vrhom lestvice. Zmagati pa ne bo ne lahko ne enostavno. O peterki Terama sicer ni dosti podatkov, vendar po dosedanjih rezultatih sodeč gre za solidno peterko, ki prav tako krvavo potrebuje točke in ki je doma zgubila le proti prvouvrščenemu CIS in proti Castelfranču, ki za CIS zaostaja le za točki.
Poleg solidnega nasprotnika, izredno naporne poti pa tudi »zdravstveno* stanje naše ekipe ni zadovoljivo in se ni dosti spremenilo v tem zadnjem tednu. Ban bo sicer igral, čeprav še ni povsem okreval po poškodbi. Za Petra Žerjala, ki bo odpotoval skupaj z ostalimi, pa ni še gotovo, če bo nastopil. Klavdij Starc, kateremu so komaj sneli ma-
V FINALU POKALA DAVIS
Določeni datumi finalov
evropskih pokalov
RIM — Na včerajšnji seji izvršnega odbora UEFA so določili sedeže finalov v evropskih nogometnih pokalih. Tako bodo finale pokala prvakov odigrali v Atenah 25. maja, finale pokala pokalnih prvakov pa bo na sporedu 11. maja prihodnjega leta v Goteborgu na Švedskem.
S tem so vsi dvomi odstra: njeni in je tudi odpadla možnost, da bd finale pokala prvakov odigrali v Italiji, kajti ■»Italija je vložila prošnjo z zamudo, Grčija in Švedska pa dajeta vsa jamstva in odgovarjata vsem zahtevam evropske nogometne zveze*.
Na seji so razpravljali tudi o evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji leta 1984. Pojasnili so, da se bodo tekme odvijale v sedmih mestih, in sicer v Parizu, Lyonu, Marseillu, St. Etiennu, Nantesu, Nancyju in Lensu.
ZDA v vodstvu proti Franciji
Prvi točki sta včeraj priborila McEnroe in Maycr
vec, pa bo na trenerski klopci nadomestil Splichala.
»Kdaj računaš, da boš lahko tudi na.igrišču in ne s trenerske klopi» lahko pomagal svojim tovarišem?» smo vprašali Klavdija Starca.
»Upam, da čez dva tedna. Mavec so mi sneli v četrtek, sedaj pa moram začeti s telovadbo, da se mi koleno spet privadi na napore.*
«Za kaj ste se odločili, boste šli z vlakom ali avtobusom? Prejšnje dni se namreč ni vedelo, kako se boste lotili te dolge poti do Te-govoril.*
»Odločili smo se za vlak. Odpotovali bomo v soboto popoldne (torej danes) in prespali nekje po poti. Z vlakom bomo prišli gotovo bolj spočiti, saj bi z avtobusom morali na pot v nedeljo zgodaj zjutraj, v Teramo pa bi prišli le malo pred tekmo, tako da o počitku ne bi govoril.*
«Kako to, da ne bo Splichala?»
«Doma je moral ostati iz osebnih razlogov.*
«Veste kakšno podrobnost o na sprotniku?»
«Ne vemo veliko, vendar upamo, da so le slabši od nas. Za nas je to srečanje izredno pomembno, čakamo ga z največjo koncentracijo in bomo dali vse od sebe, da do-i mov prinesemo zmago.* i «Upam in želim, da se vam to ne bo primerilo, vendar . . . Kaj pa, če zgubite?»
«Ne mislimo na poraz, ne smemo misliti nanj, če hočemo še v play-off m v višjo ligo.* (db)
nobena igralka Krasa. Tokrat pa odhaja na pot 5 igralk in 1 igralec. V absolutni kategoriji bodo nastopile Marina Cergol, Sonja Doljak, Sonja Milič in Damjana Sedmak. Med naraščajnicami bo poskušala srečo Tanja Ukmar, v mladinski konkurenci pa Boris Štoka.
V Cagliariju je zaradi oslabljene konkurence presenetila Neapeljčan-ka Massini, ki si je tako že nabrala dragocene točke v borbi za državni naslov. Tokrat pa bo drugačna pesem in velika favoritinja za končno zmago je prav Cergolova, ki pa se bo morala braniti tudi pred napadi klubske soigralke Miličeve. (B.S.)
Salazar k Marchu
SANTIAGO — Avtomobilski pilot formule 1 Eliseo Salazar bo v prihodnji sezoni edini pilot hiše Marcn.
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH PRVENSTVIH
S. Pertot (Primorje): «0dločno bomo branili svoje prvo mesto»
V1. AL Vfsna lahko osvoji točko - V 2. AL derbi Kras-Gaja - V 3. AL na Goriškem Mladost proti predzadnjemu - Juventina pred šesto zaporedno zmago?
V nedeljo bo na sporedu 11. kolo nogometnih prvenstev prve in druge amaterske lige ter 9. kolo tretje amaterske lige. Za napoved tekem naših enajsteric smo vprašali dolgoletnega Igralca Primorja in sedanjega trenerja naraščajniške e-kipe istega društva, Štefana Per-tota.
Rally Monze
MILAN — Za letošnji avtomobilski rally Monze, ki bo danes in jutri. se je vpisalo 90 posadk.
1. AMATERSKA LIGA
FORTITUDO — VESNA »Mislim, da bi lahko bil neodločen rezultat povoljen za obe moštvi, ki sta si precej enakovredni. For-titudo je začel prvenstvo zelo dobro, v zadnjih treh kolih pa je precej razočaral. Zato ima Vesna možnost osvojiti dragoceno točko v boju za obstanek v ligi.*
2. AMATERSKA LIGA
KRAS — GAJA
«Kras ima odlično priložnost, da doseže svojo prvo prvenstveno zma-
go. saj je Gaja zadnja na lestvici. Po drugi strani pa je vsak derbi poglavje zase in je vsako predvidevanje zelo težko. Ne bi izključil možnosti, da bi Kras nadaljeval s svojo dolgo serijo remijev.* GIARIZZOLE - PRIMORJE »Kljub temu, da smo zaradi poškodb trenutno nekoliko oslabljeni, odločno startamo na zmago, saj branimo svoje prvo mesto na lestvici proti ekipi, ki je trenutno na sredini. Vzdušje v ekipi je res odlično in tovariško. Naša naloga pa vsekakor ne bo lahka, raj so Giarizzo-le težak nasprotnik, ki je zmožen tudi presenečenja.*
N...mm.......'im......m.nun....................mmmm.mimimmmmmm.m.mmmmmmmmmmmmim. mi. mmmmmm.
Slfc
-

GRENOBLE — Po prvem dnevu velikega finala za Davisov pokal v Grenoblu ZDA vodijo že z dvema točkama proti Franciji in res ni videti, kako bi jim slednja sedaj odvzela končno zmago. Da bi namreč Francozi lahko upali na uspeh, bi moral v prvem srečanju njihov najboljši igralec Yannick Noah obvezno zmagati proti McEnroeju. A-meričan' pa ni dopustil presenečenja. V izredno napetem srečanju je po petih setih in pravem maratonskem boju strl odpor Noaha.
Zlasti izenačen in spektakularen je bil prvi niz, ki ga je po celi uri in petnajstih minutah osvojil Američan. V drugem in tretjem nizu je Noah z veliko odločnostjo in ob bodrenju 15 tisoč navijačev pu stil za sabo nasprotnika. Odmor pa je očitno bolj koristil McEnroeju, ki je v naslednjih dveh nizih pokazal, da ni daleč od svoje najboljše forme, pri Francozu pa je na dan prišla tudi utrujenost. Prva točka .je tako šla ZDA.
V drugem srečanju posameznikov sta se nato pomerila Gene Mayer in Henri Leconte. Ta dvoboj se je končal v štirih nizih, zmaga pa je ponovno šla Američanu.
IZIDA
McEnroe - Noah (12:10, 1:6, 3:6, 6:2, 6:3)
Mayer - Leconte
3:2
3:1
(6:2, 6:2, 7:9, 6:4)
MINIBASKET
Bor — Libertas	77:38
BOR: Acerbi 5, Milone 2, Pregare, Jelekčič 2, Kert, Jerccg 4, Krasna 35, Pertot 2, Race 22, Pavlica 4, Cupin L
V prvi prijateljski tekmi letošnje sezone je Bor premagal Libertas. Borovci so presenetili predvsem v obrambi in protinapadu in tako do
dvojic, in sicer med McEnroe.em in Flemingom na eni strani ter Noa hom in Lecontejem na drugi.
segli visoko zmago. Izkazali so se sporedu srečanje j vs; je ziasti pa Race in Krasna.
Turnir v Braziliji
SALVADOR — V četrtfinalu teniškega turnirja za Grand Prix v tem brazilskem mestu so dosegli sledeče rezultate: Fillol (Čile) - A-dams (ZDA) 6:4, 6:1; Acuna (Čv le) - Royer (ZDA) 6:1, 6:0; Kir-mayr (Braz.) - Maeso (Šp.) 7:6, 7:6; Andres - Kohlberg (oba ZDA) 7:6, 7:6.
pa
(LUPE1
NAMIZNI TENIS
"
Domači šport
DANES
Sobota, 27. novembra
San
NA DRŽAVNEM TURNiRJU
Tudi Kras v Parmi
Namiznoteniška prvenstva so za konec tedna prekinjena, ker je v Parmi na sporedu 2. vsedržavni turnir za absolutno in mladinske kategorije. Na prvem turnirju, ki se je odvijal v daljnem Cagliariju, ra zaradi finančnih težav nastopila
NOGOMET
Najmlajši
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje Lorenzo.
Mlajši cicibani
16.30	Villa Ara: CGS - Breg.
Cicibani
15 00 pri Dom ju: Domio - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - S. Luigi.
Začetniki
15.30	v Dolini: Breg CGS.
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
18.00	Telovadnica Ul. Brass: Dom - Erbasol.
ODBOJKA
Ženska B liga
19.00	v Nabrežini: Sokol - Bor Intereuropa.
Ženska. C-l liga
19.00 na Proseku, športni center pristaniščnikov:	Orna 01ympic -
Sloga.
Meška C-2 liga
20.30	v Štandrežu: 01ympia Ter-'pin - Vecchia Pallavolo Trst, , 20,30
.....................................................................m..mmm.mm...mmm.m.......................
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
v Gorici, Kulturni dom: JuVentina Belca - Rangers; 18.00 v Vidmu: Volley Bali Videm - Bor JIK Banka.
ŽENSKA C-2 liga
18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Sangiorgina; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Agi Gorica; 18.00 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Breg.
Moška D liga
20.30 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: Cus Trst - Jamlje.
Ženska D liga
18.00 pri Banih: Sloga - Volley club Trst: 17 00 v Nabrežini: Sokol - Volley Club Tržič.
JUTRI
Nedelja, 28. novembra
NOGOMET
setih letih in je z vztrajnostjo in pozornostjo teh, ki so ji bili ob strani pokazala, kako treba delati s handikapiranimi otroki. Dogodek je zlasti pomemben v sedanjem trenutku, kot je tudi poudaril njen učitelj Nicolino Rosa, ko opažamo določen zastoj in preobrat pri vključevanju handikapiranih v družbeno tkivo.
ATLETIKA
Azijske igre
NEW DELHI — Reprezentanca Kitajske je po sedmih dneh azijskih iger prevzela vodstvo na po-
Odbojka
	VRSTNI RED	
1.	Quario (It.)	1'36”29
2.	Hess (Švi.)	1’36"58
3.	Zini (It.)	1'37”20
4.	Steiner (Av.)	1’37”36
5.	Konzett (Liech.)	1’37”37
6	H. Wen/el (Liech.)	1'37"89
1.	Pelen (Fr.)	1’37''94
8.	Tlalka (Polj.)	1’38"04
27.	Zavadlav	1'40’ '66
28.	Leskovšek	1’40”74
32.	Tome	1’41 "21
36.	Koprol	1'42"03
Polona Peharc je padla		v prvi
V	Nabrežini slovenski derbi Sokol-Bor Intereuropa
V	C-1 ligi zanimivo srečanje med OMA Olympic in Slogo ■ Danes in jutri start 10 naših ekip v C-2 in D ligi
vožnji.
SKUPNA EKIPNA LESTVICA 1. Švica 41 točk, 2. Italija 18, 3. Francija 12, 4. Avstrija 10, 5. ZRN 8, 6. Liechtenstein 7. 7. ČSSR 6, 8. Jugoslavija 5 in 9. Poljska 1.
Decembra v Piancavallu za svetovni pokal
Ta konec tedna bo na naših odbojkarskih	igriščih	izredno	pestro.
Pričelo se bo namreč prvenstvo v ženski m moški C-2 ter v moški in ženski D ligi. V teh dveh prvenstvih bo nastopilo kar deset naših šesterk. To so Bor, Kontovel Electronic Shop in Breg v ženski C-2, ter Ju-ventina Belca. 01ympia Terpin in Bor JIK Banka v moški C-2 ligi.
V	ženski konkurenci D lige pa bo-
mo imeli tri naše zastopnike — O-lympio iz	Gorice,	Slogo	in	Sokol.
V	moški konkurenci pa bo edini zastopnik šesterka Jamelj. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na vsa prvenstva, ki so že v teku. O-srednja tekma pa bo prav gotovo v Nabrežini, kjer bo ženski drugoli-gaški derbi med domačim Sokolom in Borom Intereuropo.
Ženska B liga
V 4. kolu tega prvenstva se bosta drevi	v slovenskem	derbiju v
Nabrežini	srečala	Sokol	in	tržaški
Bor Intereuropa. V preteklosti je pomenil ta neposredni obračun med našima dvema šesterkama pravi odbojkarski višek. Ali bo tako tudi letos? Že vnaprej lahko odgovorimo, da ne. Oba naša drugoligaša še zdaleč nista letos pokazala take igre kot v preteklosti. Razloga sta pa povsem različna. Nabrežinke igrajo letos z močno spremenjejo posta vo, glede igralnega kadra pri Boru
PIANCAVALLO - V PiancavaHu bosta 15. in 16. decembra na sporedu smuk in slalom, veljavna za ženski svetovni pokal. Kot so orga-
..........................................................
Intereuropi pa ni prišlo do sprememb, a trenira se manj, ne tako prizadevno, tako da igra veliko trpi. Na kratko povedano, borovke niso več tako zanesljive v napadu, še manj v obrambi. Posledica tega sta dva prepričljiva poraza v gosteh in sicer z ne preveč dobrim Moglianom Venetom in novincem Pallavolo Ner-veso. Za nameček se je zataknilo pri trenerjih obeh naših ekip (iz razlogov, ki so vsem dobro znani in poznani). To je seveda tudi imelo svoje posledice.
Zastopnice Sokola so v uvodnem srečanju doma ne brez težav odpra vile Nerveso, potem so izgubile z drugim novincem v podskupini, Albatrosom iz Trevisa, ter pospravile drugi par točk z izredno slabim Ita-som iz Fiume. Veneta, katerega so odpravile tudi zastopnice Bora Intereuropa. Zmaga tako Nabrežink kot tudi Tržačank s temi nasprotnicami pa ni najbolj zanesljiv test. Dejstvo pa je, da imajo domačinke pred tem prvim letošnjim neposrednim obračunom dve točki več, kar seveda ni malo, glede na dosedanje razplete v podskupini. Na »Memorialu Nede Mijot* sta se naši dve šesterki že pomerili in zmagale so igralke Bora Intereurope. Takrat pri Sokolu ni bilo Vlaste Pesaressi, ki zna tokrat premakniti jeziček na tehtnici v korist Sokola. Ob tem pa
VČERAJ NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU
Podelili Bloudkova priznanja
Visoka odličja je prejelo 34 športnih organizacij in športnikov
Na ljubljanskem magistratu je bila včeraj svečana podelitev Bloudkovih priznanj. Odbor za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Te-lesnokulturne skupnosti Slovenije je sklenil, da za leto 1982 podeli 8 nagrad in 26 plaket organizacijam, posameznikom ter športnikom za njihovo delo in ustvarjalne dosežke na področju telesne kulture. Kot nam je povedal predsednik Telesno-kulturne skupnosti Slovenije Tone Florijančič, je bilo letos veliko predlogov, zato je imela komisija pri izbiranju težko nalogo, kajti bilo jih je več, ki bi si zaslužili Bloudkovo priznanje. V pogovoru se je dotaknil tudi problematike zamejskega športa in obžaloval, da tudi letos ni med nagrajenci nobenega Korošca, kot tudi ne goriške-ga ali tržaškega športnika.
Letošnjo Bloudkovo nagrado so prejeli: Alpski letalski center Le
sce - Bled, za dolgoletno uspešno razvijanje športnega letalstva ter padalstva.
Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane, za vzgojno-izobraževalno in raziskovalno delo v telesni kulturi.
Vinko Canjko iz Slovenj Gradca, za življenjsko delo v telesni kulturi.
Ljuban Jakše iz Ljubljane za dolgoletno organizacijsko in družbeno delovanje v šahu.
Stane Koblar iz Jesenic za delo v planinski organizaciji ter Smučarski zvezi.
Darijan Petrič iz Kranja za vrhunske dosežke v plavanju.
Boris Strel iz škofje Loke za vrhunske dosežke v alpskem smučanju.
Tone Vogrinc iz Maribora, za u-spehe pri treniranju in vodenju alpske smučarske reprezentance Jugoslavije.
Bloudkovo plaketo pa so dobili: Alpinistični odsek pri planinskem društvu Celje: Atletski klub »Nova Gorica*: Kajak . kanu klub Ljubljana; Bojan Janez - Mojstrana: Dolinšek Edi - Maribor; Franko Andrej - Nova Gorica; Hladnik Jože - Kranj; Homan Franc - Tržič; Hribar Slavko - Škofja Loka; Jerman Jože - Dol pri Ljubljani; Jež Bogdan - Ljubljana; Klanjšček Ciril - Murska Sobota; Kneževič Milan - Ptuj; Kopitar Jože - Celje; Lapajne - Benedetič Lidija - Nova Gorica; Novak Ljubo - Maribor; Pak Ferdo - Rogaška Slatina; Papež Stane » Ljubljana; Peršak Ivan -Bučkovci; Planinšek Bojan - Celje; Škabar Aljoška - Koper; Štajner Valter - Titovo Velenje; Tence Iva -Ljubljana; Tič Franjo . Slovenske Konjice; Trebičnik Metod - Celje; Vengust Albin - Ljubljana.
ne gre pozabiti, da je doprinos bivše jugoslovanske reprezentantke in dolgoletne članice OK Rijeka precej manjši kot bi lahko sicer bil, ker z novimi soigralkami ni dobro uigrana, saj z njimi ne more trenirati. Samo tri tekme brez treningov so občutno premalo.
Po našem mnenju je v tem derbiju favorit Sokol, če bo res tako, bo tudi tokrat najboljši razsodnik samo igrišče. Pri srečanjih med našima ekipama je bilo vedno polno preobratov in tudi presenečenj, ki so seveda možna tudi drevi, a prednost domačega terena že nekaj pomeni. Gre namreč za dve zlata vredni točki in še za toliko bolj pomemben in dragocen prestiž. Upati je tudi, da igralke s prikazano igro ne bodo razočarale, ker to ne bi bila najboljša propaganda za odbojko.
Ženska C-l liga
V	tržaškem derbiju se bosta v lepi telovadnici športnega centra pristaniških delavcev spoprijela Oma 01ympia in Sloga, torej šesterki, ki sta pred tednom dni izgubili; Trža čanke so ostale praznih rok samo po treh setih s CUS, Sloga pa je poskrbela za razočaranje v tekmi z ne preveč nevarnim Libertasom iz Krmina. Tako imajo ene kot tudi druge lepo priložnost, da popravijo spodrsljaj. Uspelo pa bo samo eni ekipi in upati je, da se bo sreča nasmehnila slovenskim odbojkaricam, ki so za podvig tudi sposobne, pa ne glede na to, da ima trener Cipolla zaradi poškodb nekaj težav pri sestavi šesterke.
Moška in ženska C-2 liga
V	prvem kolu igrata oba goriška zastopnika, 01ympia Terpin in Juventina Belca, pred domačimi gledalci. Odbojkarji Bora JIK Banke pa bodo gostovali v Vidmu. Kot zanimivost omenimo, da so vse tri naše šesterke v tej ligi novinci. Vsaka napoved je tvegana, ker so nasprotniki prave neznanke. V ženski konkurenci igrata Bor in Kontovel Electronic Shop doma, Breg pa odhaja k nevarnemu Libertasu v Martignacco.
Moška in ženska D liga
Tudi glede realnih sposobnosti in moči naših ekip v tej konkurenci ta ko ženskih kot tudi moških, je izredno tvegano dati katerokoli na poved. Ekipi Sokola in goriške 01ym-pie sta novinca, Sloga je bila med moštvi, ki so izpadla iz te lige, najboljša in igra -za dopolnitev števila konkurentov še naprej v tej konkurenci, Novinci so tudi odbojkarji Jamelj. Že vnaprej pa lahko rečemo, da je za vse naše šesterke edini cilj obstanek v ligi. Če bodo v tem uspele, bo prav gotovo že velik uspeh.
Deklice
V 1. kolu povratnega dela prvenstva se bo Breg srečal s CUS. Tržačanke so v prvi tekmi zmagale s 3:0. Domačinke so tudi v tem povratnem srečanju favoritinje, a prepričani smo, da nimajo še točki v žepu. (G. F.)
DEČKI
Sloga — Inter 1904	1:3
(15:7, 5:15, 13:15, 14:16)
SLOGA: Bandelj, Komar, Cerpan, Sosič, Hrovatin, Filipčič, Simonič, Kralj in Bitežnik.
Sloga je s,vojo zadnjo tekmo v prvenstvu dečkov odigrala pred domačim občinstvom. Takoj moramo povedati, da so mladi slogaši zaigrali izredno dobro. Res je sicer, da so tekmo izgubili, vendar pa so vsi, ki so si tekmo ogledali, obstali presenečeni nad igro naših slovenskih fantov. Pomisliti je namreč treba, da se pri Slogi ukvarjajo z moško odbojko komaj dobro leto in je zato napredek skorajda neverjeten.
Po prvem setu, ki so ga slogaši osvojili z veliko lahkoto, so drugi set izgubili dokaj klavrno, potem pa se je začela prava igra. Tako tretji kot četrti set sta bila prava poslastica. Tekma je bila vseskozi živa, napeta in borbena.
1.	amaterska liga
14.30 v MiLah: Fortitudo - Vesna.
2.	amaterska liga
14 30 v Repnu: Kras - Gaja; 14.30 j v Žavljah: Giarizzole - Primorje; ' 14.30 v Bazovici: Zarja - Zaule.
3.	amaterska liga
14.30	v Dolini: Breg - Grandi Mo-tpri: 14.30 v -Trebčah: Primotec-«-Barbarians; 14.30- v-Sovcdnjah: Sovodnje - San Lorenzo; 14,30 v Gra dišču: Torriafra*-"-Juventinar 1*30 v Podgori: Piedimopte - Mladost.
Deželni naraščajniki
10.30	v Dolini: Breg - Udinese.
Pokrajinski naraščajniki
8.30	v Žavljah: Zaule - Primorje.
Najmlajši
11.45	na igrišču Cavpnanelle: Cam-nanelle - Vesna: 10.30 v Bazovici: Zarja - Chiarbola; 15.00 igrišče Villa Čarsia: Rotenese - Primorec.
7«Xpinii(s
13.45	v Ul/ Flavia: S. Luigi -Kras.
KOŠARKA
sebni lestvici osvojenih kolajn. Kitajci so z desetimi osvojenimi naslovi prehiteli Japonce. Kitajski športniki so blesteli predvsem v telovadbi, namiznem tenisu, plavanju. streljanju in vesianiu.
KOŠARKA
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je izključila za eno kolo Dina Meneghi-na (Billy).
ZARJA - ZAULE
«Kot zgleda, domače igrišče ni zelo ugodno za Zarjo, saj je na njem doživela že tri poraze. Upati je. da se to ne bo ponovilo tudi jutri, saj bi Bazovci lahko zdrknili v nevaren položaj. Njihova naloga pa ne bo lahka, saj so Zaule precej dobra ekipa.
3. AL NA TRŽAŠKEM
BREG — GRANDI MOTOR1
«Glede na to, da igrajo na domačem igrišču in da je njihov nasprotnik precej šibek, bi morali Brežani brez večjih težav osvojiti obe točki.*
PRIMOREC — BARBARIANS
»Kot kaže. si je Primorec odlično opomogel po začetnih neuspehih in igra iz tedna v teden bolje. Jutri se bo doma pomeril proti zadnje-uvrščenim na lestvici zato bi morali zmagati s precejšnjo lahkoto.*
3. AL NA GORIŠKEM
SOVODNJE — SAN LORENZO Naloga Sovodenjcev (če želijo obdržati stik z vrhom lestvice) je ta, da jutri proti San Lorenzu zmagajo. Naloga sicer ni nemogoča, saj je gostujoča ekipa doslej igrala s spremenljivo srečo in ima 2 točki zaostanka za Marsonovimi varovanci. čeprav mora odigrati še zaostalo tekmo.
PIEDIMONTE — MLADOST
Kraševci, ki so prejšnjo nedeljo slavili prepričljivo zmago proti Sa-gradu, bodo tokrat gostovali v Podgori, proti predzadnjemu na lestvici. Čeprav zgleda, da bo naloga dokaj lahka, Piedimonte ne bo tako poceni prodal svoje kože, še posebno če upoštevamo, da je letos pričel prvenstvo dokaj ambiciozno.
TORRIANA — JUVENTINA
Štandrežci gostujejo v Gradišču z željo, da dosežejo svojo 6. zaporedno zmago, kar bi predstavljalo poseben rekord v tem prvenstvu. K temu pa je treba dodati, da je Juventina v polnem teku za najvišje mesto na lestvici in vsak njen spodrsljaj bi nasprotniki znali spretno izkoristiti. Zato pričakujemo, da bodo Vižintinovi varovanci zaigrali kot znajo in zlasti pokazali to, kar so pokazali v drugem polčasu prejšnje tekme ter tako nadigrali tudi Torriano.	,, ..

ODBOJKA
JUTRI V GORIO
Odbojkarski turnir
Prireditev spada v okvir praznovanja ob prvi obletnici odprtja Kulturnega doma
Moška C-l liga
17.30 v Teramu: Teramo - Jadran.
Promocijsko prvenstvo
1100 telovadnica Pacco: Edera Časa del Frigo - Bor Radenska; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Ferrovia-rio: 11.00 na Opčinah: Polet - Sco-glietto.
Mladinci
15 00 telovadnica šole Morpurgo: Stella Azzurra - Polet.
ODBOJKA
Ženska D liga
9.30	v Štandrežu: 01ympia - CP Pieris.
Deklice
11.30	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Breg.
Izreden uspeh handikapiranega dekleta
GENOVA — Paola Tuberoni. han-dikapirano dekle iz Genove, je dosegla res izreden uspeh saj je v ju-jitsu osvojila črni pas. Tuberoni jeva, ki je mongoloid, se je z ju-jitsom začela ukvarjati pri dvaj-
Med številne pobude, ki so te dni v okviru praznovanj ob prvi obletnici življenja goriškega Kulturnega doma, je treba vključiti tudi odbojkarski turnir, ki bo na sporedu jutri zjutraj v telovadnici kulturno - športnega središča.
Športne manifestacije, ki sledi oni pred dvema tednoma, se bodo udeležile moške ekipe Juventine, Jamelj in Našega prapora. Gre torej za turnir, na katerem bedo naše ekipe preverile svojo kondicijsko pripravljenost pred pričetkom, oziroma ob pričetku prvenstva.
naslov, naj bi Gambini prejel okrog štirideset milijonov lir
SPORED TEKMOVANJA 9.30: Naš prapor - Juventina 10.15: Naš prapor - Jamlje 11.00: Juventina - Jamlje
ATLETIKA
De Oliveira doma
SAO PAOLO — Znani brazilski atlet, svetovni rekorder (17,89 m) v troskoku Carlos De Olivejra je jred dnevi zapustil bolnico. Izrazil je željo, da bi postal trener. Kot znano so atletu amputirali desno nogo, ker se je hudo ponesrečil v prometni nesreči decembra lani.
1:
OBVESTILA
BOKS
Morda decembra Gambini — Oliva
MARSEILLE — Evropski prvak v superlahki kategoriji, Francoz Robert Gambini, se bo verjetno konec decembra v Ischii pomeril z Italijanom Patriziom Olivo. Za srečanje, ki bo veljalo za evropski
SK Devin
organizira smučarski tečaj, in sicer za alpsko disciplino na Trbižu, za nordijsko pa v žabnicah. Tečaj bo 5., 8., 12. in 19. decembra (pogojno s snežnimi razmerami). Cene: tečaj in prevoz 55.006 lir, samo tečaj 20.000, samo prevoz 35.000 lir, enkratni prevoz 10.000 lir. Vpisujejo odborniki: Lucijan Sosič - Devin, tel. 208-551; Bruno Škerk - Praprot, tel. 200-236 in Ruggero Pieri - Opčine, tel. 212-571 od 18. do 20. ure, ali pa na sedežu društva v torek od 20. ure dalje. Vpisovanje se zaključi 30. t.m. Do tedaj morajo interesenti poravnati celotno vsoto. Avtobus ho vozil od Bazovice, preko Opčin, Proseka. Saleža, Praprota, Mavhlnj, Nabrežine tn Sesljana na Trbiž.
ŠD Kontovel
prireja tečaj rekreacijske in pred-smučarske telovadbe za odrasle. Kdor bi se rad udeležil tečaja, naj se v tem tednu zglasi na telefonsko številko 225-769 po 13. url.
Urnik tečaja in druge informacije bodo naknadno sporočili.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 30. novembra, ob 18. uri na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, se>a košarkarske komisije. Dnevni red:
1.	delo komisije za sezono 82/83;
2.	skupne ekipe; 3. razno.
Na nedeljskem mednarodnem predprvenstveuem odbojkarskem turnirju v Dolini sta se pomerila tudi Bor
in Breg, ki je tudi osvojil končno prvo mesto
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 30. novembra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: 1. poročilo o srečanjih z obmejnimi telesnokultur-nimi skupnostmi; 2. program za sezono 82/83 ; 3. deželni glavni odbor.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
fkST Ul. Montecchi 8. PP 559	rel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica. Drevored 24 moggio 1	Tel. ,4)481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din. ob nedelioh 6,00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120.00 letno 1200,Cio'
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	27. novembra 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Liubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vis. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
lid.i.L J
In tiska
ZTT
h$t
Člen italijanske zveze časopisnih M JA
založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Zdajšnja gospodarska gibanja so v Jugoslaviji takšna, kakršna skorajda ni mo goče opaziti v povojnem gospodarskem razvoju. Po zagonu v začetku leta namreč in dustrija vsak mesec naredi manj, tako da se že približuje tisti točki, ko proizvodnja ne bo več večja od lanske. Na Zahodu za radi svojih razmer imenujejo takšno pribil zevanje ničelni rasti recesija gospodarstva, v Jugoslaviji pa moramo to imenovati že kar huda gospodarska kriza, kajti Jugcsla vija je država, ki jo uvrščajo med srednje razvitimi državami v spodnji konec lestvi ce in bi zaradi svojega hotenja, da bi se otresla nerazvitosti, morala imeti nepresta no dokaj visoko industrijsko rast. Takšno zaostajanje proizvodnje se seveda močno pozna pri povečevanju družbenega proizvoda (nekakšnega nacionalnega produkta), ki se še komajda povečuje in je njihova rast /.daj med nič in enim odstotkom. V resnici pa je to povečevanje podobno ali enako močnemu padanju družbenega proizvoda. Ko se je namreč Jugoslavija v preteklem desetletju močno zadolževala v tujini, je načrtovala. da bo s tem zadolževanjem lahko močno povečevala družbeni produkt, saj je predvidevala, da bo ta produkt rastel zaradi naložbene dejavnosti, spodbujene s tujim denarjem. Do tega ni prišlo povsem in zdaj je treba za odplačilo dolgov dajati kar tretjino družbenega proizvoda, za obre sti za ta posojila pa desetino, zaradi česar lahko govorimo o hudem zmanjševanju narodnega dohodka.
Druga posledica dejstva, da naredi gos podarstvo mnogo manj, kot je bilo predvideno (in ob jemanju tujih posojil tudi na črtovano), pa je mnogo manjši izvoz na trge, kjer kupujejo s trdnimi valutami. Tak šen izvoz seveda spravlja državo v resne zunanje likvidnostne težave ali, če bi rekli preprosteje, država s težavo odplačuje velike dolgove, ki so zapadli letos. Zato se seveda pojavljajo zagovorniki teze, da naj bi Jugoslavija dosegla pri svoji posojiloda jalcih odložitev plačil (bančniki imenujejo takšno možnost-reprogramiranje dolgov), s čimer bi se Jugoslavija pridružila takim državam kot so Mehika. Brazilija in še nekaj južnoameriških držav ter Poljska in Romunija.
V državi zdaj skušajo izvoz pospešiti na različne načine (devalvacija dinarja, drugač ne izvozne spodbude, možnost za uvoz. če uvoženo blago uporabijo za izvozne izdelke...), toda storiti bo treba najbrž še od ločilnejšo (»te/o: tovarnam bo treba spet dopustiti možnost, da bi lahko same razpolagale z večjim deležem deviz, ki jih sicer zaslužijo z izvozom, pa jim jih zdaj po bere država zato. da bi obdržala potrebno plačilno sposobnost do tujine. Ob tem. da izvoz peša. pa je slabo, da tudi tako ime novani posredni izvoz ni dober. S turizmom Jugoslavija letos verjetno ne bo zaslužila niti milijardo dolarjev.
Hud zastoj
Vendar pa je prav pri deviznih poslih le tos le nekaj svetlih točk. ki pa še zdaleč ne morejo popraviti zelo slabega povprečja. Takšna svetla točka je na primer gradbeništvo, ki bo letos z. deli v tujini zaslužilo kar poltretjo milijardo dolarjev, slabo pa je to. da se je gradbeništvo oprlo le na nekaj tujih držav, med katerimi predstavlja Irak izjemno velikega partnerja. Druga svetla točka se kaže pri močno zmanjšanem blagovnem primanjkljaju v trgovanju s tujino. Že 16 let namreč ni bil uvoz tako močno pokrit z izvozom (v Sloveniji 85 odstotno. v Jugoslaviji več k»t 70-odstotno). Toda cena tako zmanjšanega primanjkljaja je zelo vi soka: gospodarstvo je slabo preskrbljeno z uvoženimi surovinami, energijo in reprodukcijskimi materiali, zaradi česar je tudi rast proizvodnje nizka in se zmanjšuje. To pa seveda pomeni, da je zmanjšanje blagovnega primanjkljaja posledica mnogo manjšega uvoza, manjši uvoz pa je povzročil tu di pomanjkanje marsikaterega blaga na jugoslovanskem trgu.
Ponudba na jugoslovanskem trgu je namreč še vedno veliko manjša kot pa povpra sevanje, kar je opaziti zlasti pri nekaterih izdelkih. Zaradi tega so začeli tudi ponekod v Sloveniji posamezne izdelke že predajati na bone (kar smo na primer napovedali v predzadnjem gospodarskem pismu), vendar je vsaj v Sloveniji dokaj odločno posegla republiška vlada, ki je zagotovila za potrošnike nekaj več tistih izdelkov, ki jih najbolj primanjkuje (delno iz materialnih rezerv, delno iz uvoza, največ pa s preusme ritvijo blagovnih tokov). Manjša ponudba je seveda posledica manjše proizvodnje, kot je bila načrtovana in pa večjega izvoza (op.: izvoz je namreč večji kot lani, toda mnogo manjši, kot je bilo za letos načrtovano).
Toda do nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem na trgu ne prihaja samo zaradi tega. Treba je vedeti, da je letos real na vrednost plač v Jugoslaviji kljub tako slabim gospodarskim rezultatom vseeno za 1,8 odstotka večja kot lani. čeprav so razlike med posameznimi .jugoslovanskimi področji precejšnje (v Sloveniji je na primer realno zaslužek delavcev že tretje leto zapored manjši). Rast plač nima realnega pokritja. kajti storilnost letos pada, kar je se veda povsem razumljivo, če vemo. da so proizvodne zmogljivosti v jugoslovanskih tovarnah letos izkoriščene samo 67-odstotno. Kljub tako majhni izkoriščenosti pa se dajatve in davki, ki jih morajo plačevati tovarne. ne zmanjšujejo. Oboje seveda močno vpliva na poslovne rezultate jugoslovanskega gospodarstva. Močno so se zaradi tega povečale izgube. V celotnem jugoslovanskem gospodarstvu so kar za polovico več-
je kot lani. v slovenskem gospodarstvu pa so celo za več kot še enkrat večje kot lani. Seveda k temu ne prispevajo samo manj izkoriščene proizvodne zmogljivosti, plače in davki z dajatvami, pač pa tudi izvoz, kajti jugoslovansko gospodarstvo mora veliko izdelkov prodajati na tuje pod ceno. če jih hoče sploh prodati. Ker slovensko gospodarstvo glede na ostalo jugoslovansko gospodarstvo sorazmerno veliko izvaža, so zato tudi poslovne izgube toliko večje.
Izgub gospodarstvo ne more pokriti kljub temu. da cene močno rastejo. Cen ne zadrži niti uradna zamrznitev, tako da je treba letaš računati s 35-odstotno inflacijo. Nekajletna zaporedna visoka inflacija je že povsem razvrednotila marsikateri kriterij da brega gospodarjenja, zaradi česar tudi gos podarnost upada, saj tovarne stremijo predvsem za tem. kako bi z višjimi cenami dvignile zaslužek in zdaj je že 96 odstotkov povečanja zaslužka odvisnega od povečanja cen, samo 4 odstotke pa od gospodarnosti. Toda, kot rečeno, zdaj podjetja niti na tak način ne morejo več pokriti poslovnih stroškov in ker za pokrivanje Straškov tudi drugje ni več denarja (rezervni skladi so precej prazni, banke zdaj večino denarja dajejo za prednostne naloge, zlasti za izvozne posle), je pričakovati, da se bo počasi začel prožiti plaz stečajev, ki bi bil sicer za jugoslovansko gospodarstvo dobrodošel, kaj ti takih možnosti doslej sploh niso uporab ljali ali pa zelo redko. Kako močan bo ta plaz, je težko napovedovati, je pa res, da je gospodarska politika že dala pobudo za sprožitev takšnega plazu.
Takšna je groba slika zdajšnjih gospa darskih razmer v Jugoslaviji. Nočemo biti pesimisti, toda kaj veliko optimističnega tu di ni mogoče napovedovati za prihodnje, saj so na primer jugoslovanski ekonomisti na posvetovanju v Opatiji napovedovali, da se bo krizno obdobje še nadaljevalo in verjetno se bodo gospodarske razmere celo še’ pa slabšale. Zaradi pomanjkanja surovin, energije in reprodukcijskih materialov si indu strija v kratkem še ne bo mogla opomoči. Investicijska dejavnost bo upadla zaradi manjše gospodarske aktivnosti, prav tako tu di zaposlenost, kar pomeni, da se bo število nezapaslenih povečalo. Razmere na trgu se še ne bodo mogle vsaj -kolikor toliko popraviti, vsako povečanje izvoza 1» izredno na pomo opravilo, verjetno pa bodo morale tudi plače začeti hitreje upadati. Veliko ekonomistov trdi, da samo s tekočo gospodarsko politiko (torej s podobnim ukrepanjem, kot ga poznamo pri mnogih vladah v Zahodni Evropi) gospodarske krize v Jugoslaviji ni več mogoče odpraviti, pač pa le s temeljitimi spremembami. Toda tudi temeljite spremembe ne morejo odpraviti hude gospodarske recesije v pol leta ali letu dni. pač pa v daljšem obdobju. To pa narekuje, da bi se morali za takšne spremembe odločiti čim prej.	JOŽE PETROVČIČ
V SEŽANI NA POVABILO GEN. KONZULA DRAGA MIR0ŠIČA
Prijetno srečanje zamejskih borcev in aktivistov NOB ob 29. novembru
SEŽANA — Ob 29. novembru, dr žavnem prazniku Socialistične federativne republike Jugoslavije, je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Milošič povabil včeraj na tovariško srečanje v Sežano naše zamejske spomeničarje. predstavnike VZPI-ANP1 iz Trsta, predstavnike Zveze vojaških vojnih invalidov ter Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Srečanja pa so se udeležili tudi predsed nik sežanske občinske skupščine Tihomir Kovačič, predsednik Obalna kraške zveze borcev Rastko Brada-škja. predsednik Zveze borcev iz Sežane Jože Grmek in drugi domačini. Prisotna sta bila tudi konzula Marjan Banko in Aleksander Nikolič.
V prijelnem okolju in vzdušju je gen. konzul Milošič v krajšem nagovoru počastil spomin na 29. na vember. rojstvo nove Titove Jugo slavije in izrekel priznanje in zah valo vsem v zamejstvu, ki so kot borci v vojaških enotah ali terenski aktivisti sodelovali v herojskem ba ju narodov in narodnosti Jugoslavije za svobodo proti fašizmu in za novo socialistično in demokratično družbo. Ozrl se je tudi na trenutni mednarodni položaj in na trenutne težave jugoslovanskega gospodarstva z zagotovilom. da bodo tudi te težave premagane, kot so bile vse dosedanje za nadaljnji napredek jugosla vanskih narodov, za odprto mejo in dobrososedske odnose ter za mir v svetu.
Prisotne je pozdravi! z najboljšimi voščili predsednik sežanske občinske skupščine Tihomir Kovačič, sprego-\Tr>rili pa so fudi predsednik obalna kraške Zveze borcev NOB Rastko Bradaškja, predsednik pokrajinskega edl»ra VZPI-ANPI iz Trsta Arturo Calabria in predsednica Združenja aktivistov osvol»dilnega gibanja za Tržaško ozemlje Neva Lukeš. Govo-
ri vseh so izzveneli v prepričanju, da bo Jugoslavija še naprej uspešno hodila po začrtani poti in z željo, da bi iz sedanjih gospodarskih težav izšla še močnejša, obenem pa tudi v prepričanju, da zahteva sedanji gospodarski položaj tako v Jugoslaviji kot v Italiji (»večanje naporov za višjo kvaliteto medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju tudi v korist odprte meje in vzornega sožitja ob njej. Vsi govorniki so se tudi zahvalili gostitelju za povabilo na srečanje, ki ga je pri jetno poživljal s svojo harmoniko Oskar Kjuder z izvajanjem partizanskih in narodnih pesmi.
V Kopru odlikovanja aslužnini občanom
KOPER — Predsednik koprske občinske skupščine Bruno Korelič je danes popoldan izročil odlikovanja občanom, ki imajo posebne zasluge iz NOB in povojne graditve naše samoupravne socialistične družbe. Red zaslug za narod s srebrnimi žarki je dobil Danilo Se ver, red dela z zlatim vencem Lju-ban Omladič, Slavko Prijon in Vašo Ventin, red republike s srebrnim vencem Jože Intihar, Jože Mihelič in Mario Santin - Valter, red zaslug za narod s srebrno zvezdo Zdenka Lovec, red dela s srebrnim vencem Marija Batteli, Ennio Opas-si, Silvano Sau, Ivica Tratnik in Gabrijela Vučinič. medaljo za voja ške zasluge Slavko Matevljic in medaljo za vojaške vrline Ivan Štader. Zvečer, na proslavi ob 25 letnici plavalnega kluba pa so red republike s srebrnim vencem podelili Miranu Bertoku, red republike z bronastim vencem pa Ferdiju Vidmarju.	D. G.
V OKVIRU REDNIH MEDSEBOJNIH STIKOV
Delegacija KPI obiskala ljubljanske komuniste
Zaskrbljenost zaradi prepočasnega zakonskega urejanja globalne zaščite Slovencev v Italiji
LJUBLJANA — V okviru rednih stikov med pokrajinsko federacijo KPI za Trst in mestno konferenco ZKS se je v Ljubljani 25. novembra 1982 mudila delegacija tržaškega pokrajinskega tajništva KPI, v kateri so bili pokrajinski tajnik Claudio Tanel, Ugo Poli, Giorgio Canciani in Stojan Spetič. Pogovarjala se je z delegacijo mestne konference ZKS Ljubljana, ki jo je vodil predsednik Jože Smole, v njej pa sta bila še Iztok VVinkler in čedo Mokole. Pri razgovorih je sodeloval tudi Štefan Cigoj, podpredsednik komisije CK ZKS za mednarodne odnose. Delegaciji sta se medsebojno informirali o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanji!) ter o nadaljnjem sodelovanju med obema organizacijama. V tem okviru je tržaška delegacija pokazala polno razumevanje za razloge ukrepov za odpravljanje gospodarskih težav v Jugoslaviji. Obe strani sta soglasno poudarili željo, da se krepi politika odprte meje in dobrososedsko sodelovanje, zlasti z uveljavljanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Tržaška delegacija je izrazila zadovoljstvo nad pričakovanimi ukrepi, ki naj čimprej normalizirajo zlasti maloobmejni promet po videmskem sporazumu ter okrepijo povezanost narodnostnih skupnosti v Italiji in Jugoslaviji z matičnima narodoma. Obe delegaciji sta izrazili tudi zaskrbljenost zaradi prepočasnega zakonskega urejanja globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Pokrajinski tajnik KPI Tonel je širšemu političnemu aktivu Ljubljane govoril tudi o aktualnih političnih razmerah v Italiji in pripravah na 15. kongres KP Italije.
Tržaško delegacijo je sprejel tudi sekretar predsedstva CK ZK Sla venije Miha Ravnik.
V Borovljah proslavili 75 let posojilnice
CELOVEC — Za svojo 75-letnico je posojilnica Borovlje svojim prijateljem podarila koncert ansambla Avsenik in boroveljska mestna hiša je bila polnn do zadnjega kotička. V zadnjih letih je namreč posojilnica Borovlje zrasla v sodobno banko in pomemben gospodarski dejavnik v
občini. To dokazuje njenih 880 čl a nov, še bolj pa za več kot 100 mi lijonov šilingov hranilnih' vlog in letni promet, ki presega milijardo šilingov.
V	svojem slavnostnem govoru je predsednik nadzornega odbora pa sojilnice dr. Zdravko Velik poudaril iniciativnost ustanoviteljev, ki so že leta 1907 imeli samopomoč za edino čvrsto možnost, da si v gospodarsko težkem času medsebojno pomagajo. Posojilnica je istočasno tudi most s sosedno Jugoslavijo in Italijo, je zadružna banka slovenske narodne skupnosti, ki jo odlikuje samostojnost in samoodgovornost. Ob pogledu v bodočnost pa je Velik dejal, da tudi danes samopomoč predstavlja vogelni kamen za delo. «Sami si moramo pomagati pri iskanju novih gospodarskih modelov v naši regiji, sami si moramo pom a vati pri povečanju naše gospodarske baze in sami moramo nositi odgovornost za napake*, so bile njegove zaključne besede.
V	okviru jubileja so zaslužnim članom posojilnice podelili priznanja. ansambel Slavka Avsenika pa je jubilejni prireditvi dal vesel, prešeren in optimističen značaj.
V Tolminu srečanje med ZKS in KPI
TOLMIN — Pred nekaj dnevi sfa se v Tolminu ponovno sestali delegaciji ZKS in KPI videmske pokrajine. da bi poglobili negatera ga spodarska vprašanja. KPI je predlo žila dokument, ki vsebuje stališča komunistov o socio-ekonomskern razvoju obmejnih območij in naka zuje možnosti, ki jih daje r.ov zakon štev. 546 o obnovi in razvoju. KPI predlaga tudi ustanovitev posebnega sklada za obmejna območja in se zavzema za izkoriščanje finančnih sredstev, ki jih predvide va osimski sporazum in ki še niso bila uporabljena.'
Tolminski komunisti so se obvezali, da izdelajo v kratkem času konkretne predloge za gospodarsko sodelovanje s Furlanijo in zlasti z obmejnim območjem. Delegaciji, tj sta ju vodila tajnika Travanut in Uršič sta si ogledali tovarni Iskre v Tolminu in TIK v Kobaridu. Sre čali se bosta spet prihodnji mesec.
FINANČNO MINISTRSTVO
opozarja zainteresirane, da,
30. NOVEMBRA
zapade rok, ki ga predvideva zakonski odlok št. 429 z dne 10.7.1982,
uzakonjen dne 7.8.1982 pod št. 516, da se izkoristi možnost
DAVČNEGA ODPUSTA (CONDONO FISCALE)
Ukrep nudi možnost zainteresiranim davkoplačevalcem, da na podlagi lastne presoje in lastnega davčnega položaja, izbirajo med postopkom, ki predvideva avtomatsko definiranje položaja ali nerešenega stanja, in predložitvijo dopolnilne prijave.
Kot vse zakone je tudi zakon o davčnem odpustu odobril parlament. Namen tega zakona, glede na kriterije, po katerih je bil predložen in ki jih je parlament proučil, pa je, da davčna uprava skrči območje davčne utaje na najmanjšo mero.
V vsakem ukrepu o odpustu je vsaj navidez nekaj «krivice», ker se nanaša samo na tiste državljane, ki niso u-poštevali zakonskih predpisov. V primeru davčnega odpusta pa bo učinek ukrepa daleč presegal ta občutek: #
—	na pravosodnem področju z ukinitvijo obvezne predhodne razsodbe davčne komisije od 1. januarja 1983 dalje. To bo omogočilo izvajanje ukrepa, označenega z izrazom «lisice utajevalcem«;
—	na davčni osnovi, ki bo razširjena prav na ta način, da se zainteresiranim davkoplačevalcem nudi možnost ureditve njihovega položaja v pričakovanju novih normativ;
—	na področju davčnega priliva s povečanjem slednjega zaradi večjih potreb v sedanji težki konjunkturi.
DAVKOPLAČEVALCI SE POVSEM SAMOSTOJNO ODLOČAJO, ALI SE BODO ODPUSTA POSLUŽILI ALI NE. URADI FINANČNE UPRAVE NE IZVAJAJO NIKAKRŠNIH USTRAHOVANJ ALI PRISTRANSKIH UKREPOV.
Ti uradi nadaljujejo svoje normalno poslovanje ugotavljanja višje vrednosti in kontrole. To se bo pa zaradi odpusta nanašalo na ožje število davkoplačevalcev.